Na seji izvršnega odbora ljudske fronte Jugoslavije je bila sprejeta RESOLUCIJA o tekočih nalogah Ljudske fronte Jugoslavije V 1949. L je dosegla Ljudska fronta veiikanske uspehe pri nadftijnji krepifcvi merabao-politiene enotnosti našiii narodov, pri političm vzgoji Uudskih množic in pri njinovi ftirofci fcktivizaciji v borbi za sociaiizem. Zeio obsezna in razncvrstna, gospodarska dejavnost Ljud&ke Cronte >e bila čiuiteJj, brez katerega ne bi mogii biti izpcinjeni vsakoleini sklepi petletke. Doseženi so bill veiikauski uspefti pri organizacijski graditvi Lju&ske tronte. Vodiini organi in aparat Ljudske fronte so se organizacijsko uredili in utrdiii. Ustvarjeni so pogoji za popolno aktivizacijo temeijniii organizacij Ljudske fronte. Toda pri deia LF so že resne pomanikljivosti, katerih odstranitev bo omogočila še večje uspehe LF v borbi za socializem. Posamczne organizacije OF pozabljajo, da je dviganje politične zavesti Ijudskih množic glavna naloga LF, za-radi česar se v teh organizaciiab. dogaja, da nadomeščajo metoilo prepritevanja z raznimi upravno-birokratičnitni ukrepi. Foliilčno delo LJudske fronte fie vedcto ni sistematično, ni dovol? konkretno in je š&blonsko, zaradi česar organiaa-cije LF ne morejo vedno dnevuo spremljati in pravočasno pojasnjevat* ljudskitn množicam važnih dogodkov in teiso-čib nalog. Pomanjkljivosti v političnem dela LF so povezane z njenimi organizacijskimi pomanjjkljivostmi. V mnogih temeljnih organizacijah še nimajo stalnega vsestranskega in samoiniciativncga dela. Kadr> v organizacijah LF niso ustaljeni, pogosto iih nepravilno izkoriščajo in ne vzgajajo jita sistematično. V mnogih krajih še ni ustvarjeno redno in vsestransko sodelovanje vseb množičnih organizacij pri skupnih na-logah. Orgajiizacijske ta drnge pomamjkljivosti se odprav-Ijajo prevef počasi, posebno v okrajnih. krajevnih in te-meljnih organizacijah LF. Izhajajoč iz navedenega, postavljamo tele naloge: L Celotao delo JLF je treba Se naprej usmerjati & eim bolj cio&ieduemu in popoinemu uresuieeaju poiiticne linije Komunistične partije. ttolj nacrtuo iu sistcmatično je treba razvij&ti naj-raznovrsVaejse cbiike politicaega in drugega deia L.* i namenom, da se oaaogoci aajpopoincj&a poouda ijMKtuh moožic in stalno dviganje njiiiove potitične zavesti; ua tej podlagi je treba doseči vedno širšo cnobllizacijo mnozic pri sociaiistjcai graditvi države. Stalno je treba zboijševati metodo dela organizacij LF, ki mora temeij.ti aa prepričevanju, na žirokeia razume-vanju težeuj, zahtev in potreb množic. Odločno se je iraoa borili proLi masa&ju admBnistrativna-birokratičnih ukre-pov v clcio odborov LF. Idejno in poiitično delo v LF je treba bolj energično sprosčati vsake iabione iii dogmatiznia ter ga razvijati ua temeija konkretnih idejnih probicmuv, ki rastejo iz burbe uaLe državc in iz mednarodnega položaja. Kezultate ideo-lo&ke borbe KPJ je treba teitc uporabJjati. Ne da bi pozabLJali na glavne poiiiične probleme. je fcreba dnevno pojasDJevati ljudskim mnalic&m vse družbe-ne pojave in vse »drobne« in krajsvne naloge. Zato je treba bolj odločno kot do sedaj razvljati široko fauciativo pri političaem delu temesijnih organizacij LF, da bcdo njihovi kadri sami našli način politiČnega dela in pre-pričevaaia množic Odkrivanje pravih smotrov obrekovalcev naie države fn Ki'J je sestavni del borbe za socializem in socialisiično demokrAcijo. Zato je treba ljudskim množicam sistema-tično odkrivati, kaj sc skriva za neresnicami in obreko-vauji in kaj je do njih priverilo. Na široki podlagi, z raz-nimi načini ideoiošksga tn političnega deia je treba kon-kretno pojasnjcvati