Kamniški (jBCAN Predlog odloka o ureditvi cestnega prometa na območju občine Kamnik ZA VEČ REDA IN VARNOSTI V PROMETU Občinski svet je na seji 28. junija v prvi razpravi obravnaval predlog odloka o ureditvi prometa na območju občine Kamnik. O razpravi svetnikov smo poročali že v prejšnji številki. Ker gre za odlok, ki prav gotovo zanima veliko Število občanov, na 3. strani povzemamo vsebino predloga odloka, ki ga bo občinski svet sprejemal na jesenski seji. (Nadaljevanje na 3. strani) Št. 14_ Krajevna skupnost Šmartno je praznovala V spomin na požig vasi Gradišče nad Šmartnim, 12 ustreljenih in sežganih moških ter pregon žensk in otrok v nemška taborišča Krajevna skupnost Šmartno praznuje svoj krajevni praznik. 8. julija 1942 so zaradi izdaje o sko poslopje, ki je stalo v bliži- sodelovanju krajanov z NOB vse ni sedanjega spomenika in nato Gradišče obkolili nemški vojaki, vse skupaj zažgali. Dvanajst vaš- Takoj so zgrabili vse moške, jim kih hiš so uničili, ženske in ot- prestrelili noge, da ne bi zbežali, roke pa odpeljali v Goričane in dvanajst so jih zaprli v gospodar- (Nadaljevanje na 2. strani) Skupina udeležencev pred obnovljenim spomenikom NOB. V drugi vrsti z leve proti desni predsednik Območnega združenja borcev iz Kamnika Matevž Košir, poleg njega predsednik KS Šmartno Tone Rajsar in drugi udeleženci srečanja. STANE SIMŠIČ Čestitke župana Smolnikarja Kamničanki Damjani Virman, svetovni prvakinji v ekipnem kadetskem tekmovanju v kegljanju in državni prvakinji med kadetinjami Vztrajno in trdo delo je poplačano z zlatom V Kamniškem občanu smo že poročali o izjemnem uspehu obetavne mlade kamniške športnice Damjane Virman, ki v letošnji kegljaški sezoni kar niza uspeh za uspehom. Dijakinja prvega letnika kamniške gimnazije je članica kadetske državne reprezentance v kegljanju in državna prvakinja posamezno v kategoriji kadetinj. Na svetovnem prvenstvu v kegljanju za kadete v Celju pa je s sotekmovalkami Potokarjevo, Oluvičevo in l/grinovo xv»je trdo in vztrajno delo kronala z zmago in naslovom svetovne prvakinje v ekipnem kadetskem tekmovanju v kegljanju. Tako je poleg odbojkar-jev, alpinistov in kolesarjev tudi Damjana Pirman dokazala, da imamo v Kamniku nekaj perspektivnih športnih področij in športnikov. ga Športa povsem neustrezni. S takšnimi težavami se sooča tudi obetavna Damjana Pirman, ki tekmuje za Kegljaški klub Eta Kamnik, saj se mora na treninge voziti v Ljubljano. Tudi župan se zavzema za čimprejšnjo rešitev prostorskega problema kamniškega kegljanja, zato so postopki za izdajo gradbenega dovoljenja za izgradnjo kegljišča že stekli. Franc Spruk, strokovni vodja Kegljaškega kluba Kamnik, je ob izjemnem uspehu Damjane pohvalil njeno dobro, zavzeto delo, psihično in tekmovalno zrelost, pa tudi vztrajnost staršev, ki jo podpirajo, ludi finančno, in jo vozi- Tudi župan Anton Tone Smolnikar je Damjani ob njenih uspehih čestital in ji izročil darilo ter ob tej priložnosti spregovoril o problematiki in razvoju Sporta na Kamniškem, ki je v zadnjih dveh letih, tudi zaradi spremenjenega načina financiranja, nekoliko v zatonu. Boljše pogoje pričakujejo ob vključitvi vseh športov in športnikov v enotno športno zvezo, ki naj bi zagotavljala pravično razdelitev denarnih sredstev različnim športnim področjem. Predvsem pa naj bi vzpodbuja- razvoj Športov s svetlo pri- L hodnostjo. Kegljanje je eden izmed športov, ki ima v Kamniku že dol-BOletno tradicijo. Ob izgubi kamniškega kegljišča so seveda pogoji za treniranje in razvoj te- in Internetu: Uspešno kegljačko Damjana Pirman je sprejel tudi župan Anton Tone Smolnikar in ob tej priložnosti s strokovnim vodjem Kegljaškega kluba Kamnik Francem Sprukom spregovoril o reševanju prostorskega problema kamniškega kegljišča. jo na treninge v Ljubljano. Glede izgradnje kegljišča v Kamniku, ki bo zagotavljalo ustrezne pogoje za treninge tekmovalcev in hkrati rekreacijo za vse občane, je povedal, da so zadeve dobro začete, prizadevajo pa si za čimprejšnji začetek gradnje, saj bi radi še v letošnjem letu objekt »spravili pod streho«. Kamniški kegljaški klub pa je začasno našel prostor za treninge v Domžalah, saj so s tamkajšnjim klubom, ki je po uspehih sicer dve ligi nižje, združili sile, da bodo zagotovili pogoje razvoju kegljaškega športa, ki ima vse več privržencev in upov vnik, Aco Kramar in Daniel ganjan. In prav slednjega vam bomo predstavili skozi kratek 'ntervju, ko smo sc z. Danielom Pogovarjali po zadnjem njego-Vem velikem trenerskem hu. uspe- Kdaj in kdo te je navdušil za "Pravdanje trenerskega dela? Moj prvj trener je bil Milan w'ndschniircr, eden najzasluž- nejših za razvoj kamniške odbojke. S svojim entuziazmom mi je dal vedeti, da se lahko marsikaj doseže. Sicer pa je moj mentor že nekaj let Gregor Hribar. Kakšen se ti zdi položaj trenerja danes in takrat, kot si začenjal? Danes jc veliko težje kot nekoč. Trener ni več samo trener, ampak tudi neke vrste manager. Koliko ekip si že treniral v Kamniku in koterije tvoj največji uspeh kot prvi trener? V Kamniku sem trener mlajših ekip že zadnjih sedem let, od šolskih ekip p;t do 2. članske ekipe. Kot trenerje moj največji uspeh 2. mesto na državnem prvenstvu za dečke in 1. mesto za srednje šole z ekipo ŠCRM. V minuli sezoni si pomagal tudi pri prvi ekipi, kakšni so občutki ob velikem uspehu te ekipe? Zadnji dve sezoni sem bil pomočnik trenrja Iztoka Kšele. Ob obilici dela (trenirali smo kar petkrat tedensko) na koncu ni izostal niti rezultat. V veselje in čast mi je bilo sodelovati s takšno ekipo. Tvoj največji uspeh pa je prav gotovo uvrstitev na evropsko mladinsko prvenstvo, kjer si bil v slovenski reprezentanci pomočnik trenerja Marka Brumna. Z mladinsko reprezentanco sem pričel sodelovati letos, ko smo pred kvalifikacijami zmagali na mednarodnih turnirjih v Ljubljani, Luxemburgu in Zagrebu. Sama zagnanost trenerjev in igralcev pa nas je privedla na EP v Italiji. Mnogo trenerjev pravi, da je lažje trenirati moške kot dekleta. Kakšen pa je tvoj pogled na to? Sam sem med drugim treniral tudi ženske ekipe, vendar pa sem se že zelo zgodaj odločil, da se bom posvetil moški odbojki. Mislim namreč, da moraš biti pri ženskah predvsem dober psiholog in prijatelj, če hočeš uspeti. In v prihodnji sezoni? V sezoni 2000/01 bom zopet prevzel 2. člansko ekipo, ki jo sestavljajo perspektivni mladi igralci. Moj cilj je uvrstitev v 2. ligo, kar pa bo zelo težko. Poleg tega bom ostal trener kadetske in mladinske ekipe, pri katerih bomo poskušali ponoviti rezultate prejšnjih sezon, kar pomeni uvrstitve do tretjega mesta. Hvala za ta kratek klepet in veliko sreče tebi in slovenski mladinski ekipi na evropskem prvenstvu na Siciliji. CICO 1. Ko v dvoje prehodiš pol stoletja... Zlatoporočenca Amalija in Jernej Koncilija s Pirševega Že kar nekaj jubilantov smo letos obiskali v organizaciji bil Kamnik, med njimi tudi Amalijo in Jerneja Kancilija s Pirševega Na skupno pot sta stopila 20. maja 1950 na bazah na krajevnem uradu. Ob našem obisku smo se brez zadrege sprehodili po poti slavljencev in se ustavili pri sedanjosti in letih, ki so še pred njima. Po pogovoru sodeč, sta oba dobrovoljna in vedra človeka, kisla v življenju doživela veliko težkih, a hkrati tudi jmjetnih trenutkov. Nikdar jima ni žal prehojene poti. Pogovoru seje pridružila tudi »ta mlada«, sinova žena. Amalija (Burja) je bila rojena 13. aprila 1925 v Snoviku v številni družini sedmih otrok. Šob je obiskovala v Šmartnem in Potoku. Že kot fi-letno dekle je izgubila mater. Ostala je doma in pomagala na kmetiji, saj je bila njena j)omočpotrebna za preživetje družine. Tuje ostala do leta 19.50, ko seje poročila z Jernejem, in se preselila na domovanje moža in njegovih staršev. Z vsem srcem se je posvečala družini, za kaj drugega je zmanjkovalo časa. Sicer je rada prebrala kaj zanimivega. Pravi, daje vzgojila, seveda skupaj z Jernejem, dva sinova in dve hčeri (en otrok je umrl). Jernej je bil rojen K avgusta 1924 na Pirše-vem. Številna družina desetih otrok ga je v polni meri zaposlovala. Šolal seje v Šmartnem in v Potoku. Na domu staršev je j ostal vse do vojne. Že leta 1942 je moral na delo v Avstrijo. Kmalu je pobegnil iti se vrnil domoi \ i 'mes so ga zaj>rli, a je končno le prispel v Kamnik. Kmalu zalem, leta 1943, je bil mobiliziran v nemško vojsko. Bil je v Franciji in zatem f)remeščen na rusko fronta, kjer je bil ranjen, Poslan je bil na zdravljenje na Dunaj in pO nekaj zapletih Takole sta nazdravila končno prispel do Maribora, od koder jo oktob ru 1944 odšel v partizane. V Lackovem odredu in zalem v Šercerjevi brigadi je bil do konca vojne. Domov se je vrnil na /»ožgano doma čijo maja 1946, ko je še odslužil del vojaškega roka. Zaposlitev je našel na Gozdni upravi in zatem v Menini. Kasneje se je posvetil />ošlar-ski službi in opravljal delo pismonoše do upo kojitve leta 1972. Jernej je član Zveze borcev, kjer je še danes aktivni sodelavec Jo nosilec medalje za hrabrost. Še vedno zelo rad poprime za vsako kmečko opravilo. Med razgovorom skoraj nismo mogli mimo vprašanja, ki ga nekako postavimo vselej oh takih obiskih. Kje sta se našla? Pravita, da sta se srečevala ob različnih priložnostih, pa tudi živela nista daleč narazen. Kar samo od sebe je prišlo, vnela seje ljubezen, ki še danes drži, sla hudomušno in z nasmehom dodala. Zakon jima je dal 4 otroke. Vsi imajo svoje družine in so pri svojem kruhu. Prišlo je že 7 vnukov iti tudi dva pravnuka Zelo radi se sriču jejo. Zlato poroko sta proslavila v krogu do mačih in prijateljev prav na obletnico, 50 let nico, 20. maja pri Cibru. Kar okrog 50 je bilo vseh na tem srečanju. Pol stoletja skupnega življenja pa sta ponovno jiotrdila na Občini Kamnik. STANE SIMŠIČ svojemu jubileju Amalija in Jernej ob našem obisku. Na plesu z Evo Škofic-Mauer: Vroči španski ritmi Vročica noči. Zvok kitar. Topotanje z nogami in ploskanje. Občasno zvok kastanjet. Zazdi se mi, da sanjam, saj vem, da letos nisem načrtovala svojega dopusta v Španiji. Pa vendarle se španske sanje uresničijo, ko zagledam lepo plesalko, zazrto nekam daleč, zapeljivo, strastno, graciozno s svojimi potezami rok, spogledljivo s primabalerino, dokler me energično topotanje z nogami in ritmično ploskanje ne zbudi iz sanj. Nisem v Španiji. Sem v Podgorju, kjer Eva Škofic-Maurer, znana klov-nesa in manj znana plesalka vročega španskega plesa flamenca, vadi in oblikuje svoje odrske nastope. Flamenco, mnogi ga zamenjujejo s flamingom, je ognjevit ljudski ples, tudi pesem, iz Andaluzije, verjetno zelo starega ritualnega izvora. Kitarist s skupino pevcev in ob ritmičnem ploskanju spremlja solo plesalca ali plesalko, tudi plesni par, ki poudarja takt z izrazitim potr-kavanjem s stopali in s kastanje-tami. Eva je med dopustom obiskala Španijo. Med obiskom neke kavarnice si je ogledala nastop treh deklet, ki so jo s