LXX1 St« 27 Ljubim februarja Cena Din SLOfENS Lznaja /sai« Jao popoldne izvzema? aedeije ld prazniJce — inaeratj do 90 petit vtst 9 l>1d d. 3c HM« ^rst d Lnc ^ 50 do IO0 3o 400 vrat i Din 3. večji inserati petit vrsta Oiđ — Popuši pc dogovoru, inseratm laven posebej. - »Slovenski Narod« een* rnps^nc 9 lugoslavlp Din 12.—. sa ooaemttvo Din 25— Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO IN OPBAVN1STVO (J( BUANA. Knafljeva nltea fttev. 6 relefon: 31-22, «1-23. 31-24. 31-25 to 81-96 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon St 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon st 65; podruznlca uprave Kocenova ul 2, telefon st 190 - JESENICE Ob kolodvoru lOl' SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani st io.".-i đarnost držav Balkanske zvese Beograjska konferenca važen faktor za ohranitev miru in nevtralnosti na Balkanu in v Jugovzhodni Evropi — Resna prizadevanja za zbližanje med vsemi balkanskimi in podunavski mi državami Beograd. 3. feb. i. Včeraj ae je v Beogradu pričela konferenca Balkanske zveze, za katero vlada po vsej Evropi pa tudi ▼ ostalem svetu izredno zanimanje. V četrtek zvečer sta prispela v prestolnico grški ministrski predsednik in zunanji minister Metaxas in turški zvnanjl minister Saradzoglu, včeraj pa je prispel tudi rum unski zunanji minister Gafencu, ki je hkrati predsednik konference. Včeraj dopoldne so se vsi trije zunanji ministri vpisali v dvorske knjige, nato so pa odšli v naše zunanje ministrstvo, kjer so se sestali z zunanjim ministrom dr. Cincar -Markovičem. Ob 11.30 so se vsi trije gostje odpeljali v Beli dvor, kjer jih Je po vrsti sprejel knez namestnik Pavle, ki jim je ob 13. priredil -lavnostno kosilo, kateremu so prisostvovali tudi številni tuji diplomati in predstavniki oblasti. Popoldne so zunanji ministri obiskali predsednika vlade g. Cvetkov! ča in nato radaljevali zjutraj započete razgovore. Snoči je priredil rumunski veleposlanik Ca-dere slavnostno večerjo. Danes ob 11. so se zunanji ministri vseh štirih držav spet sestali in nadaljevali konferenco. Ob 17. bo četrti sestanek, na *.u-terem bodo tudi sprejeti novinarji in objavljen bo najbrž tudi komunike. Izjave zunanjih ministrov Skupni napori za likvidacijo nerešenih vprašanj med balkanskimi narodi Beograd. 3. febr. e. Snoči so bili oovab Ijeni na rumunsko posianištvo vsi štirje ministri, ki zastopajo čianice Balk^n^ke zveze. Ob tej priliki je pedal naš zunanji minister dr. Cin car-Markov ić naslednjo izjavo: Naše delo smo pričeli dobro. Razgovori teko v popolnoma prijateljskem duhu Zato je gotovo, da bodo rezultati na konferenci vsi v popolnem soglasju z našo politiko za ohranitev miru v tem delu Evrope. Rumunski zunanji minister Gafencu je izjavil: Naša konferenca ste je pričela v atmosferi toplega in iskrenega prijateljstva in edinstvo vlada glede pojmovanja vseh najvažnejših problemov. Zato se mere reči že zdaj. da bo na sestanku v Beogradu odločeno, da nadaljujemo pot proti sv. j mu cilja ter da izpričamo popolno edinstvo mišljenja, čustvovanja in interesov na jugovzhodu Evrope. Turški zunanji minister Saradroglu je izjavil: Atmosfera konference je mir. Ž*»lj^ po miru in po sodelovanju sta izven diskusi- je. Nam ni potrebno, da bi se snet sešli na podobnih konferencah, ker so interesi naših štirih držav tako identični, da obstoja med nami stalno neuničljivo sopl.sie. Beograjska konferenca mi je prinesla velko veselje, da vidim svoje tovariše iz treh ostalih držav balkanskega sporazuma. Kakor vedno doslej bo tudi ta konferenca dala dobre rezultate. Poudarjam, da vlada edinstvo v glediščih in željah po miru ter se vse vesti, ki so temu nasprotne, neosnovano širijo. Vse gre kakor namakano. Poudariti moram tudi važnost tiska, kajti ta je z nami sodeloval, ko je oh'av'ja' izJave zunanjih ministrov, ki za'topajo članice Balkanskega sporazuma. Grški nvnistr^ki predsednic ^en^ral Me-taxas je izjavil, da je bil prvič na konferenci Balkanske zvere že prvi dan doseženo popolno klasje, slasti v vprašanjih glede odiioTvvcv do >o»e^ov. B "k-in>Ta zveza je za sodelovanje s sosedi, tod* brez vsakih koncesij in o V* čuvanju p^lr-.e in. ♦•»eritete ter nedM.?k1iivn«*i zemU» v*>h slanic Ra!ka.n«-lr* zvere. G'avr*o načelo t»* ie k« rrr~i o*>rar»;*«»v mirti ?n nevtral- nosti na Balkanu za vsako ceno. Blok balkanskih sklkv ne sme biti orodje velesil Za drevi se pričakujejo pomembne izjave našega in romunskega zunanjega ministra Beograd, 3. febr. s. (Havas) Na prvih dveh sestankih stalnega sveta Bairanske zveze je bil predvsem določen program konference. Ze prvi dan je poka/al popolno solidarnost vseh štirih dižav Balkan ke zveze in enakost njihovih stališč. Zanimivo je. da je prvič od obstoja Balkanske zveze prisostvoval kosilu, ki je bilo prirejeno za novinarje balkanskih držav, tudi bolgarski tiskovni ataše in več bolgarskih novinarjev. Z ozirom na Bolgarijo ugotavljajo, da si vse štiri članice Balkanske zveze najres-neje prizadevajo, da se doseže zbližane med vsemi balkanskimi in podunavskim! državami, toda s pogojem, da to ne bi bilo doseženo z žrtvami, ki bi oslabile Balkan-Ao zvezo samo. Soglasno prevladuje tudi stališče, da blok. ki bi ga stvorile balkanske države, ne sme postati orodje v rokah katerekoli velesile, ki ima svoje interese na Ba'kanu. Uradni komunike o poteku konf »renče bo Izdan šele na koncu konference N?kai podatkov o položaju pa bosta da]a naibr?e že govora jueoslovenskega zunanjega ministra dr. Cin^ar-Markoviča in rumun-keea zunanjega ministra Gafenca na nocojšnjem banketu. Včerajšnja prva sestanka sta. kakor mislijo, veljala proučitvi splošnega meinarodnega položaja, kakor tudi splošnih balkanskih vprašanj. Odmev v B cigari j i Sofija, 2. febr. e. Glede na konferenco Balkanske zveze je ves bolgarski tisk objavil obširna poročila svojih dopisnikov iz Beograda. Poleg teh poročil, ki imajo pretežno irifonriativni značaj, oblavliaio listi tudi komentarje poročil tujega tiska Tako javlja li5* *Zora«, da se bo pakt Balkanske zveze podaljšal avtomatično za 7 let. to je do leta 1948., ker po obstoječi klavzuli pakta dosedaj nobena država, članica zveze, ni izjavila, da zahteva odDoved ooeod-be. List poudarja, da je to dejstvo izzvalo v beograjskih političnih krogih zelo Dovoljen vtis, ker nihče ne dopušča možnosti, da bo do 9- februarja kaka balkanska država odpovedala pakt Dopisnik lista »Mir« lavlja da ie Bolgarska predmet splošne pozornosti in naglasa, globoke občutke, ki jih iugosloven-ki narod goji do bolgarskega naroda dasi Bolgarska ni v vrsti držav Balkanske zveze Bo gar- . ski novinarski in politični krogi smatralo da konferenca Balkanske zveze ne bo nri- ( nesla kakih posebnih političnih sklepov ker so imeli ministri tujih držav doredai dovolj prilike, da so se Dorazgovorili med seboj o vseh vprašanjih. V Rmnunlji Bukarešta, 3. feb. AA. (Rador). Snoč-nji listi posvečajo številne stolpce beograjski konferenci in njenemu odmevu na vsem svetu. »Journal« piše. da je Balkanski s-razum v sedanjih okoliščinah pokazal, da predstavlja faktor miru in stabilnosti na Balkanu. Zadnji dogodki v Evropi s spremembami mej ter novi gospodarski in politični problemi, ki so nastali, so povzročil! potrebo noveg/a proučevanja v duhu solidarnosti. Delo, izvršeno v minulosti in trdna volja za prijateljsko sodelovanje z vsemi državami, posebno pa s sosednjimi, predstavljajo jamstva, da bodo sprejeti zadovoljivi sklepi tako za balkanske kakor tudi za druge narode. Rumunija. ki od nikogar ničesar ne zahteva, polaga vse svoie nade v službo ideala sodelovanja in miru. Identičnost Interesov in čustev z jugoslovanskim, grškim In turškim narodom, pred-1 stavlja garancijo, da bo delo konference prineslo rezultate. Balkan postaja pomemben faktor miru v jugovzhodni Evropi ter element splošne varnosti. >Semnaliu\: piie, da bo konferenca v Beogradu razpravljala o novih zemljepisnih političnih in gospodarskih pogojih, ki zanimajo štiri države, članice Balkanskega sporazuma. Delo konference ima za glavni cilj potrditi neodvisnost in nevtralnost balkanskih držav napram vsem silam. Na Grškem Atene, 3. feb. AA. (Atenska agencija). Grflki listi prinaSajo izjave šefov delegacij na balkanski konferenci ter naelašajo, da vlada na konferenci duh solidarnosti in ozračje medsebojnega zaunanja. Listi naglasa jo, da so vse štiri balkanske drŽave tako prežete istih čustev, da med njimi ae more obstojati nobeno neso^l^^ie. Listi pravijo, da so osnova balkanskega spora- zuma že ob njegovem začetku bile tako jasno določene, da je vsakemu jasno, da gre edino za ohranitev miru in blagostanja balkanskih narodov. Informacije italijanskega tiska Rim, 3. febr. e. Italijanski tisk je prinašal v zadnjem času obširno vse vesti v zvezi s položajem na Balkanu, s svoje strani pa ni zavzel nikakšnega stališča do situacije, Sele snočnja rimska >Tribu-ua« je glede na sestanek Balkanske zveze objavila članek, v katerem ugotavlja, da je neobičajno zanimanje, ki vlada za konferenco v Beogradu vezano na dva dogodka: namreč na priključitev Albanije Italiji ln na oboroženi spopad med Nemčijo in zapadnima velesilama. Zaradi tega oo po mišljenju >Tribune< razpravljale več o oni drugi Evropi kot pa o balkanski fivropi. Prav iz teh razlogov velesile z neobičajno pozornostjo zasledujejo beograjske razgovore. >Tribuna« nato ugotavlja, da je Jugoslavija objavila svoje zadržanje s formulo-ohranitev miru! Grška pa se drži resno tudi zaradi svojih prisrčnih odnošajev z Italijo. List nadaljuje, da je Madžarska pripravljena biti potrpežljiva, da pa ne odstopi od svojih revmdikacij, prav tako tudi Bolgarija. >Tribuna« podčrtava beograjske vesti, da s konference ni pričakovati senzacionalnih rezultatov. Glede konflikta v Evropi smatra >Tri-bur.a- , da je akcija italijanske diplomacije enodušno priznana kot eden najvažnejših činiteljev v korist miru in da Nemčija prav tako kakor Italija stoji na stališču, da mora Balkan ostati izven evropskega spopada. Madžarska sodba Budimpešta, 3. febr. e. Po nekaj dneh kombinacij glede rezultatov konference Bal kanske zveze v Beogradu smatrajo madžarski diplomatski in politični krogi, da je danes položaj v Beogradu v vsakem pogledu jasnejši. V Budimpešti vlada prepričanje, da bo Jugoslavija tudi to pot odigrala vlogo posredovalca med raznimi mišljenji ln tendencami. Po mnenju političnih krogov se bo na konferenci v Beogradu pokazala v polni meri zgodovinska vloga Jugoslavije, ki seje pričela uveljavljati v pomirjevanju nasprotij stališč in interesov. V ost"*-jstvov3i!je angleške vojne mornarice —* Razmerje med angleško in nemško trgovinsko mornarico London, 3. feb. s. (Reuter). Angleška . dmlr&liteta objavlja nekaj podatkov o udejstvovanju vojne mornarice v prvih pet mesecih vojne. Vsaka angleška vojna ladja je bila v tem času povprečno po 25 dni na morju. Vse angleške vojne ladje razpolagajo skupno z 12 milijoni konjskih sil V vsem dosedanjem poteku vojne pa je imela ena sama ladja defekt na strojih in še ta je bil popravljen v poldrugi uri. Zanimivo je. da je knžarka *Exeter«, ko se je spustila v bitko z »Admiralom Graf Spee«, vozila že eno leto brez pregleda strojev, križarka »Achilles* pa je imela za seboj že 124.000 milj poti brez pregleda London, 3. feb. s. (Reuter). Po snoči objavljenih podatkih razpolaga angleška trgovinska mornarica sedaj stvarno z več ladjami in več tonaže nego ob izbruhu vojne. V prvih pet mesecih vojne je Anglija izprubila 4S0 000 ton ladij, to je prifoiizuo 2.6% predvojne tonaže. Med tem pa so angleške ladjedelnice zgradile več novih ladij nego jih predstavlja izgubljena količina Točnih podatkov o novozgrajenih ladjah za enkrat ne objavljajo. V istem času je bilo zaplenjenih, oziroma potopljenh od lastnih posadk, 44 nemških ladij s skupno 22S 000 tonami. Ta izguba predstavlja o^č celokupne nemške trgovinske mornarice. Poleg tega je 350 nemških ladij sedaj zaprtih v raznih nevtralnih lukah, tako da je stvarno še nadaljnjih 29r*r nemške trgovinske mornarice neuporabljivih. Potopljene ladje London, 3. febr. s. i Reuter). V Severnem morju se je včeraj potopil norveški parnik »Varihu (1100 ton j. 15 Članov posadke pogrešajo. Kakor je naknadno ugotovljeno, so v torek zvečer nemška letala potopila angleški parnik ^Roval Crown*: (4600 ton). Ivondon, 3. feb. s. (Reuter). Kakor je sedaj ugotovljeno, sta bili posadki svojčas potopljenih angleških podmornic »Star-fish.. in iUndine« v celoti rešeni in sta obe v nemškem ujetništvu. Nemški radio je postopoma objavil več imen članov posadk, drugi pa so se po pošti iz ujetništva javili svojcem v Angliji. Angleške fotografije Siegfriedove linije London, 3. feb. s. (Reuter). Objavljena je bila zopet nova serija fotografij, ki so jih posnela angleška letala v svojih poletih nad Nemčijo. Slike tretje serije kažejo utrdbe Siegfriedove linije v vseh podrobnostih. Sl&M izgfMi za sovjetski m& aa Afganistan Angl?$ki vojaški krogi o sovjetskih grožnjah proii angleški Indiji London, 3. febr. AA. (Reuter*. V angle-kcu.. :n K.i'Ti«.ii.eiiiainem tisku se zdaj pa zdaj pojavljajo poročila o sovjetskih grožnjah proti angieški Indiji. Diplomatski urednik agencije Reuter izjavlja, da je dobil obvestila na najmerodajnejšem mestu, da sedaj ne obstojajo nobeni znaki o zbiranju sovjetskih čet in ogrožanju Afganistana, odkoder je edino mogoče napasti Indijo. Vojaški krogi naglasa j o, da bi napad proti Afganistanu ali Iranu s severa, kar naj bi bil prvi korak proti angleškim interesom v Indiji, predstavljal danes še večie težave kakor prejt v zgodovini. Res je, da so preje prodirali v Indijo skozi Kmber. toda to ie bilo v času, ko ni bilo nobene mehanizacije. Tudi najmodernejša vojaka, ki bi sodelovala z letalstvom in ki bi jo oskrbovali s pomočjo motornih vozil, bi naletela v Iranu in Afganistanu na nepremostljive ovire. V Afganistanu so ceste zeio redke, goer pa so visoke 12 do 15 tisoč čevljev. Te gore predstavljajo stalno r»e*-»'-r...<5t za le+ala. Bazen teea so prebivalci Afganistana sa planinske borba sposobni. Vsak napadalec s severa mora računat: z neomahljivo odločnostjo afganistanskih plemen, ki se bodo uprli vsaki invaziji. Začasni mejniki na Poljskem Rim, 2. febr. e. Po poročilih iz Berlina je nemško-sovjetska komisija za razmejitev v zasedenih pokrajinah Poljske nadaljevala delo na terenu kljub močnemu mrazu, kt vlada v teh krajih. Tako je bilo ob vsej demarkacijski črti postavljenin okrog 4000 mejnikov, visokih več metrov, ker je tu sneg precej visok in mejnike popolnoma zamede. Ta tehnična dela za razmejitev so bila izvršena rudi na mejah napram Litvi in Madžarski, razen na nem-šlco-madžarsko-sovjetaki tromeji na najvišjih vrhovih Karpatov, ki pozimi niso do- Iz notranje politike »HUDA OBT02BA Včeraj je izšla peta številka »Otadžbine«,, glasila JNS. Objavila je zanimiv uvodnik izpod peresa podpredsednika stranke Jovana Banjanina pod naslovom »Huda otv-tožbac. Ust opozarja na članek »Slovema«, v katerem pravi, da bi morali jugnslovenskj nacionalisti vedno imeti pred o^mi umor kralja v Marseillesu. Neizpodbitno je _* citira »Otadžbina« »Slovenca« —, da je svobodno zidarstvo organiziralo in omogočilo umor kralja. Organ g. Korošca pravi Banjanin, direktno apostrofira jugosloven-ske nacionaliste. Stvar se ne more sprejeti kot polemika v tisku. Ali so tu na eni strani veliki klevetnik! ali so pa na drugi strani veliki zločinci. Jugoslavija mora izvedeti za pravo resnico. Krivci, eni ali drugi, se morajo zagovarjati pred sodišči naše domovine. Dr. Korošec je osebno napadel jugoslo-vensko svobodno zidarstvo in je očitno in-spiriral tudi napad v »Slovencu«. To vprašanje mora priti pred sodišče. Ali morajo biti svobodni zidarji obtoženi zaradi umora kralja ali pa se morajo oni, ki so jih tega osumili, zagovarjati zaradi klevetc-Dr. Korošec je edini, ki Je dolžan pojasniti vso tajno. S »Slovencem« pred sodiščem ni mogoče razpravljati. Znane so njegove klevetniške metode. V teku leta si nakopava na desetine tožb zaradi klevet, a nazadnje se izmakne sodišču s prvoderem-brsko amnestijo. Zato mora dr. Korošec-osebno sprejeti odgovornost za obtožbe, ki jih je objavilo njegovo glasilo in mora točno povedati, koga obtožuje ter tako omogočiti, da se pred sodiščem pogleda far oči v oči z onimi, ki jih tako težko obremenjuje. VOLILNK PRIPRAVE JN8 V zvezi s sestavo volilnega komiteja Jn-goslovenske nacionalne stranke za proučevanje volilnega zakona in za priprave na eventualno volilno borbo, se mudi v Beogradu večje število strankinih prvakov Iz raznih krajev države. Prišli so po podrobna navodila za svoje delo na terenu. DR MAČEK ZAHTEVA VOLITVTR Glavno glasilo Hrvatske seljačke stranke »Seljački Dom« piše: Predsednik dr. Maček zahteva volitve tako za hrvatski sabor kakor za beograjsko skupščino, In šele po končanih volitvah naj hI prišlo do trajnejše ureditve državne zajednice. Volitve v hrvatski sabor so neogibno potrebne zato, da bi se pospešila ureditev banovine Hrvatske. Volitve za beograjsko skupščino pa so važne predvsem zato, da hi se moglo začeti s trajnejšo ureditvijo odnosov v naši državni zajednici. Med srbsko gospodo Je močna struja, ki zahteva več ali manj definitivno ureditev meja med banovino Hrvatsko ln banovino Srbijo še pred volitvami. Trajnejša razmejitev med Hrvatsko ln Srbijo se more zasnovati samo na nepotvorjenom narodnem pravoreku. UREDBA O DRŽAVNIH UPOKOJENCIH Banovinsko udruženje državnih upokojencev v Splitu Je prejelo iz kabineta pod-predsednika kr. vlade dr. VI. Mačka obvestilo, da Je uredba o državnih upokojencih v finančnem ministrstvu dokončana in da bo stopila v veljavo 1. aprila t. L KDO JE DRŽAVA V pravkar Izišli številki »Učiteljskega tovariša« čitamo: Od vsepovsod se zgrinjajo grozeči oblaki. Tudi nad našo državo. Mogoče Je. da jih bo razgnal kak veter, lahko pa Je tudi, da nas potegnejo v divji vrtinec sovražnih elementov. Pripravljeni moramo biti na pasivno ln aktivno obrambo nase svobode. s fronte. Za finsko vojske bo to velika pomoč zlasti .zato, kei sovjetska letala stalno -brezobzirno napadajo finske vojaške -bolniihaice. Sovjetska ofenziva v pokrajini Summi se ustavlja ob jnnaiki obrambi finskih čet — Sovjetski letalci v finskih uniformah Finsko vojno poročilo StockhoTm. 3. febr. s. (Havas). Poroče valeč lista ->Stockholm Tidningen« na finskem bojišču poroča, da so sovjetske čete včeraj ponovile napade pri Summi. Topništvo je zopet obstreljevalo finske postojanke, vendar manj nego prejšnji dan. Sovjetske čete je podpiralo tudi ckoli 200 letal. Zopet so stopile v ak~;'o tudi oklopne sani. Oddelki skakalec --adall, ki jih spuščajo sovjetska letala ronto na finsko ozemVie. tvorijo po 7 ali 8 mož. ki so oboroženi z lahkimi strojnicami in imajo pri sebi tudi radijske aparate. Oddelki imajo na^go. da predvsem rušijo mostove in važne vojaške obiekte. Skakalci s padali nosiio fin?ke vojaške uniforme. Čeravno bi jih po mednarodnem zakonu lahko Finci takoi ustrelili kot vohune se to doslej ni zgodHo. Sovje^ke žr*ve v bo1*h pri Siunrnl cenijo za zadnja dva dneva na nad 1000 mož. ptrtpVe izpuhe še nlfto znane Finci opažajo, da so aovie+ske č*»*e ki *o izvedle nn1-novei^p napade, bolje opremljene nego prejšnje. pirtn" so 7 OSp^bom nr»r>r«abili v nnv*h brlih zlasti tonove nroti tankem Na*m*»nj trije 50vietsW ta^ki so bili unHScm Finsko ton~;štvo Se radi ze^o usr»p*no udeis+vuje. M's^iio. da h^čplo sovieti z novo ofenzivo na Kare^ki ož'^i r*}-»K-*»rn*»niti ^'^e četp r»a rer.trp1"ptt> bojišču, ki so ponekod v težavnem položaju. Helsinki, 3. febr. s. (Finska tel. ag.) Voj no poročilo finskega vrhovnega poveljstva, izdano včeraj opoldne o dogodkih 1. februarja pravi: Na kopnem: Po močni artilerijski pripravi je sovražnik popoldne pričel z napadom na Karelski zemeljski ožini pri Summi. Napad je trajal do pozno zvečer ter je bil odbit.. Drugod na Kerelski ožini močno artilerijsko streljanje. Sovražnik je i spustil z letal na finsko, ozemlje več od-! delkov s padali. Vsi so bili deloma ujeti, ! deloma uničeni Sevemovzhodno od La-doškega jezera je bilo ponovljenih več napadov, ki pa so bili vsi odbiti. Na tem od seku je opaziti tudi. živahno aktivnost pa-trol. Drugod na kopnem nič posebnega. Na morju: Nič posebnega. V zraku: Sovražnik Je-izvedel več manjših letalskih napadov, med drugim na mesta Hango, Loviisa in Hamina, kakor tudi Pampere na jugu, na severu pa zlasti na Rcvaniemi Po dosedanjih podatkih je bil en civilist ubit več pa jih je bilo ranjenih. Živahne teta^ske borbe so se vršile na Karelskl zemeljski ožini. Pet sovjetskih letal je bilo sestreljenih, za tri nadaljna pa to še ni potrjeno. Potapljači preiskujejo »Ljubljano" Truplo strojnika Griesbacha najdemo ob tanku za nafto — Vestni mornar je hotel resiti ladjo pred eksplozijo ' * rs Šibenik, 2. febr. e. Včeraj popoldne so potegnili iz rušilca »Ljubljana« truplo strojnega narednika Josipa Griesbacha. Potapljač Slavko Spanoje se je skupaj s tovarišem spustil do strojnega oddelka na rušilcu. Ko je prišel do samih strojev, je našel truplo pokojnega Griesbacha blizu tanka za nafto Prizor je bil precei grozen. Da bi lahko truplo potegnil iz vode. ga ie moral potapljač prerezati na dvoje in ves čas notiskati pred seboj do ladijskega krova. Nato je dal znak z vrvjo in v kratkem času je bilo truplo potegnjeno iz morske globine na površino ter prepeljano v prosekturo, kjer je bila včerai obdukcija trupla Mornariško poveljstvo je takoj brzojavno obvestilo pokojnikove starše v Osijeku. Pogreb nesrečnega strojnika bo danes z vojaškimi častmi in s sodelovanjem predstavnikov oblasti in meščanstva, ki ga bo spremilo v velikem številu na zadnji poti. Dejstvo, da je bil Gries^ach v neposred ni bližini tanka za nafto potrjuje verziio da je Gr;e~bah hotel rešiti ladio pred eksplozijo in je odprl ventile za nafto To ga ie veljalo življenje Pokoin;k ie bil star 26 let in je bil zelo vesten mornar. Japonci bombardirali najvažnejšo kitajsko železnico po kateri dobiva čangkajick skoraj ves vojni material SangrhaJ. ? febr s fReuter). 