prave namene »kritikov« iz CK VKP(b) m prave sraotre današnje borbe KPJ za enakopravne od-nose med socialistienimi državamL za socialistično demo-kracijo. Prav tako se je treba sistematično boriti proti idej-nemu političnemu vplivu reakeije, posebno pa proti poli-tičaim poskusom reakclonarnib elementov. Voditi enotno borbo proti hegemonističnira tcndencam iz ZSSR in protJ reaKcionarnim poskusom kapitalističnih elementov — je ena glavnih nalog LF. Pol?g spJožne poiitične in ideolo^ke aktivnosti je treba nvesti posebno politfčno aktivnost v zvesi z volitvanii v Ljudsko skupščino FLJRJ. V okviru spiošne vseljudsk* borbe za piaa je treba voditi borbo za izvoz, za zagotovitev ovoza, za nadaljnjo graditcv ter borbo za stalno deiovno diio in mobiiiziranje irontcih množic pri krajevnih gospo-Garsklh naiogah. V volivnih pripravah mora priti do polnega izraza politična moč LF. Pomen volitev je treba pojasnjevaii in najširšo volivno agiiacijo razvijati oa temeliu uspehov KPJ, vlade in LF pri socialistični graditvi, pri krepitvi in poglabljanju naše socialisiične demokraclje in pri utr-jevanju neodvisnosti naše državc. Volivno kampanjo je treba izkoristHi za čim širšo pofiiično »ktivizacijo mnozic žn za or:;«nizacijsko utrjevanje Ljudske fronte. Potrebna je največja aktivizaciia ranožic za izpolnitev plana izvcza, da bo mogoče nvoziti potrcbne naprave za Izpolnjevanje petletnega plana. Mobilizirati je treba Ijudske množice za tiste gospo-darske nailoge. ki so neposredno povezane s koristmi mno-ite kakega kraja ali mesta. Pri tem se je treba strofo držati nsceJa prostovoljnostL LF se mora najodločneje boriti ea vkljtičitev novih delavccv v gospodarstvo in za ustalitev delovne sile. Vsestranskn je treba pojasnjevati ukrepe naše vlade r» nstaliiev delovne sile. Aktivizirati je treba frontne mno-fice proti vsem tistim. ki begajo z dela na delo in s tcm povzročajo velikansko škodo našemu gospodarstvu. 7 ra/nimi oblikami agitacijskega dela, posebno pa 9 praktično agitacijo, je treba vztrajno pojasnjevati Jjud-skim množicam, kakšne aspche doscgamo v borbi za \%-polnito petletnsga plana, zakaj so v tej borbi potrebn! taki napori in kakšen je njihov naraen. Frontni tisk mora bolje kot do sedaj spretnljati delo organizaclj Ljudske fronte, prenaSati pox"tlvne skuSnje In epoz&r^ati na pomanjkljivosti pri delu. n. PovcSmtl |e treba borbo LF za nadaljnjo krepitev Uudske oblasti in poglabljanje njenc demokrstičnosti. Vednc bolj je treba pritegovati Ijudske množice k uprav-, ljanju in k vsestranskemu množi^nemu nadzorstvu nad organi Ijadske oblasti. Široko je treba razvljati delavaost Ijuciske inšpekcije. Nj^no de!o se nc sme omcjlti i7ibljučno na gospodarska vura.5anja, temvef mora širSe in glohlje zajeti vprašanja uprave, izvajania zakonskih in drugih nhrepov, spoštovanje državljanskih pravir, spoštovaaje za-knnitostl itd. in. Pri dclu LF z& krepitev socialistične^ra gospodarstva Je treba imetf v prvi vrsti pred očmi potr«be državnega piana v delovtti sili ia materialu, poleg tega pa i?koriščaii drug« možnosti za raEVJjanje najžirže gospudarske delav-nosti organizacij LF. Na tem področju postavljamo tele glavne naloge: 1. Pojasnjevati muožicam pomesi vsch del in akcij, pri katerih sodelujejs, posebcj jih seruanjati z uivesticij-sklmi piani okrajev in mest. 2. Širše in bolje je treba organizirati pripravljanje su-roviu za težko, kemično in lahko industrijo (odpadki in podobno), posebno pa se je treba boriti za izpolnjevanje planov proizvodn,te in kontrahiraaja industrijskih rastlin. 3 Krajevno delavaost LF je treba bolj usmerjati k dviganju živijenjske ravni množio, h graditvi kulturnej-5ega življenja. 