Nekrologi
SVOJEMU UČITELJU IN KOLEGU DOC. DR. ERIKU ANKERSTU V SPOMIN
30.9.1910-5.1.2006 Gorazd Kolar
»Bodite natančni in pazljivi in vse dele očesa si oglejte tudi s skromnimi pripomočki, ki jih imate na razpolago, ne izpustite ničesar. Poslušajte bolnika, poslušajte mater otroka, ona je najnatančnejši opazovalec, ki ji nič ne uide.« To so bile besede, ki nam jih je docent, resen, olikan, duhovit gospod s klasično izobrazbo, študentom medicine pri praktičnih vajah iz oftalmologije uvodoma navajal.
Kasneje, v času specializacije, nam je z veseljem, brez nervoze in s potrpljenjem odgovarjal na vsa številna vprašanja, ki so nastajala pri delu. Povabil nas je, posamezno ali več skupaj v svojo ambulanto, nam pojasnjeval rokovanje z napravami in tolmačil izvide. »Po končanem pregledu bolnika vzemite takoj knjigo v roke, natančno proučite bolezen in zdravljenje bolnika, ki ste ga pregledovali. Tako se boste najhitreje naučili stroke. To bo koristno za vas in bolnika.« Povabil nas je tudi v svoje dežurstvo, da smo se seznanjali z delom na »prvi bojni črti«.

P

tičnega zdravnika. Leta je služil kot vodilo za obravnavo očesnega bolnika v splošni ambulanti. Zelo odmevna v okulističnih evropskih krogih je bila njegova študija in dodatne oftalmološke raziskave o sindromu Marchesani, ko je s svojimi dognanji nastopil na kongresu Nemškega oftalmološkega društva in objavil članke v Heidelbergu leta 1963 in v Zdravniškem vestniku leta 1965.
Na kliniki je sproti uvajal vse nove preiskovalne metode, ki jih je spoznal na strokovnih izpopolnjevanjih v Giessenu, Munchnu, Beogradu, Bernu in Dusseldor-fu ter na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani. Docenta dr. Erika Ankersta bomo slovenski oftalmologi ohranili v trajnem in lepem spominu in cenili njegov prispevek k razvoju slovenske okulistike.
Docent Ankerst je bil kot mladi zdravnik 2 leti sekun-darij v mariborski bolnišnici, nato splošni zdravnik 5 let, ko je leta 1944 odšel v partizane, bil zdravstveni referent brigade in upravnik Sanitetne šole in partizanske bolnišnice. Za las je ušel smrti proti koncu vojne, ko so ga okupatorji zajeli in je dočakal svobodo kot jetnik v zaporu.
Ponovno se je vrnil v splošno prakso in postal okrajni zdravnik. Star že 40 let je odšel na specializacijo okuli-stike, kar si je želel že v študentskih letih, pa je vojna uresničitev zakasnila.
Profesor Ješe ga je, ko je opazil njegovo vrednost, kmalu izbral za asistenta. Kolegi pa so ga spoštovali in cenili njegovo vljudnost, mirnost, razgledanost in strokovnost ter spoštovali njegovo zvestobo družini ter vzgoji sinov.
Koristen za slovensko medicino je bil njegov članek v Zdravniškem vestniku leta 1959 o okulistiki za prak-
Delo SZD
SESTANEK IN OBČNI ZBOR NEONATALNE SEKCIJE ZDRUŽENJA ZA PEDIATRIJO SZD
Ljubljana, 16.3.2006 Borut Bratanič, Marieta Novosel-Sever
Sestanek in volilni občni zbor Neonatalne sekcije (NS) Združenja za pediatrijo je potekal v predavalnici Pediatrične klinike v Ljubljani 16. marca 2006. Prisotni so bili članice in člani NS, vabljeni predstavniki porodnišnic in neonatalnih oddelkov: I. Ambrož-Kopač, J. Babnik, K. Bovha, S. Burja, T. Černe, A. Domjan-Arn-šek, J. Filipovic, P. Fister, M. Grasselli, L. Kornhauser-Cerar, T. Križnar, S. Morec-Jakopič, M. Novosel-Sever, D. Paro-Panjan, A. Pogorelec-Erjavec, A. Stepišnik, I. Štucin-Gantar, G. Žarkovic, S. Žnidaršič. Odsotnost so opravičile: I. Cetin-Lovšin, Z. Felc, L. Kous, K. Rednak-Paradiž, A. Škafar, B. Wedam-Mozetič. Sestanek je vodil B. Bratanič.
Temi sestanka sta bili: 1. Volitve novega upravnega odbora NS in 2. Priprava neonatalne teme na IV. Slovenskem pediatričnem kongresu. V uvodu k prvi točki dnevnega reda je dosedanji predsednik NS (B. Bratanič) na kratko predstavil poročilo o delu NS od leta 1994 do 2006. NS, tedaj imenovana Neonatalna komisija Pediatrične sekcije SZD, je bila na pobudo slovenskih pedi-atrov neonatologov ustanovljena 19. maja 1994. Na ustanovnem sestanku v predavalnici Pediatrične klinike v Ljubljani so bili izvoljeni v upravni odbor: I. Ambrož-Kopač, S. Burja, M. Derganc in S. Žnidaršič, za tajnico je bila izvoljena M. Novosel-Sever, za podpredsednika J. Babnik in za predsednika B. Bratanič. Na prvem strokovnem sestanku 20. maja 1995 v sejni sobi na 15. etaži v Kirurški stolpnici, SB Maribor, smo pripravili okroglo mizo o »Zdravstveni oskrbi novorojencev v Sloveniji v letu 1994«. Poročali so: Z. Felc (o podatkih Celja, Ptuja, Murske Sobote, Trbovelj in Brežic), B. Mozetič (o podatkih Nove Gorice, Novega