27 japonskih bombnikov Je včeraj napadlo Železniško progo iz francoske Indokine na Kitajsko. Bombe so popolnoma razdejale neki vlak, ki je bil ravno na poti proti severu. Po dosedanjih podatkih je bilo najmanj 100 potnikov ubitih, med njimi več Francozov. Na kraj nesreče so prišli na pomoč angleški potniki, ki so se vozili z nekim drugim vlakom v bližini. Bombardirana proca je ve'ike strateške v»*no«*l. ker dobiva po njej vojska maršala Cangkajška skoro ves vojni material. Sanghaj, 3. febr. AA (DNBi: Japo«*ke čete so zasedle mesto Pinejang BO km severno od Nankinea. Japonsko čete v tej pokrajini so podvzele veliko ofenzivo. Kitajske čete. k5 predstavljajo ir'avno obrambo In ki štejejo 200.000 mer. so v nevarnosti. Snežne razmere Porodilo Tn iskopromifnih zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZSS Katc^e-Planica; 870 ni: —2 megleni. 70 cim snegfa, južen, skakalnica uporabna Planica Sfatine (DOm I irlja), 950 m: 0 ' 100 cm snega, južen, drsališče uporabno. Bled, 501 m: *—1, barometer pada, oblačno, 90 cm snega. poidjuka." 1S00 m: 3, obladno, 140 cm me ga. južen. Ri'dovl/ica, 470 m: —1, megleno 75 cm snega. Bohinj-Sv. janež. 530 m: —1, obladno, 100 con snega, osrenjen. B°uinj ZiatorOg, 530 m: —2, 90 cm snega, osrenjen. D°ra na Komnl, 1520 m: —2, oblačno, vetrovno. 210 cm snega, os; en jen. Polževo: —3, oblačno, 59 cm snega, osrenjen. Ku»eš<*k, 833 m: —2i 64 cm snega, osrenjen. . . SOdrazicA, 550 m: —1. oblačno, 70 zm snega, južen. Bloke, 900 m: 1. barometer se dv'ga, 54 cm snega. ju?.en. \ .* - Rimski vrelec, 530 m: —2, oblačno, 60 cm snega. Ribnica na P°horju, 713 m: —4 megleno, sneži. 50 cm snega. Sonarjev 6°m( 1522 m: -2, megleno, vetrovno, 100 cm snega. Močan potres na Grškem Solun, 2. febr. e. Južno od Soluna v mestu Ekaterina je bil predvčerajšnjim zelo močan potres. Potresi so se začeli že v torek zvečer in so se nadaljevali v sredo ves dan, toda v lažji obliki. V četrtek zjutraj pa je postal potres zelo močan. Prvi močnejši sunek je nastal ob 8.10. Spremljalo ga je močno podzemno bobnenje, ki je povzročilo paniko med prebivalstvom Ljudje so zbežali na prosto. 20 minut pozneje je sledil še močnejši potresni sunek, ki ga je tudi spremljalo močno bobnenje. Posamezne hiše iz slabšega materiala so se pričele rušiti, mnogo dimnikov ie Dopadalo a streh in na mnogih hišah ie popokalo zi-dovje. Relativno pa je potres napravil malo škode, saj je od 3000 hiš porušil le 30. 150 pa je tako poškodovanih, da v njih ni mogoče stanovati. Madžarsko meso za Anglijo in Francijo Budimpešta. 3 febr AA. (Reuter) Madžarski trgovinski minister je izjavil v svojem včerajšnjem govoru v parlamentu, da se je izvoz gnjati in drugega mesa v zadnjem času v Anglijo zelo povečal. V toku tega tedna ie Madžarska izvozila v Anglijo okoli 6000 gnjati Vršilo se priprave, da se tedenski izvoz gnjati zviša na 10000 kosov Ist-časno se je povečal tudi izvoz mesa v Francijo. Snežni vihar]! na Nizozemskem Amsterdam. 3. febr. AA. Veliki snežni viharji, ki so divjali včeraj nad vso Nizozemsko, so napravili precej škode in nereda v železniškem prometu. Na severnem Nizozemskem je vlak obtičal v snegu, tako da je bilo treba precejšnjih naporov, da so odkopali lokomotivo in poštni voz. Vs* potniki so morali prestopiti v poštni voz, ker so ostale vagone pustili zatrpane v snegu. Pri Utrehtu je skočil s tira neki tovorni vlak zaradi snežnega viharja ter je proga zaprta za vsak promet. Iz praškega radia London, 3. febr. s. (Reuter) Ko je sinoči praški radio oddajal neko igro, je neki igralec pričel nenadoma recitirati besedilo češke himne »Kje dom je moi«. Tnkoj nato je postaja prek'nMa oddajo Odmor je trajal tri minute, nakar se 1e orčelo nenapovedano predavanje o arktiških pokrajinah. Turistična lira Rim, S. febr. AA. (Havas). Italijanska banka je določila nov tečaj za turistično liro. ki bo za 18 odst. pod normalnim tečajem lire. ' hi— a«a«aaMMMiiwaaii i n mi u u iiumii n iaii i mu u 11 n i m m Postani In 0 9tmn1 Mati [Vodnikove d r u i b ml Iz Krrtitia — Oftvo v Straž* 5ču i'bve^i^in°. ti* si k-hko nabavi nas l»*t v trgovini g. Franca Omana. L:st ie na rarjpolagro še Isti asj po Lziiu f>d pol IS. dalje Jntr! irpa držMrno -luzbo v OT ZI> zdrs-.Tvk >'r. Forfori Joža. — rr^tite £nr*ne *mi:ške tekme. Jutr bodo v StražL-eu oj;ii/ma na soko'sk: rka-ka.bvci na Gorenji S~v: sr&o*sk& :*Mpn1 mladinske tel'ir.e na ksteiih bo nqs-'plo nad 300 tekmovalca. To bot|p ene :zme-dc^kov moškega in žentikega naraSCaja in eksce — Sarnsf: *n ptigeli .< fnrnff/f. Kranj«k' šeh-v:ki t-'ub ie že p::čc! tu'rn;' /3 prvenstvo Krania V petek 26. jen. je b:l uvodni brzctumir. k: se ga jc udeležilo 11 e banovine, opozorila, da je bila S'ovenija z omejitvijo prometa z motornimi vozili najbolj prizadeta in da je treba pn bodoči ureditvi preskrbe s tekočimi gorivi up Revati predvsem njene težave. V deputaciji so bile zastopane naslednje organ;"zacije: Avtomobilski klub po svojem tajniku J. BirimiŠi. Združenje trgovcev z motornimi vozili in Touring klub po g. Jermanu. Združenje avtoprevoznikov po g. Cur'tinu, Osrednji odsek trgovcev s tekoči-1 mi gorivi po V. Laznlku in Zbornica za j TOI po dr. J. Kocetu. Deputacija je bila sprejeta najprej pri j ministru za trgovino in industrijo dr. An-dresu. ki se je zahvalil za podrobne podatke in pokazal razumevanje za stvar Potem se je depuracija obrnila na inšpektorja dr. Pavletiča. člana nedavno sestavljene komisije za tekoča goriva Obrazložili so mu kritičen položaj dravske banovine po uved-b; uredb o omeijtvj prometa z motornimi vozili. Dr Pavlet;č ie izfavii. da bodo karte uvedene le za benon medrem ko bo prodaja nafte za to\orne avtomobile in avtobuse neomejena. Iz šk^Sjc Loke — Tragična smrt delavca. Preteklo ne ieljo popoldne^ se je ponesrečil delavec Anton Gladek iz Fužin v Poljanski dolini Bli je zaposlen pri postavljanju drogov za električno napeljavo v Zirovskem vrhu. Nesreča je hotela, da sta se zvrnila nanj dva'drogova Zlomilo mu je* nofeo in bil je tud> hudo notranje poškodovan ter je kma-\i podlegel-ran a m. — Dve poroki V nedeljo ce je poročil v ^rižanski cerkvi v Ljubljani lesni trgov r Ja^ko Primožič t efdč. "Slavko Lukančevo 1 z Pu?tala 2enin in nevjesta «?ta martjiva ^lana loške«a Sokola V četrtek pa sta sto-nila pred oltar France Poljanec "in gdč. Marica Jenkova. Oba sta tudi vna Člana Sokola. — »Pi»«'pf'«f? moT.ct na PblrotfojHli oflrn. lleda'i^ki od^ek Škofje1' škega S°kola je ielo marljiv v tej sezoni V nedeljn je vpri-■'oril če^ko ^e^el^j^ro »Poslednji mož«. .— Predstava je dosegla najlepši uspeh. tz Novega mesta — žen-ka jnvna bolnUnlca je Im^la leta x9JS 2300 bolnic, leta 1939 pa 2412. Iz leta 1938 iih ie o^*»lo nlei 72 Oskrbnih dni leta 1938 je bilo 38 184, leta 1939 pa 37 079. Vsak dan je bi^a na zavodu povprečno i01 bomicd. Ozdravljenih je bilo lani 1952 (78.5 odstotkov), izboljšanih 359 (14.5*'»), ne-ozdravljenih 36 (1*4 S), umrlo jih je 39 (16"»), pieme3čen'ih v druge zavode pa 7 bolnikov. Vseh operacij je rilo 944, rent-genoloških pregledov pa 1264. Porodnih primerov je bilo 349, p«»rodov 320, novorojenčkov 321. Na zavodu poslujejo trije zdravniki, ginekolog-, kirurg in asistent, trije upravni uradniki, ena babica in 15 usmi!t mh ses+vr. Zavod ima samo 134 postelj za boln?ce. _ V bo1HSn*o0 BMmfffenfli bratov je bilo v preteklem letu sprejetih 2654 bolnikov. Ozdravljenih »o je isapustOo 1815 bolnikov (6&34 *&V, 724 ie bilo izboljšanih (27.26 •'•). reozdv.--ii.-nih 71 (2 67^). umrlo jih le 46 (1.73V.). Prehranjevalnih dni je bilo 46.893. Povprečno ie bilo .vsak dan 128 bolnikov. Zajod insa 1^0 bomi^kib postelji OrdmTrata dva zdravnika, vsesa o-ebja pa je 36 oseb. Operacij ie bilo 713. rentgenologih pregledov 420. raznih drugih preiskav 907. Iz Metlike — CV^na tmbWOm objavlja, da je jjo-net dovolien na ver/V i s\'eCni5ki sejem, ki bo' 6. februarja v Metliki, dogon živine iz banovine Brvataice. _ KiJ»jevni o« tor za z^*čito pred sov- Pin'mi napačal pporooa, da ao po nax*eo-r-ni cb'3.= ti ćo'o'SeTii novi enotni znaki pri vajah :n resnih rLpiper'ih. in sicer za alarm o-'n^^o pretečo nevarnost po sovražniku i m k 3 rrr'nutno tuljenje sirene z večkratnimi prekinitvami. 7a znak, da je nevarnost sovražna letal minla, velja tudi 3 tn mitno turens:rene, vendar brex vsa-Vrca prekin;"enja. Znak da je v mestu ali v bfr ž ni prtar bo 2 minutno neprekinjeno luljeni? srene. — Jutri bo priredilo Sokoljo društvo veliko maške.irado v Sokolskem domu. Iz Trbovelj — Davkoplačevalcera. Od davčne upra-/e v L-ailkem so prispele postne položnice za plačilo davkov za prvo četrtletje 1940. Davkoplačevalci naj jih- dvignejo najkasneje do 15. februarja v policijskem oddelku občinskega urada. . . — L'.ed:cžti banski upravi skupno z bilanco etno poročilo o svojem delu: Ce še poslovanje ustanove razteza na več banovin ali na vso kraljevino, morajo biti letna poročila prrdožena direktno ministrstvu aa prosreto. - Komisija za tekoča goriva je sestavila 've alternativi; po prvi bi znašla poraSa kočih goriv 1,200.000 litrov na mesec ali 4,400.000 litrov na leto. Ta količina pa nasa samo 40% normalne porabe. Po dru-m alternativi bi bila dovoljena nekoliko ečja poraba, in sicer 1,600.000 litrov na mesec ali 19,200.000 na leto, kar zna*a 60^ ^orma'ne porabe tekočih goriv v naNaša- krila«. V šolanje bo letos sokolska jadralna sekcija poslala maksimalno število svojih pripadnikov. Tako bo izbira za prve sokolske jadralne šole n učitelje mnogo olajšana. Organizacija je v vsakem pogledu prefvricana, da izvršuje sveto dolžnost do letalstva, še v mnogo večji meri pa do nad vse ljubljene domovine, ki ji bo vzgojila hrabre borce ir. varuhe jugoslovenskega neba pred tujimi sovražnim: eskadrilami. Enako, kakor je prepričana, da izvršuje sveto oolž-nNa&a krilat, kraljevne Jugoslavije v jadralne Sole v 1 Ta ve? ka organizacija aije torej nade- letošnji jadralni seaoni zadostno število I la dolžnost, da tudi ona doprinese svoj de- svojih mladih članov, da bi z znanjem, j le* k u*tanovttv4 močnega kadra letalcev. f ki bi v vsakem primeru z ljubeznijo brani- * li naše svobodno nebo in našo drago Jugo- ! slavijo. Verujemo v uspeh sokolskih letal- 1 skh delavcev, katerih plodno delo bomo po pravi poti k končnemu cilju, za čigar ' imeli priliko spoznati v 1- 1941 v Beogra- dosego je pač nujno potrebno sistematsko , cki. Torej sokolski bratje, podprimo tudi mi to akcijo, ki jo je započel naš Sokol kra- pridobljenim v teh šolah, lahko pravilno in uspešno vodili delo k napredku, ki jim ga je začrtala sokolska jadralna organizacija. Prav ti bi bili zmožni voditi jadralstvo delo. Ker sega sokolska organizacija najbolj globoko v narodne sloje (podeželske so- I ljevine Jugoslavije. kolske edinice!), je jasno, da bi edino ona Zato je tudi učiteljska organizacija po- I jugoslovenskega PEN-kluba. Imel je tudi sredovala. naj bi jih premestili v naie kra- ; v Sloveniji mnogo prijateljev med kultur-je. Toda premestiti jih ne morejo pred no- | nimi delavci. — Pogreb bo danes v Beo-vim proračunskim letom, ker so bili name j gradu ščeni na račun sredstev sedanjega prora čuna. Vidimo torej, da bi z nekaterimi ukrepi vendar lahko vsaj ublažiti sedanje pomanjkanje učnih moči v Sloveniji PFAFF ŠIVALNI STROJI Kavarna »Tabor« danes vso noč odprta SPORT Mizerija ljubljanske splošne bM*rrnice Lani je bilo sprejeti* 11*419 bolnikov, 3081 ve« kakor prejšnje leto Ljubljana 3. februarja V splošno boinico v Ljubljani je od leta do leta večji naval bolnikov, ki prihajajo iz vse Slovenije, tudi iz najbolj oddaljenih krajev, čeprav unajo na razpolago bolnice in zdravniško oskrbo v bližnji hmestih. Prav mnogo jc bilo bolnikov od severne j meje in iz Prekmurja, še več pa seveda iz ostale Štajerske, ker so tud' bolnice v Mariboru. Slovenjem Gradcu in drugod navadno prenapolnjene. O prenapolnjenosti splošne bolnice in vseh drugih težavah, ki često ovirajo zdravnike v njihovem poslovanju, jc skoraj Skoda govoriti, «ia» se je to premlevalo vse leto kakor tud; že prej' Razmere v ljubljanski bolnici so bile v javnosti osvetljene od vseh stran\ vse pritož be na višja mesta pa so zalegle bore malo. saj so celo dograditev novega kirurškega paviljona odlašali tako dolgo, da so celo trpeli novi zidovi. V preteklem letu je bilo sprejetih v splošno bolnico 31.419 bolnikov, 3081 več kakor predlanskim (28-338). kar zadostno priča, da tako ne bo moglo iti v nedogled in da bo treba pereče vprašanje razširjenja bolnišnice nekoč vendarle rešiti. Odklonjenih je bilo v teku leta lo°° bolnikov in sicer iz raznih razlogov. Največ bolnikov je bilo sprejetih meseca avgusta in sicer 1831 moških ter 1431 žensk, najmanj pa aprila, 1435 moških in 1191 žensk. V teku leta se j ezdravilo v bolnici 19.148 moških in 15.352 žensk. Ambulatorično se je zdravilo v splošni bolnici 3015 bolnikov. V teku leta je umr'o v bolnici 602 bolnika, med njimi 360 moških ter 242 žensk. Umrljivost med moškimi je bita največja meseca marca, ko je umrlo 40 bolnikov, med ženskami pa oktobra, ko jih jc umrlo 27. Največ bohrkov se je zdravilo lani v obeh kirurgičnih oddelkih m sicer nekaj nad 10.000. V dravski banovini 200 učiteljev premalo Prihodnja leta bo pomanjkanje učnih moči ie občut-nejie — Kaj M bilo treba ukreniti Pri nas ni več nezaposlenih učiteljev, kar bi bilo še posebno razveseljivo, ko bi ne budil ikrbi drugi pojav, prav tako resen, a za naše šolstvo še morda usodnejši — pomanjkanje učnih moči na naših ljudskih šolah. V prvem članku smo opozorili da primanjkuje učiteljev v vsej državi ter da bj bilo potrebno zaposliti najmanj 1450 učnih moči takoj. Tako številen kader učitelj- . stva ne bo tako kmalu vzgojen, a razen tein z marljivim delom priprav- ga bo potrebno od leta do leta več učnih igosloveruskega Sokola. Poleg r meči. Upoštevati je pač treba da v neka- terih pokrajinah še vedno nimajo dovolj šol ter da bo minilo precej časa, preden bo šolsko omrežje izpopolnjeno. Prav tako pa ne smemo prezreti, da je treba vedno več učiteljstva tudi zaradi prirastka otrok, celo v naši banovini, kjer prebivalstvo narašča mnogo počasneje kakor v števdnih pokrajinah države. Pri nas je bilo precej nezaposU-ii;h abi-turientov 7 let. prav v času. ko je obu božanje zajelo najširše plasti zaradi izredno ostre gospodarske krize. Mladi ljudje, ki so si v mladostnem idealizmu izbrali uč'telj-ski poklic za svoj življenjski smoter so postali zelo zgodaj razočarani, ko so morali po dolgih letih šolanja čakati na zaposlitev. Marsikdo se je v pravem pomenu besede pristradal do abiturientskega spričevala, a še tedaj ni bilo konec stradanja Toda kdo bi govoril o vsem trpljenju ter bridkih izkušnjah mladih ljudi .. . Zdaj ie že marsikaj pozabljeno in prav ie tako. Ne smemo pa pozabiti, da so nekateri razumni posamezniki v tistih časih opozarjali na zle po sledice, ki bodo nastale zaradi omejitve dotoka učencev na učiteljišča ter da ic silno potrebna skrb za učiteljski nara-Ca j. Posledice res niso mogle izostat' Zdaj v naši banovini nima 200 oddelko\ na ljudskih šolah svojih učiteljev Številni razredi so še vedno prenapolnjeni Razumljivo ie. da v takšnih razredih učni uspehi ne morejo biti zadovoljivi, a Še skorai hujše je, da trpi tudi zdravje mladine Učite! istvo pogosto na to niti ne opozarja da je ze'o prizadeto zaradi slabih raziuei na šo'a'n ter mu ne moremo očitati da mis' 'e na se. Toda. če se že nf- oziram« na -amo učiteljstvo. ne smemo prczr.r ^ . samega šolstva m mladine, ako naj *«> če ne trafno. iilčo -e prijavijo za uč:tč!jrko službo, je koli-k<»r t"'iV> i"-~iv:čcna čc se b~>do p nru-lTa'e tudi v. hH'."?t- iP^V^T n-«r,,-»ke v,,na* s- T,_. „, ... nvsfrfei Ve;"'-': bi pa 'a!:ko re i'i v«ai dt'vc- *t -iiv>>»«: n*i7-:p. s'enih •-r<.*es - k h kan ' oJpravvC-.o pomanjkanje učnih moči na ljudskih Šolah. Naša banovina je novembra tudi izgu bila 20 učitcljpk'.h ab turientov. ki so jih namestili v vardaiV.;: banovini. Mladi učitelji so ^"!i v službo na jug države z mladostno vnemo in p .gumom. Tako lahko se ne bodo prilagodili na povsem drugačne razmere. Razumljivo je. da bi raje sprejeli službo doma, kjer bi lahko tudi že v začetku poučevali s polnim uspehom. Po TAVČARJEVA TE LEJFON 26 87 Fran Trost f Star 83 let je umrl v četrtek upokojeni nadučitelj Fran Trost, ki je skoraj 46 let vzgajaj mladino v Ihanu, Vodicah in v Ljubljani. Pokojni Trost je bil duševno bogato obdarjena narava. Odlikoval se je na eni strani kot pedagog, ki je znal z ljubeznijo nad vse uspešno voditi mlade rodove, drugega za drugim: kazal jim je poti v resnično in pravilno življenje, kakršnega je vselej hodil tudi on sam. Na drugi strani pa je bil tudi odličen glasbenik; 25 let je vodil zbore in orglal. Iz nje- Mojstranske t« k me napove Jane za 4. februar, so preložene, ker so bile razpisane za savezno prvenstvo na 30 km. pa se naša reprezentanca do 4. t. m. ne more vrniti iz Garmiseha. Razpis v listih je bL pomotoma objavljen. Smučarski klub Dovje-Mojstrana. Tekma za državno prvenstvo v vztraj-n^tneni t**ku na 30 km v Mga tedna, Dne 2. februarja: damska tekma v slalomu v Žlebeh i priredi Sm k. Ljubljana), medklunska tekma v teku na Rakeku (priredi SK Javornik, Rakek), LenaičiCt>v smuk na Seniorjevem domu ISPD Maribor), tekma za prvenstvo Samobora (HPD Japetie, Samobor), 2., 3. in 4. febr.: državno mladinsko prvenstvo v teku, slalomu in skokih v Planici (SK Ilirija), 4. februarja: savezno prvenstvo v vztrajnost-nem teku na 30 km v Mojstrani (Sm. k. Dovje-Mojstrana), skakalne tekme senior-jev v Mojstrani (Sm. k. Dovje-Mojstrana). prvenstvo Ljublj. podsaveza v alpski kombinaciji na Mrzlici, medklubska tekma v slalomu za seniorje na črnem vrhu (ASK Gorenjec). medklubska sankaška tekma pri Sv. Ani (SK Tržič), dopoldne tekma za prvenstvo ZZSP v slalomu na Velikem Dolu pri Samoboru (HPD ?Ja-petić«, Samobor), popoldne tekma za pr-| venstvo Samoboiskih gora. Start na Ve-| likem Dolu, cilj v Samoboiu (HPD Ja-petič. Samobor). gove hiše je vedno donela pesem, zlasti še. ker ni bil muzikalen samo on, marveč tudi vsi njegovi dragi: obe ženi in vsi otroci, ki so se kot muziki povzpeli malone vsi na najuglednejša mesta našega umetniškega življenja. V glasbi je vedno našel od-odpocitka svoji utrujeni duši. poln neprestanih načrtov in skrbi; bila mu je sprostitev in razvedrilo v najčistejšem smislu duhovne oplemenitve. Razen tega pa je bil pokojni Trost tudi izborni gospodarstvenik in risar, ter je zlasti slovel po svojih zemljevidih za začetni pouk in po mnogih precizno izdelanih, pa preprostih fizikalnih aparatih, za kar je bil pravi mojster. Vse njegove sposobnosti so se praktično v celoti uveljavile in dvignile uspehe njegovega dela na lepo širino. Za svoja prizadevanja na vzgojiteljskem, glasbenem, gospodarskem in risarskem polju je dobil pokojnik mnogo priznanj od vseh strani. Te dni ko je dopolnil nalogo svojega življenja, spi po ciol^i poti utrujen nadučitelj Fran Trost z mirnim, zadovoljnim smehljajem na licih. Tiho počiva skromni, nesebični mož. ki mu je bila korist naroda vrhovni smoter življenja in ki je znal biti tudi najboljši oče in mož. Naj se spočije v večnosti, globoko preizkušenim svojcem pa iskreno sožalje! — Aleksander Vidaković umrl V čeirtbk je umrl v Beogradu eden iz-aifc-a nfajugleaiitjših jugoslovenskih novinarjev Aleksander Vidakovič, član uredništva Politike^. Umrl je za posledicami hripe. Njegova smrt je zelo pretresla njegove znance in številne čitatelje, ki so ga znali ceniti kot izredno dobrega novinarja in odličnega književnika. Vidakovič je bil še mlad. Rodil se je L 1896. Kot novinar se je udejstvoval že od 1. 