flamcn-com začarale. Že prej je plesala ciganske in orientalske plese, zato ji je flamenco postal takoj domač. Mamo nastopajočih deklet je po nastopu pobarala o učenju flamenca saj je takoj vedela, da je to nekaj, kar se mora naučiti. Naključje je hotelo, da je bila teta nastopajočih deklet profesorica flamenca na kon-servatoriju v Madridu ravno na dopustu, zato se je takoj dogovorila za poučevanje. Že naslednje leto se je Eva vrnila v Španijo, kjer je mesec dni intenziv- no vadila, včasih celo prespala noč v plesni dvorani. Flamenco je sestavljen iz več različnih zvrsti plesa, sevillanas pa je prvi ples. ki se ga nauči vsak Španec ali turist. Tudi Eva se je najprej spoznala s sevil-lanom, sedaj pa se pod strokovnim vodstvom prof. Jelene Markovič, edine učiteljice flamenca v Sloveniji, seznanja s fandangom in tien-tom, pripravlja novi koreografiji, saj pravi, da so gledalci nad plesom navdušeni. Kaj je pri flamencu tako mikavno? Zapeljevanje drug drugega, občinstvo, ritem, ki je tako poseben in drugačen, kontra-tiempo, ko se note, gibi, pogledi izražajo v ujetosti, želijo nekaj, pa ne morejo. Globok pogled, erotično gibanje bokov, sunkovit obrat glave, vrtenje prstov, bogata obleka in grleni glasovi te pripravijo, da postaneš tudi sam ognjevit, strasten, čustven, španski. Mogoče bo tudi v Sloveniji kdaj večje zanima- nje za ta čudoviti ples, razmišlja Eva, saj so tudi mehiške nadaljevanke dosegle nesluten uspeh. V Podgorju, kjer živi in ustvarja, želi pripraviti tečaj, kjer bi udeležence seznanila s prvimi koraki in kulturo španskega juga. Da bi ji to zares uspelo in veliko vročih nastopov ji želi BOJANA KLEMENC MBB, d.o.o. Gorenjska cesta 20/d, 1234 Mengeš Tel.: 01/723-0-120, Faks: 01/723-0-125, GSM: 041/629-898 Zaposli dva strojna tehnika z znanjem varjenja v proizvodnem programu nadgradenj in delno na stroju za krivljenje in razrez pločevine. Alternativna možnostje: dva strojna ključavničarja z osnovnim znanjem računalništva. Pisne prošnje sprejemamo 10 dni po razpisu. 8 20. julija 2000 MED MLADIMI Kamniški OBČAN Srečanje nekdanjih Ježkov, njihovih staršev in vzgojiteljic v WE Pestrna OSTALI SMO PRIJATELJI Hitro je minilo leto, odkar smo se z Ježki razšli - oni s torbicami v šolo, med ve z »novimi Ježki« naprej. Ker pa na- poteni je igrišče zaživelo, kot da se ne bi nikoli razšli - igra, smeh, ustvarjalnost in prijateljstvo. To so najini Ježki. A nekaj je le bilo drugače. Na igrišču so bili tokrat tudi njihovi starši, ki so bili vedno pripravljeni sodelovati in z njihovo pomočjo smo dosegli več, kot sva si mogli želeti. V teh trenutkih sva začutili, kako lepo nama je bilo z njimi in ponosni sva, da sva bili kamenček v mozaiku njihovih življenj. Hvala vsem, ki ste bili z nama in nama spet pokazali vso lepoto najinega poklica. BREDA IN ANDREA Ponosni vzgojiteljici Breda in An-drea z njunimi Ježki, ki so letošnje šolsko leto zaključili že kot prvošolč-ki. Na igrišču so zavladali igra, veselje, otroška razigranost. nje in na skupne trenutke nisva pozabili, sva jih junija povabili, da se spet srečamo v vrtcu. Kar nekoliko nemirni sva jih pričakovali, ko pa so začeli prihajati, sva si rekli: ostali smo prijatelji. Malo smo poklepetali, se spomnili zanimivih ali smešnih dogodkov in OTROCI IN SVET UMETNOSTI Svet naših otrok je svet igre in domišljije. Spontanost, čustvena razgibanost, ustvarjalnost in radovednost se vedno znova porajajo in jih. spodbujajo. Otrok prek vidno-slušnih zaznav svet spoz nava, občuti, sega dotika. Imeli mora možnost iz ražanja, na vse mogoče načine: estetsko, intelektualno, gibalno... Pri vsem tem ne sme pridobili občutka, da česa ne zmore ali ne zna. Otrok Iv s samozaupanjem krepi svoj pogled na svet in prek tega širi svoja obzorja. Pridobiti si mora celosten odnos do sveta, ki si ga bo pridobil le z našo pomočjo. Svet mora dojemati na njemu jmmeren in zanimiv način, le tako ga bo znal sprejemati in ga v različnih oblikah posredovati. Otrokom je potrebno omogočiti, da od lažjega j>rehajajo k. težjemu, od jjreproslega h kompleksnejšemu, prek znanega k neznanemu. Prek osnovne likovne, glasbene, govorne, intelektualne, plesne dejavnosti bo lahko začel dojemati in osvajali komjrleksnejše elemente. Tako ga lahko spodbudimo, da bo z veseljem sprejemal vse, kafise mu danes ponuja: odfilma, televizije, gledališča, knjižnice, galerije... Pripravljen mora hiti na srečanje s temi zvrstmi, kajti le, če jih bo sjmznal in poznal, se jim bo lahko tudi v celoti prepustil. Zato je otrokom trebe ponuditi različne možnosti udejstvovanja in nadgrajevanja svojih spoznanj. Že v najzgodnejšem otroštvu je treba spodbujati pozitivna čustvena doživetja, njegovo domišljijo z raznolikimi dejavnostmi, mu omogočili spontano izražanje, ga spodbujati k ustvarjanju. To in še kaj moramo otrokom ponuditi v njihovem najzgodnejšem obdobju. Obisk lutkovnega gledališča, knjižnice, galerije, razstave, kina otroku ponudi celostno doživetje. Prevzame ga pričakovanje ob napovedani prireditvi, predstavi, obisku, ogledu. Vsak otrok je ustvarjalen in ustvarjalnost je proces, sposobnost mišljenja, lastnost osebnosti. Ustvarjalnost pomaga človeku spreminjati stvarnost. Obisk katere od predstav, sprehod čez knjižnico, poslušanje glasbe pri otroku spodbuja prijetne občutke. Lahko mu pomeni izziv, doživetje neznanega, a pričakovano jmjelnega. Zaradi pozitivnih izkušenj in spo znanj so otroci neobremenjeni, sprejemljivi za novosti in vse loje potrebno razvijati in spodbujati (Hroška radovednost je pristna in spontana in otrokovo dojemanje sveta je pogosto še neobremenjeno. Različne prireditve, predstave, obiski kulturnih ustanov skujrino otrok združuje, hkrati pa ji do-fmšča individualnost. Treba seje skupno Jrripra-viti na odhod, hkrati pa poteka cel kup postranskih dejavnosti, ki se združujejo v celoto. Take dejavnosti spontano povezujejo vse otroke, njihove starše in vzgojitelje. Potreben je dogovor, potrebno je sodelovanje. Vse to pa povezuje, spodbuja pozitivno komunikacijo, to pa so stvari, ki so v skupini vedno dobrodošle. Problemi, ki ob tem naslajajo, so zanemarljivi in se jih da brez večjih pretresov prestopiti. Vredno se je potruditi. Sožitje, ki ga lahko otroci občutijo ob prvem srečanju z lepimi stvarmi, je velikokrat neponovljivo. Nikoli ni enako, vedno je lahko zraven nekaj več, košček drugega. Vsaka prireditev, predstava, obisk in ogled lahko vedno ponudi celoten estetski užitek. Zalo radi obiskujemo različne prireditve, predstave, muzeje, galerije. Na voljo so nam od jeseni prek zime do jiomladi, v vseh letnih časih, v vseh trenutkih. Ob lakih srečanjih se tkejo drobna jiri jateljslva. Otroke je potrebno voditi, sjmdbujali, razširjali njihov svet, njihova obzorja, jih navduševali, jim dati ustvarjalen zanos, jim spodbujati vedo-željnost, njihovo radovednost in bogatiti domišljijska doživetja. Otroci nam bodo lo vedno znova in znova vračali. Spontano. S svojo enkratnosljo, s svojo iskreno prepričljivostjo, s svojim veseljem.. Znali bodo biti izvirni in neponovljivi. Zato se je vredmtpotruditi in otrokom ponuditi več in bolje. ALENKA JEVŠNIK-FUJAN Slikarju Potniku je upodobitev pokrajine v deželi Ferda Vesela prinesla prvo nagrado Člani Kulturnega društva likovnikov Ferda Vesela so 1. in 2. julija povabili prijatelje, znance ter vse ljubitelje umetnosti na tretje srečanje likovnikov v Šentvidu pri Stični. Ferdo Vesel je rad zahajal v Kamnik, kjer je vselej našel veliko priložnosti za ustvarjanje. Tematika letošnjega srečanja je bila povezana s pokrajino v deželi slikarja Ferda Vesela, ki predstavlja dolino Temenice. Kamniški slikar Bogdan Potnik je z umetniško upodobitvijo te pokrajine prejel prvo nagrado. Pri slikanju je uporabil tehniko jajčne tempere, za katero pravi, da jo poleg akvarelne tehnike najraje uporablja. SAŠA MEJAČ SKUTNI NAMAZ Včeraj nismo imeli pouka V šolo smo morali prinesti samo desko za rezanje, kuhalnico, posodo, brisačo in copate. Najprej nam je učiteljica vse razložila. Potem smo vlekli listke. Teja je izvlekla listek: SKUT-NI NAMAZ Z ZELENJAVO: Iz nahrbtnika sva vzeli pripomočke za kuhanje. Začeli sva delati namaz. Zelo nama je šlo dobro. Namaz sva nesli na mizo. MAJA OMOVŠEK, 2. A, OŠ Frana Albrehta Kamnik POVABILO NA MALO ŠUTNO Na začetku počitnic smo vam obljubili »žurko« za konec počitnic. Ker tudi »naš« časopis odhaja na dopust, si ta članek spravite in ne pozabite na naše druženje v četrtek, 37. avgusta, v petek 1. septembra in soboto, 2. septembra. Vabljeni mladi, mlajši in še mlajši, ki radi rišete, slikate, fotografirate, oblikujete plakate, glino, znate izdelati zapestnico, oblačilo iz PVC vrečke, risati na majico ali telo... V Kamniku imamo kar nekaj »ta velikih umetnikov«, kijih bomo povabili medse za kak strokovni nasvet in vzpodbudo. Pestra dogajanja se bodo odvijala na Šutni od 10. do 12. ure, kjer bomo vse izdelke v soboto tudi razstavili. Veseli bomo, če se nam pridružite! za Mladinski center HELENA STERLE Nataša, Barbara, Anja in še ena Barbara rade zaplešejo in so zavzeto sledile korakom njihove plesne učiteljice Ane Medvešček, ki v Kazini pleše v skupini jazz baleta in show dancea. J"; Na robu igrišča so se v senci pod lipo Heleni Sterle pridružila prikupna dekleta pri raznih družabnih igrah, kot so sestavljanje domin, kartanje, človek ne jezi se ... Delovni kot mravljice pa so bili otroci, ki so v prostorih Matične knjižnice Kamnik od 10. do 14. julija s pomočjo šolske pedagoginje Rosane Kleindienst Premk spoznavali skrivnosti slikanja na svilo, porcelan in na tekstil ter izdelovanje mila. "ti HI MED POČITNICAMI JIM PRA V GOTOVO NE BO DOLGČAS Šolarji so preživeli že skoraj mesec dni počitnic in si prav gotovo nekoliko oddahnili od šolskih skrbi in naporov, morda starši celo bolj kot njihovi otroci. Počitnice so vselej dobrodošle, čeprav so za večino šolarjev vsako leto približno enake. Veliko počitnikarjev je že odšlo na morje, v hribe, na počitnice k sorodnikom. Vendar tudi tistim, ki so ostali doma, ne more biti dolgčas. Poleg dolgega spanca, ki si ga večina privošči v pozno dopoldne, imajo na pretek časa za klepet s prijatelji, potep po mestu, priljubljeno rolanje in kolesarjenje, nekateri pa dneve najraje preživljajo na kamniškem bazenu. Za vse poči Ini kar-jc, ki želijo kvalitetno preživeti prosti čas, pa sta Matična knjižnica Kamnik in Mladinski center Kamnik pripravila različne poučne in športno-zabavne aktivnosti. V teh dneh smo tako obiskali počitnikarje ob najrazličnejših organiziranih dejavnostih, kjer sc družijo s prijatelji, zabavajo, smejijo in sc ob tem še kaj koristnega naučijo. Verjemite, da jc bilo prav luštno in ni še prepozno, da se jim v prihodnjih počitniških dneh pridružite tudi vi. V koledarju prireditev na 2. strani boste zagotovo našli kakšen zanimiv in privlačen predlog. SAŠA MEJAČ 4l» \ 'J^^l: l!Kt