4. Pomagati je treba pri popravijanju in graditvi šol in objekiov za isvenšolsko vzgojo. 5. Racionalneje je treba i^koristiti prostovoljno delov-no silo ter pri tem upožtevati zmožnosti in sposobnosti vsakega posameznika. 6 Na delovnib krajib tnmeljnih organizacij LF je treba org^niiimti strokovno usposabljanje čim večjega Stevila članov OF. 7 Poiskati in čim bolje izkorlstiti krajevne vire sn-rovia. 8. V vsch temeljnih organi^aeijah LF sestaviti in atr-Jevati krajevne delovne enote. 9 Za pogozdovanje goličav ie treba širSe izkoristiti delovno si!o, ki ni zajeta z državnim planora. 10 Pri i/delavi in sprejstju froutnih p!anov dela je treba zagotoviti najširše sodclovanjc množic. Delo jc treba nsmeriti k rednemu nsd^iranj« izpoiajevanja planskih na-log po samih član2h LF. 11 Nadalje razvijsti de!o LF pri raznih nalogah zt'rav-stvene slnžbe in slažhe sccialnega skrbstva. — Fojasnje-vati mnofJcatn pomen teh naiog za isjihovo boljše in kui-tumejše Jrivljeaje. 12. Zboijšati organlzacijo tekraovanja v LF. IV. Pri delu LF za sociaiistično preobrasbo vasi in na-prcdek kmetijstva postavljaaso tc-!e naloge: 1. PoiDagaU kmečkim dciovnim zadrugatn pri ajihovi orgauiz&cijski utrdiivi, izpolnjevanju gospodarskih planov, doslednem irvajanju z»družnčh pravil, dviganju sctveisega dono&a, povečanju fonda živiac, izp«5njevanju dobav drža-vi, kapitalm graditvi in drugih nalogah. 2. Pctrebno je, da se začne odiočna borba tadi za utr-jevanje kmečkih zadrug splošnega tipa ne samo pri na-kupu in prodaji, temveč tudi pri spiošni kmetijski de-lavnostl. 3. Delati za astanavljanje novlh kmečkih delovnib xadmg, kjer so za to ugodui gospodarski ia drugi posoji, posebno v žitorodnih krajih. Pri tcta delu se je treba strogo držati načela prostovoljnosti. 4. Organlziiati tekmovanje med kmečkimi delovnkai zadrugajnvi na raznih področjih njihcvega dela. 5. Angažirati se ie treba za izpolnjevanje plancv setve in drugib podobnih kampanj. Posadhi ogrožene površine (zemljo invalidov, borccv JA, opašCeno zemljo in podobno). 6. Organizirati izvajanje krajfevnih inclioracij. 7. Organiziraii množično borbo proti raziiim rastiin-skim škodljivcem. V. Za nadaUnjo organizacijsko ntrditev LF Je ireba rešiti ie-le elavne nalcsre: 1. Usposohiti teineijne organizacije za sistematlčno In sainoiniciativno dclavnost. 2. Izvoliii nove odbore. če so sedanji ncaktivni ali če so v njih sovražni elementl. 3. Pravilno rešiti kadrovska vpraianje v temeljnih organšzacijah, okrajnih In mestnih odborih v tcm smisla, da bodo sekretarji odborov vdani borci za graditev so-ciaiizma. da bodo aktivni in ne preveč zaposlcni kot vodi-telji uprav delovnth zadrug ali krajevnih Ijadskih odfeorov. 4. Odbor temeljne organi^acije mora biti pobudnik za stalno aktivnost temeljne organizacije, okrajni In drugi odbori pa morajo vse svoje nnpore usmeriti k podpiranju odborov temeljne organizacije In same teraeljne organi-racije. 5. Uvesti stalne sestanke vodlteljev množičnlh orga-nizacij v vasi. da sc doseže koordinacija dela teb organi-zacij in aktivlzacijo vse organlzacije za izvcdbo skupnih nalog. 6. Ustanoviti sknpfne v osnovnlh organlzadjah in na-nje prcnesti pogoste sestanke in reSevanje tftk^ih na!og. 7. Iteorganiadrati aktive temeljnfh organizacij v skladu s fconkretnlmi potrebami teme!,fnih organisacij. delo ko-mfsij okrajnih fn m^stnJh odborov pa asTMeriti k pomoči celotni t»me]jnt Qrgan?r,aci5i, posebno pa aktlvom. 8. Prevcrjati stanje temeljlnlh organizacij LF in b-polnjevanje nalog. daj?*ti pouk odborosn temeljnih orga-nizaclj. 9. Na sestankib odborov LF redno rarpravljati o cr-