1923. Kmalu je napravil lepo kariero ter postal dopisnik naj- Križanka Pomen besed Vodoravno: 1. pripadnik zapadnoevropskoga naroda, 4. južnoslovanski narodni ples, 7. cepivo zoper kužne bolezni, 9. kazal ni zaimek, 11. pripadnik slovanskega naroda, 12. osebni zaimek, 13. vrsta usnja, 15. pogorje na Dolenjskem. 16. mesto v Južni Srbiji, 18. svetopisemska jed, 19. žensko ime, 21. sklon, 22. glasbilo, 23. gora na Grškem, 25. sibirska reka, 27. rimski pozdrav, 28. veznik, 29. predlog, 31. osebni zaimek, 32. bolezen, 34. sorodnik, 35. del telesa, j Navpično: i. sibirska reka, 2. glasbena nota, 3. planina v Srbiji, 4. češki reforma-i tor in narodni borec, 5. sibirska reka, 6. rusko jezero, 8. alkoholna pijača, 10. gr-! ška boginja, 12. bavarsko mesto, 14. sta- večjih angleških in ameriških listov. So- ! ~ "^5° ^f^^JHE^iSS f^H' deloval * pri londonskih in newyorških ^^oro^ £££TJ5?%1 kot" na bolezen, 24. mesto v Vojvodini, 26. pripadnik zasužnjenega slovanskega naroda. listih »Times«, dalje pri »Manchester Guardian »Financial Nevvs«, »Daily Heral-du« itd. Njegovi Članki v »Politiki« s področja zu-aanje politike in gospodarstva so zbujali veliko pozornost ter so imeli mnogo čita-teljev. Vidakovič je postal popularen meo čitatelji vse države tudi po svojih dopisih iz Anglije in Amerike. V Ameriki je proučeval življenje naših izseljencev. Tja je odpotoval na ladji »Queen Mary« na njenem prvem potovanju. Vidakovič je bil tudi dopisnik v Tokiju. Lep uspeh je dosegel tudi z zgodovinskim romanom, v katerem je opisal življe-| nje Dubrovnika v 16. stoletju pod naslo- tiebovao bi jib »»ckakoi tudi v Sloveniji. , voin Marin Sorgo«. Vidakovič je bil član 29. poljska cvetica, 30. ruska reka, 32. predlog, 33. predlog. Rešitev križanke, objavljene danes teden Vodoravno: 1. jug, 4. koš, 7. bokal, 10. as, 11. bor, 12. ta, 13. silos, 15. A bo, 17. Uri, 19. konkordat, 20. one, 21. a'tc, 22. titan, 25. bi, 26. vez, 27. te, 28. Herod, 30. car, 31. voh. Navpično: 2. TJb, 3. Gobi, 4. karo, 5. 61, 6. katakomba, 8. kolporter, 9. Ratitovec, U. sonet, 14. Sudan, 16. bon, 18. rak, 23. iver. 24. Az^r, 28. ha (hektar^. 29. do* Stran 4 >SLOVENSKI NAROD« aobota, 3. februarja 1*40. Štev. J 7 DNEVNE VESTI — O Osnutek novega proračuna dravake banovine. Izdelan je osnutek novega proračuna banske uprave ekavske banovine, ki ga bodo predložili na zasedanju bonskega sveta 12 t. m. Osnutek določa 139 milijonov 831.260 din izdatkov in dohodkov ter je v primeri s sedanjim proračunom za 2.8 milijona din višji. Predvsem so se povečali rezervni krediti in sicer od 1 na 3 milijone din. Izdatki za banovinska podjetja so določeni nekoLko nižje, ker odpadeta dve podjetji. Skupno znašajo 72 rrulijonov 272.020 din. Največji so izdatki med banovinskim i oddelki za tehnični oddelek, in sicer znašajo skoraj JO milijonov dinarjev. — Izpit za aktivno zrakoplovne oficirje 5»o napravili: rez. pe«L poročnik KJoboves M. Maksimiljan in rez. peš poročniki Cajn-ko A. Rad os lav Pavel, Lončar F- Franc. Hodak S. Ljudevit, Kastelic J. Anton. (Po službenem Vojnam listu 26. T. 1940.1 — Oipiomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Beguš Vilko iz ŠmaJja, Polič Svetozar iz Grosuplja. Varga Ivan. gdč. Skaza Pavla. Lamu t Bogdan in Geržinič Leo iz Ljubljane. Čestitamo! — Preskrba na^e države % nafto in m>- lj°. Uprava državnih monopolov je ukrenila vse potrebno, da bo naiša država dobro preskrbljena s soljo. Zasigurane so dobave večje količine soli in sicer iz Egipta in Turčije po 20.000 ton, iz Italije 50.000 in R.uanujrti je 40.000 ton. Ra^en tega se še pogajajo z Nemčijo za nabavo fine soli. Vse priprav0 za prodajo bencina na karte so pri kraju. Uprava državnih monopolov že ra^pc^šiJja karte za bencin pristojnim uradom v državi. Država bo kmalu primemo preskrbljena z nafto. Poš^.jke nafte že prihajajo. Včeraj je prispel v Dubrovnik parnik *Apolcnia' ter pripeljal 2.000 ton n.ofte. fCmnlu bo tudi prlspeln nafta :z Italije. MAŠKARADA Ljubljanskega Sokola v Na rodnem domu na pustni torek 6. II. 1940 V°jna in naše gOspOdarSfcv«. Na plenarni seji novosadske trgovinske zbornice .le podal zbornični tajnik dr. Božič izčrpno ■-•otročiJo o naiem gospodarstvu v zvezi z mednarodnimi razmerami po Izbruhu evropske vojne. Lani je bilo iz Banata izvoženo 5.000 vagonov pšenice, kar pomeni oetrtno vsega našega izvoza. Na seji so ugotovili, da naša in Ju.stri ja ze'o trpi zaradi pomanjkanja sirovin predvsem kovin, volne, bombaža in pogonskega goriva. — Dobava siH>vin iz Italije. V Italijo je odpotovala posebna naša delegacija, da se T>*^a.ja c.'lede dobave no-katerih sirovin ir' T tali je. Predvsem si žele sporazumeti glede dobave bombažnega prediva in nekaterih polfabrkatov. Delegacija se bo ustavila najprej v Milanu, nakar bo odpotovala v Rim. V nji so zastopniki zunanjega 'niriistrstva in zainteresiranih ndustrij-skih s'.rok- — Zahteva po uvedbi carine na *t©Klo. Trgovinski minister dr. An dres je včeraj sprejel zastopnike steklarskega delavstva, steklarsko delavstvo zahteva zvišanje oa-rine na steklarske izdelke in sicer na tako zvano votlo steklo. Nadaljnji prost uvoz steklarskih izdelkov bo namreč začel resno ogrožati domačo steklarsko industrijo. — Nova železnišKa proga Krapina—Go-lun°vac. Bana banovine Hrvatske je obiskala deputacija ter ga naprosila, da bi ae zavzel za zgraditev železniške proge Krapina—Golubovac. Ta proga je bila transi rana že pred vojno. Nova proga bi imela zelo velik pomen za Hrvatsko Zagorje, ker bi ležala ako7' predele, bogate na premogu. Upajo, da se bo delo začelo že spomladi. — Inozemske pravne osebe ki imajo v Jugoslaviji poslovne naprave, mora jo predložiti davčni oblasti prijave o početku poslovanja s podatki za začasno odmero-minimalnega družb, davka za 1. 1940. Od 1. januarja so zavezane družb, davku v kraljevini tudi vse one inozemske pravne osebe, ki so imele tega dne v Jugoslaviji poslovne napra,e take vrste, ki doslej niso bile predmet družb, davka, ki so bile udeležene v kakem domačem podjetju z vsaj 50% pri razdelitvi dobička, glavnici ali na kak drug način, ki so dobavljale domačim podjetjem vsaj 50 odstotkov blaga. Vse te inozemske pravne osebe morajo prijaviti pričetek svojega poslovanja, v kolikor Še V BELEM CARSTVU drevi ob 20. VELIKA MAŠKAKADA SOKOLA LJUBLJANA-VIC tega niso storile, finančni direkciji, na katere področju imajo svojo poslovno napravo. — Preseljevanje revnih KmetOv hz Dalmacije. Včeraj je bila v Splitu konferenca, ki Jo je sklicala Seljačka Sloga z zadrugo •Zemljo* iz Zagreba. Na nji so razpravljali o kolonizaciji revnih kmetov i« številnih dalmatinskih okrajev, kjer je pre-gosta naseljenost. Zadruga -Zemljas ima okrog 6.000 juter zemlje, kjer bi se lahko naselili revni kmetje iz pasivnih krajev. — Diokleeianov sarkofag iščejo, s sredstvi banske uprave banovine Hrvatske so začeli kopati rov izpod kora katedrale Sv. Dne v Splitu. Rov kopljejo zato .da bi prodrli do mavzoleja cesarja Diokleciana, ker J je po sodbi strokovnjakov mavzolej položen tam. Prvotno je bil mavzolej položen baje na kraju, kjer je zdaj glavni oltar, pozneje so ga pa prenesli pod kor. — Nesreče. Včeraj so bili reševalci telefon ično pozvani v Borovnico, kjer so naložili na avto delavčevega sinčka Cirila Koširja, ki je bil ves opečen po životu. Otrok se je doma v kuhinji smukai okrog štedilnika in se mu je nenadoma vnela oblekca. Preden so prihiteli domači, je dobil mali Cirilček opekline po hrbtu in t>o rokah. V bolnici imajo le malo upanja, da mu bodo rešili življenje. — Mizarski pomočnik France Kastelic iz Zg. Šiške je včeraj čistil z balkona sneg. Ko je delo te domala opravil in stopil na lestvo, ae je nanj nenadoma vsul plaz snega s strehe ša ga vrgel na tla Kastelic je obležal v snegu s poškodba nv na glavi. -- Posestnik Hijeronin Bog« • v. 8*pl*ne nad Vrlin: ko je hotel včeraj razstreliti ve i i ko gica-vo bruno. Zvrtal je vanj luknjo, v katero je vtaknil naboj, ki je pa prezgodaj eksplodiral. Bogataj je dobil poškodbe na desni roki in na prsih. V ljubljansko bolnišnico so prepeljali tudi posestnikovc ga sina Matevža Gorenca iz St. Janža, Ki mu je cirkularka poškodovala prste na desni roki. — Velika naročal« za brodsko tovarno vagonov. Brodska tovarna vagonov se pogaja s prometnim ministrstvom zaradi izdelave 30 lokomotiv in 300 vagonov. Va-gonski oddelek te tovarne je moral za del j časa ustaviti obrat. CJe bo to naročilo sklenjeno, bodo lahko zopet zaposlili večje S te vilo dela v s tva. — Zveza zavarovalnic proti plačevanju prispevkov za sanacijo Feniksa. Zveza za* varoval ni c je poslala deputacijo k trgovinskemu ministru. Zveza zahteva, da hi bili razveljavljeni predpisi, ki določajo, damo-iajo zavarovalnice, ki so prevzele zavarovance bivšega Feniksa, plačevati prispevke za sanacijo te zavarovalnice. Nocoj na maSfcarado SOKOLA ZG. ŠIŠKA Deviza »V kresni noči« — Radijske oddaje vas prav gotovo zanimajo, saj vas najhitreje obveščajo o najaktualnejših dogodkih doma in v tujini. Ce hočete, da vam bo vas radijski sprejemnik nudil res pravi užitek, morate biti obveščeni o točnih programih posameznih postaj in o vsem, kar se tiče radiofonije. »NAS VAL« vas najtočneje obvešča o vsem tem, poleg tega pa vam nudi tudi obilo zanimivega branja. Številka za prihodnji teden prinaša poročilo o delovanju beograjskega radia v Lanskem letu. rojstni horoskop za tiste, ki so rojeni v februarju, in sicer pod naslovom »Povedali vam bomo to in ono o vaši usodi«, zabaven podlistek Zgodba iz povprečnega zakona«, »Zgodbo o ženi, ki je prodala svoje ubogo srce«, kotiček za humor, rubriko ■ Radio in televizija« z najnovejšimi poročili o dogodkih na teh področjih, zanimivo rubriKo «Od tu in tam in filmski pregled. V programskem delu najdete programe vseh važnejših evropskih postaj, i7.vleček najboljših oddaj za tekoči teden in posebno tabelo radijskih oddaj na sred:.jih in dolgih valovih. Zahtevajte še danes na ogled brezplačno številko: Naš val«, Ljubljana, Knafljeva 5. Mesečna naročnina stane samo 10 din. Radijske naročnike opozarjamo tudi na to, da bo začel »Naš val<: v prihodnji številki objavljati napeto reportažo Iljfa in Petrova Enonadstropna Amerka«, ki na prav svojstven način podaja ameriško življenje. Reportaža bo obsegala okoli 40 nadaljevanj in bo vsakemu bralcu podala resnično podobo Amerike z vsemi njenimi prednostmi in slabostmi. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, spremenljivo in hladno vreme, j Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani, j Splitu. Kumboru in Dubrovniku. Najvišja j temperatura je bila v Splitu 15. v Dubrov- j niku in Kumboru 14. v Zirju 12. na Visu 11. i v Beogradu 5, v Ljubljani 2.5. v Saraievu \ in Zagrebu 1. v Mariboru 0.9 Davi ie kazal barometer v Ljubljani 761.6. tempeni-rura je znašala —1.5. na aerodromu —6.7. snežna plast 52 cm. Iz Ljubljane lj Ljubljanska filharmonija bo na svojem koncertu v petek 9. t. m. v Unionu izvajala Cajkovskega V. simfonijo v e-molu v počastitev stoletnice rojstva slavnega ruskega skladatelja. Simfonija obsega štiri stavke v smislu klasične stavkovne razdelitve in pomeni del skladateljeve avtobiografije. Delo bo pod taktirko dirigenta Baranoviča. ki sam kot skladatelj teži k ruskim mojstrom, zaživelo v vsej svoji prvinski moči. Vstopnice za koncert bodo v prodaji pri blagajni kina TJnioaa-—lj Slavna violinistka Lilija D> Albore bo izvajala v ponedeljek zvečer na svojem koncertu naslednji spored: Vitali:: Chax-coruie, Schubert Sonatina v d-duru, Braiims Sonata v d-molu op. 108, po odmoru pa VerazJni Largo, fiooeo, Allegro, in Sara-sate Zingaresca, Um tnico bo spremljal na klavirju pianist Hubert Giesen. D* Albore uživa sijajen sloves, zato naj topleje priporočamo obisk koncerta, ki bo v ponedeljek 5. t. m. ob 20. v mali filharmonični dvorani. Vstopnice v knjigami Glasbene Matice. —lj Vojnim dobrovoljcem. Občni zbor Sreske organizacije vojnih dobrovoljcev v Ljubljani bo v nedeljo 11. februarja ob 10. dopoldne v sejni dvorani Udruženja jugo-slov. inženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana v >Kazini«, Kongresni trg l.-II. Zvečer 10. februarja bo ob pol 9. zvečer članski sestanek v restavraciji hotela Štrukelj (Dalmatinova ul.). Vojni dobrovoljci, člani organizacije, naj se polnoStevilno udeleže članskega sestanka in občnega zbora. — Uprava. —lj Popis aonj. Na uradni deski mestnega poglavarstva je razglas, s katerim se pozivajo vsi posestniki v območju mestne občine ljubljanske, da zaradi novega popisa prijavijo svoje konje in drugo vprežno živino ter vozove in vprežno opremo v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-L, soba št, 3, v naslednjem abecednem redu po začetnici rodbinskega imena: A—C dne 5. II.. D—J dne 6. II., K—L dne 7. H., M—P 8. H., R—š 9. H., T—z 10. tL Kdor ae razglasu ne bi odzval o pravem času ali ne bi napovedal točnih podatkov, mu v smislu zakonskih določi] preti najstrožja kazen. lj— Nov grob. Davi je umrl v Ljubljani po kratki mučni bolezni g. Sebastijan C e n č u r, železniški uradnik v p. Pogreb bo jutri ob 16.15 izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta) na pokopališče k Sv. Križu. Pokojniku blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje. —lj Pevski koncert. Marija Tutta-Ste-fmn, ki Je studirala petje v Zagrebu, Rei-chenbergu, Milanu, Pragi in Salaburgu in delovala z velikim uspehom kot koncertna oratorna, radio pevka, m pedagoginja v inozemstvu, bo pela v ponedeljek 5. t. m. v frančiškanski dvorani. Pri klavirja: dr. Danilo švara. 83—n —lj Poslednji da* Deafajeve raaatavve. Jutri zaključi Edo Derlaj razstavo svojih olj, akvarelov in grafik, ki Je med obiskovalci zbudfla veliko zanimanje. Vsakdo, ik ae ni obiskal razstave, naj pohiti Jntn ob 11. v Jakopičev paviljon, kjer bo sokai ERROL FLTNN OLIVIA DE HAVTJLLAND najnovejšem barvanem filmu In nastalo Jc novo carsivc KINO MATICA — TEL. 21-34 Predstave ob IG.. 19. in 2. - vi sam vodil po razstavi. Dijaki imajo običajni popust pri vstopnini. —lj Otvoritev nove** otroškega zavetišča v Trnovem. V četrtek popoldne je bilo sloveaio otvorjeno moderno otroško aa-vetišče v Trnovem ob Devinski ulici. Ob tej priliki ae je župan v obširnem, govoru spominjal Jakoba Schellentourga. ki je umrl na svecnico pred 225 leti. ScheUen-burg se Je preselil v Ljubljano kot sin sedlarja pod imenom Schell, plemiški predikat je pa dobil šele pocaieje raaradi svojih zasiug za Ljubljano. Skrbel je zlasti da bi mladma dobila dobro vzgojo ter ustanovil nešteto ustanov za šolanje deklet, dečkov in mladenicev. Tako Je postal Schellenburg po svojih dobrih delih nesmrten., kar naj bi nam bil nauk tudi dandanes. Novo otroško zavetišče v Trnovem je osmo mestno zavetišče. V nJem bo tudi prvi otroški internat za popolno oskrbo zapuščenih otrok. —lj »l'jež«, zabavno Nušičevo veseloigro bodo ponovili v šentjakobskem gledališču d revi ob 20.15 in jutri popoldne ob 15.15. lj— Lutkovno gledališče Sokola I. na Taboru bo vprizorilo v nedeljo 4. t. m. ob pol 16. pravljično lutkovno igro: »Tajna starega lestenca«. Glavno vlogo v igri imajo palčki. »Jurčkov jazz«. Predorodaja vstopnic v nedeljo od 11. do 12. v društveni pisarni. Ob tej uri lahko telefonično naročite vstopnice. 82-n. —Ij »Bohemftki večer«, tradicionalna prireditev gledaliških igralcev, bo na pustni torek pri Mikliču. Izbran, pester spored bodo izvajali operni, operetni in dramski člani. Potpuri Zivio Valček^, ki ga je skladatelj g. Bernard pripravil nalašč za ta večer, bodo izvajali pod vodstvom g. Nef-fa:a ge. Ribičeva in španova ter g-g. Bano- vec. Drenovec, Dolničar in Lupša, Gospoda Franci in Anžlovar, ge. Vidalijeva, Hey-balova, Bašičeva. JBarbiČeva bodo poživljali večer s svojo umetnostjo. Ga. Kogejeva in g. M. Sancin, najnovejši operetni junak, bosta predvajala humorno noviteto »Operni kvodlibet. Gg. Kralj, Sever in Bratina bodo atrakcija zase. Sporeda ne izdajo, ker hočejo presenetiti. Vse bo veza! in razlag-al, uvajal in sam nastopal naš nenadkriljivi konferencier g. Danes. Pri pogrnjenih mi- zah se bo serviralo dobro vino in okusna jedila po zmernih cenah, iz lastnega buf- feta pa bomo nudili mnogo priboljškov, tako n. pr. pristno rusko vodko. Obleka poljubna. Vstopnice so v prodaji pri dnevni blagajni v operi po cenah od 15 do 25 din. Ples ob zvokih Odeon-jazza. 78. M. V torek 6. februarja zabavna pustna prireditev v kavarni ^Nebotičnik" s sporedom v kavami in dancingu —lj Ma&karade Ljubljanskega Sokola so tradicionalne pi'edpustne zabave, ki slove po izvirnosti naslovov, po bogatih in lepih dekoracijah ter po razkošnih kostumih in originalnih maskah. Mnogim so še v živem spominu te vrste zabave, prirejene vedno na pustni torek. Tudi letošnja maškarada ne sme zaostati, nasprotno naj se tudi tokrat uvrsti med najlepše zabave sicer kratkega predpusta. Da se omogoči čim večja udeležba mask, letošnja maškarada nima nobenega naslova. Nasprotno, prepuščena je vsakomur prosta izbira maske ali kostuma. Zato pričakujemo, da bo prav zaradi tega maškarada mnogovrstna, pestra, živahna in zabavna. Kdor namerava preživeti nekaj veseUh trenutkov, ter se sprostiti vsakdanjih, tegob pod krinko in v dostojni maski, naj pride na pustni torek 6. februarja v Narodni dom. 81—n —lj Maškarada Sokola I — Tabor. Danes na pustno soboto priredijo Taborjani zvesti svoji tradiciji veliko maska rado pod imenom »Pomladno veselje« v vseh prostorih ponosnega Sokolskega doma na Taboru. Prireditve Sokola I nudijo vedno mno go zabave ob izborni godbi ter dobri postrežbi s pijačo in jedačo po znano nizkih cenah. Tudi za to maškarado, ki bo največja v tem kratkem predpustu, so se agilni delavci na Taboru temeljito pripravili ter so poskrbeli sijajno dekoracijo v smislu devize »Pomladno veselje«. Tako se boste v tej hudi zimi naenkrat znašli v bujni pomladi, ki jo je za vas pripravil Sokol I v svojih toplih prostorih na Taboru. Na mah boste pozabiU na težave, težke čase in hudo zimo, kajti izborni jazz-orkester Grafike bo s svojimi instrumenti pričaral tako lepe melodije, da se boste zavrteli z lepimi maskami in preživeli pustno soboto v najboljšem razpoloženju. — Paviljoni bodo založeni z iz bornimi pijačami in jeda-čami, ki bodo na razpolago po nizkih cenah, seveda pa tudi pustnih dobrot, ne bo manjkalo. Vstopnina je tudi tokrat »ljudska«:, 10 din, zato danes vsi na Tabor, kjer boste preživeli najlepše ure sedanjih sicer težkih časov. Dostojne maske posebno vabljene. — Zdravo! 80-n Danes veselo rajanje do jutranje zore v vseh prostorih RESTAVRACIJE „SLON" Od 3. ure zjutraj znani gulaž a la »Slon —lj Maškarada »V belem carstvu« Sokola VIČ bo dre vi ob 20. v razkošno okrašeni in bajno razsvetljeni sokolski dvorani. Kdor se hoče drevi dostojno in veselo zabavati, naj pohiti v naš sokolski dom, kjer bo dobil vse, kar mu bo srce poželelo. Bar. dancing, se pa reji, buffet itd. bodo nudili po zmernih cenah izboren prigrizek in pijačo. Za ples bo skrbel prvovrsten Falc-t on-jazz in bodo pri plesu prišli na svoj račun stari in mladi. Geslo vseh, ki se hočejo veselo zabavati na tradicionalni viški maškarada, je: Drevi vsi v sokolski dom na Vič! 79—n —1 j Dolgo leto — kratek post, pravijo očanci. Bo kar držalo. Se štiri dni, pa ga bomo pokopah. Da pa ne bi bili kaj prikrajšani v zabavi, bomo danes pohiteli vsi v Šiško v Sokolski dom, kjer bo zabave dovolj — za staro in mlado — na veliki maškaradi. Tu bomo videli revijo In tekme mask in si izvolili njih kraljico. Za lačne in žejne bodo poskrbeli dobro obloženi pavfijoni. Torej na svidenje drevi v šJaki. 72—n —U JugoaloveaSkemu akadem*kSma pod pffimaauai Amaivn Je poklonil univ. profesor dr. AJbfci SeJiškar 300 dm v počastitev spomina pokojnega g. prof. dr. Pavla Groalja. Ukrene i I Zabavna Češka opereta (VESELA B 11> A) V gl. vlogah: Jarmila Kširova, Hana Vitova, A. Novotnjr. Predstave ob 16.. 