uJHn- ■ i Na igrišču na Klavčičevi ulici, na katerem se otroci tudi sicer radi zadržujejo, je bila v torek še posebno pisana druščina, saj je tam vsak torek do konca avgusta med 11. in 12. uro organizirana zabava z družabnimi igrami in pogovori. Večja skupina otrok se je igrala »gnilo jajce«, nekoliko starejši fantje pa so se postavljali z nogometno žogo in spretnostmi na Anja, Katja, Patricija, Maja, Katarina, Barbara, Meta, Ana, Petra, Jerneja, Barbara in Samo so ob zaključku slikarske delavnice, ki sojo poimenovali počitniška vila čira čara, ponosno pokazali svoje umetnine, ki so jih odnesli domov in jih pokazali svojim staršem, dedkom in babicam. GODBA STRANJtt NA V Dim D A A VSTRUCK Po lanskoletni jesenski promociji Godbe Stranje v avstrijskem mestu Trofalachu je sledilo povabilo na letošnjo največjo prireditev v tem kraja. Priredili so jo člani mestne gasilske zveze ob pomoči občine. Rdeča nit dogajanja seje vrtela okrog starih običajev, glasbe in gostinske ponudbe, veliko usposobljenost pa so ponosno prikazovali prostovoljni gasilci, ki so v vseh pogledih pofesionalci pri svojih humanih (človeških) akcijah. Godbeniki iz Stranj smo na prireditvi sodelovali v soboto, 24. junija. Avstrijsko občinstvo nas je zopet sprejelo bučno in pozorno spremljalo glasbo iz naših instrumentov, katero je kljub težki interpretaciji znal pravilno voditi naš kapelnik Marjan Sitar iz Godiča. Naše gostovanje smo naslednjega dne zaključili s prirejenimi skladbami v Avstriji zelo popularnih Avsenikov ter se nato zadovoljni ter z lepimi vtisi odpravili v domovino z novimi vabili na gosto vama v tem avstrijskem mestu. , PETER ROMŠAK Obiskati smo Matkov .Ikaj v Logarski dolini .x?.> Kar 45 kamniških planincev se je 10. junija podalo na zanimivo Planinsko turo. Obiskali smo znamenito naravno značilnost -Matkov Skaf v logarski dolini. Povzpeli smo se na visino cca 1.500 m. Pod vzhodnimi stenami Mrzle gore se vsako leto oblikuje vdolbina v snegu, ki jc Podobna Škafu. Ob naScm obis- ku je bila vdolbina v snegu globoka več kot 10 metrov in Široka dobrih 20 metrov. Snežna plast se na tem predelu zadržuje vse leto, le visina snega se v toplih mesecih nekoliko zniža. Na tem kraju, čeprav je oddaljen od Kamniškega sedla le dober streljaj, hoje za dobri 2 uri, "do sedaj ni bil skoraj nihče. To zna- Folklorna skupina društva upokojencev Kamnik ponovno na srečanju starejših folklornih skupin Slovenije 17. junija smo že drugič sodelovali na srečanju starejših folklornih skupin Slovenije v Bistrici ob Dravi. Občina Ruše je namenila ustrezna finančna sredstva tej prireditvi z namenom, da se ohranjajo ljudska izročila posameznih pokrajin današnjim in prihodnjim rodovom. Po prisrčnem sprejemu so posamezne skupine v nošah odšle na ogled kraja Bistrica ob Dravi. Pri neki domačiji, kjer smo prikazali splet ljudskih plesov kamniškega področja so nam pripravili pravo gostijo. Nato je v dvorani kulturnega doma sledil nastop šestih folklornih skupin iz različnih krajev, med katerimi smo tudi mi navdušili gledalce z našimi živahnimi gorenjskimi plesi. Naš vaditelj Franc Poljanšek žal tokrat ni mogel z nami, saj jc kot pevec in predsednik pevskega zbora Lira imel koncert v Avstriji. Lahko mu z veseljem zaupam, da smo s svojim nastopom in tudi sicer dobro predstavili delček kulture naše občine. Ob zaključku je vsaka skupina prejela priznanje, nato je sledilo zabavno druženje z večerjo. V imenu naše FS sem požrtvovalni organizatorki srečanja Ivanki Prapertnik v zahvalo izročila Kamniški zbornik, županu občine Ruše Viliju Rez-manu pa vi-deokaseto Kamnika in nekaj prospektov. Druženje je potekalo v živahni izmenjavi mnenj in medsebojnem spoznavanju. Pozno v večer smo družno prepevali in plesali. Razšli smo se v upanju, da se prihodnje leto spet snidemo in to že v mesecu aprilu. Za nami je bil prekrasen dan, saj smo ga preživeli v družbi iskrenih, dobrosrčnih ljudi, z veliko željo, da se to, kar je lepega, resnično slovenskega, ne sme prepustiti pozabi in izničenju, pa naj bo to beseda, pesem ali ljudski plesi. Folklorna skupina Bistrica ob Dravi si močno želi obiskati Kamnik in še naprej prijateljevati z nami, zato bomo iskali možnost, da jih povabimo in se vsaj malo oddolžimo za njihovo gostoljubje. MARIJA GOLOB Od Motnika preko Menine do Tuhinja Pohoda, ki ga organizirajo kamniški upokojenci, se je udeležilo 29 članic in članov. Z rednim avtobusom smo se 29. junija odpeljali do Motnika. Tamkajšnje upokojensko društvo nas je pogostilo s čajem in slaščicami. Predsedniku društva Motnik-Špi-talič Matevžu Balohu smo za dolgoletno dobro sodelovanje izročili priznanje ob 50-Ietnici kamniškega društva upokojencev. Med letom je umrla dolgoletna članica in organizatorka Ivanka Cene. Spomnili smo se je na pokopališču in ji prižgali v spomin svečki. Pot smo nadaljevali na Vrhe. Pri Tominškovih, kjer smo vsa- menitost smo si ogledali s posebnim zanimanjem. Od izhodišča do snežne posebnosti smo hodili dobri dve uri, proti koncu - kakih 300 m - smo hodili previdno po snežnem plazu. Za prečenje plazu tik pred ciljem smo uporabili celo varovalno vrv. Po krajšem ogledovanju tega snežnega škafa in opazovanju bližnjih vršacev smo se vračali po isti poti. Vmes smo si privoščili še krajši počitek za okrep-čila iz nahrbtnika. STANE SIMŠIČ kokrat zelo prisrčno sprejeti, smo bili deležni vsega gostoljub-Ija. Topla špehovka, ki jo je zgodaj zjutraj spekla gospodinja Micka-Marija, je bila še topla in Na Slopeh smo se ustavili pri Semprimožnikovih, kjer je tudi žig Kamiške spominske poti. Semprimožnikov gospodar te prijazne domačije je od našega Na Bibi planini pred odhodom na Oseke in Golico. kar topila se je v ustih. Težko smo se poslovili od tako prijaznih ljudi. Mariji smo izročili pisno priznanje DU Kamnik, gospodarju Tonetu, ki je že nekaj let priklenjen na posteljo, pa smo zaželeli zdravja. zadnjega obiska v lanskem letu umrl. Za večletno gostoljubnost in prijateljstvo z našim društvom smo vdovi Jerici izročili društveno priznanje v zahvalo, njej in vnukom pa tudi svečke, ki jih bodo prižgali na grobu. Nadaljna pot proti Bibi planini se je strmo dvigovala. Po slabi uri hoje smo prišli na piano, kjer se pase številno govedo. Za kratek čas smo se ustavili pri planšarski koči. Vreme je bilo zelo primerno za hojo. zato srno sc po poti (WO li Osekam lolili nabiranja zdravilnih zelišč, /lasi i arnike in šentjan-ževke. Pri spomeniku na Osekah, kjer je vsako leto v februarju spominsko srečanje borcev in krajanov luhi-nja, smo ugotovili, da je bil žig Kamniške spominske poti uničen. Zakaj? Ijetošnji pohod je bil za vse udeležence nekaj posebnega. Spomnili smo se naših umr-lih prijateljev in spoznali, da le druženje in prijateljstvo ohranjata trdne vezi, zlasti med starejšimi ljudmi. Spoznali smo, da nas spomin na dosedanja srečanja še bolj zbližuje in povezuje, tudi za jutri. STANE SIMŠIČ iftpmte m/m Kamniški planinci pred Matkovim škafom. Zapričam v pozdrav Zaprite krasijo moje mesto, pod njimi vidiš belo cesto, kjer moj mladostni je korak, sanjal srečo dan je vsak. Pozdravljen ti prekrasni kraj, spomin se vrača tja nazaj, na liste mlade, srečne dni, ki so bili, zdaj več jih ni. Bilo je v davnem, lepem maju, cvetele rožice za naju, ptičke v vejah nama pele, skrivnostne speve žvrgolele. Ob steni grajskega zidovja, po poti starega skalovja, na zeleni, mehki travi, sanjaš v lepi tej naravi. Bil prelep je majski dan, vijolic šopek v roki imam, vsi cvetovi so zveneli mi, vse minljivo - jaz in ti. Dalje, dalje pot me vodi, kjer mogočni so gozdovi, stezice tihe, hrast že zeleni, pod njim pa klopira stoji. Veter v vejah govori: to so dnevi mladih dni, vse nekoč minilo bo, mladost bo dala ti slovo. Uvela roža v knjigi je ostala, spomin na tiste lepe dni. usoda sama vse je prekovala, kar sva sklenila - jaz in ti. Se vedno hodim v gozd zeleni, moje klopice več ni, stari hrast pa mi šepeče: »ostal spomin sem davne sreče!« Čas, kam le hitijo tvoje peroti, razloži, tolmači to zemski siroti, saj daleč postavila sanjski sem t il/. ta up me bo spremljal še preko gomil. S tem upom gledam v sinje dalje, za mene so nemirne te razdal/e, srečno Zaprite! moje ti želi srce, dokler se v večne zarje ne zazre! ANICA VERDN1K 10 20. julija 2000 ZA RAZVEDRILO Kamniški OBČAN ANEKDOTE, ŠALE, ISKRICE, KI SO NASTALE ALI SE JE IDEJA ZA NJIH PORODILA V ALPI-NISTIČNO-PLANINSKO-VODNIŠKI SRENJI in imajo za osnovo resnične dogodke (II.) Pojasnilo V planinski srenji se, podobno kot tudi drugod, dogajajo zanimive reči. Med njimi je tudi precej zanimivih in duhovitih domislic in podobnega, kar včasih sproia salve smeha in dobre volje. Nekaj takih domislic sem poskusil bolj ali manj verno prenesti na papir, da bi lahko tudi drugi tako ali drugače uživali v boljšem in slabšem humorju. Se pa že vnaprej opravičujem vsem, ki se bodo prepoznali in pri tem počutili kakorkoli prizadete ali užaljene ali karkoli podobnega. Moj namen prav gotovo ni bil, da bi kogarkoli žalil ali kako drugače prizadel. Ravno obratno, ohraniti želim zabavne lepe trenutke. Velikost Ko pri hoji uporabljamo tudi palice, moramo paziti, da ne poškodujemo tistega, ki hodi za nami, če palica zdrsne. Zato mora biti razmak med hodečimi dovolj velik. Na izletu na Češko koćo je ena udeleženka, visoka malo manj kot Elisabeth Tavlor, hodila skoraj »po poteh« druge, da bi jo bolje slišala. V koći so se nato pogovarjali o tem. »Ves čas me je skrbelo, da te ne bi poškodovala s palicami, ker si hodila tako tesno za menoj.« »Saj sem preživela!« »Seveda si preživela, ker te je vedno zgrešila!« Se še spominjate zagotovo najzanimivejšega in »največjega« porabnika vode v vročih dneh? Podgorškov Cezar, fotografija je nastala junija leta 1959, se je v poletnih dneh znašel in se osvežil kar z vodo iz Homarjevega vodnjaka na sedanjem Glavnem trgu. SVETOZAR FRANTAR »Saj ni ćudno, da je vedno zgrešila ko pa je tako majhna!« Rdeči kartoni Po novih pravilih bodo lahko tudi športni plezalci na tekmovanjih, će bodo preveč oporekali sodnikom ali kako drugače »gobcali«, dobili rumen ali rdeč karton, ki bo povezan z določeno denarno kaznijo. Ko so na AO delali predlog proračuna, je nekdo predlagal, da bi vanj dali tudi postavko »rdeči karton« - plačilo kazni. »Ne, tega pa ne«! »Zakaj pa ne?« »Svobodo govora (»gobca-nje«) naj si privošči samo tisti, ki si to lahko plaća! AO mu je že ne bo!« Samovarovanje Pri prikazu vračanja z vrha smeri v plezališćih je inštruktor poudaril, da se je potrebno prej, preden začnemo z manevrom vpenjanja vrvi v obroček, samozavarovati, da ne bi padli. »Tam, kjer jaz plezam, tega ni potrebno narediti.« »Kako da ne? Mar misliš, da ti ne moreš pasti?« »To že, vendar se dobro držim.« »Ne, samo, da se držiš. Tam, kjer ti plezaš, je pač tako položno, da še-pasti ne moreš!