19. in 21. uri, jutri ob 10.30 (po znižanih cenah) ter ob 15., 17, 19. in 21. uri KINO UNION, 2>-21 VESELI BOH i SL PSI Danes ob 16., 19. in 21. url premiera vesele in zabavne filmske komediji a STAN LAURELOM in »ICIPD17 A l?r Jutri Ob 10.30 dop. OLIVERom HARDVjem GLAVE (znizane cene) ter Ob 15., 17„ 19. in 21. uri. Dve url vesele zabave in smehu! KINO SLOtiA ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V SlsKl — Telefon 41-79 Filmska drama po slavnem romanu J. Spielm.anna. Žrtev spovedne molčečnosti (Župnik iz San Viktoara.) Današnja predstava odpade zaradi mask ar ade sokola. Predstave: jutri oP 3., 5., 7. in 9. in v ponedeljek ob ^-9. uri. Prihodnji spored: KRIK ULICE —lj Razne tatvine. Iz pralnice na Blei- weisovi cesti št. 25 je neznan zlikovce odnesel Mariji Mihelič 500 din vreden rimski plašč. — Tatovom pride vso prav. celo otroški vozički. Tako je bil predvčerajšnjim ukraden 500 din vreden otročki voziček z dvorišča neke hiše na Krekovem trgu. — Milcš Bukovec ji prijavil da mu je tat odnesel par 1'0 din vrednih smuči, ki so bile prislonjene na zid ru^o št. 3 v Galetovi ulici. — Slavi Cundrovi pa je tat ukradel v restavraciji hotela Mi-kliČ ročno torbico, v kateri so bile razne toaletne poU^eb^čir.e ter denarnica z nekaj gotovine. Cundrova je oškodovana za okrog 300 din. Halo, na predpustno zabavo danes 3. febr, vsi k »ŠESTICI«, kjer godba, petje bo in ples in mnogo Det-nega še vmes. Postrežba tip-top! — Krez vstopnine! Maske dobrodošle! Priporočata se Anica in Albin IrJakar —lj Blagajnika je prevaril. Pred blagajniškim okencem mestne davkarije na Vodnikovem trgu 8e je te dni pojavil mlajši srbohrvatsko govoreči neznanec, ki je naprosil blagajnika, naj mu menja dva tisoč-dinarska bankovca. Pri zamenjavi je neznanec postopal tako spretno, da je ogoljufal blagajnika za 800 din. Neznanec je na to naglo izginil in ga oškodovani blagajnik, čeprav je sleparijo kmalu opazil, ni mogel več izslediti. —lj Sleparski »urar«. Pri raznih strankah v mestu in okolici se zglaša že starejši neznanec, ki se izdaja za urarja in sprejema ure v popravilo. Pred časom se je neznanec glasil tudi v Jesihovi gostilni na Rudniku, kjer je premamil natakarico, da mu je izročila v popravilo 500 din vredno zapestno uro, ki je pa ni nikoli vrnil. Inserirajte v „SL Narodu44! e t nt ca K O L E D A K DANES: Sobota. 3. februarja: Blaž JUTRI: Nedelja, 4. februarja: Andrej DANAŠNJE P K 1 REDITVE KINO MATICA: »In nastalo jo novo carstvo KINO SLOGA: Bistre glave KINO UNION: Veseli bohemi KINO MOSTE: Micke v Uooney letni« in >.Krik I. ŠPORTNI PLES SK MARSA ob 20 v Delavski zbornici DOM JUGOSLOVENSKIH OBRTNIKOV PLES ob 20. v k V BELEM CARSTVU, MAŠKARADA SOKOLA VIČ*, ob 20 v Sokolskem domu -POMLADANSKO ESELJE« ob 21. na Taboru ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: »Ujož ob 20.15 Mostni dom SLAVCE V A MAŠKARADA hotel Metropol PRIREDITVE V NEDELJO KINO ŠIŠKA: Zakon spovedne molčečnosti OSTALI KINEMATOGRAFI ISTI SPORED ŠENTJAKOBSKO GLEDALI srE: »TJjeŽ« Ob 15.15 D E Ž IT R N E L E K A R N E DANES IN JUTRI: Mi . Bakareić. Sv. Jakoba trg 9, Ramoi. Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78 MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljal v soboto od 8. Evecer do ponedeljka do S. zjutraj mestni zdravnik dr. Ivan Logar, Knezova ul 34, telefon SL 41-52. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20 uri Sobota, 3. februarja: Neopravičena ura. Izven Znižane cene Nedelja, 4. februarja: ob 15. uri: Profesor Klepec. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20. uri: Na prisojni strani. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Ponedeljek, 5. februarja: zaprto Torek, 6. februarja: ob 16. url: Utopljenca. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Sreda, 7. februarja: Profesor Klepec. Red a OPEKA Začetek ob 20. uri Sobota, 3. februarja: Lumpacius Va^abun-dus. Izven Nedelja, t. februarja: ob 15. uri Ero z onega sveta. Izven. Znižane < •*ne. Ob 20. uri: Lumpacius VagabunJus. Izven Ponedeljek, 5. februarja: zaprto Torek. 6. februarja: Lumpaciufi Vagabundu. Izven Sreda, 7. februarja: Rusalka. Red Sreda ZAHVALA Vsem, ki ste se nas kakorkoli spomnili ob izgubi naše dobre tete stare tete in svakinje, gospodične Antonije STRUBELJ-CESKUTI trgovke in posestnice se prav iskreno zanvaJjujemo- Posebej pa veljaj zahvala če. gg. duhovnikom, gospodu zdravniki, dr. Igorju Tavčarju za trud ln požrtvovalnost, darovalcem vencev m cvetja ter vsem, ki so drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. LJUBLJANA, dne 3. februarja 1940 Žalujoči ostali T." >- %T € - K - - '-ivi 'r* j: Tr 'r&J& Mestni pogrebni eavod Občina LJubljana f Brez posebnega obvestila. Umrl nam je nas ljubljeni soprog, oče. stari oče in tast, gospod Sebastijan čenčur železniški uradnik v pokoju dne 3. t m. po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere Na zadnji poti ga bomo spremili v nedeljo 4 t. m. ob !i5. uri popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska c.) na pokopalisee k Sv. Krizu. LJUBLJANA, dne 3. februarja 1940. Globoko žalujoči: F A NI — soproga; LJUDMILA, poročena LIKAR, LADISLAV, OLGA, poročena TROST, MIROSLAV, BOGOMIL — otroci, t j ln ostalo sorodstvo. Mednarodne tekme v Ga-Pa Včeraj sta bili v okviru mednarodnega hokej^-rcega turnirja v Ga-Pa. na ttaterem soueiujeju repi ez.etuanL 6 naiuaoV. Odigrani ave nokejiki teKim. (Prvi dve te^mi v iem :uru.rju so igian že v četrtek, in sicer je najprej popoldne česteo moštvo iz protektorata zmagajo nad Slovaško z 12:0. v večerni tekmi pa ie Nemci 1 a premagala Jugoslavijo 2 y:0 ) Drugi nastop jugoslovenske ekipe je bil v petek popoidne pred 3000 gledalci v olimpijskem zimskem stadionu Jugoslavija, ki 10 je zastopalo v giavnem moštvo Il-r.je iz Ljubljane — maloštevilni Hrvati, ki ~o bili tudi poslani v Ga-Pa razen enega za i^ro niti niso prišli v ooštev — ie morala to tekmo odigrati z istim moštvom kakor prejšnji dan proti Nemčiji in posledica je bila. da se mu ie nroti koncu igre poznala močna utruienost Do druge tretjine jc ek;pa vzd.žala rezultat 0:5. v zadnji ie prišla še huda oloha eolov in p: a v toliko, kolikor do tedaj, tako da se je tekma končala s končnim rezultatom in.-n v korist Madžarske Kljub dvofitevile- mu porazu pa je jugoslovensko moštvo tudi v ?ei drugi in zadnji tekmi zamutilo ••: -voie srčnosti in požrtvovalnosti prav deber vtis V dr.igi petkovi tekmi sta se srečali re-; rezenianr. Italije m S^va^ke v kateri ie 1 do hudem odporu Slovakov in šele v zadnjih fazah igre zmagala s 3:1. Italijansko moštvo je bilo sestavljeno iz nekaterih novih moči. ki se niso pokazale v najboljši kondiciji, zato na ie Slovakom to pot uspevalo marsikaj Omeniti pa je treba, da so se v svoji igri precej posluževali telesne sile in je v marsikaterem odlomku bilo na ledu le polovica slovaških igralcev Odločilna za izid je bila zadnja tretjina igre, v kateri sta si ital;ianska naoadalca Ricci in Innocenti privoščila dve usrješni soloakciji. ki sta se tudi končali v slovaški I mreži. Tako je Ttaliia v prvem nastopu 1 več ali mani srečno, vse kakor pa za svoj sloves zelo tesno porarila m'ado hokeisko reprezentanco Slovaške. Turnir se nadaljuje danes z dvema zelo zanimivima tekmama ki bosta da'i končno zmaeovalca v obeh cknD:r>ah in sicer med moštvom <*eške?a Drotekt rata in Italijo ter Nemč;io in M^džar-ko. FH-de bosta igrala današnja zmagovalca v nedelio popoldne VČerai ob 9. dopoldne so tekmovale tudi smučarske štafete na 4 k-at 10 kilometrov. Zmagala ie *tnf°ta N°n-,č;iq T v nostnvi Lei"->old Baur Demof? *n BeraueT 2:*1 25. 2. Nemčiia III 2 r»o 3 P-ot-ktorat I. 2:50 44 4 Jnffo. Smolei. Pe-. trič K";f-» 8:5131 5 Protektorat TI. 6 I Slovaška, 7 Bolgarija. Občni zbor celjskih gasilcev Celje, 1. februarja Prostovoljna gasilska četa v Celju je imela v sredo zvečer v gasdskem domu -vojo 69. redno skupščino, ki je zaradi tega posebno pomembna, ker je prišel sedaj v njej slovenski značaj do popolnega iziaza. Predsednik g. Dob ovi čn i k je po pozdravu župana, zastopn ka vojske kapetana g. Toša mestnega fizika dr. Podpečana in navzočih gasilcev izrazil pokrovitelju gasilstva Nj. Vis. kraljeviču Tomislavu ki praznoval pred dnev rojstni dan, iskrene čestitko, nakar so prisotni vzkliknili Nj. Vel. kralja Petru II. in kraljevskemu Skupščina je počastila spomin lani h članov Jos:pa Pr stovška in Davo-!Mordeja. Predsednik je izročil najstarejšemu članu g. Findaisnu srebrn križec, s katerim ga je odlikovala gasilska zajednica dravskf banov ne. Isto odlko-vanje je prejel tudi dosedanji četni podpore! jni k g. Ado Košir. Predsednik je nato poročal o pripravah gasilske čete za lanski gasilski kongres v Ljubiiani. poudari je potrebo pripravljenosti gasilcev za obrambo pred sovražnimi na.padi iz zraka ter važnost narodne, kulturne ln državljanske zavesta gns-lcev. Sama rit ^.n-ako delo čete je bilo lani brezhibno. Zahvalil se je vsem sodelavcem, predvsem povelir! k u g. Francu Koširju in kapetanu g. Franju Tešu. Nato je župan v imenu mestne občine pozdravi] občni zbor, poveljnik g. Košir pa je poročal, da je gasilska četa lani sodelovala pri gašenju 12 požaren-. Priredila je 14 glavnih in 4 delne vaje ter vaje za gasilski kongres poleg te°ra pa tudi predavanja in vaje za gasilski naraščaj. Tajnik g. Bervar je r«oročal. da ima gasilska četa sedaj 6 častnih, 34 izvršujo-čih in 15 rezerATi h članov ter 1 priprav-n"ka. članstvo čete se je lani udeležilo župnega administrativnega tečaja in strokovno tehnii"nega tečaja Gasilske zajednice v Celju, župnih predavanj g. kape trna Toša o organ zncijl pasivne obrambe pred ~>adi iz zraka in predavanja prof. Modi-iz Maribora o kemični vojni. CJasilska. 1 se je udeležila gasilskega kongresa v Ljubljani tor razn h drugih gasllak'h Prireditev. Prosvetni odsek je posloval lani le v omejenem obsegu, samaritanski odsek pa je izvršil lani 515 prevozov in prevozi- 5.838 km. četna ambulanca jc nudila 66 osebam prvo pomoč. ^čilo blagajnika g. Verdovška izkazi;^ 76.251.40^ din dohodkov in 95.117 75 dan izdatkov, blagajna reševalnega oddelka pa 48.137.92 din dohodkov in 25.216 50 din zdatkov. čisti prebitek je 4.055 din. Orodjar g. Krajne je poročal, da je četa lani nabavila nov avtomobil znamke Mercedes-Benz in novo karoserijo ra avtomobil. Na predlog predsednika nadzornega odbora g. Cimermana je sprejel upravni odbor razrečTUoo z zahvalo. V upravrr odbor so bili izvoljeni: za predse« "nka Franc Dobovičnik, za poveljnika Franc Košir, za namestnika poveljnika Martin Cimerman za tajnika Adolf Bervar za blagajnika Lečnik ml za od-delni vodj Ključar Ln Domitrov'č, za orodjarja Klezin. V nadzorni odbor so bili iz-eni kapetan Toš. Čulk. Rožič, špes in Jiha Poveljn:k je imenoval za rojnika gg. Janžo n Petka, za namestnika pa Kranjca in čulka, Proračun za 1 1940 izkazuje 127.048 din izdatkov Ln 115 024 din ciohodkov. Primanjkljaj je torej 12.064 din. Pri slučajnostih je predlagaj g. Krajne, da bi četa pridobila za člane več elektr:-karjev ki jih zelo potrebuje. Poveljnik g. Košir je apeliral na članstvo naj bo disciplinirano in naj vestno zvrišuje svojo nalogo Podpečan je nasvetovrd. naj bi županstvo povabilo mestne uslužbenee. ki bi prišli v poštev. da bi vstopili v gai? Isko četo. Kapetan Toš je sporočil pozdrav vojaške uprave in poudaril, da goji gasilstvo štiri vojaške vrline: pr jateljstvo, medsebojno spoštovanje, požrtvovalnost in ljubezen do domovine. Omenil je tudi važnost pripravljenosti gasilcev za obrambo pred napadi iz zraka Naprosil je tudi zastopnike tiska, da bi čim bolj podpirali delo gasilske čete. Iz Celi a —c Predavanje o bratih šubicih Na ljudskem vseučilišču bo predaval v ponedeljek 5. t. m. ob 20. univ .prof dr 1'ran Mese-snel iz Ljubljane o slovenskih slikarjih Ju nezu in Juriju bubicu ter predvaja' mno^o lepih skioptičnih slik barvnih fotografskih posnetkov najboljših de' naših slavnih sli kariev Subiccv. —c Iz celjske statistike /!.»rad :/rcdnih prilik, v katerih živimo nu/aduje tudi tuj sk. promet v Celju. V preteklem mesecu je obiskalo Celje S42 tujcev (737 JugosIoveno> in 105 inozemcev) nasproti 7SS v lanskem decembru in H*84 v lanskem januarju. V pictcklem .uesecu ic umrlo v Celju 4^ in sicer 17 v mestu in 31 v javrr bolnici. —c Učiteljstvo bo zborovalo Srečko dru |tvo JUU v Celju bo zborovalo v soboto 10. t. m. s prieetkom ob pol 9 dopoldne na mestni narodni šoli v Celju. Dnevni red je naslednji: Situacijsko poročilo D*»pisi. Predavanje ge Angele Vodctovc \z Ljubljane 0 socialnem položaju žene in učiteljice ter njenem odnosu do sredine, v kater, živi m dela. Poročilo gdč. Ivanke Zupan:.ecve a akciji za zimsko pomoč obmejni deei. Že 1 jc in predlogi. Slučajnosti. —c Smučarski izlet soko/skc^i članstva in naraščaja bo v nedeljo 4. t. m. iz Celja na Teharje k Sv. Ani, kjer so lepa snežišča za začetnike in za izvežbane Prud odhodom bo lov na lisico. Skupen odhod bo ob 1330 izpred kolodvora v Celju. —c Lmrlu je v torek \ Zagradu pri Celju 83!ctna preužitkanca Frančiška Dobro-tinškova. V Mestnem zavetišču v Medlogu jc umrla v sredo 751etna mestna reva Helena Šop rova —C Na drž. realni gimnaziji s klasičnimi vzporednicami v Celju jc bih ob koncu prvega tečaja 1306 učencev, med temi 428 učenk. Učni uspeh je zadovoljiv Zavod ima 31 oddelkov, od katerih ima 14 popoldan ski pouk. Izdelalo 963 učencev (med temi 319 učenk) ali 66.3% učencev in učenk padlo je iz enega predmeta 225 učencev (6/ učenk) ali 17.24rc, iz d\eh predmetov 122 (30 učenk) ali 9.34rr in iz treh ali več predmetov 92 (9 učenk) ali 7.04% Zaradi bolezni so ostali neocenjeni 4 učenci ali 0.3%. Zaradi zelo slabega uspeha je bilo z zavoda odslovljeriih 5 učencev V prvem in drugem razredu je na zavodu po ena kla sična vzporednica. —c 1900 din je izginilo Ko jc natakarica Marija K. v Gabcrju pri Celju v torek opolnoči zaprla gostilno, je položila drobiž v leseno skledico. nanj pa 19 bankovcev po 100 din in nesla denar po stopnicah v svojo sobo Prižgala pa ni luči niti na stopn'cah niti v svoj: sob' in je leg'a v temi v posteljo Ko se jc zjutraj zbudila, je opazila. da jc biLa izgubila na stopnicah vseh 19 bankovcev po 100 din. Šla je takoj iskat bankovce, a jih n; več našla Zjutraj jc šel prvi po stopnicah Alojz C Osumili so ga( da je denar pobral m si ga prilastil. Alojza C., ki zanika, da bi bil našel denar, so izročili sodišču. —c Ukradeno kolo so našli. Lani 30. septembra je nekdo ukradel Francu Smuku iz Kresnik pri Tcharju iz veže neke gostilne na Bregu pri Celju žensko kolo. Policija je pred dnevi ugotovila, da je neki moški pr >-dal ukradeno kolo Tereziji P v Gabcrju za 150 din. Terezija P seveda ni vedela, da je bilo kolo ukradeno. Kolo so vrnili Smuku, za storilcem pa poizvedujejo. —c Pod vlak je skočila. Ko je vozil savinjski osebni vlak. ki prihaja ob 13.30 v Celje, v nedeljo opoldne mimo Pcsjcga pri Velenju, jc skočila na progo 21 letna Gabrijela Deberškova iz Pcsjega. Lokomotiva jo je odbila. Deber'kova je dobila hude poškodbe na glavi in hrbtu ter si je zlomila desno nogo. Prepeljali so jo z vlakom v Cc Ije in jo oddali v celjsko bolnico. Vzrok obupnega dejanja ni znan. —c Skakalna tekma v Liscah pri Celju. V nedeljo popoldne je bila na smuški skakalnici v Liscah pri Celju v izvedbi Smučarskega kluba Celja skakalna tekma za prvenstvo Mariborskega zimskosportnega podsaveza in za prvenstvo Celja. Startalo jc 30 tekmovalcev in sicer člani SmK Ljubljane ljubljanske Ilirije. JASO iz Ljub' ne. Bratstva z Jesenic. SPD iz Marino ISSK Maribora, Maratona in Rapida iz Maribora. SPD iz Celja. SK Celja in SmK Celja ter 1 član SK Innsbrueka. Tehnično vodstvo je imel g. Ervin Gračner iz Celja, sodniki so bili gg Golubovič in Purkeljc iz Maribora ter Filač iz Celja. Navzoč je bil tudi predsednik MZSP g Zorzut Ker je zapadlo v zadnjih dneh mnogo snega, ie bila snežna podlaga na skakalnici dokaj mehka, kar je neugodno vplivalo na dolžino skokov. Kljub temu pa so bili doseženi odlični skoki in lepi rezultati. Tekmi je prisostvovalo okrog 1000 gledalcev. Rezultati so naslednji: Prvenstvo MZSP: 1. Franci Čop (SPD Maribor) 105.4 točke, skoka 26 in 21 m. podsavezni prvak; 2. Frnest Mar-guč (T.s.SK Maribor) 104.3. 27.5 in 24.5 m; 3. Fedor Gradišnik (SPD Celje) 103 2. 27 in 28 m: 4 Kuri VVcIIe (ISSK Maribor) 100 točk. 26 in 22.5 m; 5. Anatol Gončan (SPD Celic) 06.1>, 25 in 23 m. Prvenstvo Celja: 1. Zoran Zalokar (Smučarski klub Ljubljana) 112.2. prvak Ce!;a; 2 Branko Božič fVnK Ljubljana) 1114; 3. Tone Razinger (Bratstvo. Jesenice) 111.2; 4. Ivo Javornik (SmK Ljubljana) 107.0: 5 Vinko Kavalar (Ilirija Ljubljana) 1054; 0. Franc Čop (SPD Maribor) 105.4; 7 Ernesl Marguč (ISSK Ma r;h«>r) 104.3; o. Leopold Gregorič (Ilirija Ljubljana) 103.9; 9. Fedor Gradišnik (SPD Celje) 103.2; 10. Kurt \Velle (ISSK Maribor) 100. Najdaljši skok dneva je dosegel v kon kurenci Tone Razinger (Bratstvo Jesenice) ■> vV5 m brez padca .izven konkurence pa Emerik Pepeunio (Sportklub Innsbruek) s 34.5 m krcz padca. Po tekmi je bila v restavraciji PetričeJc v Liscah razglasitev rezultatov in razdelitev daril in diplom. Iz Radeč — Vsem nar°čnikom. Te dni so prejeli vsi naši naioeniki položn ce, kdor pa je ni tioožl, naj se zglasi v trgovini g-. An-U na Kosa v Radečah 3J. Naročn ki naj poravnajo naročnino za Sioven^ki Narod-, zlast. oni, ki so v zastanku za več mesecev. Mesečno naročnino lahko plačajo pri g. Antonu Kosu. ki zbira naročnino v svoji trgovini do 8. vsakoga m^s:>ca. nakar jo nakaže s skupno peležnico upravi Slovenskega Not Pri njem se lahko zglase tudi nc . laročn ki. Nakažite samo 12 din, naoi- inji dan vam bo ^Slovenski Narod« dostavljen že na dom takoj po prihodu postnega avtobusa okrog pol 4. popoldne. Naročajte, širite in č;tajte ..Slovenski Narod«! Ta sloverisiki popoldmski dnevn k, ki izhaja že 73 let, piinasa zanimive in najnovejše vesti iz zunanjega sveta z najaktualnejšimi političnimi članki ter poleg toga tudi najboljše informacije Iz vsega Zasavja. Zato ne vilašajte in plačajte še danes g. Kosu 12 din za naročnino. — Hude radijske motnje. V poslednjem času se čutijo hude radijske motnje. Ponekod so tak j silne, da ni mogoč noben sprejem. NusU'jajo bržkone zaradi elek-trčnih strojev, ki kljub vsem prtožbarn še vedno niso blokirani. Naprošamo vse prizadete obrtnike Ln ostale domačine, naj si že vendar nabavijo prepotrebne blokir-ne aparate, ki ne stanejo mnogo, radijskim naročn kom pa bodo omogočili dober sprejem pri njihovih aparatih. — Maškara«';* *p°r1ncga klu»»a. v nedeljo 4 .t. m. bo v vseh prostorih hotela -Jadrana \vl;ka m; šk irnda z zelo pestrim aporedom. Dostojne maske so dobrodošle. K obilni udeležbi vabi odbor SK Radeč. — pomanJfcan jr in b< da v naših krajih. Po okoliških vaseh vlada velika beda kar se opaža zlasti pri đrožinan s številnimi i otroki. Mala posestva upravljajo po večini „ot«b^ f SARGOV KALODONT PROTI ZOBNEMU KA#ANU žene rn otroci, očetje pa hoiijo za zaslužkom v tovarne ali na železnicot kjer zaslužijo komaj toliko, da prežive sebe in družino, za obleko in obutev pa jim zrni n j ka denarja. Zato hodijo otroci slabo oblečeni in obuti v šolo. Nekateri so tako si-/omašni, da ne morejo niti k službi božji. Dogaja se, da se v družini izposojujejo obleko drug od drugega. V tem hudem mrazu nekateri otroci niti ne morejo v šolo, ker nimajo kaj obleči ali obuti. Zato se naproša vsa javnost, naj priskoči tem siromakom na pomoč. Darove v denarju ali blagu sprejem?, upraviteljstvo ljudske Sole. — Vrh°vci sc potegujejo za lastna šolo. Vrhovo je vas. k: je dobro uro hoda O i Radeč, kamor j« otrokom obisk šole poz mi velo v zapostavljenosti starolv pitno !*'-že mnogo let za lastno šolo. ki bi jo le-li prav tako radi kakor Podkrajčar.i. V poslednjem Času so imeli že več posvetovanj, r-odisi v Vrhov ena ali v Radečah. Pretekli četrtek se je zglasila v Radečah deputacija pri sreskem načelniku, ki prihaja vsak pivi četrtek v mesecu v tukajšnjo občinsko pisarno in mu izroč la svoje želje. Sreski načelnik jim jo obljubil, da bo njihove želje temeljito proti -n. Zapet žrtev zime Krško, 2. februarja Osti a zima. ki je vladala zadnji čas v vsem spodnjem Posuvju .je zahtevala sedaj že tretjo smrtno žrtev. Najprej je patila na poledeneli poti Ana L*ukač tako nesrečno, da je podlegla poškodbam. Komaj par dni nato je zmrznil v snegu Alojzij Turšič, sedaj pa so našli mrtvega CSletne-ga radarja v pokoju tn kočarja Matijo Cc-Snovarja iz Dale pri Leskovcu. Ko sta se vračala posestnika iz Lomnega Mirko Bizjak :n Al. Jane iz Dale. sta kakih ^00 metrov izven vasi našla ob strini pota v snegu zmrznjenega moškega. Odšla sta nazaj v va.s poklica t ljudu da bi rešili amrznjenca, če bi bilo še mogoče. Posestnik Jote Keiin ;e v mrtvecu spoznal Matijo čcš^.ovaija, očeta treh mladoletni otrok, ki je bil še prejšnji popoldne p: i njen :n se je odpravil domov šele zvečer okrog 20. Preden je odšel, ga je še naprosil naj mu da kozarec žganja, da ga nc bo zeblo, in mu ga je Keiin tuli dal. Revež je bil precej slaboten zaradi dolgega dela po rudnikih, pa ga je le .še bolj onesposobilo za težko pot po visokem megli. Zašel je s poti. nato pa omagal in zmrznil. Pokojni čošnovar je bil po vsej okolici moćno priljubljen ter znan kot skrben oče in dober mož. Zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. Njegovega pogreba nn domače poko«pališče pri Sv. Duhu se je udeležila številna množica okoliškega prebivalstva, "ki globoko sočustvuje z nesrečno družino. Iz Kamnika — Franja KPnd°va. Včeraj popoldne je v častitljivi starosti 77 let po dolgotrajni in mučni bolezni, ki jo je prenašala z vdanostjo in močjo prave slovenske matere in žene, umrla v Kamniku na svojem domu gospa Franja Kendova roj. I^vičnik. Po svoji tuidapolni življenjski poti je sedaj sledila svojemu soprogu, pok - restavra-terju in hotelirju Josipu Kendi, enemu pred leti najbolj znanih in uglednih kamniških meščanov, ki je umrl 1. 19r,0. Pok. Franja Kendova se ni nikoli udejstvovala javno, kljub temu pa je kot voditeljica enega pivih kamniških gostinskih obratov uživala sloves po vsej Sloveniji. V svojem srečnem zakonu je rodila šest otrok in je živela le zanje. Najstarejša se je poročila s pok. dvornim svetnikom Franom Rega-lyjem. druga že več kakor dve desetletji učiteljuje v Kamniku, tretja pa je poročena s prejšnjim kamniškim županom, davčnim nadupraviteljem v pok. Franom Kratnarjem. Kden izmed sinov je upokojeni bančni uradnik v Izubijani, dva pa sta že umrla. Z dobro pokojnico je izgu- bil svojo babico tudi naj novinarski tovariš urednik Vladimir Regallv. Kdor je poznal pok. Franjo Kendovo, ki je bila doma v ugledni diužini Levičnikov, jo jc cenil in spoštoval, saj je bila skozi vse svo.je življenje samo žena in mati. ki se je žrtvovala za svojega moža. za svoje otroke, za svoj obete* in za svojega bližnjega. Vsv svoje živ -nje je delila samo dobroto in kot tak.-n. je izpolnila svojo dolžnost žene, mat- in človeka. Pokojnico bodo položili k veci.emu počitku na Žalah jutri ob 16. Povišanje cen tiskovin caradi zvišanja proizvodnih stroškov Poročali smo že. da so morale tudi tiskarne in knjigoveznice zvišati cene svojim izdelkom Vzroki temu povišku, ki zadene podjetja boli kot njihove naročnike, so znani in bi jih prav za prav ne bilo treba navajati ponovno. Da oa bo jasno, kako so sedanje neugodne razmere nritis-nile baš grafično obrt. i;i ie obetala leD razvoj, ic potrebna vsa i delna poarobneiša razlaga. Glavni material tiskaren ie papir, čigar cene ustavile, danes n: mogoče znat« vrste (papirja, lepenke, kartonov) podi ližite od januarja 1939 dalje že trikrat, tako da znaša skupni povišek - po kakovosti in izdelavi — od 15 do 30?«. Svinec in črkovni material je dražji za 20 do 40%. kositer (cin), ki ga uvažamo iz angleških koloni i. celo za 100 do 200%. Tiskarske barve stanejo sedaj 10 do 20% več. enako tudi razni barvni dodatki Razna olja in maziva so poskočila v ceni za 20 do 60°o. nekatera bolj redka olja, barvni dodatki in kemikalije pa tudi do 200/«. katera se na rabiio v boli malih količinah. Enaka podražitev je zadela tudi kemi-grafsko stroko (izdelava klišejev): cinkove plošče so se podražilo 7n 20*/e, foto-materiri! za 10 do 20%, kemikalije za 10 do 40°'... razne druge ostale potrebščine pa tudi za 10 ali več odstotkov. Kio in kdai se bodo cene ustavile, danes nii mogoče znali. Knjigoveški in torbarski stroki prinaša sedanji Sas vedno večjo režijo: platna in papirji so dražil za 10 do 25°'». žica in sukanec za 19%. barve, kemika 1 i ie usnje in podobno za 30% aH tudi več. zlasti one vrste, ki prihajajo iz inozemstva, enako ves drugi material. Osobju tisknren in knjigoveznic so bile že decembra 1939 mesca povišane plače, o znatnem povišanju raznih vrst davkov pa razpravlja zadnje tedne vsa javnost. — Grafično stroko zadevajo od teh: prometni davek za 9 do 11.5*/». luksuzni davek za 12"/o, poleg vsega tega seveda še občutnei-še predpisovanje družbenega davka, ozir. pridobnine. Kljub vsej tei znatno višji režiji pa so grafična podjetja zvišala svoje cene za dokaj manjše odstotke. — Ako bi tiskarn j r;;. in knjigovezi --se navedene noviške reži i-skih cen upoštevali v svojih kalkulacijah, bi cene izdelkom zrasle nenavadno visoko. Posledica takega postopka bi bila vedno večje. — Zgolj iz želje, da ostane številnim nastavljencem ohranjena možnost zaslužka in da se podpre domača delavnost in gospodarstvo, so vzela grafična podietia znaten del poviškov na svoje breme ter manjša zaposlenost podjetij, število brezposelnih uslužbencev bi pa postajalo vedno prosijo naročnike da jim ostanejo zvesti in podpro z mnogimi naročili kulturno in gospodarsko tako važno stroko, kakor ie grafična. SPD železniake ugodnosti za nedeljske povratne vozovnice po znižani ceni veljajo na progi Ljubljana—Jesenice- Rateče oziroma Bohinjska Bistrica tudi za vlak P-914 ob sobotah, dasd odpelje iz Ljubljane že ob 11.43. Ker v času od 12. do 13. na Gorenjsko ne vozi vlak, veljajo ugodnosti nedeljskin p* /ratnih vozovnic že za ta vlak na Gorenjsko, ki odpelje pred 12. in ima najugodnejšo zvezo za planina smučarje, ki gredo ob sobotah na smučarske izlete na Gorenjsko. Vladimir Rijavec: Pogled nazaj A v sobi niti kapljice. Smola! Iz kuhinje se je ne upam prinesti... Da vsaj de-žujeJ Bi napolnil tisto posodo pod poite-ljo_. ne. rajši tisto pod omaro, kjer hrani :nama fižol Res, za cel mernik je pristnega domačega pridelka ali bi ga že kam pre-■sui... rn bi bilo vode na preteg! Pa ni dežja Skoda!... Ce bi poskušal s fižolom?? Hm! Cemu ne?! Važen ie trening., kie, je postranska stvar! Danes minuto brez dihanja, jutri dve. pojutrišnje . E. bo. bo! Previdno stikam pod omaro. Čevlji., sami čevlji! Uuuu! Miš?.. Pcdsana?.. Aha! Našel sem!.. Domačega pridelka še nič koliko — posoda pa tudi ko bazen! Pssst! Brez ropota!! Pokleknem . vdihnem... zamižim. Hop!! Globje.. še globje...!! »Ena-indvajset! Dva-indvaj?et! Tri-in-dvajset!« — Pazljivo si štejem; sam v sebi Ne smem se zmot:ti! A-a! Trening ni igra! Dobro čutim kako se mi je n3pela žila na levih sencih. Strašno mora biti debe'a!... In kot da io slišim izeovariati: Pet-indvaj-set! Sest-in-dvajset!.. Ce poči?? Mislim, da sem se zmotil, ali natančno na vem Čudna zmeda ie v možganih— le srce in žila. o!.. Najprej srce- Bum! potem žila: Tok!.. Bom! — Tok! Bum! Tok! Nikdar ne bi bil verjel da je minuta tako dolga!.... Hm! Kaj pa, če ne bom mogel potegniti g7ave iz lonca?.. Ce mi cela zareče kakor žila na sencih?? Sum — Hitro, hitro!!. Eh saj ni nič' Le mama. ki čisti kliuke na vratih. Kaj pa to? Diham lahko — jeih^ta kako je prijetno! — le na levo uho al: prav zares: levo uho je gluho!.. Je mar žila kriva? Fižol?? Fižol? Fižol?! Previdno stikam za nrm — on pa nikamor! Prav za prav v 2'avo že. le iz nje na noben način!... Poskušam s kazalcem, poskušam z mezincem, s svinčnikom, nalivam v uho vode — n č! Mama me gleda. Le gleda... in govori o čisto deseti stvari. Ponavadi hitro povpraša o tem in onem — danes, ko bi mi bilo potrebno .. ko bi rad. da povpraša, seveda ne! O. vzdihoval pa tudi ne bom! »Boš drugič bolj pazil!« — Nis^m se zmotil, ne! Mama ve! Prav d">bro ve: f'žol imam v ušesu... tam pri možeanih nekje: bogve kam se je zataknil, se usidral, da noče na plan! Boš drugič boli pazil. Seveda bom! Ali s tem si nisem nič na boljšem! »Kaj si sploh počel?« »Da... veš... Treniral sem, no!« »Po fižolu??« — Kdaj me ie nek: vHe'a' »Hm?« — Papanov glas tam izza časopisa. »A. nič. Menda ima fižol v ušesu. Je treniral...« »He-he-he-he! Fižol? He-he-he!... S*cer se pa nič ne boj! Ce bi bila rera, p-t-m... he-he-he-he!« — Ko bi vsaj tega smeha, tega porogljivega muzanja ne b:lo — a ga slišim vedno prav zares vedno, kadar se mi kaj narobe zgodi! »Meniš, da bi mu repa vzklila? He-he-he!« — Seda i še mama! »N-ja! Ne vem... Pomlad je... in ne bi rekel dvakrat, da tudi fižol, hci-he-he-he! Na rodovitnih je tleh! Za vsak sli čaj moram pripraviti primerno »preklo«, da mu bo, ovijalcu v oporo .. he-he-he!« Ali meni ni do smeha. Nit: najmanj! Tisto solzo — saj se je sramujem — ki mi je pobegnila, sem sicer srečno ob'bnil — tfej! slana nič kako! — toda če se mi utrne še katera., le še ena. potem jih bo potok!!... Najpametnejše, da se izgub'm.. Na dvorišče... na polje... v hrib. Nemara se mi posreči, da pozab:m. Edi teše v drvarnici panj Za čebele. In če teh ne bo, za ose. Za plemenite seveda, ki ne poližejo vsega medu same... ki so sploh olikane. V pohabljenih draveljskih vagonih da jih ie bojda na nvlijone. To pa to: previden je treba biti., in brez rokavic ter debelega t.jžuha se take stvari ne rešujejo!. Ali zani ph! Ne bodo mu prišle do živega, ne! Pa četvdi bi mu! Ima debelo kožo. na^ma-sj ko slon. in utrjen jebi se reklo treniran.. N-ja. treniran... »Veš. Edi...« »Hm?« »Namreč., danes... Kako bi ti povedal... Ali prisezi, da se ne boš...« »Au! Hudirjev panj!« »Si se? Po prstu? Hudo?... S kladi-vomM a?« Kaj hudo! Cisto razmesaril sem ga!... Kot bi mignil si v nezavesti, da ga le vidiš!« »Boli?« »Mene?? Phi! -Zakaj pa tiščiš roke v žep?« Naj ga mar izgubim?... Le malce kože ga še pridržuje!... Madonca, madonca!... Pojdi, se greva rajši sončit! Tam za pralnico že dobro pripeka!... K zdravniku? Ha-ha! Se kaj!... Pred tabo nočem, toda ko bnm sam, ga bom... n-ja... sa bom pomokri I ali kakor se že reče, in stvar je v redu! Peče sicer...« »Samo če pomaga?« 1O, to pa to! Sem čital. . . Indijanci, na primer, sploh ne poznajo drugega zdravila! Pripravno je tudi!... Poleti, recimo, ko si bos... saj razumeš, ne? Postaviš ranjeno nogo malo naprej in... no, in storiš! Le dobro oko je treba imeti in mirne živce, sicer steče vse mimo... Pa še opereš si jo lahko zraven. Nogo... Vedno pomaga, vedno!« -Povsod?« »Povsod!« »Tudi v uiesu?« N-ja... v uSesu... Te boli? Bana? »Rana ne, boli pa!... In ker si rekel, da pomaga povsod...« »Hm! Uho... Svetoval ti bal ne bi... Ce slučajno pobegne kaj čez. hm? Ali če te hudo boli — zate vse!! Sem velikodušen!« »Veš, Edi... Treniral sem danes popoldne. Zadrževanie diha... Ni bilo vode., pa sem v fižolu... in j?? eden...« »O, revček!« »Da, revček. Tu v levem, vidiš!... Ne, nič ne vidiš, ker |e >.o pregloboko...« Naj kar poninm k zdravniku! On, Edi. bi mi rad pomagal... nič lažjega! Dobro je poučen, kako se takim stvarem streže! Ce je v levem, je treba dobro pihniti skozi desno uho... ali so v nevarnosti možgani!! Da se kaj radi prehladijo! Posebno sedaj je sploh nezdrav! %Joj!! Na to pa še pomislil nisem!.. Sijajno, seveda, kaj se čudiš!.. Solo na klin... in v svet!! Cirkus!!... Ti bi se razkazoval, a jaz: častno spremstvo! Ker znam nemški, veš!« »A?« >Se ne razumeš?... No: če ti požene fižol, si fenomen! Veš, kaj je to fenomen?... Nekaj takega, kar ni za vsakega!! Fenomeni so sploh redki. Dobro zaslužijo!« »N-ja...« »Skupaj pojdeva, juh... Vsak svojega slugo... vsak sto kovčegov — najmanj sto, to je olikano!... Daj, sedi!« Toplo je. Kje v skalovju se gotovo sončijo kuščarice, martinčki. Prestopiš... in Šc!! — Na poti iz šole sem se podil za prvim citrunčkom. Joj, kako pijano se je prevračal! Lastavic pa še ni... Toda fižol...! Mnogo nama je v mislih, ki jim od časa do časa dajeva maha z besedo. »Vagon denarja...« »Auto, Edi...!« ^Dirkalni! Oseminštirideset cilindrov!*« Juuuj!!« Mhm!c Ali bo Roosevelt tretjič izvoljen za predsednika NI ve* demokratov in republikancev v Ameriki, dežela ima samo dva tabora: prijatelje In sovražnike „New Dcala" Bivši prvi lord angleške admiralitete ln biv&i anglcšKi vojm minister Dufi Coopei, ki se mudi že dolgo v Ameriki, je objavil v nekaterih paiiaKin istih zanimive podatke o razpoloženju v Ameriki, ki je pred volitvami svojega prezidenta Predsedniške volitve se bližajo ln zato se Američani trenutno bolj zanimajo za svoje notranje zadeve Kakoi za vojno v Evropi Tuiemu opazovalcu m lahko spoznati notranje politike tuje države. Evropec skuša v Ameriki uajprej rešiti vprašanje razlike med republikanci in demokrati Na severu spozna, da ustreza republiKan-ko miš.jenje konservativnemu mišljenju v Angliji, na juga pa bo spoznaj odločne demokrate, ki rajši volijo vraga. Kakoi pa bi dali svoj glas za republikanskega kandidata. V demokratskih evropsKin drža*an uživa prezident rtooseveli veliko spoštovanje. Že dolgo Amerika ni imela piezidenta, ki bi imej toliko zaupanja v tistih evropskih državah, kjer je posameznikom še dovoljeno, da mislijo s svojo glavo in čustvujejo s s\ojim srcem. V imovitejsih krogih Amerike pa bo tujec opazil, da Roosevelt ni priljubljen. Ne, da ne bi odobiavali njegove zunanje politike, vendar pa so proti temu, da oi bil izvoljen še tretjič za pre-zidenta. Ce koga izmed teh ljudi vprašate, kdo naj bi bn piezident Ameiike namestu Roosevelta. ne dobite jasnega odgovora. Navadno imenujejo dve ali tri osebe, ne da bi imela katera izmed njih posebno prednost. Obe veliki politični skupini v Ameriki imata vsaka po pet ali šest mož. ki so po svojih skušnjah in sposobnostih veliki ljudje, toda v primeri z Rooseveltom so vsi .skupaj neznatne osebnosti. Neka republikanka, ki ima velik vpliv v političnih kiogih. je nedavno rekla: — Pr. prihodnjih predsedniških volitvah lahko premagamo katerega koli demokrata, razen Roosevelta. Roosevelt pa nima nasprotnikov samo med republikanci, temveč tudi med demokrati. Polno je demokratov, ki upajo, da Roosevelt ne bo tretjič kandidiral za predsednika Zedinjenih držav. Neki demokrat je rekel: — Ni več demokratov in ne republikancev v Ameriki. V deželi sta samo dva tabora: pripadniki in nasprotniki ^New Deala«. Ta misel kaže na veliko nevarnost, ki preti Ameriki v političnem življenju, kajti prihodnje volitve utegnejo poteči v zname- nju borbe med revnimi in bogatimi, namestu v znamenju bo.be med dvema političnima skupinama, ki ju loči samo idejno prepričanje Toda obe veliki politični stranki se držita svoje postojanke, ki so utrjene s stoletno tradicijo. Ostala činiielja, ki se zdita zanesljiva v docela nezanesljivem in negotovem položaju pred volitvami prezidenta. sta dejstvi: 1. Ce Roosevelt le hoče biti še tretjič kandidat demokratov, ga bodo demokrati kandidirali. 2. Ce bo kot kandidat demokratov kandidiral, bo tudi izvoljen. Vse je torej odvisno od Rooseveltove osebne odločitve Doslej se je ognil sleherni priliki, kjer bi se moral glede svoje od-očitve izjaviti Ako se bc odločil za kandidaturo, bo s tem prevzel ogromno odgovornost. Tretjič bo prezident Amerike v usodnem času. ko odločajo o usodi mnogih narodov ali vsega sveta odločitve posameznikov Utegne se pripetiti, da bo vsa človeška kultura strmoglavila v prepad ali pa se bo posrečilo nekaterim s skrainimi napori obvarovati človeštvo najhujšega Amerika bo pri tem imela veliko vlogo. Amerika bo soodločala o bodočnosti Evrope in o bodočnosti vsega človeštva. Roosevelt je z besedo in dejanji dokazal da se zaveda, kakšno odgovornost ima danes Amerika Dogodki se vrste z bliskovito naghco ter se razvijajo v končno krizo in Roosevelt se mora odločiti, ali bo igral svojo odločilno vlogo na svetovnem odru ali pa se bo umaknil in bo opazoval konec velike tragedije kot navaden gledalec. Nihče se ne sme čuditi, če se Roosevelt obotavlja v odločitvi za svojo tretjo kandidaturo na najvišje in najbolj odgovorno mesto Amerike, toda mnogi so prepričani, da ima tako trdno zaupanje vase, kakor ga je imel Pitt. ki je rekel: — Vem. da lahko rešim svojo domovino in da je nihče drugi ne more resiti! Človek, ki ima v svojem srcu tako prepričanje, bo naposled odvrgel vse predsodke in ukrenil, kar mu velevata razum in srce. V tej strašni uri potrebujejo demokracije predvsem prave smeri za svoje delo. Demokracije lahko propadejo, ako ne bodo vseh svojih naporov pravilno usmerile. Noben č^vek. ki ima dar in sposobnosti za vodstvo, nima v takem položaju pravice umakniti se. Dante je določil najstrašnejši kot v peklu papežu, ki se je odrekel papeževanju. ko je izrekel svojo »veliko odpoved«. Neprostovoljno potovanje na Severni tečaj Ledolomilec „Sedov" je bil 27 mesecev v polarnem led« Polarni raziskovalec F. Nansen je prišel na genijalno zamisel, da bi oustil svojo ladjo zamrzniti v polarnem ledu. ki plava počasi proti Severnemu tečaju, da bi ga dosegel, kakor so ga ostanki razbitih ladij >Jeanetty« in »Henrietv«, ki sta se razbili pri De Longovih otokih Ostanki teh ladij so se pojavili na vzhodnem obrežju Grenlandije Nansen je dosegel svoj namen, kakor si ga je zamislil. Amundsenov podoben poskus pa se je ponesrečil. F. Nansen Nehoie bi j^eoraj dosegel isti cSH sovlet-aki ledolomilec »Sedovc. ki je neprostovoljno plul proti Severnemu tečaju. Vprašanje normalnega prometa med Severnim ledenim morjem in Tihim oceanom ie za Rusijo življenjskega pomena. Ceorav so ori raziskovanju morskih poti v tei smeri dosegli že mnogo lepih ustK?hov. vendar to vprašanje še ni rešeno Znana je usoda Celjuskina«. ki ie ostal v večnem ledu in čegar posadko so rešili pogumni letalci Ledolomilec »Sedov« ie imel nalogo ustanoviti na De Longovih otokih polarno vremensko postajo, toda burja ga ie odgnala visoko na sever in končno ie zamrznil med ledenimi skladi kakor oarnrka »Maligin* in »Sadko« Pred letom so poslali iz Moskve rr letala, ki so rešila iz teh treh ladij 189 žensk, posadkam pa so prinesla živila Poleti ie pomagal naistareiSi ledolomi-lce *Jermak« oprostiti se »Ma'Hnu« in ^>Sadku« iz ledu. ni pa mogel rešiti »Se-dova«. ki je bil zaradi pritiska ledenih plošč zelo poškodovan Pri reševanju »Se-dova« ie b;l noškodovan tudi "Jermak« in so morali končno še nipga reševati Na »Sedovti' ie ostalo 15 mladih m-o^tovolj-cev. ki so nadaljevali potovanje proti neznanemu ciliu Jeseni jp ckošal naim^čn«=dši ledolomilec »Jorpf Stalin« orod>et; do »Se^o^a«. tod^ vihar ?a ie Dotfsnfl da!eč od cilia da ie lad^a do*e<*la R2 stonenj severne širine »Sedov« ie Dlul z ledenimi ol~ščanv nori obn o kakor nekoč Nans°nova ladif »Fram« nroti Severnemu t***in Dne 29 avpu^0 ie Drinlul že na 86* 40' dal0? na Medtem ie posadka marljivo po- pravljala ladjo, ni pa zanemarjala niti znanstvenega raziskovalnega dela Dne 3 decembra se je pokazala v ledu. ki le I oklepal »Sedova«. velika razpoka in se je i ladja končno oprostila ledu Nasproti ji je priplul zopet ledolomilec »Jožef Stalin« in 13. januarja sta se obe ladji srečali. Potem sta nadaljevali potovanje proti Spitz-bergom, kjer sta se založili s premogom in odkoder sta odpluli v Murmansk Neprostovoljna plovba »Sedova* ie trajala 27 mescev. Ladja ni imela nologo. da bi odkriia novo pot po Severnem ledenem morju njeno potovanje pa je vseeno mnogo koristilo pri raziskovanju tega vprašania. razen tega pa se je vrnila z izredno bogatim znanstvenim gradivom, predvsem s področja vremenoslovja. S > Sedova* so ves čas med potovanjem odpošiljali po radiu vremenska poročila v Moskvo, s čimer so se sovjetske vremenske postaje z uspehom okonšeale Ubogi cenzorji v Singapuru Zadnje čase je bila uvedena poštna cenzura tudi v angleških kolonijah, toda njen pomen je zelo problematičen, zlasti v Indiji Od uradnikov v Singapuru zahtevajo da morajo znati najmam štiti jezike in najmanj dva evropska. To zahtevo je pa zelo težko izpolniti, zlasti ker so indijski dialekti in pisava zelo različni. Indijskih dialektov je toliko, da jih je sploh težko našteti. Sedaj je bil izdan predpis, da mora biti v začetku naslova na vsakem dopisu označeno, v katerem jeziku je pisan. Indi zeio radi jezijo Angleže in se Moši mosi gospodične • kakoi so ime rovali na Japonskem tek' nistke, so bile vedno izredno priljubljene. Beseda imošk pomeni v japonščini naš .