« Razumevanje Inštruktorsko usklajevanje za GV. Pri kazanju raznih tehnik vzpenjanja po vrvi, je inštruktor pokazal tudi različico z eno pomožno vrvico in garda vozlom. Pa se je očitajoče oglasil eden, ki je vodnik postal še v času, ko je bil za vodnike glavni odgovorni Romi, ki je bil tudi med prisotnimi. »Čuj, Romi, zakaj pa nam ti nisi tega pokazal prej, ko smo mi bili še »majhni«? »Le zakaj naj bi vam to takrat kazal, saj še danes, ko ste že »veliki« ne razumete, kako bi pa lahko šele takrat! Misleci Inštruktor je izvajal praktični prikaz nekaterih elementov tehnike. Prisotni niso bili ravno najbolj pri stvari, pa jih jc prosil, da bi bili malo bolj pozorni: »Poglejte, jaz moram misliti, gledati, pa delati, pa kazati, pa 'še govoriti, vi pa vsaj glejte z zaprtimi usti.« »Ti kar glej, delaj, kaži in govori, mislili bomo že mi! NEMŠKO-SLOVENSKO PODJETJE S PODROČJA KOVINSKIH PIGMENTOV VABI K SODELOVANJU 3 DELAVCE ZA PREPROSTA DELA V PROIZVODNJI OZ. PREDELAVI ALUMINIJA • IZDELOVALEC ALUMINIJ LUSK IN ALUMINIJ ZDROBA (za določen čas, možnost podaljšanja za nedoločen čas) Od kandidatov pričakujemo: - končano osnovno šolo, - zaželen izpit za voznika viličarja, - vestnost in natančnost pri delu, - starost od 20 do 40 let Vaše ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh od objave na naslov: Kamnik - Schlenk d.o.o., Fužine 9, 1240 Kamnik. Akcija odseka Na občnem zboru je bilo v poročilu napisano tudi o uspehih znanega alpinista Klemna. Ker je nekdo nekaj pripomnil, je šel načelnik preverjat v zapisnik in je v šali dodal, da bi moral povedati tudi to, da je Klemen dobil hčerko, ker je tako zapisano v enem od zapisnikov sestankov AO. Pa se jc pritožil Matej: »To pa ni prav. Tudi jaz sem dobil otroka, pa to ni nikjer zapisano. Nisem vedel, da je tudi to akcija odseka.« Tvoja verjetno že ni bila!« Osmi balinarski maraton na Duplici Po šestih zmagah dva poraza Delovni dupliški balinarji so konec junija pripravili osmi balinarski maraton, ki ga zadnja tri leta izmenično organizirata RK Duplica in BK Ihan. Prejšnja leta pa je bil maraton na igrišču BK Budničar na Količevem in na igrišču BK Duplica. V 24-urni tekmi, od sobote od 18. ure, pa do nedelje do 18. ure, je sodelovalo 30 dupliških balinarjev in prav toliko balinarjev iz. Ihana in sicer v štiričlanskih ekipah. V dokaj naporni tekmi so prvih osem ur vodili domačini, nato pa so vodstvo prevzeli gostje. Končni rezultat je bil 186:132 v korist Ihančanov. V šestih od osmih maratonov so doslej zmagali Dupličani, v zadnjih dveh tekmah pa so bili boljši Ihanci. V pomladanskem delu tekmovanja v II. državni ligi je dupliška ekipa med desetimi klubi zasedla šesto mesto, skupaj z Radovljico in Planino, ki imata prav tako po 15 točk. Vodi pa BK Fužine z 28 točkami. Dupličani so v gosteh dosegli 8 točk, na domačem igrišču pa 7 točk. Tudi dupliški veterani so se v prvem delu tekmovanja na ljubljanskem območju kar dobro odrezali, saj so med devetimi ekipami z ekipo DU Kamnik trenutno na čelu lestvice. F. S. Udeleženci 8. balinarskega maratona na Duplici ob razglasitvi rezultatov h tabora OK Kamnik mladi kar ateist i iz kamnika Po uspešni sezoni še uspešnejša!? navdušili gledalce Kamniški odbojkarski klub je imel v letošnji sezoni kar nekaj razlogov za veselje. Vrhunec pa je prav gotovo tretje mesto prve ekipe OK Žurbi teama v državnem prvenstvu, ki je le kronalo dobro delo v klubu. Prav tako so tudi ostale ekipe dosegle uvrstitve, ki so jih vsi po tihem tudi pričakovali. Povejmo, da je v letošnji sezoni za mlade skrbelo sedem trenerjev in sicer Drago Bičanič, Danijel Habjan, Sašo Palma, Luka Slabe, Miha Premelč, Irena Podlesnik in Simona Turk, seveda pa ne smemo pozabiti na trenerja prve ekipe Iztoka Kšelo. V Upravnem odboru kamniškega kluba pa ne sedijo križem rok. 7m letošnjo sezono jim je uspelo v svoje vrste zopet pridobiti trenerja reprezentance Gregorja Hribarja, ki bo prevzel prvo ekipo, in Aca Kramarja, ki bo po enoletnem treningu OK Ljubljane zopet prevzel vajeti ženske ekipe. Prav tako so po odhodu Luke Slabe ta (ZDA), Bogdana Marica (Olimpija) in Dragana Ratiča (Jugoslavija), pridobili v prvo moško ekipo štiri nove igralce. Že dolgo so kamniški gledalci želeli v ekipi Žurbi teama videti Mitja Pleska in to se jim bo v letošnji sezoni tudi uresničilo. Poleg tega pa so v Kamnik prestopili še Mihael Kosi (Dob A vslri-ja). Marko Turk (Hoče) in Damjan Pirnat (Brezovica). Po poškodbi bo zopet poskusil tudi Simon Schnabl, v ekipi pa so še Tomi Šmuc, Damjan Marinko, Jani Malovič, Jani Makovec, Janez Turk, Gregor Orel in Gašper Ribič. Seveda bodo Kamničani poskušali s takšno ekipo ponoviti uspeh iz prejšnje sezone, kar bo vse prej kot lahko, če pa se jim ho ponudila še boljša priložnost, je ne bodo, tako kot letos, izpustili iz rok. Po dolgem času sc bodo Kamničani pokazati tudi Evropi, saj so v pokalu CEV v prvem kolu dobili za nasprotnika močno špansko ekipo iz Malage, za katero /m vsi v en glas trdijo, da ni nepremagljiva in da bodo razveselili svoje gledalce ter se uvrstili strelske novice V maju je v Crngrohu pri Škofji Loki potekalo državno prvenstvo v ostrostrelnem streljanju na 300 m. Naša ekipa v sestavi Ksenja Lu-kan, Zdravko Vrankar in Štefan Lukan je osvojila odlično 3. mesto. Prav tako v maju je naša članica Renata Oražem nastopila na državnem prvenstvu v streljanju s samostrelom v Rušah. V močni konkurenci je s 386 krogi osvojila L mesto in s tem naslov državne prvakinje. Kamniška trap ekipa v sestavi Miha Ajtnik, Rok Rojiret in Andrej Kraljic je v 5. kolu državne I. lige Center ustrelila normo za nastop na državnem prvenstvu. Dosegli so 192 golobov. V tem kolu so zasedli 3. mesto. V istem kolu je mladinec Blaž Burja zasedel dobro 2. mesto. V začetku julija je v Ljubljani potekalo državno prvenstvo v streljanju z malokalibrskim orožjem. Prvi dan sa strelci nastopili v olimpijski disciplini 60 leže. Članica Oražmova je ponovno osvojila naslov državne prvakinje s 585 krogi, član Damjan Burja je zasedel 13. mesto s 570 krogi. Nastopila sta še mlajša mladinca Jure Ugov-šek in Simon Podgoršek. Jure je osvojil 2. mesto s 536 krogi, Simon pa 3. mesto s 513 krogi. Drugi dan so strelci nastopili v težki disciplini 3x40 krogov. Damjan Burja je bil z rezultatom 1096 krogov na 7. mestu, mlajši mladinec Jure t/govšek pa je nastopil v kategoriji mladincev in prav tako osvojil 7. mesto s 1007 krogi. Članice so nastopile v disciplini 3x20 krogov, Renata Oražem je osvojila 2. mesto s 555 krogi. IRENA RADEJ - Rodex, d.o.o. sprejme v redno delovno razmerje - samostojnega avtoelektrikarja, - samostojnega avtomehanika z znanjem avtoelektronike. Poskusna doba tri mesece. Pisne ponudbe pošljite na naslov Rodex, d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje. Kamnik, Medvedova 6 tel.: 01/83-92-865 031/654-870 Jezikovna šola Ll ~ LE ENGLAND CLUB VABI K VPISU V JEZIKOVNE TEČAJE od 4. do 13. septembra med 16. in 19. uro na Medvedovi 6 v Kamniku. na močan turnir v Nico, kjer bo nastopila tudi italijanska Mode-na, za katero pa ni potrebno izgubljati besed. Tekmi prvega kola bosta 14. in 21. oktobra. Kljub poletju pa kamniški od-bojkarji ne mirujejo. Igrišča za odbojko na mivki so vsak dan zasedena, poleg tega pa se ekipe merijo tudi na raznih rekreativnih turnirjih ter seveda na turnirjih za DP v beach volleyu. Ljubitelji odbojke mi mivki bodo prišli na svoj račun tudi v Kamniku, saj bo četrti masters turnir v petek in soboto, 28. in 29. julija. Open turnir pa se bo začel že v četrtek, 27. julija. Na kamniških igriščih pa bodo organizirali tudi finalni turnir DP za dečke in deklice, ki bo v sredo 26. julija. Da pa bo teden poln, bodo organizirali še 34. tradicionalni turnir trojk, ki bo v soboto 22. julija, s pričet-kom ob 9.30. Poleg lega potekajo tudi rekreativni turnirji za Pokal Kamnika, prvi je že bil 1. julija, drugi 15. julija (trojke), tretji pa 19. avgusta (trojke). Na teh turnirjih ne smejo igrati igralci prve in druge lige (igralke lahko), na koncu pa bodo najboljši posamezniki nagrajeni! Na igriščih je potekal tudi 1. turnir DOS-ov, ki ga je organiziralo Društvo odbojkarskih sodnikov Ljubljana. Na žalost so se vabilu odzvali le Dolenjci in Primorci, kljub temu pa bodo drugo leto izzivali še enkrat. Vrstni red: 1. DOS Dolenjske, 2. DOS Ljubljana, 3. DOS Primorske ... Seveda ste na kamniške turnirje vabljeni prav vsi ljubitelji tega športa in prav nihče igrišč ob Nevljici ni zapustil razočaran. CICO 1. V petek, 16. junija, je Karate šola Dvnamica organizirala v telovadnici Osnovne Sole Trzin turnir v shotokan karateju -imenovan »Trzin 2000«. Tekmovalci so s svojimi kvalitetnimi nastopi prikazali veliko znanja in njihove samozavestne nastope je vseskozi prevevala pozitivna energija. Tekmovanje je bilo sestavljeno s prikazom kat - to so nekakšni posredniki, v katerih so shranjene vse informacije o karate tehniki in borbi ter nastopom v dogovorjeni borbi - »ji ju ippon kumiteju«, kjer napadalec napada s poljubno tehniko vnaprej dogovorjeni del telesa. Tu jc potrebno vključevanje borbenega duha v učinkovito uporabo osnovne tehnike in povezovanje blokade in protinapada. V katah so najprej nastopili mlajši učenci - 8. in 7. kyu, kjer so dosegli: 1. mesto BUDJA Peter - Trzin, 2. mesto BUDJA Dejan -Trzin, 3. mesto LAVRINC Nejc - Moravče. V drugi kategoriji so nastopili učenci - beli in rumeni pasovi, kjer so bili najboljši: 1. mesto LAVRIČ Edvard -Brdo, 2. mesto SKOK Žiga - Trzin, 3. mesto SKOK Gašper - Trzin. Zadnji so v katah nastopili starejši učenci - 4. in 3. kyu, kjer so med samimi dobrimi karatc-isti osvojili najvišja mesta: 1. mesto ODOBAŠlC Haris -Kamnik, 2. mesto RUPNIK Blaž - Kamnik, 3. mesto KONJAR Klemen - Brdo. V drugem delu turnirja so učenci tekmovali v dogovorjeni borbi - kumiteju. Tu so bili najboljši: Mlajši učenci - 8. kyu: 1. mesto LAVRINC Nejc - Moravče, 2. mesto DOSTAL Žiga - Moravče, 3. mesto HROVA-TIN Rok - Trzin. Učenci - beli in rumeni pasovi: I. mesto SKOK Gašper - I r-zin, 2. mesto ČEŠNJEVAR Jan - Brdo, 3. mesto SKOK Žiga -Trzin. Učenci - 4. in 3. kyu: 1. mesto ODOBAŠlC Haris -Kamnik, 2. mesto DOJČINOVIČ Mark - Kamnik, 3. mesto NA-RAT Matej - Brdo. Mladi karateisti so s svojimi nastopi dokazali, da jim tekmovanja pomenijo sestavni del športnega treniranja in da je to tista končna pot do cilja, na kateri preverjajo svoje delo, zmogljivosti in se primerjajo s tekmeci. Šport je preprosto potrebno vzljubiti, uživati v gibanju, se ob njem sprostiti in navduševati. VESNA GORJAN Udeleženci tekmovanja »Trzin 2000«. Gorsko kolesarstvo calcit številka ena na slovenskem Na devetem državnem prvenstvu gorskih kolesarjev v krosu so člani kamniškega kolesarskega društva Calcit potrdili visok rang v deželici med morjem in Kamniškimi Alpami ter Lendavo in Brkini. V sedmih starostnih kategorijah so osvojili kar štiri kolajne. »Eno zlato kolajno že imamo,« je v ranem jutru s proge poročal Boštjan, »Luka ima že lepo prednost. Dobro mu gre, ne bodo ga prehiteli.