-. haloc. Iz japon ske telefonske centrale se je vedno ogla silo ljubeznivo ^moš^-moši-\ če je kdo za hteval to ali ono številko. Da so imeli tako dobro vzgojene urad niče na japonskih poštah, m čuda, saj so se morale podvreči izredno strogi in dolgi vzgoji. Mlada Japonka, ki se je posvetila poštni službi, je morala afcsolvirati dolgo vrsto tečajev Da so jo sprejeli v to službo, je morala biti povsem zdrava in zlasti ni smela bivi nervozna. Preizkušnje so tiajale od 3 do 5 let, šele potem je dobila »mo&i-ni tal gospodična- definitivno zaposlitev in lepo uradno uniformo. Zato oo očetje na Japonskem svetovali svojim Mnovoni: Pojoči se z dekletom, ki je tako potipežijiva kakor vmoši-moši gospodični L Nikdar ne bo izgubila potrpežljivosti in ponašala te bo, ko te ne bi mogol več niti angel niti hudič. -Moši-moši gospodična', je bila torej idealno dekle na Japonskem za možitev zaradi svoje ljubeznivosti in angelske potrpežljivosti. Verjetno je. da bi se takšnih deklet možje tudi pii nas ne branili. t - 4' v" 1 M| «...U^^fc#*»^ • -'"'^ i Policijska zbirka slik čikasklh banditov zločinci, ki so Že prestali svoja >nevarna leta« ter ušli kroglam sovražnikov. Hočejo v miru preživeti svoja stara leta, zato se selijo iz Chicaga, New Yorka ali San Francisca. Nekateri prihajajo tja samo na oddih, drugi pa se tam naseljujejo. Ko si »upokojeni-? gangster preskrbi legitimacijo, Id se seveda glasi na drugo ime, lahko na otoku Bimini mirno preživlja svoje stare dni. Pogoj je seveda, da se vede kot posten državljan. Najvišji zakon na Blminiju je ta, da ne sme zbujati po-poaornost. Prebivalci otoka ne spremene samo svojega imena, ko ae naselijo na njem, temveč zaradi varnosti tudi obraz, nekateri si pa dajo tudi zamenjati na prstih kožo Vse to je v Ameriki mogoče, ker je kozmetična kirurgija dobro razvita. Ko zločinec nima več svojih starih črt na prstih in ko mu kirurg dobro izpremeni tudi obraz, se mu ni treba ničesar več bati. Gangster se je izpremenil ves, ostal pa mu je seveda stari značaj. Tako se na otoku Biminiju zbirajo največje zvezde iz Hollvvvooda in drugih ameriških mest, toda ne zvezde ameriškega neba, temveč dna. Trdijo tudi, da biva na Biminiju stan Al Caponejev konkurent, mož, ki ima na vesti najmanj 12 umorov in 50 roparskih napadov, živi seveda pod novim imenom in pripovedujejo, da je ves iz sebe. čim zagleda kapljico krvi ali sliši -dajati psa. Na otoku Biminiju imajo tudi dobro-Ino društvo in je predsednik star gang-er, ki je baje v Chicagu ustrelil tri po- | je predložil, nikakor niso istovetni z odtisi osumljenega človeka. Zvečer so policista povabili na gostijo, ki je bila prirejena njemu na čast. Večerje se je udeležilo 60 ljudi in nekateri so se zdeli kriminalistu zelo sumljivi. Neka mlada dama, ki se j<-zanimala zanj, ga je vpraševala, če je v resnici policist, pozneje pa se je spomnil, da se je že nekoč srečal z njo o priliki spopada z gangsterji, ko ga je ustrelila v bok. Toda na otoku Bimini policist seveda ni mogel ženski ničesar dokazati in je aretirati. Prebivalci otoka nimajo posebnega strahu pred policijo. Zato žive precej mirno in zadovoljno, a greni jim življenje samo strah pred tatovi. Vlomilci in tatovi se na otoku dobro zavedajo, da gangsterji ne bodo klicali na pomoč policije. Gangsterji tudi ne pozahijo, da imajo med svojimi bivšimi konkurenti še vedno mnogo sovražnikov, ki se jih je v resnici treba bati mnogo bolj kakor policije. Zato se tudi dobro varujejo, za kar jim služi njihova stara praksa. Nedavno se je stari vlačugar in žep ar David Camp iz Chicaga, sedaj seveda spoštovani državljan na Biminiju, zavaroval pred vlomilci tako, da je napeljal okrog ograje svoje vile žico z visoko električno napetostjo Tako se je zaščitil pred svojimi bivšimi kolegi, da se mu ne približajo več, kakor dovoljuje spoštljiva razdalja. Bivši zločinci so torej postali pošteni ljudje, ki žele živeti v miru, ter jih samo skrbi, da bi jim življenje ne grenili tatici, ki se po svoji karieri nikakor ne morejo meriti z njimi. Shirle} Temple zapušča film Is HoUywooda prihaja vest, da mlada. izredno priljubljena igralka Shirlev Temple t bližnji bodočnosti ne bo več nastopila v nobenem novem filmu. Njeni staral namreč žele, da bi prišla v zvezo z otroci svoje starosti in so jo zato vpisali v solo. bij* V Rockefeuerjevem zavodu v New Torku je te dni prenehalo utripati znamenito kurje srce, ki so ga umetno vzdrževali pri življenju. Pred 28 leti so ga izrezali iz kokošjega embrija, torej iz bitja, ki ni nikoli res živelo, in potem je utripalo v stekleni posodi s primemo tekočino do današnjega dne. Veljalo je za čudež znanosti. Teoretično bi lahko živek> »večno«, toda zadnje leto mu niso več posvečali običajne skrbi in tako je končno umrlo. Kariera ene izmed najmlajših in najslavnejših filmskih igralk se bo torej končala povsem mirno in nedramatično. Občinstvo jo bo seveda zelo pogrešalo, saj so jo občudovali odrasli prav tako kakor mladina. Strela prehitela električni stol Nenavaden dogodek se je odigral v Ketchumu v državi In dlani. Tam so peljali roparskega morilca Harrvja Challengerja k usmrtitvi z električnim stolom. Med vožnjo skozi mesto je nastala nevihta in tik pred kaznilnico, kjer je morilca itak smrt čakala, je treščilo v avtomobil, v katerem je sedel Challenger med dvema paznikoma. Dvajset minut pred justifika-I cijo je morilca ubila strela. Oba paznika sta doživela samo nekaj strahu. - i—Ml za sokolskim praporom Obramba pred napadi iz zraka Sokolsko društvo na Jesenicah je priredilo v sredo zvečer predavanje o obramb1 pred napadi iz zraka ki mu je prisostvova lo okoh 300 oseb. Poleg številnega delavstva je bilo navzočih lepe število intelektualcev m uglednejših osebnosti iz jeseni škega gospodarskega in kulturnega življe-nja. Večer je otvoril br dr Maks Obersnel, ki je poudaril pomen predavanja N'aglasil je da moramo bin v teh časih vsi sležni in da je v pasivni obrambi pred napadi iz zraka potrebno troje: zanimanje razumevanje in sodelovanje Dr Obersnel je omenil da se bodo predavanja o tej stvar; nadaljevala Predavatelj br inž. Srečko Perrovčič je v uvodu omenil, da mu je večji de! snovi za predavanje dal znam strokovnjak za za šč^tne naprave br Stanko Dimnik iz Ljub Ijane. nato pa je v kratkih potezah očrta! še način vojevanja v zraku v zadnji svetovni vojn? Marsikdo si je predstavljal, kak sne ogromne letačke bitke se bodo razvile na mejah vojujocih se držav, drgodki pa so presenetili skoraj ves s\et Doč;m se na za padu vojna \ pravem smislu niti ni pričela, so Poljsko v treh tednih popolnoma za sedL .*em'ke in ru^kc čete. Nemški letalci so za hrbtom poljskih armad razbili ne-z;i\arovana poljska letališča kolodvore, cestna križišča mostove, trdnjave in indu-strijska sredi:ča ter tako poljsko vojsko popolnoma odrezali od za'edja ji onemogočili dovoz municije, orožja >n ži\eža in ji preprečili izvršitev celotne inobi'izacije. Obstreljevanje zaledja je močno demorali-zirafo prebivalstvo, da je bilo poljskim armadam bolj v breme kakor pa v pomeč. Borbe na Poljskem Finskem, v Španiji in Albaniji so pokazale, kaj se utegne zgoditi tudi drupod Mi vemo. kateri kraji so v največji nevarnosti Proti tej nevarn- sti se mora postaviti ves narod kot en mož Pri-pravljeni moramo biti na vse. Seznanili se moramo z vsem kar bi omililo in omejilo udarce, predvsem pa se moramo pripraviti za take primere duhovno, ker je statistično dognano, da je pn bombardiranju mest in industrijskih središč povzročila največ smrtnih primerov ljudska nepoučenost zbe ganost in poplah Vsaka družina naj se za tak primer pravočasno priprav. Vsako še tako zasilno in skromno zaklonišče je bolj ;e kakor nič Predavatelj jc svoja izvajanja podprl z mnogimi skioptičnimi slikami, ki so pokarale strano razdejanje v Španiji, na Poljskem in Finskem, predoči: pa je tudi nekej 'epo in praktično urejenih zaklonišč, ki nudijo ljudem varnost v primeru letalskih napadov. Posluša'ci so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem predavatelja in ga ob koncu nagradili z živahnim odobravanjem. Sokol v Mokronogu ima lično strelišče Sokolsko društvo v Mokronogu si je postavilo nalogo, da v okviru kraljeve petletke zgradi strelišče, kjer bi se člani vadili v streljanju, da se usposobijo za 'zvrševanje vojaške dolžnosti k' ie pndmm :n vestnim sokolsk-m telovadcem olajšano s skraj šanjem službe v kadru. Sokolsko strelišče ki je bilo v preteklem letu popolnoma do Crajeno in po komisiji vojaških strokovnja kov ko'avdirano. je prav lično in ustreza vsem predpisanim zahtevam. Strelišče ie eno izmed naj'enših in najbolj primernih daleč naokoli. Zgradili so ga največ s pro stovoljnimi prispevki, pa tudi » kulukom članov. V zadnjih dneh ie sokolsko dru stvo prejelo tudi dobavnic^- za pu^ke m strelivo, ki ga bo v prihodnjih dneh prevzelo pri poveljstvu vojnega okrožja v Celju Tako bo lahko takoj, ku bo skopnel sneg in bo postalo vreme nekoliko toplejše, pričelo redn? strelske vaje Mokron >~k^ Soko! je prvo društvo v novome-ki sokol ski župi. ki ima 'astno in vsem potrebam ustrezajoče strelišče. reče kratko: »Ostani no pouku sama v ras* redu!« Ostanem Kako bo? Profesor pride iz kabineta k moji klopi s strašno jeznim obrazom »Ves. veš ti. kai si naredila?! Rop! Rop v moii hiši! Kako se predrzneš; ali ne ves. da je vdiranje v tuja stanovanja rop?! Jaz po tako silnem izbruhu glavo na klop in v mili iok. Sedaj Da me le začel profesor to'ažiti. naj ne tulim, naj erem hitro domov. sa1 ni nič hudega Dobremu Drofesorju sem se zasmilila, niti v razrednico me ni zapisal. Človek se spomni celo po mnogih letih marsikaterih dobrot in krivic iz šolskih let. moj spomin na profesorja dr. Pavla Grozdja pa ie svetal Dr. Pavel Grošelj je tretji izmed mojih profesorjev, ki so odšli v Nirvano. Prvič me je zabolelo srce. ko je umrl na krvavih poljanah dr. Bercč, drugič, ko je tih odšel dr Jug, in sedaj, ko je odšei moj astronom k zvezdam Spavaj sladko nad zvezdami, profesor moj: Nekdanja absolventka liceja. Iz ljubljanske delavske zbornice Dr. Pave! Grošelj ma] pir f .ser pred četrtstolet*:m Pred četrtstoletjem sem obiskoval mestni dek'iški licej v Ljubljani. Ko ie moja sedaj že več let pokojna mati zvedela da je moi profesor tudi dr. Pavel Gro.-elj. mi je rekla: -Pazi se deklo, uči se. Grošelj je bil dober prijatelj odslovlienega ž?ni-Da tvoie sestre, najbrže te bo zato >=seki-ral« v šoli.« Dobro sem čula. si še bolje zapomnila in v šoli sem z odprtimi očmi pleda^ profesorja in premišljevala, kdaj in kako me bo mučil. Iz letnika v letnik sem vedno boli ?r>o-znavrla, da *e dr. Grošeii izboren Drofesor in dobra duša Učil me je naravoslovne vede :n matematiko Matemat:"kar:ca sem bila slaba, loearitmi in trigonometrija so bili moja Ahilova peta Pa veste, kako je napravil moj hudi profesor? V prepovedanih časih navdušena slova-nofiiica sem se na vse zvezke poup;sjvaia Pavl^ška in kadar se je v matematičnem zvezKu, kar m bilo rudko, rdeči! pod nalogo veliki »cvek«, je profesor pristupil k moji kiopi, grdo pogledal in smehljaje re-jal »Belouška, belouška, zabita si«. In kadar se je nabralo že dosti »cvekov« in smo zopet pisali šolske naloge, je ob koncu učnih ur pogosto dejal: »Belouška, imam še druga pota. nesi ti zvezke na moj dom.« Po pouku nas je nekaj »izbornih« matemati-karic ostalo v šoli in preden so zvezki pri-romal: na profesorjevo stanovanje, smo nalete pravdno prepisale iz zvezka najboljše matematikarice. Pa mislite, da nam je nudi profesor kaj rekel, ko nam je vrnil zvezke? Nič! Ironično in vendar priiazno je včasih neverjetno zmajeval z glavo in delai veselo začudene oči, da dvojkarice pišejo »prav dobro«. Pismena naloga »prav dobro«, pri tabli pa »butec« ln »cvek«, to se mi je po njegovi zaslugi večkrat pripetilo. Čeprav sem bila slaba računarica, ne more mše sedaj po7abiti, kako navdušeno in stvarno nam je dr. Grošelj predaval naravoslovne vede. Poslušala sem ga z velikim zanimanjem. Fizikalna dvorana mi ni bila nobeno straSilo. v prvo klop sem se zmuznila, da sem bila bliže dr. GroŠlju. Nikoli ne bom pozabila učnih ur astronomije? Negibno sem sledila profesorjevim besedam, on pa se je vsedel na molo klop in govoril, da sem bila vzhičena. Najraje bi bila poznala vse zvezde in še dr. GroŠlju sem povedala, da so plejadi ali eosto-selčki »moja zvezda«. Dobro sem čutila, da mi je bil profesor zaradi moiega zanimanja za astronomijo, kemijo in fiziko naklonjen, dasi me ie pri matematičnih urah "*merjal z butcem in belouško Nekoč Da sva imeia tud. ^veliko afero-! Povedali so nam. da pride v Ljubiiano cesarica Žita in da moramo naornvit: šna-lir, ki pa se mi jc zdel silno dolgočasna nadeva Stati kar uro ali še dulie ter buljiti v cesto, ni bilo nič kaj veselo za nva-do slovansko srce. zato sem vzela s seboj knjigo, ki mi io je posodi a starejša znanka. Naslov knjige vem še danes: > Die auf-seklarte Frau«. Dekletu s šestnai^mi leti se je zdela skrivnostna in orepovedana. Ko držim v špalirju pred Z.ve7d6 kniieo v roki. prišeta nvmo dr Grošelj, Ne da bj Ta pravoch^no opa7i*la. se ustav: prod me> noi in mi kn.:~o izmakne, oosrteda naslov hitro prp'istn iu mi ukaže s hud'm elasom in globokim pogledom v oči: »Frinesi mi danes takoj, ko bomo tu oro?t: ,kn';:ao na dom. Pa gorje ti. če tesa ne naoraviš nar se!« Polteno me 1° o^traši!: kn;;r,n niJbHa moja in še celo iz knjižnice ie b \n. Milila, sem si. nobene noroeči ni. knreo nrni moram oddati. S te'/kim srcpm. a v urja*nu da jo dob;m kmalu nazai. s<=»m jo i-^^č^a na Gr<-§ijevem stanovanju njegovi gosrre soprogi. Minejo dnevi, mine teden. drug? znanka ml tarna zaradi knjige, kdo bo dIpč^I podaljšanje izposojiineea roka v knjižnici v šoli povem to profesorju, prosim ga gluh m slep — nič ni hotel razumeti. In še danes ne vem. kako ie bilo to mogoče. Nekega dne se oiunač m in odoravim na Bleivveisovo cesto. Pozvonim pri vratih Grosljevega stanovanja. Odpirat mi pride služkinja. Je gospod profesoi doma0" »Ne.« »In gospa profesorica?« »Ne.« »Poslušajte, prinesite mi knrso s tem ir tem naslovom, našli jo boste na Dn.fesor jevi pisalni mizi« In ko me je služkinja malo začudeno do-gledala, sem še pristavila da ie to profesorjevo narcči'o Služkinja od.dp in gie^ čudež (vsaj meni se je tako zdelo), orines^ mi pravo knjigo. Jaz, presenečena: -Kie ste io npšii9* Služkinja presenečena S.i ste ooveda1 kje. Na pisalni mizi in odnrtR ie biia. n vem. če je prav. da vam io dam « Zelo hitro in s slabo vestjo vondar vo sela. da bo knji-a končno prišla v knjižnico, sem odšla domov. Kaj bo v šoli? Prvi dan ie bil moi strnh zama^ drugega dne pa prik 'raka dr Gr~šeli k moi'. klopi, me dolgo, dolgo sleda in naposled Od delavske zbornice v Ljubljani srno prejel : Na seji upravnega odbora delavske zbornice v Ljubljani dne 30. januarja so bili sprejeti naslednji' važnejši sklepi: 1. Razbeljene so bile podpore strokovnim org\T_nizac jam in brezposelnim delavcem Ln sicer samskim po 100 dn poročenim po 150 din. Skupni znesek razdelje-nib podpor znaSa 83.000 din. Prej se je za podpore brezposelnim razdeljevalo na mesec po 5.000 d'n ta mesec pa se je razdelil večji znesek, ker SO zaradi drnginie in sezonskih oko-r:^sti potrebe brezposelnega skrbstva večje. 2. Vincencijev1. konferenci Srca Jezusovega se je odobrila subvencja 2.500 dn za zidavo Je^-skega otroškega zaverišča. 3. IzseTjeni^ki zbornici v Ljuoli-ni se je pode'iia .subvcnc'ja v znesku 2.500 din. 4. SonrIno-ekonomskemu nst tutu v Ljubljani se je podelila podpora v znesku .' 000 din. 5. Da ne bi nastali kaki komp^tenčni sp-ri. je upravni odbor točno razm^! pol-ro?je ekspoziture delavske zborn ce v Ma-r*bi:ru in r'op'smštva delavske zbornice v relju. V "območje ekspoziture delavske zobnice ' v Mariboru spadajo- področje borze' dela V" Murski Soboti ln borze dela v Mariboru, v obnv>čje celjsk?g^i dor* sni-štva'pa področje borze dela v Celju. Ostalo ncKH-oč^e aipada pod n^rosredno pri stoj-nert cciti^alne delavske zbornice v Ljub-'j^ni. . . - ..- 6 V uradu v L.fubnnni je bM nastavlj-n kot reftient Peter Lombardo. v ekspozituri v Maiibora je bila nastavljena gdč Kr?sovic D.-mica. za -poročevalca DZ pa sta bila imenovana Peter Rozman za Di-svs^o do^no in Matevž Markič za ra-ovljiški okraj. K temu obvesttlTi- pripom njamo da W bilo zelo umestno če bi delavska zbornica tudi objavila, katerim strokovnim organizacijam so bile podeljene podpore, po kakšnem ključu in v kakšni višini. Gre tu za denar, ki se odteguje od delavsk h mezd za potrebe delavske zbornice, zaradi česar je povsem razumljivo, če se za način raadelje\*anja podpor zanmi najširša javnost in če želi v tetm pogledu podrobnejših podatkov. K volitvam obratnih zaupnikov Nadalje smo prejeli: Banska uprava odnosno inspekcija dela je obvestila dolavsko zbom;co v Ljubljani, da bo potrdila pravilnost izvoljenih delavskih zaupnikov za 1. 1940 samo v onih podjetjih. k;er se je vol Iru postopek za-počel v mesecih januarju, namieč. kjer so bili volivni odbori najpozneje do 31 januarja prijavljeni haspekciji de^. To velja tako za volitve po redrem ka^or tud: po skrajšanem volilnem postopku. Samo po sebi se razume, da bo banska uprava potrdila volitve v onih podjetjih, ki so sezonskega značaja in kjer se zaradi ne-obratovanja volitve v januarju ne morejo izvršit. V podjetjih kjer se vol?tve iz kakršnegakoli vzroka v zgoraj navedenem roku niso započele ln so doslej obstojal' obratni zaupniki, bo banska uprava na prošnjo teh zaupnikov nnhove mandate podaljšala za nadaljnje leto. Pok za vlaganje tozadevnih prošenj na msw«k<- jo dela v Ljubljani je določen do konoa februarja in se pozneje predložene prošnje nikakor ne bodo upoštevale. Z Jsscnlc _ Sirk 7n slmkovno vzgojo mhid;h ko i inatjev Vajenska šola Kranjske industrij ske dcn'be na Je.->cn;cah ie v sredo popoldne z -azs-.ivo vajenskh del slovesno zaključila svoj prvi letni semester. V ok;aše ni u^uvci so se zbrali vajenci obeh letnikov. h'j;hovi starši, predavatelji, ravnatelji. ■ obratovodje m zastopniki dnevnega tiska* Vodja- vajenste šole g. ini Josip Bandcl. k> -je »tvoril siovčsncist je opravičil odsotnost zadržanega g. generanega ravnatelja N'oota in t.-lu- In^ja ravnatelja & dr. inž Klinarja ■ter po~f0žifravu, prisotriA poudaril -pomrn vajenske Sole, ki'daje mladim kovinarjem lepo zaokroženo strokovno znanje in jn po na-c'u sodobne tehrvke usposablja za uspešne. p-;ikt:čno delo v obratih. Sedanji čas zahteva ropo'no strokovno znanje delavskega nara čaja. ker odločujejo danes v svetu kakovost, količina in cene industrijskih in ~obrtmh izdelkov. Kranjska industrijska i!ru;bs skrbi z vso \ nemo za strokovno iz obra/bo de'avske ni'adino. V rudarsko boAo v Celje je poslala 10 izbranih profesioni stov. po co tega pa prireja strokovne teča ic in preda\anja za strojevodje in osebje žeitznl keča cddcika Govornik je omenja! Ja je u.'.peh prvega polletja zelo dober in da so vajenci z vso vnemo in ljubeznijo sledili pouku. V imenu vajencev se jc uprav nemu svetu ter ravnateljstvu KID ter prela vate'jem lepo zahvalil g 'stetan Gerdej \rsi udeleženci so si nato ogledali teno in oregledno urejeno razstavo vajenskih del Strokovni vodja vajenske delavnice e Ivan Pečan jc omenil da so vsi vajenci absolvi-rali me:čan«»ko šolo ali po nekaj razredom irednjih -o' \*sakc jutro ?rr.aio pc 15 minut telovacibe nato dve uri teoretičnega nouka v uči'n;ci. zatem pa praktičen pouk v va icnski delavnici. Vajenci imaic mnogo volje do dela in napredka, zato je uspeh prvega polletja n^ra\nost preseriet||iv Prec;zno iz vršena razstavna dela z' ' ti risbe, raz novrstna merda orc;dje m razstavni stroj-m deli pričajo o temeMir *sti učnega s^st- mj m smotrnega vodstva vajenske šole ter stremljenja m'adme da si pridob- potreb io strokovn«> znanje \aienci se v pogle du znama lahko merijo z vajenci srčnih nemških strokovnih sol. S -;«temar«iVim in smotrnim poukom bo K.113 v nekaj letih vzgojila novo in strokovno usposobljeno kovinarsko generacijo, kos v>c:vi nalogam, ki nh prma;a vedno huj>a konkurenca na indu strijr*t*€>£r*arn Nedelja, 4. februarja. 8: Jutrnji pozdrav. — 8.15. Cimeimanov kvartet. — 9: Napovedi, uročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. ceikve. — 9.45: Veisiii gor»or (ravnatelj Jože Jagodic). — 10: jpevski in klavirski koncert (Izvajata V-da Valjalo in Marta OsLerc-Valja#o)t — 11: Koncert radijskega orkestra — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Plesno glasbo izvaja orkester »S\v'ng-Rhythm«. — 14: Pk-šče. — 17: Kmet. ura: Vaiujmo Živino pred slinavko in parkljevko (dr. Kocjan Lro). — 17.30: Ljubljamiki pevski jazz-kvartet (vmes igra hormon ko pr. Stanko Avgust). — 19: Napoved, porodila. — 19.20: Noe. ura: prva srbska vstaja Izvolitev Kara-djordja za vTho\Ticga vodjo (Boia Kova-čevič iz Beograda). — 19.40: Objave. — 20: Plošče. — 20.30: Radijski orkester in pevski zbor t Sava«. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15. Plošče. Ponedeljek, 5. feb?narja. 7: Jutrnji pcizdrav. — 7.05: Nanovo U. poročila. — 7.15: PlrSČe. — 12: Plošče. — 12.30: Poroč la objave — 13: Napovedi. — 13.02: Koncert radijskega orkestra, — 14: Poročila. — 18: Zdravstveni pogoji za srečen zakon. (dr. Anton Brecelj). — 18 20: Plošče. — 18.40: Mesečni sovstveni pregled (piof. Fr. Vodnik). — 19: Napovedi .poročila. — 19.20. Nac. ura: Zgodovina in jezikoslovje Srbov in Hr\a*Ov* (dr. H en rib Barie iz Beograda). — 19.40: Objave. — 19.50- Več manire — brez zamere (Fran Govekar). - 20: V oustn^m veselju (scKieluiejo: Vekoslav Tanko la Svetozar Banovec ob spremijevr.nju harmonike (A Stai.k^). — 21.30: Plošče — — 22: Napovedi, rx>r<)Cila. — 22.15: Radijski orkester. T°rek, 6. februarja. 