« To se zares ni zgodilo in Luka Kodra, sedmošo-lec iz Tuhinjske doline je zmagovalni seriji letošnje sezone dodal še naslov državnega prvaka med dečki. Nadaljevali so mlajši mladinci. Boštjan Hribovšek, Lukov starejši sparing partner na treningih, je želel na vrh. »Nimam posebno dobrega občutka. Moje letošnje uvrstitve so se gibale; prvi, drugi, tretji, prvi, drugi, tretji, nato sem zmagal v dirki na Dobcno, bil drugi na pokalu Al-pe-Adria v Italiji. Danes je žal na vrsti številka tri,« jc dijaka prvega letnika skrbelo žc pred startom. Po 28 km zahtevne proge, kjer tudi padcev ni manjkalo, jc skozi cilj pripeljal zares tretji. »Da me premaga Boštjan Pahovnik že razumem, ampak Benjamin Curk, tega pa ne. Nisem mu mogel slediti. Ni mi šlo,« jc bil razočaran, kljub prvi kolajni z državnih prvenstev, o čemer večina lahko le sanja. Domen Berlic, osmošolec, odličnjak, ki največ ve tudi o prometu in kolesu, prav tako doma iz zgornjega konca Tuhinjske doline, je v isti kategoriji osvojil šesto mesto. Ponagajalo mu je kolo in tako ni zmogel upravičiti visokih uvrstitev v pokalu Alpe-Adria, kjer je celo med trojico najboljših. Pravo leto med mlajšimi mladinci ga še čaka. Dama rekla je »NE«. Ker je imela super šampionka Andreja Mali študijske obveznosti na fakulteti za šport, predstavnice Calcita v modrem dresu ni bilo na startu. Bila pa je Ana Podpe-čan, Kamničanka, sicer članica ljubljanskega Svvatcha in je osvojila bronasto kolajno na kolesarskem državnem prvenstvu Slovenije. Blaža Klemenčič, 97. na UCI lestvici, in mlada Nina Komovec sta bili tudi tokrat prehitri, a delček slave je tu. Zelo zanimivo, še posebej za Kamničane, je bilo med člani. Med mlajšimi člani (27) so bili v igri za visoka mesta kar trije člani Calcita: Tadej Trobevšek, Luka Pustoslemšek, oba udeleženca letošnjega svetovnega prvenstva, in novinec v tej konkurenci lanski mladinski prvak v krosu Boštjan Les. Trobevšek se je dolgo boril z vodilnim Primorcem Borutom Rudolfom, na polovici malce popustil, »v tem vročem vremenu me je pošteno zabilo«, zdrsnil na četrto pozicijo, nazadnje pa lepo pospešil in rešil drugo mesto. To je žc peta ali šesta kolajna z državnih prvenstvih, ki jo ima eden največjih talentov slovenskega gorskega kolesarstva (K), mesto na MSP 1996), bodoči trener, profesor športne vzgoje. Še pikico na diplomo pristavi, pa bo. Luku Pus-toslemšku, študentu elektronike iz Gornjega Grada, razgibana proga ni bila po okusu (v A-A jc trenutno tretji) in pristal je na zelo dobrem sedmem mestu. Boštjanu Lesu je do polovice za novinca dobro kazalo (6.), želel je še več (preveč?), a ga je ustavila okvara kolesa. Naslednji cilj, zanj in za večino Kamničanov, je finale pokala Alpe-Adria v Kamniku 15. avgusta - dirka leta. Še dva, Primož Grkman in Mitja Muhvič sta nastopila v kategoriji elite, to so »ta bol«, elita, supermani. Primož je na tehtnico postavil ogromno treninga, brez dvoma največ od vseh kamniških športnikov in osvojil sedmo mesto. Na prvenstvu, kjer so upravčeno manjkali (rije olimpijski kandidati, je pretehtal dolgoletni staž, nemara več talenta, izkušnje ... Ptujčana Marjana Jauka (1.), Primorca Dominika Curka (2.), Mariborčana Mateja Pistor-ja (3.), Jeseničana I^narta Noča (4.), Idrijca Ale.ša Habeta (5.) in Kranjskogorca Gregorja Mikliča (6.). Mitja Muhvič (12. mesto) je le kakšen dan prej slekel vojaške suknjiče in je bolj kot treniral, stal na miru. Naslednja čestitka za četrto kolajno kluba Calcit in peto mesto Kamničanov je namenjena piscu teh vrstic (ni M. K. ali U. V.), ki je bronasto kolajno za tretje mesto v kategoriji masters obesil zaenkrat v Bislričici na vidno mesto. (»Mami, kje je že moja kolajna?« »Katera? Jo nisem nič videla. Verjetno je med umazanimi cunjami ki jih moram spet oprati.« Konec zgodbe, the end, finito, a je to). Za famozni zaključek poletnega pisanja še pouk zgodbe, tak pošten, da boste bralci Kamniškega občana ponosni na kamniške športnike, kolesarje, predvsem gorske, jim čestitali, odstopili vrstni red na pošti, pred blagajno v Vele Markclu Stelelova, pogledali čez prste v šoli, službi ... Predvsem pa namig dekletom, da bi bila ponosna na cvet slovenskih fantov, sposobnih »od hudiča« in jim še naprej dovolila, da jahajo ta presneta kolesa vsaj kakšno uro, dve, tri, štiri na dan. Nadaljujemo zares, da ne boste mislili, da je cros-country kakšen »pocarski« šport, ki si ga je izmislil D. M. ali M. K, M. M. si ga definitivno ni, prej kakšen Fischcr in ostali »americanman«-i. Ajdovec Primož Štrancar in Ljubljančan Rok Drašler sta si zagotovila mesto na startni črti na olimpijadi v Sydneyju med 50 gorskimi kolesarji kljub sila stro gim normam slovenskega olimpijskega komiteja. Skupaj z Mariborčanom Juretom Golčerjem so med najboljšimi 60-timi na mednarodni UCI lestvici. Slovenija je 15. država na svetu, Kamničani pa po Številu kolajn drugi najboljši klub v državi v disciplini kros. Večjo zbirko petih kolajn imajo le združeni Primorci v klubu Stop Črni vrh. A če bi prišteli še kolajne v spustu (ni olimpijska disciplina) bron Aljose Martinjaša in zlato Sandija Srdarja, je stvar jasna. »Calcit Kamnik is no.l in Slovenia«. Še pripis, opozorilo zaradi zaprte ceste na Samčevem prehodu, obvestilo o prireditvi in naznanilo lepemu športnemu tekmovanju. Ne zamudite dirke v krosu v torek, 15. avgusta, na veliki šmaren v Kamniku, ki kot finale pokala Alpe-Adria nemara velja za največje mednarodno tekmovanje v Sloveniji. Za Kamničane se ne bojte, bodo v formi. In ker sla lejst fanta tudi Primož Štrancar in Rok Drašler, bosta nemara, če jima bo termin priprav to dovoljeval, v Kamniku morda nastopila zadnjič na domačih tleli pred zgodovinskim nastopom v Sydneyju. METOD MOČNIK NARODNO NOSO, žensko, gorenjsko, z vsemi dodatki, prodam. Tel.: 064/646-142, 041/902-168 Če vas zanima DODATNI ZASLUŽEK, pokličite GSM 041/956-005. 12 20. julija 2000 KRONIKA - ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN V juniju so se poročili: - Robert Drolc, mizar. Kostanj I in Sabina Hribernik, prodajalka, Zgornji Tuhinj 4B - Jože Kadunc, mizar, Zgornji Tuhinj 1A in Urška Senožetnik, frizerka. Veliki Hrib IA - Slavko Plavšič, gradbeni tesar, Kamnik, Ljubljanska c. 21C in Slavka Markovič, tehnik, Kotor VaroS - Iztok Homar, strojni ključavničar. Srednje Jarše, Ručigajeva ul. 2 in Nuša Mihelič, referent, Mekinje, Neveljska pot 20 - Bojan Doblekar, gozdar, Kamnik, Kovinarska c. 25 in Darija Podgornik, trgovka. Kamniška Bistrica 1 V juniju so umrli: - Jožef Glazer, Moste 80K, upokojenec, star 62 let, - Margareta Kranjc, Mekinje, Neveljska pot 26, upokojenka, stara 86 let, - Terezija Urh, Žaga 3, upokojenka, stara 77 let - Ivan Drolc, Snovik 2B, star 43 let, - Vincenc Zibert, Kamnik, Kovinarska c. I0B, upokojenec, star 70 let, - Marija Brnot, roj. Oražem, Zgornje Palovče 4, upokojenka, stara 88 let, - Darinka Hvalic, roj. Bručan, Vrhpolje pri Kamniku 164, upokojenka, stara 68 let, - Ivana Korošec, roj. Peterlin, Moste 80L upokojenka, stara 60 let, - Vincencij Zamljen, Ljubljana Črtomirova ul. 31, upokojenec, star 71 let. jPI^^V. jNfKNf Siti IC^^TTI^»1EKL Odprava v Ande Letošnje leto bo za AO Kamnik bogato z odpravami. Marko Prezelfie bil uspešen v mednarodni odpravi na Zlati 1 rh (Golden peakj - Spanlik v Karakorumu, kjer so vsi (2 Rusa, 2 Francoza in 1 Madžar), razen Švaba uspeli priplezati na vrh po novi smeri. Tone Skorja bo v po monsunskem času vodil smučarsko odpravo Davota Karničaria, ki bo poskusil smučati z vrha Everesta prav do baznega tabora, kar do sedaj ni uspelo še nikomur na svetu. Klemen Mali pa bo za konec leta spet odšel v Patagonijo. Mladi, ki doslej še niso sodelovali na odpravah, pa so se odločili oroanizirati svojo lastno odpravo. Tako je sedmega julija s celovškega letališča odletela vJužno Ameriko, v Peru, kamniška alpinistična odprava. V njej so alpinisti Aleš Hok, Aljoša Markač, Matej Mošnik, Matej Vrabec in alpinistični pripravnik Jure Prežet/'. V dobrih šestih tednih trajanja odprave nameravajo obiskati CordUlero Blanco in njene čudovite hribe: Huscaran, Alpama-yo, Pisco in še druge, kar bo odvisno od razmer. Glede na to, da pomeni ta odprava jirav za vse njene udeležence šele prvo srečanje s tako visokimi in resnimi hribi, je težko napovedati konkretne cilje. Člani se bodo o tem odločali na kraju samem, odvisno od trenutnih razmer in počutja. Bodo pa prav vsi tako pridobili dragocene izkušnje, ki jim bodo pomagale pri njihovi nadaljnji alpinistični poti. Obnavljalni izpiti GRS Kdor hoče in želi aktivno opravljati reševanje v hribih v okviru GRSS. mora poleg tega, da redno skrbi za svojo kondicijo, tudi vsaki dve leti opraviti obnavlialne izpite iz prve pomoči in kopne ter zimske reševalne tehnike. Tako tudi člani postaje GS Kamnik. Zimski del in prva pomoč sta bila opravljena že pozimi sedaj pa je prišel na vrsto še kopni del, Štirje inštruktorji (Janez Ažman. Janez Kosec, Rado Nadvešnik in Janez Slokan j so že v petek. Ji junija, uskladili vse potrebno, da je nato naslednji dan dvajset reševalcev na kamnitih kladah pri Lepem kamnu v Kamniški Bistrici uspešno opravilo vse, kar je bilo od njih zahtevano. Tokrat so bik posebej poudarjene novosti v reševalni tehniki. Glede na to, da se reševanje s pomočjo jeklenke opušča, so izvajali reševanje s pomočjo statične vrvi z vsemi potrebnimi elementi: sidrišča, pomoč soplezalcu, dvigovanje z uporabo garda vozla, avtobloka, desonaerja, švicarskega škripca; spuščanje s pomočjo enega desonderja, simultano spuščanje z dvema de-sonderjema, izravnava med sjiuščanjem in podobno. V GRS so že nekaj časa uvedena tudi UT nosila, ki so bistveno lažja od klasičnih gorskih nosil, popularno imenovanih »mariner«, zalo so preizkušali tudi njihovo uporabo. Z nekaterimi dodatki, ki so jih tudi preizkušali, bodo postala ta nosila uporabna tudi za stensko reševanje, pa tudi za vožnjo. Izdelali so tudi vrvno žičnico in prepeljali »ponesrečenca«. Z uspešno opravljeno vajo oziroma izpiti so si tako pridobili licenco za naslednji dve leti reševanja v hribih. Tisti člani postaje GRS Kamnik, kise niso mogli udeležili te vaje, jo bodo opravili naslednjič, predvidoma konec /mletja. ____ "_BOJČ J Iz junijske kronike kamniške policijske postaje POLETI PRIDEJO PRAV TUDI KOLESA... matična knjižnica kamnik Cenjene uporabnike Matične knjižnice Kamnik obveščamo, da je knjižnica julija in avgusta odprta: ponedeljek: 13. do 19. ure torek: 13. do 19. ure sreda: 9. do 15. ure četrtek: 9. do 15. ure petek: 9. do 15. ure sobota: zaprto Medioteka: ponedeljek: 13. do 19. ure sreda: 9. do 15. ure petek: 9. do 15. ure Število prometnih nesreč, ki so jih junija zabeležili kamniški, policisti, je v primerjavi, z mesecem majem spet nekoliko naraslo. Povprečno sla se zgodili več kot dve prometni nesreči na dan. Od 69 prometnih nesreč na območju kamniške in. komendske občine se jih je 57 končalo samo z materialno škodo, 12 pa tudi s telesnimi poškodbami. Sodeč po policijskih intervencijah na področju kršenja javnega reda in miru, se porast tovrstnih kršitev nekoliko umirja. Junija so morali policisti posredovali pri 47 kršitvah, od tega so 22-krat mirili razgreteže na javnih krajih, 25-krat pa so jih morali obiskati tudi V stanovanjih. Kaznivih dejanj so policisli zabeležili 47, kar je precej manj kot maja, ko so jih našteli kar 70. Ker je že nastopilo dolgo vroče poletje, ko čedalje več ljudi zapušča svoja stanovanja in za dalj časa odhaja na dopust, ne ho odveč opozorilo, da občani pred odhodom storijo vse, da bi kar najbolje zavarovali svoja stanovanja in drugo premoženje. Poleg dobro zaklenjenega stanovanja bo zelo prav prišla tudi sosedska pomoč, pomoč sorodnikov in znancev pri pobiranju pošte iz. nabiralnikov, občasnem zalivanju rož, zračenju stanovanja in nadziranju dogajanj okrog stanovanjske hiše ali stanovanja v bloku. V zadnjem času je vse bolj pogosta kraja koles in koles z motorjem, zlasti nezaklenjenih koles pred bloki in na javnih krajih. Zato kaže večjo pozornost nameniti zaklepanju koles. Seveda to velja tudi za avtomobile. Nikar ne puščajte v njih vrednih predmetov, ki pritegnejo pozornost raznih nepridipravov. Med krajami in vlomi v avtomobile in krajami koles naj omenimo tatvino avtomobila VW vento 4. junija zgodaj zjutraj na parkirnem prostoru na Zikovi ulici. Na Starem gradu pa so 6. junija našli ukraden avto brez koles in radia, ki je bil ukraden isti dan na Livarski v Kamniku. Policisti so osumljence, ki so osumljeni več kaznivih dejanj v Kamniku in Domžalah, kmalu izsledili. 13. junija je neznani storilec na Perovem vlomil v avtomobil in iz. njega odmontiral razne dele motorja. Lastnika je tako oškodoval za okrog 110 tisočakov. Istega dne se je neznanec lotil tudi avtomobila na Kovinarski cesti in iz njega odnesel denar, plačilne kartice in osebne dokumente lastnika ter ga s tem oškodoval za približno 50.000 SIT. Na Marjaninih njivah pod Veliko planino pa je 5. junija ostalo samo pri poskusu vloma in poškodovani avtomobilski ključavnici. Kot smo že dejali, so v tem času pogoste, tudi tatvine, koles. Tako sta bili iz. kleti na Blejčevi 1. junija ukradeni dve kolesi, 3. junija je izginilo kolo s stadiona v Mekinjah, 5. junija je iz. odklenjene kolesarnice na Jakopičevi ulici na Duplici neznanec ukradel skuter Piaggio, bele barve. 12. junija je neznanec izpred kamniške knjižnice odpeljal gorsko kolo ROG-scott, rdeče barve. 15. junija so na Ljubljanski ukradli nezaklenjeno žensko kolo redeče barve, 19. junija pred ne-veljsko cerkvijo nezaklenjeno kolo scott in pred OŠ Toma Brejca nezaklenjeno kolo BMX, pred kamniškim kopališčem pa je izginilo Žensk/) kolo. Tega dne je bilo ukradeno tudi nezaklenjeno gorsko kolo PINK PANTER zelene barve pred stanovanjskim blokom na Fu-ž.inuh. 20. junija sta bili ukradeni kolesi na Ljubljanski cesti iz odprte kleti in ponovno moško kolo Rog ranger pred kamniškim kopališčem. 24. junija so policisti na Groharjevi našli kolo z. motorjem Ap-rillia, kije bilo ukradeno iz zaklenjene kleti. Kolo z motorjem je bilo 24. junija ukradeno tudi v Šmar-ci. Ta mesec so bili na delu tudi vlomilci. 5. junija so vlomili celo v kapelico na Malem gradu, katere obzidje že nekaj časa obnavljajo, in iz. nje ukradli kompresor, kotno brusilko, vrtalko in več drugega orodja ter s tem obrtnika, ki obnavlja. Mali grad, oškodovali za okrog 300 tisočakov. Istega dne so vlomili tudi v lovsko kočo na lirs-nikih, kjer pa so se zadovoljili samo z. ogledom, odnesli pa niso ničesar. 9. junija je neznanec poskusil vlomiti v stanovanje na ulici Matije, lllejca, ker je menil, da ni nikogardoma.Toda otrok, kije bil doma, je vrata zaklenil še. z. notranjo ključavnico, tako vlomilcu tokrat ni uspelo. Poskus vloma 16. junija v gostinski lokal v Novem trgu prav tako ni uspel, ker se je pri vlamljanju sprožil alarm in je storilec pobegnil. ZatO je isto noč neznanec vlomil v gostinski lokal Ideja in ukradel nekaj pijače, CD player in drobiž v blagajni. Škodo so ocenili na okrog 60 tisočakov. Iz trgovine Jagoda pa je vlomilec, odnesel le drobiž. 17. junija seje neznanec lotil bifeja v vagončku na kamniški železniški postaji. Ukradel je TV sprejemnik in tri steklenice žganih pijač. Povzročil je za 40.000 SIT škode. Storilce še išče-.)"■ 28. junija sije doslej še neugo-tovljen storilec iz firme STOL Alu na Duplici prilastil več kosov aluminijastih profilov in podjetje oškodoval za približno 150.000 SIT. Nepazljivost pri kuhanju večerje seje 19. junija maščevala stanovalcem na Kavčičevi. Dima je bilo sicer veliko, vendar je na srečo ostalo te pri zažgani posodi. Huje je bilo 25. junija, ko je pri kuhanju večerje kuharica, prav tako na Kavčičevi, pozabila na ogenj na štedilniku in seje požar razširil že na kuhinjsko pohištvo in povzročil za okrog 50 tisočakov škode. Ogenj so pogasili kamniški gasilci. Tudi na Ljubljanski cesti je 29. junija lastnica zvečer, ko je pristavila večerjo na prižgan štedilnik, zaspala. Posredovati so morali kam- niški gasilci, ki so po lestvi skozi okno prišli v stanovanje in preprečili večji požar. Zbudili so tudi ogroženo spečo lastnico. Česa vse se ne domislijo nepridipravi, da bi prišli do denarja, kaže tudi dogodek 6. junija v Šmarci, ko sta v stanovanjsko hišo zgodaj zjutraj prišla dva neznanca, se predstavila za uradni osebi in od občana zahtevala mobilni telefon in denar. Dejala sta, da iščeta ponarejen denar. Ko jima je občan izročil 15.000 SIT in telefon, sta z avtomobilom izginila. V policijski kroniki je zabeleženih tudi več primerov nasilja. 3. junija so morali na klic na pomoč treh mladoletnikov, ki so obiskali diskoteko v kulturnem, domu na Fužinah, posredovali policisti. Neznanci so namreč napadli mladeniče. Policisti so storilce kmalu prepoznali in jih napotili k. sodniku za prekrške. 11. junija v zgodnjih jutranjih urah so neznanci v bližini diskoteke Flex na Fužinah napadli občana in mu odvzeli denarnico s 40 tisočaki tolarjev. Policisti storilce še iščejo. Ta mesec, so policisti zabeležili tudi precej nasilja v družinskih krogih in med znanci (v Mekinjah je. bral pretepel sestro, na Steletovi sin napadel mater, v Novem trgu tast tepel zeta, v Šmarci sta se sprla bivša zakonca, na Selih pijani oče pretepal sina, v Podgorju sosed zaradi košnje napadel soseda, v Županjih Njivah je pijani mož pretepel ženo itd.). 5. junija so napadli mladeniča, ki se je vračal iz šole v ZUIM in ga pretepli. Da tudi komunalni redarji niso več varni, nam pove primer, ki se je zgodil 29. junija na Šutni. Redarja sta namreč hotela na napačno parkirani avlo dati listek z. mandatno kaznijo. Lastnik lokala pa s tem ni soglašal in je najprej redarja pošteno ozmerjal, nato pa enemu izmed njih izbil blok iz. rok. Zato se bo zagovarjal pri sodniku za prekrške in zaradi napada na delavca občinske uprave še na sodišču. F. S. O zdravilni moči šentjanzevke Ko sem toplega julijskega popoldneva kolesarila mimo višje ležečih travnikov, sem opazila kar nekaj ljudi, ki so hiteli nabirat rumene rastline na prostranih travnikih. Ko povprašam starejšo žensko, kaj nabirajo, mi odgovori s kančkom očitka: »Ja, deklina, a ti ne poznaš te zdravilne rož-ce? To pa so današnji mladi, ki si ne vzamejo časa, da bi spoznali nekdaj tako cenjena zdravila v naravi. Zapomni si, šentjanžev-ka je to, pa povej še drugim, da je to ena izmed najboljših rastlin z zdravilno močjo«. Gospa Tončka, ki je prava poznavalka zelišč in že kar nekakšna »domača zdravnica«, pa me ni kar tako pustila na nadaljnje kolesarsko potepanje, saj si je zamislila, da mi bo vcepila nekaj modrosti o zdravilnosti šentjanzevke in zapletli sva se v pogovor. Zvedela sem, da so to zdravilno rastlino ljudje poimenovali s številnimi ljudskimi imeni, ki govorijo o njeni zdravilni moči, na primer krčnica, krvočistnik, nekatera pa so povezana celo s krščansko mitologijo, ki pravi, da je šentjanževa roža ali roža sv. Ivana zrasla iz kapljice krvi Janeza Krstnika. Šcntjanževka je pri nas pogosta samorasla rastlina, ki jo najdemo po vsej Sloveniji po suhih pobočjih, travnikih, posekah, gozdnih jasah. Ker začne cveteli ob kresu in cveti do sredine septembra, je zdaj ravno pravi čas, da tudi vas spomnim na zdravilno rastlino, ki zraste tudi do približne) 80 centimetrov visoko, v zgornjem delu je močno razvejana. Listi so brez pec-ljev, po dva in dva v nasprotjih, posejani so z drobnimi prozornimi pikicami, v katerih je eterično olje. Na koncu vejic zrastejo zlatorumeni cvetovi. Če cvet zmečkamo, iz njega priteče temno rdeče olje, ki spominja na kri, in prav zato so šent-janževki pripisovali magične lastnosti. Šcntjanž.evc rože nabiramo ob lepem, suhem vremenu, odrežemo jih približno 30 centimetrov od vrha in jih sušimo v suhem in zračnem prostoru. Pravilno posušena šcntjanževka mora obdržati naravno barvo in vonj. Gospa Tončka pravi, da šent-janževko goji tudi v domačem vrtu. Jeseni ali spomladi plitko poseje seme, ker kali na svetlobi. Zgodaj spomladi se pojavijo že prve rastline in če so pregos-te, jih je potrebno razredčiti. V prvem letu cvetijo le posamezne rastline, v naslednjih letih pa se šentjanževka močno razraste in obilno cveti. Šentjanževka vsebuje eterično olje, grenčice, čreslovinc, vitamin C, provitamin A in še druge zdravilne sestavine. Dokazano je, da šentjanževka pomirja, odpravlja razdražljivost, potr- tost, krepi živce, pri tem pa ne povzroča utrujenosti in zaspanosti kot nekatera v ta namen izdelana zdravila. Pomaga tudi pri močnih glavobolih, celo pri migreni, otrokom, ki slabo spijo in močijo posteljo. Otrokom pripravimo čaj iz več zdravilnih rastlin, poleg šentjanzevke dodamo v enakem razmerju še kamilico, meliso in preslico. Polovico žličke čajne mešanice prelijemo s skodelico vroče vode in po dvajsetih minutah precedimo. Priporočljivo je spiti čaj vsaj dve uri pred spanjem. Šentjanževka pomaga tudi pri krčih v želodcu in črevesju, prav tako blaži bolečine, ki spremljajo čir na želodcu in dvanajsterniku. Gospa Tončka pripravi čajni napitek šentjanzevke kot popa-rek iz dveh čajnih žličk na drobno narezane posušene rastline na skodelico vroče vode. Priporoča redno pitje trikrat na dan, saj le tako ugodno vpliva na počutje in uravnava ter krepi življenjske moči. Šcntjanževko uporabljamo predvsem v obliki olja, ki je poznano še iz starega veka kot najboljše zdravilo za čiščenje ran, blažitev opeklin in bolečin pri zlati žili. Dandanes so se ljudje prepričali, da je šentjanževka prav zaradi svojih zdravilnih učinkovin res koristen an-tiseptik za zdravljenje ran, gnojnih tvorov in opeklin. Šentjan-ževo olje omili brazgotine in bolečine po operacijah, pomaga