7: Jutrnj"- pozdrav — 7.05: NapovMl, poročila. — 7.15: Plošče. — 11: Trije laz-njivci burka v 3 dejanjih. sp:sal Miroslav Zor. izvaja igralka družica »Staro in mlado*. — 12: Plošče. — 12.30: Poroč la, objave. — 13: Napovedi. — ""3.02: Koncert rad jskega oikestrp. — 14: Porrčila. — 18: Plošče. — 18.40: Greh pod vidikom vere (Fr. Terseglnv) — 19- Napovedi, poročila. — 19.20- Nac ura: Družabno življenje v Zasrrebu v XV. stoletju (Sr'ja Djokić. publicist iz Zagreba). — 19.40: Objave. — 19.50: Decet minut zabave. —-20: Z nedo'žno 3atiro zaheljeni pribor ln rrlasbeni vlo*.ki veseli in nori. — 22: Napovedi poro^i'a. — 22.15: Ra Jijski o ke-ster in klav_rska harmonika (Jože pov^ i). LIPSKI POMLADNI SEJEM 1940. od 3* — 8. marca i0'7o popusta na nemftkih železnicah, znatni popusti v drugih državah. Vsa pojasnila dajejo /VAMrM BIRO i.AJP^l-SKOG SAJMA BEOGRAD. Knez Mihajlova SS#I« in Častni zastopniki In«. G. ToNVIES, Ljuhljana, Tyr£eva 33 — Telefon 37-62. JOSIP BEZJAK — Maribor, Gosposka ul. 25. Telefon ZO-dl. Prijavite se pri zastopniku zaradi preskrbe brezplačnega vizuma najkasneje do 13. februarja 1940. NAJLEPŠE ĆTIV0 Rgvllen t ZGODBE BREZ GROZE KInhnnd: PJOTR • RASPUTIN Ravlien; ČRNA VOJNA T^otnnson; SIVKO »^p^rieva: RUDARSKA BALADA I rtrošir.ma Knjiua W lahno k markizu, kakor da hoče z vso pozornostjo prestreči tudi najmanjši zvok njegovega glasu. Stran 8 »SLOVENSKI NAROD« sobota, 3. februarja 1940. mmw. 7 VSEM NUDI UDOBNO OBUTEV 29 39 7253 o 4 Visoki domači copati za otroke, izdelani iz toplega vol<»f*ocga doubla s usnjenimi podplati In nlskimi n»- njtr.uun petami. 8262 Gfe^.jz Nemirnim otrokom knpite te močne Čevlje iz mastne kravje kože ln močnimi gumijastimi podplati. 49^ - Praktični Čeveljčki za deklice iz ■sočnega boksa na zt>i».m»ko. Elastični in udobni. Tople zimske volnene nogavice. Moške Din 19__, ženske Din 15.—, ctiu&ke Din 8.—, 10.— ln 12.—. 7225-44 Kupite te tople ln udobne copate is volnenega doubla. Ohranile Vas bodo pred mrazom. 24.o 5536 Odprti ženski čevlji iz dlftina s pol-visoko peto. čez rist ln na konicah so okrasen! z lakom. 29:5 64637 Lahki usnjeni čevlji Iz boksa, z usnjenimi podplati. Primerni so za vsako pri i ko. Izdelujemo jih tudi v rjavi barvi. 24£5 .6115 Zelo udobni odprti čevlji lz finega boksa, z usnjenimi podplati. Cez rtot so okrašeni z okusnim jezikom. Dobro prlstojajo k vsakem kostimu. 58077-604 Lakastl gumijasti epanki, z močnimi gumijastimi podplati ln čvrstim pasom čez ris t. 0767-61?04 Visoki mošk; Čevlji iz mastne kravje kože, % močnimi usnjenimi pod* plati in petami. Odlikujejo se s svojo okrog*o obliko, katera daje nogi potrebno udobnost. »EKC A J vic Prak'čne, topla in poceni moiko nogavice. Stanejo samo Din 9«, MALI OGLAS! Beseda 50 par. daven posebej r*rekiiri izjave oeseda Din L— davek poseoej. Za pismene odgovore glede tiauii )g«asov ie treba priložil znamko. — dopustov ia male oglase ae priznamo. za hodnike Lr stopnišča v vseh barvah v zalogi pn SEVER RUDOLF, LJUBLJANA — MARIJ IM 1UG Z. ofcns tekači Razno* Beseda 50 pai lavek ooseoe Najmanjši -mes»ek - Din CONTINENTAL \ na ugodne mesečne obroke. Ivan Legat Ljubljana. Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30 MALI OGLASI »Slov Naroda« Imajo sigoreo uspebl ZA VSAKO FKIMhO najboljša in oajcenejša ooiaćila si nabavite pri P H E S K E R Sv. Petra cesta 14. 60 PAR EN TLA NJE ažuriranje vezenje zaves, perila, monogramov gumbnic Velika zaloga perja po 7.— din »Julijanac, Gosposvetska c. 12 4. L. VSAhOVlISTNO POHlSlrS O še vedno po »Uiiir. eein»n Jo oav»ja v moderni in solidni izdelav tvrdka »Oprava*. Celovška 50 Sprejemajo s«, naročila 6 L POHIŠTVO si nabavite najceneje pr> ZORM\N Bi^g 14 Vi>;.ko vrstni stoli vsa popiaviia — politiram optavt najceneje Posjed od 200 ha 1255« na Propaganda, Beograd, pošt. pret. 409. 455 ENODRUŽINSKA HIŠA »epa, nova, na gričku, naprodaj. Podgora 44, St. Vid pri Ljubljani. Naprodaj tudi lepa parcela na Kodeljevem. — Prodaja lastnica Ana špunt, Podgora št. 44, St. Vid p. Ljubljani. 482 KF.DK A PRIT 02NOST Zaradi preselitve naprodaj lepo urejeno posestvo, enonadstrop-nica s 7 sobami, 6 postranskimi prostori, W. C. voda, elektrika, kanalizacija, 3 gospodarska poslopja dvorišče, skalnata klet, lep vrt, poln sadnega drevja in Tvetlic v Rajhenburgu, 2 minuti od ko'odvora Cena 120 000 din in njiva za din 20.000. Informacije pri Fr. Lesjaku v Rai-henburgu. 475 ZELO NESKECNA V ZAKONU vedno v življenjski nevarnosti, prosim blagega gospoda za pomoč. Grem tudi kot gospodinja ali v trgovino. Sem srednjih let, pridna, varčna, potrpežljiva, trgovsko naobr-^ena z lepo doto. Ponudbe pod ^Hitro po i moč«. 4S3 siv STROJ] NAJNOVEJŠI OTR VOZI Oh - I K i t -t H i i = ^V^^Sn A I \ . »IKOJI 5 .^^fe, LgiaCn: ^»^ic;*-' ?kirr-p avtor.i.»my*k' Kotesni lell TRIBITNA F, 3. L. LJUBLJAN/ ^arlovska c 4 - Podružnica Maribor \leksandro\a 2v Cenik, i i a n k o! OILA C UM..:-? PREI/.KI Kupimo industrijske obratne prostore cca.600 — 1000 m- v Ljubljani ali v okolici. Ponudbe na opravo »Slov. Naroda« pod »Metalna industrija«. DOPISI 23 LETNA LOČENKA brez otrok, lepe postave, simpatična, išče dobro situiranega gospoda do 40 let v svrho že-uitve ali trajnega prijateljstva. Dopise pod »Tajnost strogo zajamčena« na upravo »Slovenskega Naroda«. 470 ENO • ^> VECBA5VNC SV PETW NAM KUPIM -Seseda 50 par lavek posenej. Najmanjši znesek s. Dtn. SUHE GOBE zadnje rasti nudite z vzorci in navedbo količine ln cene tvrdki Artur Nachbar, Radeče. 457 ZAHVALA Ob pret^-^m slovesu od našega ljubljenega soproga, očke, brata. zeta. svaka ttica prof. dr. Pavla Grošlja prisrčno zali v aijujemo vsem ki so nam s tolažilnlmi besedami lajšali naše neizmerno t je. spremili nepozabnega pokojnika na njegovi zadnji poti, mu obsuli prezgodnjo sto s cvetjem ah Kakorkoli počastili njegov svetal spomin. Posebno zahvale pa smo dolžni zastopniku zagrebškega vseučilišča gosp. univ iot dr Borisu Zamiku za prijateljske obiske v pokojnikovih najtežjih dneh in za brano lepe besede v poslednje slovo, dalje rektorju ljubljanske univerze g. univ. of dr NTatiii Sla vidu ravnatelju Mestne ženske realne gimnazije g. dr. Antonu Bajcu. zastopniku Prirodoslovnega društva g. univ. prof. dr. Aliji Koširju in bivši učenki gdč. Greti Ložarjevi, ki so se tako sočutno in spoštljivo poslovili od pokojnika, ter Orkestralnemu društvu Glasi ene matice za globoko občuteno žalostinko. V LJUBLJANI, 2. februarja 1940. DAVORINA in VID GROŠELJ z ostalim sorodstvom HALO! HALO! Na novo preurejena gostilna uri »STAREM MLINU« (prej Kolezija) v Trnovem Vas vabi na prvovrstna DALMATINSKA IN ŠTAJERSKA VENA ter na odlično domačo in primorsko kuhinjo. SpecialitetaJ Vugava in izvrstni dingač liter din 12.—. Vsako nedeljo zabava s plesom. — Morske ribe vedno na razpolago! j Vljudno Vaa vabi Vinko Lozić, gostilničar Urejuje Josip Zupančič // Za »Narodno tiskarno" Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani Ste*. 27 Jadralstvo in sokolstvo Pri vseh sokolskih župah bodo ie letos jadralne iole V /.adnjih letih se jadralno letalstvo v Jugoslaviji razvija z gigantskimi koraki. Dan za dnem prihajajo iz jadralnih letalskih Soj in centrov nova poročila o uspehih naših hrabrih jadralcev. Razni rekordi in uspeli poleti jadralcev po vsej naši domov ni postajajo od dne do dne bolj pomembni. Ker je jadralno letalstvo, lahko rečemo najlepši Ln najpotrebnejši spcrt. s*? jc tako med ljudstvom kakor Se posebno med prirjadniki skavtske in sokolske orsranizaciie dvignilo navdušenje in zan manje za kraljevski i sport, kakor ga. jadralci po svoje imenujejo. K temu so aeveda mnogo pripomogli tudi uspehi jadralcev samih. Jadralno letalstvo je prav sedaj dobilo močno armado pripadnikov iz vrst mladine k; edina more jamčiti za srečno bodočnost nase ljubljene Jugoslavije. Savez Sokola kraljevine Jugoslavije je veliko vnemo pričel z organizacijo jadra m*>ga letalstva v svoji sred-ni, ki se razStrja po v«ej šlmi jugoeđovenslti zemlji, za kar mu gre se prav posebna zahvala . Zanimiva | • izjava, ki jo je dal nnčelnik Sokola kraljevine Jugoslavije g. Sel'mir Radovanovič o organizaciji jadralstva v -kolskih vrstan. Ko sem uvi lel, ksko podobne in vi5so-ke cilje imata organizac ja Sokola in Jadralnega letalstva, som sklenil delati za. to. da se med iuc-oslovenskim školstvom sa&k gojiti tudi jadralno letalstvo. že . pred kakim letom dni sem predložil svoj g S) veznemu načel^tvu. Predlog je bil v moje ve1 ko zadovoljstvo sprejet, ker t : rdi i Iralno letalstvo potrebna narodno obrambna orsan'zacija, nm v tako. ka-kor sokcffstvo. Zato so takoj u^^tanovili sekcijo za jadralstvo pri sa veznem t»»hni-h kti Nj eni vk « T tel ji bo takoj sto-P'1: -v- --*:k / ■ s. - Itiir« upravo Aerokluba v 13~ os rs "u Pri te; priliki je bil Izbran za načelnf-ka te nove sekcije prof. Tvan Kovač, vzgo- itea Nj. Vel. kralja Petra II.. namestn"-Itvo pa je prevezo! g. Sehmir Radovano-vič. ki vodi pela j kot upravnik jadramo •1'» na Makišu tik Beograda. Že takoj v začetku je sekcija razvila živahno delavnost in tesno sodelovanje z upravo Aero kluba. Nač n argaitizacije jadralstva v So-kolu naj bi bil naslednji: v vsaki župi, ki ..ih je v naši d t za vi 25. so določeni referenti za jadralno letalstvo. Prav tako je tudi v vsaki sokolski edinici potreben omenjani funkcionar. Kakor je razvidno, ie ta org-a-'-.! i--, postavljena na najširšo osnovo :n n.ien.i t!c'a\-nost bo raztezala po vsej državi Ti referenti hodo v srim-skem času. ko je na progTamu interno delovanje v organizaciji, reševali naloge, ki jim j ih po .t avl j a ore a nizacija v progra m. Pri tej priliki je največji delež njihm-e-sra udejslv ovan ja namenjen propagandi, ki -ma nalogo pri \-seh čl m-h sokolske armade zi-»\i Ifti zanimanje in IJuUezeg do tega. lepega n koristneg-a sporta.. Ko bo otvorena letošnja jadro ma sezona bodo sokol-Bnloe poslale svoje člane in članice v jr.vlralne centre, kjer bodo dosegli potrebne i-kušnje tako v delu kakor tudi v letenju. Tu bolo đob*li tudi potrebna navodila za zimsko delo v svojih ednicah. -y\:vni cilj te organizacije je pred vsem ta. «;a bo sekci;a nastopila s 25 jadralnimi letali, ko bo L 1941. otvor jen jubilejni vsosokolski zlet v Beogradu. To bo res velika manifestacija, ki jo z največjo izvršuje sveto dolžnost do letalstva, še v ni nogo večji meri pa do nad vse ljubljene dcmovme. ki ji bo vzgojna hrabre borce b: varuhe jug osi o venskega neba pred tujimi sovražnim. e9kadrilami. Enako kakor je prepričana, da Izvršuje sveto dolž-nojst. je tudi povsem gotovo, da bo njena vzvišena akcija dosega najbolj zaželen in efekten uspeh.« S tem je g. Selioiir Ra-dovanovič zaključil svojo zan mivo izjavo. Jasno je. da bo sokolska jadralna sekcija ostala trajno v tesnem sodelovanju s upravo Aerokluba v Beogradu, da bi tudi v tem pogledu odpravila eventualne ovire, ki bi ji branili uspešno razvojno pot do cilja. Pred vsem je potrebno, da pošlje Sokol kraJiev«ne Jugoslavije v jadra!n*» *ole v letošnji jadralni sezoni zadostno število svojih mladih članov, da bi z znanjem, pridobljenim v teh šolah, lahko pravilno in uspešno vodili delo k napredku, k jim ga je začrtala sokolska jadralna organizacija. Prav ti bi bili zmožni voditi jadralstvo po pravi poti k končnemu cilju, za čigar dosego je pač nujno potrebno sistematsko delo. Ker sega sokolska organizacija najbolj 3. februar 1940 a S k a rada v največji in najlepši IjaMjamld dvorasd Sokofekega doma na Taboru Vstopnina din 10.— Prvovrstna jedila m pijače po zelo nizkih cenah. Danes zvečer ob 20. uri na svidenje na Taboru! Sijajna dekoracija! DOStOJIie ItiaSllC VSe tta Tabor ! Veliki »Jazz-orkesterc Grafike Pustna sobota veselje »ar™*!« ** jloboko v narodne sloje (podeželske so- I ljevine Jugoslavije. kolske edinice!), je jasno, da bi edino ona } n ogla coseči zaželeni propagandni u«qjeto. ■ Naši podeželski rr.ladku je treba dati na raanpolago sredstva m jI omej državi ter da bi bilo potrebno zaposliti najmanj 1450 učnih moči takoj. Tako številen kader učite!j- . Btva ne bo tako kmalu vzgojen, a razen teatra jnost jo in z marljivim delom priprav- ga bo potrebno od leta do leta več učnih tja savez jugosloveuaikega Sokola. Pole~ ( meči. Upoštevati je tega pa želi ta organizacija v čim pac treba da v neka- j bi morala učiteljišča dati vsako leto najmanj 130 novih učnih moč:. Toliko jih je namreč skupnu letno upokojenih, jih umre, odnosno zapusti službo, nekaj jih jc pa tudi treba za nove oddelke. Računajo, da bo ob koncu tega folskega leta primanjkovalo na naših ljudskih šolah 250 učnih moči: ker na se bo kader učrteljstva pomnožil za 35 mladih učiteljev in učiteljic bo še vedno 195 učnih moči premalo. Ob koncu nrihodmega leta t>r primanjkovalo 345 učnih moči. dok'er ne bu nameščenih 75 TAVČARJEVA 7. TELEFON 2687 Fran Trost f Star 83 let je umrl v četrtek upokojeni nadučitelj Fran Trost, ki je skoraj 46 let vzgajal mladino v Ihanu, Vodicah in v Ljubljani. Pokojni Trost je bil duševno bogato obdarjena narava. Odlikoval se je na eni strani kot pedagog, ki je znal z ljubeznijo nad vse uspešno voditi mlade rodove, drugega za drugim; kazal jim jn poti v resnično in pravilno življenje, kakršnega je vselej hodil tudi on sam. Na drugI strani pa je bil tudi odličen glasbenik; 25 let je vodil zbore in orglal. Iz nje- večji meri omogočiti širšim slojem našega naioda, da se seznanijo z jadralnim letalstvom in da bi se mogli aktivno udej-stvovati. Sokolska jadralna organizacija želi. da bi se njeni člani Čim bolj izvežba-li v jadralstvu in napravili potrebne izpile, kar bi bilo največje jamstvo za dosego v'šokih ciljev, ki si jih je postavila v svojem delovnem programu. Svojim zvestim članom bo organizacija omogočila tudi obisk jad rajnih šol, da bi čim prej dosegli potrebno znanje, s katerim bi potem vod; li Šolanje svojih sokolskih bratov v lastnih jadralnih šolah z lastnim uč'teljskim osebjem. Upamo, da bo poziv, ki ga je sokolska jadralna sekcija naslovila na oblastne odbore Aerokluba v naši državi, s prošnjo naj ji priskoč? jo v pomoč, našel pravi odmev, kar bo dalo novo jamstvo za ogromen uspeh te akcije. Seveda je sedaj še vedno glavna naloga na ramenih jadralnih referentov v -okolskih ^d'nicah. Njihova dolžnost je, da se čim 'fx>lje spoznajo z najosnovnejij mi problemi •rcanizacije jadralnega letalstva, pri čemer pa jim bodo nudili nasvete oblastni < »dbori Aerokluba. Predvsem je za uspeh potrebna propaganda. Sokolska sekcija je že dobila od uprave Aerokluba v Beogradu dovoljenje za uporabo propagandnih pripomočkov kakor n. pr. filmov, fotografij, letakov .revij in splošne letalske literature, s čimer ji bo omogočeno vrstno izvrševanje visokega poslanstva. Vse to kaže, da uspeh in napredek te velike organizacije ne bo izostal, kar obeta aašemu jadralnemu letalstvu prav sijajno bodočnost. Smatramo lahko, da se uprava Ae-lokhiba kakor tudi vodstvo jugoslovanskega jadralnega letalstva dobro zavedata. kako ve: kn podpora bodo mladeniči jadrale , ki jim jih bo morda dala že letos sokolcka jadralna sekcija, za naše mlado brezmotorno letalstvo, pozneje pa tudi za naše vojno letalstvo. Za letos so že določeni osnovni proračuni v vsaki sokolski župi katerih denar je namenjen bodisi za nabavo letal, ki bodo sodelovala na sokol-skem zletu v Beogradu, ali pa za šolska jadralna letala n šolanje članov v Aero-klubskih jadralnih šolah. Ostale potrebne dohodke bosta oskrbela tako Savez Soko- terih pokrajinah še vedno nimajo dovolj } novih abiturientov, a potrebovali bi še 270 šol ter da bo minilo precej časa. preden bo j mladih učiteljev. Ob začetku šolskega le- šolsko omrežje izpopolnjeno. Prav tako pa ! ta '"43 44 bo pa celo primanjkovalo 385 ne smemo prezreti, da je treba vedno več I učn:h moči. k'jub prilivu 100 novih. V na- učiteljstva tudi zaradi prirastka otrok, ce- deljena petih letih se bo število mJad'h lo v naši banovini, kjer prebivalstvo nara- j učiteljev vsako šča mnogo počasneje kakor v številnih pokrajinah države. Pri nas jc bilo precej nezaposVmb abiturientov 7 let, prav v času. ko je obubo-žanje zajelo najširše plasti zarad, izredno ostre gospodarske krize. Mlad: ljudje, ki so si v mladostnem idealizmu izbrali uč;telj-ski poklic za svoj življenjski smoter so postali zelo zgodaj razočarani, ko so morali po dolgih letih :o!anja čakati ua zaposlitev. Marsikdo se je v pravem pomenu besede pristradal do abituncntsk«.ua spričevala, a še tedaj ni bilo konec stradanja Toda kdo bi govoril o vsem trpljenju ter bridkm iz kušnjah mlafl'ii ijud:.. . Zdaj je že marš: kaj pozabljeno in prav ie tako. Ne smemo pa pozabiti, da so nekateri razumni posamezniki v tistih časih opozarjal: na zle po sledice. ki bodo nastale zaradi omejitve do toka učencev na učiteljišča ter da je silno potrebna skrb za učiteljski nara-čaj. Posledice res niso mogle izostat' Zdaj v naši banovini nima 200 oddelkov na ljudskih šolah svojih učiteljev Številni razredi so šc vedno prenapolnjen i Razum1 ji vo ic. da v takšnih razredih učni uspeh: ne mo rejo biti zadovoljivi, a Se skortj hujše je, da trpi tudi zdravje mladine 1'čite'istvo pogosto na to n'ti ne opozarja ia ie ze'o prizadeto zaradi slabih razmci na Vah ter mu nc moremo očitati da mis' 'c na na ciiT50 se. Toda. če se že n*r oziram učiteljstvo. ne smemo prežret '.v • . samega šolstva in m'adine, akr? naj lolu slu ži svojemu namenu. Zakaj je prišlo do pom^njk^nia učnih moči je jasno in ni treba več raziskovati vzrokov, trda moramo se vprašati kako je poskrbljeno za učiteljski naraščal teT če bo dotok učnih moči primeren prihodnja | hodo namestil; v kok'nefn zapu'ćenem kraju -azen te«a je pa položaj meščanske ga učitelja nck-bko K^'j«i. Da bi jih !ah leto pcmnožilo za 240, tako da bo čez 8 let odpravljeno pomanjkanje učn:h moči. vendar velja vse to le, če se sicer ne bodo razmere medtem bistve-ae spremenile. Pogoj je, da bo odpravljena ta kriza, da vsa na.'a učiteljišča prihodnja leta sprejemajo dovolj učencev. To se pra-v:.da bi mora'o državno učiteljišče v Ljubljani sprejeti po 100 učenc-v mariborsko 80 in tr' zasebna učiteljišča po 60 učencev na leto. * V?nda»- « tem ni rečeno naj bi «prejema- I v uč;tc'jrča učence brez izb:re ?c ved no nvra varati zahteva n:ii b? se OCSve-ra'i učiteljskemu poklicu najsposobnejši ter popolnoma zdravi. Vsiljuje >c vpra.-«nje al: naj mimo ča kamo S let. dokler se ne bo izšolalo dovolj m!a !:h učnih moči Ah ne morejo nič ukreniti prej? \"e moremc se tolažiti, da bo pomanjkanje učite!jstva ostalo brez po-c!c lic, če bo trajalo tako doltjo zlasti še, ker tudi doslej ra/mere na naših šolah niso bile idealne. V prvem članku smo ugotovili, da z zap 'slitviio diplomiranih filozofov na liu.lsVh "olah ni mogoče ojTvra J vit; sedanie kr;ze. ker «*e profesorski kan-j d 'at* te s'užbe h-»n;»o Bojazen diplorrrra j n:h fil- arofov. da bodo ostn'j na Jj-hjV'h "o'ah v>aj nrecei đo^#* če n** train^, ftko se p-'javvio za i»';!t^i-'.'o s'u*bo. je koli-V^r • £e ^ b*-,'o p >r.^v- 1'i'e rodi v b*yV*-*«" n »*•'»>■*'■ e r»«<^->vv na- j *: ^" - - —.»Jtsk: Vrv',.» bi pa VlrVo re";,i v*--a» d-'u^ s ^'•.n,-}>t? ne^<»r s'enm ^rc*cr - kan •' ' »tov vprer9n^e pomnni kanja učnih rn«>čT na ljubkih šotth Di-p**»«n;rani Hlojfofi b* se najbrž ne hr.uiiii tako zar»'«»TTve na m?"