pri bolečinah v sklepih, išijasu in revmatizmu. Pripravimo si šentjanževo olje! Dve pesti svežih cvetov na drobno narežemo ali zmečkamo in prelijemo s pol litra olivnega olja (lahko ga nadomestimo tudi s sončničnim ali koruznim oljem). V nezamašeni steklenici naj stoji tri do pet dni, potem steklenico zapremo, jo postavimo na sonce ali na toplo za šest tednov. V tem času postane olje temno rdeče barve. Olje, ki plava nad tekočino, odlijemo v temne stekleničke in jih dobro zapremo. Pravilno shranjeno olje obdrži zdravilno moč tudi do dve leti. Šentjanževo olje lahko tudi pijemo, seveda le po kapljicah, pri želodčnih in črevesnih težavah. Zeliščarka Tončka pa me je opozorila, da šent-janževega olja ne smemo uporabljati za sončenje, kot jc nekoč veljalo prepričanje, ker lahko koža na močnem soncu postane preobčutljiva, pojavijo se vnetja in mehurji. Je pa olje zelo primerno za nego po sončenju. Pri revmatičnih obolenjih sc uporablja tudi šentjanževa tinktura, ki jo pripravimo tako, da dve pesti na drobno narezanih listov in cvetov šentjanzevke prelijemo z enim litrom močnega domačega žganja in pustimo na soncu tri tedne. K boljšemu počutju in sprostitvi pa pripomore tudi šentjanževa kopel, ki si jo pripravimo iz pet na drobno narezanih cvetov in listov šentjanzevke, ki jih čez noč namočimo v vodo. Pred kopanjem tekočino segrejemo do vretja in jo dodamo vodi za kopanje. Enostavno. Privoščimo si torej vsaj sproščujočo kopel, še prej pa se podajmo na travnik ali jaso in utrgajmo nekaj žlahtnih šcnljanžcvih rož! SAŠA MKJAČ Kamniški OBČAN STRAN REZERVIRANA ZA MLADE 20. julija 2000 13 Matična knjižnica kamnik V SVETU DOMIŠLJIJE Sanjski svet Cerkniškega jezera Poletno branje za mlade Počitnice so se že dodobra začele in upamo, da ste si v tem času že nekoliko odpočili in nabrali novih moči. Poletje je tudi čas, ko prebiramo vse tisto, za kar med Šolskim letom ni bilo časa. Tokrat bi vam radi predstavili nekaj knjig, ki vas bodo v sproščenih počitniških dneh popeljale v svet domišljije in na pot nenavadnih pustolovščin. Vsekakor ne prezrite zabavne srhljivkc, po kateri segajo tako najstniki kot tudi odrasli po vsem svetu. Knjige angleške pisateljice J. K. Rowling o Harrvju Potterju so dobesedno zableste-le na literarnem nebu. Doslej so izšli štirje naslovi, prevedeni v več kot 30 jezikov. V slovenščini sta pri založbi Epta doslej izšla dva naslova: Harry Potter -Kamen modrosti in Harry Potter - Dvorana skrivnosti. Harry že čisto majhen ostane brez staršev in živi pri družini svoje tete, kjer mora prenašati ponižanje in trpinčenje. Ko pa do- tako ali drugače polni enajst let, se mu odpre čisto nov, čudežni svet. Spozna resnico o svojih starših čarovnikih in začne obiskovati Brada-vičarsko akademijo za čarovnike in čarovnice. S svojima prijateljema Ronom in Hermiono se spopada z mnogimi izzivi in spoznava svoje nenavadne sposobnosti, kot je na primer to, da se lahko pogovarja s kačami. Zgodbe so polne zapletov, presenečenj, nenavadnih zasukov in svojevrstnega humorja. Tudi če ste čisto navaden bunkelj (tako čarovniki imenujejo ljudi, ki nimajo v sebi niti kapljice čarov-niške krvi), vam bo šla knjiga gotovo v slast in vam razburkala domišljijo. In če ste željni pustolovščin, se lahko skupaj z Danom Ab-nettom odpravite na Lov na zaklad v skrivnostni graščini ali pa na Lov na zaklad v izgubljenem mestu (založba Učila). Pridružite se Robertu in Ani, dvema neustrašnima lovcema na zaklade. Obe knjigi vas bosta popeljali na nenavadno potovanje, kjer vas čakajo različne uganke in naloge, ki jih je potrebno rešiti. Z zbranimi sledmi in dokazi boste potovali skozi zgodbo po svoji izbiri, se vračali na mesta, kjer ste že raziskovali in končno - če ste dovolj natančni in iznajdljivi - prišli tudi do zaklada. Uživate, ko se vam naježijo lasje? Poskusite z napetimi zgodbami, ki milijonom ameriških najstnikov povzročajo »kurjo polt«. Istoimenska zbirka R. L. Stine (izhaja pri založbi Vale-Novak) navdušuje tudi naše najstnike. Doslej je izšlo šest naslovov: Dobrodošli v mrtvi hiši, Demonska kri, Ne hodite v klet, Nasmehni se in umri, Prekletstvo mumijine grobnice in Postanimo nevidni. Poskusite, morda so ravno te grozljivke tudi vam pisane na kožo. V tem vročem poletju vam želimo veliko osvežitve - tudi s knjigo v rokah! ANDREJA ŠTORMAN V osnovnih šolah Mekinje, Duplica in Nevlje v sodelovanju s PD Kamnik deluje sekcija mladih planincev. Opravili smo že veliko lepih in zanimivih izletov v bližnje in oddaljenejše kraje naše lepe domovine. Memorice vzgajamo mladi rod k ljubezni do narave in jih učimo, da bi jo vedno občudovali in spoštovali, nikakor pa ne onesnaževali in uničevali, kot to danes, žal, nepremišljeno počnejo mnogi in ne razmišljajo o posledicah takšnega početja. Mlade in zveste pohodnike je PD Kamnik letos nagradilo z brezplačnim izletom. V soboto, 17. rožnika, smo se. z avtobusom odpeljali v osrčje notranjske zemlje. To je Cerkniško polje z znamenitim pre-sihajočim jezerom, ki je del kraškega sveta. Ustavili smo se v kraju Dolenje jezero in izstopili pred stavbo Jezerski hram, kjer nas je prijazno sprejel njegov lastnik. Našo pozornost je takoj pritegnil orientacijski relief pokrajine na dvorišču, močno pa nas je vse prevzela živa maketa Cerkniškega jezera. Izdelana je v merilu J : 2500, v velikosti 3 m x 5 m in prikazuje suho in vodno stanje jezera. Gre za geografski posnetek s pritoki, ponori in požiralniki. Poleg samega jezera prikazuje tudi okediške vzpe- Na OŠ Šmartno je zasijalo tudi zlato Tekmovanje v znanju materinščine za Cankarjevo Priznanje Kar kmalu po prvih dnevih pouka nas je učiteljica slovenščine Martina Tomšič začela pripravljati na Cankarjevo tekmovanje. Sprva je bilo pri dodatnem pouku kar nekaj učencev. Ko smo začeli dobiva-<> gradivo, se je število kaj hitro zmanjšalo na tri punce in enega fanta, in sicer Moniko Jeglič, Leo Lajmiš in Majo Kališnik ter Hobija Hribarja. Najprej smo si podrobneje ogle-dali ljudsko Desetnico. Nato je bil v ospredju naš veliki pesnik Fran- šoli. Odpisale smo listih nekaj nalog in po malici še spis na temo, kako naj bi prevzetna Urška pisala pismo svojim staršem po tem, ko jo je povodni mož vzel v svoje kraljestvo v Ljubljanici... Rezultati so bili zelo dobri (ali pa tudi ne!), saj sva z Moniko osvojili srebrno priznanje! To je bila zame kar velika čast in veselje in verjetno za Moniko tudi. Ko pa sem izvedela, da sem zlato priznanje zgrešila za pičle pol točke, Mo-nika pa za eno, se je vame naselilo razočaranje. Ja, očitno je včasih tako tekmovanje res tudi igra številk, vendar vse le ni tako temačno. Z" zlatnike in njihove mentorje je pripravila sprejem tudi ga. ravnateljica Jožica Hribar ce Prešeren. Spoznati smo morali 'Vegovo življenje ter njegovih pet oalad: Povodni mož, Neiztrohnje-"o srce, Ribič, Prekop in Lenora. Potem pa smo predelali še Istranko Nino Vladimirja Pavšiča (Mateja Bora), Lorelaj, ki jo je napisal Heinrich Heine, Aškerčevi pesmi Godčeva balada in Mejnik, Melanholične misli Dragotina Ketteja in Balado, ki je prišla izpod peresa Srečka Kosovela. Vsaka pesem je samosvoja in za-, nirniva, vse pa spremlja tisto značilno temačno baladno vzdušje, ki Je po mnenju naše mentorice za ""s osmošolce, ki naj bi bili razig-rani in nasmejani, kar preveč za-m"rjeno... Te balade so se očitno kar vsid-rale v naša srca, saj smo na šolskem tekmovanju, kije potekalo v "redo, 16. januarja, vsi štirje osvojili bronasto priznanje. Vendar pa xe smejo državnega tekmovanja udeležiti le prvi trije iz. posamezne ""le, in tako je pri nas žal izpadel Kobi Hribar Me tri pa smo še bolj Zavzeto študirale baladne pesmi in Franceta Prešerna. Se kako hitro je prišla sobota, marca, ko smo se vse nervozne Peljale proti Ljubljani na državno '''kinovanje na Srednji zdravstveni Temačne ostajajo le balade, za nas pa je bilo vse skupaj le ena prijetna izkušnja več. MAJA KALIŠNIK, 8. a Državno tekmovanje iz znanja angleščine V torek, IS. aprila, je na eni od ljubljanskih šol potekalo državno tekmovanje v znanju angleščine. Tja smo se z mentorico Zdenko Wi-cher odpravili tudi učenci naše šole. Po razporeditvi v razrede smo dobili navodila in testne pole in natanko oh 14. uri se je tekmovanje pričelo. Napeli smo možgane in uro in pol reševali naloge. Nekaj jih je bilo otročje lahkih, pri nekaterih pa je bilo treba kar pošteno razmišljati. Na rezultate smo čakali kar nekaj tednov in zdaj so končno tu. Bronasta Maja Kališnik, srebrna Dejan Burkeljca in Jure Hribar ter zlata Sonja Drolc smo bili zelo zadovoljni z izkupičkom. Meni, najboljši na naši šoli, je agencija Twin iz. Ljubljane, s katero šola dobro sodeluje, podelila posebno nagrado - teden dni bivanja v angleški prestolnici in tečaj angleščine. SONJA DROLC, H. b Kaj veš o prometu? Na naši šoli vemo o prometu veliko, saj imamo med učenci državnega prvaka! Pa pojdimo lepo po vrsti. Dve ekipi z. naše šole sla vadili pod vodstvom mentorice Marjane Jeras, se udeležili medobčinskega tekmovanja občin Kamnik in Komenda in dosegli drugo mesto. Najboljši posameznik med 7. in 8. razredi Domen Berlic je zastopal našo šolo in obe občini na tekmovanju v Ljubljani 27. maja. Da je pokazal veliko znanja o ccstno-promelnih predpisih, ni treba posebej razlagati. Izkazal se je tudi na približno 3 km dolgi vožnji po ulicah Ljubljane in na sprelnostnem poligonu. Premagal je vseh 54 tekmovalcev iz vse Slovenije. In postal je državni prvak. Sicer pa je Domen tudi odličen na tekmovanjih v gorskem kolesarjenju in smo intenju z. njim že objavili v Kamniškem občanu. Tekmovanje iz znanja zgodovine Na naši šoli je 10. marca letos potekalo šolsko tekmovanje v znanju zgodovine. Udeležilo se ga je približno petdeset učencev, kar gotovo priča o priljubljenosti predmeta na naši šoli. Bronasto priznanje je prejelo 23 učencev, od katerih se nas je dvanajst uvrstilo na področno tekmovanje. Le-lo je potekalo II. aprila na osnovni šoli Šiška. Že na avtobusu, kjer smo si sedeže delili z učenci osnovnih šol Komenda-Moste in Stranje, je znanje kar vrelo iz nas. Pri testu smo dali vse od sebe, kar se odlično zrcali v desetih srebrnih priznanjih, ki smo jih prejeli: Klavdija Hrasto-vec. Rok Juham, Anja Žebaljec, Monika Jeglič, Jure Homar, Katja Kadunc, Nina Lajmiš, Robi Hribar in Andreja Kropivšek. Zadnjih pet se je udeležilo državnega tekmovanja. Ta zadnji, veliki preizkus, nas je 10. maja čakal na osnovni šoli Valentina Vodnika v Ljubljani. Zlata priznanja smo dosegli vsi tekmovalci, tako da si delimo ekipno prvo mesto v državi. Najuspešnejši sta bili Katja Kadunc in Andreja Kropivšek, ki si delita 3. mesto v državi v skupini 6. in 7. razredov! Tema letošnjega tekmovanja je bil srednji vek. Spoznavali smo Bizantinsko cesarstvo, Arabsko državo, Frankovski imperij, preseljevanje ljudstev. Slovane-Karantanee. Gote, Avare, Langobarde, Bavarce, poljedeljslvo, mesta, gradove, bolezni, fevdalni družbeni red in še marsikaj. Znanje smo črpali iz zajetnega kupčka literature. Za bronasto priznanje je bil to učbenik za šesti razred, knjigi V zavetju srednjeveških gradov in Tu bo naš dom ter članki iz. različnih revij. Tisti, ki smo se uvrstili na področno tekmovanje, smo na kupček dodali še knjigi Polje, kdo bo tebe ljubil in Meščan sem, pa tudi nekaj člankov, kijih ne gre prezreti. Za vrh kupčka so kot pripravo na državno tekmovanje priložili nekaj strani iz. učbenika za prvi letnik gimnazije, zapis o ustoličeva-nju na Gosposvetskem polju iz Zgodovinske čitanke in, da ne bi naredili izjeme, spet nekaj člankov, ki so nas poučili predvsem o srednjeveški medicini. Vprašanja v testu so bila na vsaki stopnji nekoliko bolj. na koncu pa celo preveč podrobna. Iskali so dlako v jajcu, kot bi rekla naša mentorica, ga. Veronika Sedušak. KATJA KADUNC IN NINA LAJMIŠ, 7. c Tekmovanje za Preglovo priznanje To tekmovanje poteka že dolgo časa pod okriljem Zveze za tehniško kulturo. Udeležujemo se ga tudi učenci z. naše šole, ki se pripravljamo v okviru dodatnega pouka iz kemije pod mentorskim vodstvom učitelja Boruta Škrjanca. Bronasto priznanje je doseglo 7 sedmo-šolcev in 4 osmošolci. Na regijskem tekmovanju smo pridobili kar deset srebrnih Pre-glovih priznanj. Dobitniki so Kitt-ja Kadunc, Jure Homar, Sašo Hribar, Simona Tonin, Rok Jurančič, Rok Juhant in Andreja Kropivšek iz 7. razreda in Robi Hribar, Dejan Burkeljca in Lea Lajmiš iz 8. razreda. Na državno tekmovanje sta se uvrstila Katja Kadunc in Rok Juhant. Katja je prejela tudi zlato Preglovo priznanje. Iskrene čestitke. Tekmovanje za Vegovo priznanje Tega popularnega tekmovanja iz znanja matematike smo se na naši šoli udeležili mnogi učenci. Vadili smo v okviru dodatnega pouka matematike pod mentorskim vodstvom Tine Balantič in Ive Zu-mer. Bronasto priznanje je doseglo kar 23 učencev, na nadaljnje tekmovanje, t. j. za srebrno Vegovo priznanje, se je uvrstilo 10 tekmovalcev. Tekmovanje je potekalo na naši šoli, za rezultate smo morali počakali le nekaj časa. Naši srebrniki so: Andrej Slapnik in Petra Jeras iz 6. razreda. Rok Juhant, Katja Kadunc in Andreja Kropivšek iz 7. razreda in Robi Hribar iz 8. razreda. Andreja Kropivšek in Kobi Hri-barSta se udeležila državnega tekmovanja in oba dosegla zlato Vegovo priznanje. ROKJUHANT, 7. c tine, naselja in ceste. Jezero je tako ogromno, vasice pa tako majhne, da skoraj izginejo v tej prostra-nosti. Vsepovsod sama nedotaknjena skrivnostna kraška narava. Predavatelj nam jo je v svojem nadvse simpatičnem in klenem notranjskem narečju živo predstavil. Višina vode se ravna po padavinah. Zaslišali smo tonski posnetek grmenja, treskanja in že se je vsul močan dež. Struge številnih potokov so se napolnile in pred nami je nastajalo jezero. Največje je jeseni ali spomladi po hudem deževju. Tedaj pokrije 26 km2 površja in je do tri metre globoko. Je dom številnih povodnih ptic, rac, čapelj, več kot sto vrst jih je. Tudi njihovo oglašanje nam je pričaral čudovit tonski posnetek. Potrebno je bilo samo zapreti oči in že sijih videl... V jezeru živi veliko rib, največ ščuk. Včasih so jih menda nalovili cele vozove. Ob odtekanju jezera se umikajo v kotanje in požiralnike. Sicer pa je poleti jezero suho in poraslo s kislo travo. V muzejskem hramu Kebe smo si ogledati še nekatere etnološke zanimivosti, povezane z jezerom, kot so čoln drevak in stari pripomočki za ribolov (krivolov). Na zaledene-lem jezeru je bilo pestro življenje, tako smo videli stare drsalke. Predniki pa so za preživljanje pro- ve, pravi mož iz Krpanove dežele. Čeprav nas je bilo veliko, smo vsi imeli prostor na dolgem lojtrniku, ki sla ga vlekla dva belogriva lepotca haflingerja. Popeljali smo se na jezero, se pravi, vozili smo se po njegovem dnu, ki se ob suši spre meni v travnike. Lepota jezera z vodo ne izgine. Svet je tako mikaven, da si zaželiš utaboriti se tam in se ves predati sanjavi samoti tega čudovitega kraju sredi notranjskih gora. Voda je naplavila drač-je, travo, trsje, veje, vse, kar je dosegla in odnesla z bregov. Glina je okoli ponikve shojena, saj vselej ob ponikovanju zadnje vode prihitijo ljudje, da polovijo zaostajajoče ribe. Na vse le zanimivosti nas je posebej opozarjal voznik Frenk. Se in še nam je imel povedati. I^epot in zanimivosti je bilo zares vsepovsod na pretek. Tako zelo radi imajo Notranje! svojo deželo. S ponosom in ljubeznijo je bilo predstavljeno tudi ime njihovega rojaka slovenskega slikarja Ijojzelu Per-ka. Njegov najljubši motiv slikanja sta bili prav notranjska krasotica in človek na njej. Oboje je v svojih velikih umetninah tako čudovito upodobil. Za zaključek smo se odpeljali še v slikovit Škoejan pri Rakeku. Pre-pešačili smo 2 km in pol dolgo dolino ter si ogledovali jame, vrtače Na lojtrniku po Cerkniškem jezeru. dajali tudi led in uporabljuli so zanimiv pribor za režnjo in spravilo ledu. Učenci so z veseljem hiteli kupovat različne lepe spominke. Potem, ko smo v mislih ob jezeru doživeli vse štiri letne čase in se poslovili od makete in muzeja, smo posedli k mizam pred hramom. Prilegla se nam je okusna malica in pijača, ki nam jo je prav tako namenilo PD. Nismo se prav dolgo razgledovali po okolici, ko smo zaslišali topotanje kopit. Po nas se je pripeljal domačin livarjev Frenk, visoke in krepke posla- ter veliki in mali naravni most. ki ju je ustvarila reka Raka. Doživeli smo prelep dan v naravi, kjer dan dnevu ni enak! V imenu otrok ter mentoric Bernardke. Branke in Jelu e najlepša hvala PD Kamnik. Enako tudi gospodu Zdravku Markušu, ki je naš i det skrbno organiziral in nas srečno vodil. Že večkrat je bil naš pomočnik in vselej je pokazal veliko mero prijaznosti in potrpežljivosti za delo z. otroki. JELKA SLA VIČ Pool party 2000 Letos se je jmredilev dogajala v športnem j jarku v Domžalah. Mladi so se zabavali od druge ure popoldan in vse do zore. Športnijmigram se je začel s tekmovanjem v ulični košarki. Tekmovati so/jokazali dobro, predvsem pa borbeno igro. Naj boljše tri ekipe so si prislužile lepe nagrade. Obilo smeha in zabave je bilo pri namiznem nogometu, kjer je med tekmovalci vladalo pravo športno navdušenje. Zadnja od šjjortnih kategorij, kije bila na sfjoredu, je bilo vlečenje vrvi. Mini bazen, simbol letošnjega Poolparly,)e bil glavni sodnik tekmovanja. Ob zaključku športnih iger"so zaplesala dekleta iz Mesne šole Miki. S svojo plesno točko so še posebej očarale moški del občinstva Ruško, odgovorni za napoved programa, podelitev kolajn žrebanje vstojmic, je skrbel, da je imela jmredilev svoj začetek in konec. PJ Malo je skrbel, da se je glasba slišala vse do devetih gora. Mladina je bila navdušena nad dobro glasbo. Organizatorji pa smo že naleteli na ttrvepritožbe okoliških občanov, katerim smo dolžni oj)ravičito, da je glasba odmevala tudi v poznih urah in jim. kratila nočni spanec. Športni del prireditve seje tako zaključil, sledil pa je še glasbeni večer. Naj]>reije na odru zavladala jnredskupina Tabu. Energična pevka, kljub divjim ritmom in izvrstni izvedbi, ni uspela privabiti občinstva na plesišče*Med publiko je vladala nekakšna prestrašenost, le tu in lam je kakšna od mladenk ujela ritem ter z boki j> • tlakovce, plošče L M ^9 r V. f pB t : • robnike 1—%\ z • tople grede, kompostnike V~ J • kamine, umivalnike • mulde, galanterijo mm lil NUDIMO TUDI MONTAŽO ZA TLAKOVCE, LJ \j ROBNIKE IN OGRAJE 1225 Lukovica, Vrba 7, tel. 061/735 408 S11_ EST POSLOVNE STORITVE Cenjene stranke obveščamo, da se bomo s 15. 8. 2000 preselili. Sedaj je naš novi sedež: Steletova 8a, Kamnik (poslovni prostori stavbi poleg SKG). Tel.: 031-614-308 01-83-10-960 faks: 01-83-10-965 E-mail: Silvest@siol.net KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ob sobotah od 8. do 13. ure ure, Naročila sprejemamo na novo telefonsko številko 01/56-55-120. S4V4 Podjetje za komercialni inženiring, d.o.o Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4 B, DOMŽALE TEL: N.C.: 01/722-00-20 TRGOVINA: 01/722-05-60 FAKS: 01/721-32-88 e-mail: dom@sam.si http://www.sam.si Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: 01/83-27-030, 83-27-035 FAKS: 01/83-37-045 e-mail: st&sam.si OD OPEKE... DO STREŠNIKA - in še mnogo več...! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM PO UGODNIH CENAH NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO >- KRITINE: BRAMAC, TONDACH, SALONIT, CREATON IN OSTALE *i HIDRO IN TERMO IZOLACIJE ^APNO, CEMENT, MALTIT >* FASADE IN FASADNE SISTEME BAL!MIT, JUB in TIM >• SCHIEDEL DIMNIKE >■ ARMA TURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO >■ ROBNIKE, TIAKOVCE, BETONSKA KORITA > OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST >■ ORODJE IN OPREMO ZA GRADBENIŠTVO >> TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA ASORTIMANA NUDIMO VAM MOŽNOST DOSTA VE Z A VTOD VI GA LOM Izkoristite AKCIJSKE CENE OPEKE MODULARNI BLOK, SANITARNE KERAMIKE STRUMICA v mesecu juliju! V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. V SAMU NISI NIKOLI SAM! Internet: WWW.SAM.SI Mali oglasi: Instruiram matematiko, fiziko in angleščino za osnovno in srednje šole. Tel.: 041/777-240, Luka. Oddam dvosobno stanovanje v Kamniku za 500 DEM mesečno, polletno predplačilo. Tel.: 813-908, po 20. uri. Sedežno garnituro (raztegljiv kavč + 2 fotelja), odlično ohranjeno, ugodno prodam. TeL: 01/125-36-75. Najamem garažo ali parkirni prostor v bližini Zikove ulice. Tel: 041/289-974. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-157, 041/322-571. Naprodaj stanovanja v Kamniku prodamo štiri nova stanovanja v centru Kamnika, poleg frančiškanskega samostana, velikosti 52 do 72 m2 BankVVustria Creditanstalt LeMiag CA - Leasing Terra, d.o.o. Dunajska 21, 1000 Ljubljana tel.: 01/236-22-31, 041/395-895 faks: 01/236-22-32 dostava Kamnik-Mekinje, Cankarjeva cesta 45 (pod mekinjskim samostanom) ■36EM1 Pozor!!! NOVI TELEFONSKI ŠTEVILKI: Odprto: ponedeljek-četrtek od 12'1 do 23h petek in sobota od 1 2h do 24h, nedelja in prazniki od 11h do 22h Tomšičeva 17, Kamnik, tel. 83 91 888 VAM NUDI PO UGODNIH CENAH: POLETNI PROGRAM: PVC mize in stole, senčnike, ležalnike, piknik pribor, otroške igrače, blazine... barve, lake, gašeno apno, cevi za zalivanje in razne priključke, pipe Armal, kolesa Rog in še in še... Strokovni nasveti iz sobopleskarske stroke. Velika izbira aranžiranih daril. Če nimate idej za poročno ali kakšno drugo darilo, lahko podarite tudi naše DARILNE BONE. Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Homar, d.o.o., trgovina Veriga se priporoča! STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17, 01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik RTV - HiFi SERVIS POPRAVILO RAČUNALNIKOV KVARK d.o.o I. i■ i' ■ ■ ■ i ■ ' i c 21« KAMNIK, inajdete nas v obrtni coni Duplu.