čan^k:h šo'ah sa' bi te j:m vsaj ne bi*o treba bati. da jih gove hiše je vedno donela pesem, zlasti še. ker ni bil muzikalen samo on, marveč tudi vsi njegovi dragi: obe ženi in vsi otroci, ki so se kot muziki povzpeli malone vsi na najuglednejša mesta našega umetniškega življenja. V glasbi je vedno našel od-odpočitka svoji utrujeni duši. poln neprestanih načrtov in skrbi; bila mu je sprostitev in razvedrilo v najčistejšem smislu duhovne oplemenitve. Razen tega pa je bil pokojni Trost tudi izborni gospodarstvenik in risar, ter je zlasti slovel po svojih zemljevidih za začetni pouk in po mnogih precizno izdelanih, pa preprostih fizi-i kalnih aparatih, za kar je bil pravi moj-i ster. Vse njegove sposobnosti so se prak-I tično v celoti uveljavile in dvignile uspehe njegovega dela na lepo širino. Za svoja prizadevanja na vzgojiteljskem, glasbenem, gospodarskem in risarskem poliu je dobil pokojnik mnogo priznanj od vseh strani. Te dni. ko je dopolnil nalogo svojega življenja, spi po dolgi poti utrujen nadučitelj Fran Trost z mirnim, zadovoljnim smehljajem na licih. Tiho počiva skromni, nesebični mož, ki mu je bila korist naroda vrhovni smoter življenja in ki je znal biti tudi najboljši oče in mož. Naj se spočije v večnosti. glo'>oko preizkušenim svojcem pa iskreno sožalje! — jugoslovenskega PEN-kluba. Imel je tudi v Sloveniji mnogo prijateljev med kulturnimi delavci. — Pogreb bo danes v Beogradu. Kavarna »Tabor« danes vso noč odprta SPORT Mojstra n£ke tekni«- napove d arn- /«t 4. februar, so preložene, ker so bile razpisane j za savezno prvenstvo na 30 km. pa se naša reprezentanca do 4. t. m. ne more vrnit: iz Garmisch?. Razpis v listih je bil pomotoma objavljen. Smučarski klub Dovfe« Mojstrana. Tekma za državno prvenstvo v vztraj-no^tnem teku na 30 km v M°j>trani bo 11. februarja. Organizacija tekme je poverjena Sm. klubu Dovje-Mojstrana. Tehnično vodstvo bo«ta imela JZSS n Smk. EKrvje-Mojstrana. Prijave je poslati do 8. februarja savezu. Prijavnine ni. Start in cilj bo v Mojstrani v bližini hotela Tr -glave. Arehanje in razlaga proge h» v ho« telu ^Triglav* v soboto zvečer cb 19. Stan: bo v nedeljo ob 9 .dopoldne. Državni prvak v vztrajnostnem teku postane tanko samo jugoslovensk: dižavljan. Tekma sc bo ocenjevala ločeno za državno prvenstvo in z mednaroii.no udeležbo. Prvi trije v vsakem tekmovanju prejmejo daiila Klub naj s? obrnejo g-'e^e prenočišč in prehrane na Sm. k Dovje-Mojstrana, da si pravočasno rezervirajo cenejše bivanje v Mojstrani. To tekmovanje jo bilo prvot -no razpisano za 4. t. m., pa je bila preloženo na 11. SpoHni klub »11'rija« ho priredil od !». febiuarja dalje v Ljubljani in bližnji okolici več mladinskih smučarskih tečajev za začetnike kakor tudi že bolj izvežbano mladino. Tečaji bodo v dopoldanskih in popoldanskih urah. Informacije in prijave pri vodji tečaja g. Stoparju v ponedeljek do 10. dopoldne in do 3. popoldn«' pred drsališčem SK Ilirije pod Cekinovim gra-com. /J i »i-.ko «portni program tekočega todm*. Dne 2. febiuarja: damska tekma v slalomu v zlebeh (priredi Sm. k. Ljubljana), medklubgka tekma v teku na Rakeku j (priredi SK Javomik, Rakek). Lenarelcev smuk na Seniorjevem domu (SPD Mar bor), tekma za prvenstvo Samobora (nru Japetič, Samobor), 2., 3. in 4. febr.: državno mladinsko prvenstvo v teku. slaloma in skokih v Planici (SK Ilirija), 4. februarja: savezno prvenstvo v vztrajnostnem teku na 30 km v Mojstrani (Sm. k. Dovje-Mojstrana), skakalne tekme senior-jev v Mojstrani (Sm. k. Dovje-Mojstrana), prvenstvo Ljublj. podsaveza v alpski kombinaciji na Mrzlici, med klubska tekma v slalomu za seniorje na C iti e m vrhu (ASK Gorenjec), medklubska sankaška tekma pri Sv. Ani (SK Tržič), dopoldne tekma za prvenstvo ZZSP v slalomu na Velikem Dolu pri S rim o bo ni (HPD > Japetič*, Samobor), popoldne tekma za prvenstvo Samoborskih gora. Start na Velikem Dolu, cilj v Samoboiu IH PO *.Ta-petić. Samobor). Križanka leta. Vemo. koliko učencev una jo posamez- | ni letniki naših učiteljišč. Skupno je ha državnih učiteljiščih v Ljubljani in Mariboru in na zasebnih v škof ji Loki in Mariboru v I. letniku 265 učencev obojega spo- la kraljevine Jugoslavije kakor še prav | la V it letniku so 104. v III. jih je 88; v posebno aerklub Naša krila«. V šolanje bo letos sokolska jadrttlna sekcija poslala maksrrnalno števUo svojih pripadnikov. Tako bo izbira za prve sokolske jadralne šole :n učitelje mnogo olajšana. Organizacija je v vsakem pogledu prepričana, da IV. 76 in v V. 58. Pri tem moramo upoštevati, da se v nobeni šoli vsi vpisani učenci ne izšolajo. Po številu učencev učiteljišč si lahko zračunamo dotok učnih moči na šole, Ce bi naj ostal sedanji stalež učiteljstva, [ 3. FEBRUARJA DAres VU8TNA SOBOTA Slavčeva ma škarada Hotel Metropol-MUdM Vstopnina dia Aleksander Vidakovic umrl V četrtek je umrl v Beogradu eden iz-nttpur! nk.dgiCcr.ejših jugosio\ enskih novinarjev Aleksander Vidakovic, član uredništva Politike \ Umrl je za posledicami hripe. Njegova smrt je zelo pretresla njegove znance in številne čitatelje, ki so ga znali ceniti kot izredno dobrega novinarja in odličnega književnika. Vidakovic je bil še { mlad. Rodil se je L 1896. Kot novinar se je L 1923. Kmalu je na-ter postal dopisnik največjih angleških in ameriških listov. Sodeloval je pri londonskih in newyorških listih »Times«, dalje pri »Manchester Gu- ko zapo«:h na teh o.ah ?pre< ^mo ?e po udejstvoval že od tem. da je pr; svetna ohia*t,radnie čačan«iVih š>»'ah. Tn!ah Ko bf zdaj zaposli- ardian«? »FmanciarNe^^«7»Dail^ n na mcščarisk:h «olah - diplomirane fi!o- ] du« itd. zofe, bi korist:!i v dvn* j h crn pri meru: m!adi 1 intelektualci bi pri>'i d<\ zas'v/ka. :n de.1- I no bi bilo oJprav-jrno pomanjkanje učnih moči na ljudskih ?o!ah. Na>a banovina je n.vembi^ tudi izgu hi'a JO učit2!jdk"h abtur.ento.v ki so jih namc>t;"i- v yardai.>ki, banovioi.. iMIadi učitelji so ?!i v službo na jug države zrola dostno vnenio'in p^u.n^m. Tako lahko S€ ne bodo prilagodili na povsem drugačne razmere. I*tazumlj;vo ie. da bi raje sprejeli službo doma, kjer bi lahko tudi že v začetku poučevali s-polnim cspehom. Po trebvA'ali bi jih .aekslabi tudi v Sloveniji. Njegovi članki v »Politiki« s področja zu-r.anje politike in gospodarstva so zbujali veliko pozornost ter so imeli mnogo čita-teljev. Vidakovic je postal popularen men čitatelji vse države tudi po svojih dopisih iz Anglije in Amerike. V Ameriki je proučeval življenje naših izseljencev. Tja je odpotoval na ladji »Queen Mary« na njenem prvem potovanju. Vidakovic je bil tudi dopisnik v Toki ju. Lep uspeh je dosegel tudi z zgodovinskim romanom, v katerem je opisal življenje Dubrovnika v 10. stoletju pod naslovom Marin Sorgo«. Vidakovic je bil Pomen besed Vodoravno: 1. pripadnik zapadnoevropskoga naroda, 4. južnoslovanski narodni ples, 7. cepivo zoper kužne bolezni, 9. ka-zalni zaimek, 11. pripadnik slovanskega naroda, 12. osebni zaimek 13. vrsta usnja, 15. pogorje na Dolenjskem, 16. meeto v Južni Srbiji, IS. svetopisemska jed, 19. žensko ime, 21. sklon, 22. glasbilo. 23. gora na Grškem, 25. sibirska reka, 27. rimski pozdrav, 28. veznik, 29. predlog, 31. osebni zaimek, 32. bolezen, 34. sorodnik, 35. del telesa. Navpično: i. sibirska reka, 2. glasbena nota, 3. planina v Srbiji, 4. češki reforma-! tor in narodni borec, 5. sibirska reka, 6. rusko jezero, 8. alkoholna pijača, 10. grška boginja, 12. bavarsko mesto, 14. staro mesto in reka na severni obali Sicilije. 15. vrsta vrbe, 17. poljski pridelek, IS. nevarno orožje, 20. konica celine, 22. kožna bolezen, 24. mesto v Vojvodini, 26. pri-padnik zasužnjenega slovanskega naroda, 29. poljska cvetica. 30. ruska reka, 12. predlog, 33. predlog. Rešitev križanke« objavljene danes teden Vodoravno: 1. jug-, 4. kos, 7. bokal, 10. as, 11. bor, 12. ta. IS. silos, 15. Abo. 17. Uri, 19. konkordat. 20. one, 21. a'tc, 22. titan, 25. bi, 26. vez, 27. te, 28. Herod, 30. car, 31. voh. Navpično: 2. Ub, 3. Gobi 4. karo, 5. c4,«. katakomba, 8. kolporter, 9. Ratitovec, IS. sonet, 14. Sudan. 16. bon, 18. rak, 23. iver. 24. A7or. 28. ba (htfefterj, ». 4* DNEVNE VESTI — Osnutek novega proračuna dravske banovine. Izdela jc osnutek novega proračuna banske uprave dravske banovin-j. ki ga bodo predložili na zasedanju Danskega sveta 12. t. m. Osnutek določa 139 milijonov 851.260 din izdatkov in dohodkov ter je v primeri s sedanjim proračunom za 2.8 mil jona din višji. Predvsem so se povečali rezervni krediti in sicer od 1 na 3 milijone din. Izdatki za banovinska podjetja so določeni nekoliko nižja, kei odpadeta dve podjetji. Skupno znašajo 72 milijonov 272.020 din. Največji so izdatki med- banovinskim! oddelki za tehnični oddelek, in sicer znašajo skoraj 40 milijonov dinarjev. Izpit za aktivne / raUopJ«»vne oficirje »o napravili: rez. peš. poročnik Kloboves M. Makslmiljan in rez. peš poročniki Cajn-ko A. Radoslav Pavel, Lončar F. Franc, Hodak S. Ljudevit, Kastelic J. Anton. (Po službenem Vojnem listu 26. I. 1940.) — Pn-sKrha Bttgc države z nafto iit so-' lj". Uprava državnih monopolov je ukrenila vse potrebno, da bo naša država dobro preskrbljena s .x>ljo. Zasigurane so dobave večje količine soli in sicer iz Egipta in "Turčije po 20.0O0 ton. iz Italije 50.000 in Romunije 40.000 ton. Razen tega Se se pogajajo z Nemčijo za nabavo fine soli. V.=»e priprav? za. prodajo bencina na karte so pri kraju. Uprava državnih monopolov že razpošilja karte za bencin pristojniir uradom v državi. Država bo kanalu primerno preskrbljena z nafto. Fo&lljke nafte že prihajajo. Včeraj je prispel v Dubrovnik parnih Apofcnia« ter pripeljal 2.000 ton nafte. Kmalu bo tudi prispela nafta iz Italije. — V°jna «n naše g^spStfarStve. xa plenarni seji novosadske trgovinske zbornice je podal zbornični tajnik dr. Božič izčrpno jporocilo o našem gospodarstvu v zvezi z mednarodnimi razmerami po izbruhu evropske vojne. Lani je bilo iz Banata izvoženo 5.000 vagonov pšenice, kar pomeni četrtino vsega našega izvoz? Na seji so ugotovili, da naša industrija zelo trpi zaradi pomanjkanja sirovin predvsem kovin, volne, bombaža in pogonskega goriva. — poiiava sirovin iz Italija V Italijo je odpotovala posebna nasa delegacija, da se pogaja trlede dobave nekaterih sirovin iz Italije. Predvsem si žele sporazumeti glede dobave bombažnega prediva in nekaterih polfabrikatov. Delegacija se lx> ustavila najprej v Milanu, nakar bo odpotovala v Rim. V nji so zastopniki zunanjega ministrstva in zainteresii anih industrijskih strok. — Zahteva po uvedhi carine na ste*|o. Trgovinski minister dr. \ndres je včeraj sprejel zastopnike steklarskega delavstva. Steklarsko delavstvo zahteva zvišanje ca rine na steklarske izdelke in sicer na tako zvano votlo steklo. Nadaljnji prost uvoz. steklarskih izdelkov bo namreč začel lesno ogrožati domačo steklarsko industrijo. —: Nova ž'"IeznLšKa proga Krapina—Gr©-lub°vae. Bana banovine Hrvatske je obiskala deputacija ter ga" naprosila, da bi se zavzel za zgraditev železniške proge Krapina—Gol u bova c. Ta proga je bila 11 Mifii.l lin že pred vojn«-. Nova proga bi imela zelo velik pomen za Hrvatsko. Zagorje, ker bi ležala skozi predele, bogate na .premogu. Upajo da se bo de4o začelo že. ^x»nlf»di, — Inozemske pravne o>ebe. ki imajo v Jugoslaviji poslovne naprav*.' morajo predložiti davčiii oblasti prijave o početku poslovanja s podatki za začasno odmeio-mi-nimalnega družb, davka za i. 1940. Od 1. januarja so zavezane družb, davku v kraljevini tudi vse one inozemske pravne osebe, ki so imele tega dne v Jugoslaviji poslovne naprave take viste. ki doslej niso bile predmet družb, davka, ki so bile udeležene v kakem domačem podjetju z vsaj 5056 pri razdelitvi dobička, glavnici ali na kak drug način, ki so dobavljale domačim podjetjem vsaj 50 odstotkov blaga. Vse te inozemske pravne osebe morajo prijaviti pričetek svojega poslovanja, v kolikor še tega niso storile, finančni direkciji, na katere področju imajo svojo poslovno napravo. — Preseljevanje revnih Kmel<>Y iz Dalmacije, Včeraj je bila v Splitu konferenca, ki jo je sklicala Seljačka Sloga z zadrugo Zemljo iz Zagreb;'. Na nji so razpravljali o kolonizaciji revnih kmetov iz številnih dalmatinskih okrajev, kjer je prečesta naseljenost. Zadruga Zemlj.*. ima okrr>g 6.000 juter zemlje, kjer bi se lahko naselili revni kmetje iz pasivnih krajev. — Dioklecianov sarkofag iščejo. S sredstvi banske uprave banovine Hrvatsko .so začeli kopati rov izpod kora katedrale Sv. Due v Splitu. Rov kopljejo zato da bi prodrli do mavzoleja cesarja Diokleciana, ker ie po sodoi strokovnjakov mavzolej polo-žesn tam. Prvotno je bil mavzolej položen baje na kraju, kjer je zdaj glavni oltar, ijozneje so ga pa prcnesfli pod kar. — Nesreče. Včeraj so bili reševalci te-lefonično pozvani v Borovnico, kjer so naložili .na avto delavčevega sinčka Cirila Koširja,, ki je bil ves opečen po životu. Otrok se je doma v kuhinji smukal okrog štedilnika in se mu je nenadoma vnela oblekca. Preden so prihiteli domači, je dobil mali Cirilček opekline po hrbtu in po rokah. V bolnici imajo le malo upanja, da mu bodo rešili življenje. — Mizarski pomočnik France Kastelic iz Zg Šiške je včeraj čistil s balkona sneg. Ko je delo že domala opravil in s+opfl na bistvo, se ie nanj nenadoma vsul plaz snega -9 strehe in sra vrgel na tla Kastelic je obležal v snegu s poškodbami na glavi — Posestnik Hijeronim Bogataj iz Zaplanc nad Vrhniko je hotel včeraj razstreliti veliko grča-vb bruno. Zvital je vanj luknjo, v katero je vtaknil naboj, ki je pa prezgodaj eksplodiral. Bogataj je dobil poškodbe na uesni roki in na prsih. — V Ijubijanak 1 bolnišnico so prepeljali tudi posestnlkovc ga sina Matevža Gorenca iz St. Tanža si mu je cirkulai ka poškodovala prste na desni roki. Iz Ljubljane —lj Ljubljanica filharmonija bo na svojem koncertu v petek 9. t. m. v Unionu Izvajala Cajkovskega V. simfonijo v e-molu v počastitev stoletnice rojstva slavnega ruskega skladatelja. Simfonija obsega štiii stavke v smislu klasične stavkovne razdelitve in pomeni'-del- skladateljeve avtobiografije. Delo bo pod taktirko dirigenta Baranoviča^ ki sam-, kot skladatelj teži k ruskim mojstrom, zaživelo v vsej svoji pivinski moči. Vstopnice za koncert bodo V prodaji pri blagajni kina Uni o na. —lj Slavna violinistka Lilija I>' Albore bo izvajala v ponedeljek zvečer na svojem koncer*u naslednji spored: Vitali:: Chan-conne. Schubert Sonatina V d-duru. Brali m s Sonata v d-molu op. 108, po odmoru pa Verazini Largo, fiocco, Allegro, in Sara-sate Zingaresca. Umetnico bo spremljal na klavirju pianist Hubert Ciesen. D" Albore uživa sijaien sloves, r.ate najtOpleje priporočamo obisk konreita, ki bo v ponedeljek 5. t. m. ob 20. V mali f ilbarmonični dvorani. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. — lj Vojnim dobrovoljce,,,. Občni zbor S reske organizacije vojnih dobrovoljcev v Ljubljani bo v nedeijo 11 februarja ob 10, dopoldne v s-jni dvorani Udiuž» nja jugo-slov. inženjerjev in arhitektov- — sekcija Ljubljana v »Kazini«. Kongresni trg l.-II. Zvečer 10. februaija bo ob pol 9. zvečer članski sestanek v restavraciji hotela štrukelj (Dalmatinova nl->. Vojni dobrovoljci, člani organizacije. naj so polnoštoviln-udeleže članskega sestanka in občnega zbora. — Uprava. —lj Popis konj. Na uradni deski mestnega poglavarstva je razglas, a katerim se pozivajo vsi posestniki v območju mestne občine ljubljanske, da zaradi no-" popisa prijavijo svoje konje in drugo vprežno živino ter vozove in vprežno opremo v mestnem vojaškem u radii na -Ambroževem trgu št. 7-1.. soba št. 3, v naslad-njem abecednem redu po začetnici rodbinskega imena: A r dne 5. II.. D .1 dne 6. T!.. K—L dne 7. II. M - P 8. II.. R 6 9. II.. T —Ž 10. II. Kdor se razglasu ne bi odzval o pravem času aii ne bi napovedal točnih podatkov, mu v smislu zakon-k b določil preti najstrožja kazen. —lj Pravilnik o za&eiti pred zračnimi napadi je že jeseni mestna OOčma ljubljanska izdala v priročni brošurici in jo razdelila po vseli ljubljanskih nišah. Kljul temu je ljubljanska javnost še vedno mn go premalo poučena o zaščiti pred napadj iz zraka. Zato priporočamo naj vs8ki> prečita brošurico, ker ho marsikaj n. v njej. kar bi mu v resnem primeru mno< go pomagalo Ne poučenost o tem vpi nju je lahko tudi splošno zelo škodi,; saj čujemo dan na dan najrazličnejše mišljije, ki bi v nevarnosti lahko im usodne posledice. Kdor brošurice še ni prebral, naj gre ponjo k vratarju mag i- 1 st!ata, kjer jo bo dobil za 1 din, revni pa tudi brezplačno Prav tako razdeljuje sek za zaščito doce brošurice vsem - -nam. ki so se prostovoljno javile za zaščitno službo, in materam na sestankih staršev. Tudi na predavanjih in tečajih, ki jih prirejajo razni odseki mestne zaščite naj udeleženci zahtevajo brošurice. da bo prav vsa Ljubljana spoznala predpise in navodila za nevarne čase. Čeprav smo prepričani, da nam bo ohranjen mir. vendar ne smemo postati lahkomiselni tel se moramo že o pravem času pripraviti in poučiti o vsem. kar bi potrebovali, Se bi nas vendar le doletela nesreča. Zaupanje v samega sebe je pač najtrdnejša opora v nemirnih časih in najučinkovitejše orožje proti raznim razburljivim in zla-ganim vestem. Za zgled mestnemu prebivalstvu omenjamo, da je več okoliških kmečkih olxin nabavilo brošurico na ljubljanskem magistratu in jo razdelilo občanom, kar upra.vičuje domnevo, da se kmet hoče o pravem času zavarovati pred morebitno nevarnostjo, dočim se menda del meščanstva čuti nekako vzvišenega pred nepreračunljivostjo usode. ■—lj Vlom v klet. Te dni je neznan vlomilec našel pot v kletne prostore v palači banke Slavijo?. Odprl ie več vTal nazadnje pa se je ustavil v kleti dr. B, ki se mu je zazdela zaradi zaloge najbolj vabljiva. Vlomilec si je kar na mestu utešil žejo. potem pa odnesel še desot steklenic žganja in 5 steklenic vina. Dr. B. je oškodovan za okrog 700 din. —lj Za zaščito otrok v primru vojne so darovali: Jakob Verbič, Dol. Logatec, 100 din;' Predilnica in tkalnica a. d. Maribor 200 din: Pekiž in tovariši v Ribnici 30 din: Svečarna 2>Pax«, Ljubljana, 100 din; tovarna za pliše FV Eifler v Ljubljani 30 din; lesna industrija P. Stare na Koiovcu 50 can- Tvar Rus v Loškem potoku luO din; tovarna gorčice in konzerv »Etac v Kamniku 30 din; tovarna lesovine in lepenke E Pogačnik v Breznem 100 din. Hvala! — Unija za zaščito otrok. Ljubljana. Mariborske in okoliške novice — SvećnJca v Mariboru. Razmerama prijetno in ugodno vreme je zvabilo tudi včeraj na S večni co Mariborčane v zasneženo belo okolico. Smučarji in sankarji so prišli na svoj račun pod Urbanom, pri Treh ribnikih, ob obronkih Meljskega hriba, ob vznožju Pohorja itd., povsod je bilo živahno in veselo. Vnetejši planinci in smučarji pa so se že na predvečer podali na pohorske planinske postojanke iskat čim lepšega torišča za zimsko športne spretnosti in veščine. — 10S7 tujcev je obiskalo Maribor v mesecu januarju. Največ je bilo Nemcev, in sicer 168, ki so imeli 353 nočnin. Nadalje je obiskalo nase mesto v preteklem mesecu 30 Cehov, 15 Italijanov, 5 Madžarov, 4 Švicarji, 2 Angleža ter po 1 Poljak, Romun, Holandec, Francoz in Turk. Ostali so tali naši državljani. Vseh nočnin je bilo v preteklem mescu 2306. — Nočno lekarniško službo imata od da-naprej Albanežejeva lekarna pri sv. Antonu na Frankopanovi c. IS, tel. 27—01. in Konigova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti 1, tel. 21-70. — Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD ima jutri v nedeljo dr. Zimgast TeobaJd Maribor, Kralja Petra trg št. 3.1. — Iz ropa na domačija. V domačijo posestnika Štefana Režonje v Malem vrhu v Slovenskih goricah so vdrli doslej še ne-izsledeni zlikovci, ki so pobrali vso obleko, čevlje in druge predmete ter izginili brez sledu. Za draiimi vlomilci poizvedujejo orožnfkL — Najmanj 22 milijonov dinarjev. .Delavska politika« poroča v št. 15.: »Mestna občina bi morala nabaviti rezervne zaloge \ hrane, kakor je to predpisano s posebno uredbo z zakonsko močjo. Po približnih računih bi morala občina imeti v ta namen na razpolago kredit najmanj 22 milijonov dinarjev. Na vsak način si bo morala občina ta znesek izposoditi in že v prihodnji , proračun vnesti tudi potrebne kredite za amortizacijo tega posojila Rezervna hrana pa bi prišla prav v času naraščajoče draginje, ko bi občina lahko nastopila z velikimi količinami živil kot regulator cen na trgu. — Kako je /. bombažem. »Delavka politika poročn: Zaradi pomanjkanja sirovin so tekstilni tovarnarji primorani nabavljati bombaž v Italiji in je v to svrho v prvem četrtletju letošnjega leta dovoljen' uvoz bombaža za Jugoslavijo v znesku 17 milijonov lir. Cene so od lanskega leta poskočile skoraj za 100',. kar bo imelo seveda za posledico podražitev blaga, ki ga bodo izdelovali v naših tekstilnih tovarnah iz italijanskega bombaža. Kontingent bombaža, ki je določen za prvo četrtletje, pa vrhu tega ne bo zadostoval za potrebe naše tekstilne industrije, za to se je bati, da bodo radi pomanjkanja surovin tekstilne tovarne še naprej obratovale v skrčenem obsegu, kar pomeni zlasti hud udarec za prizadeto tekstilno delavstvo, prav tako pa ima to tudi slabe posledice za vse naše gospodarstvo. Nabava surovin za našo tekstilno industrijo postaja torej resno vprašanje in je upravičena bojazen, da bo ta industrijska panoga, ki zaposluje v SIo-voni;: okrog 15.000 delavcev, pričela hirati. Napeti bi bilo treba vse sile. da se ta katastrofa ki je sicer neizbežna, prepreči. V Mariboru je bilo ob koncu tega leta nao 1200 brezposelnih, kar je izredno visoko število, kei tudi v dobi najhujše gospodarske krize ni bilo v našem mestu mnogo več brezposelnih.. bode to brezposeln«^ armado povcMjal: še tekstilni del.i\'<-i, pa bi to pomenilo, da gremo naproti Še mnogo hujši dobi.' kakor smo jo zadnja leta preživeli, čeprav se naša drŽava ne nahaja v vojni.« — Kubuka v gostilni. V Hiiberbikovi gostilni na Pobiežju sta se sporekla 4iletni [v ' irsič in občinski Blaga Viktor steiu-nec. Beseda je dala besedo, naposled jc ErSič zgrabil litrsko steklenico in z njo udaril štefanca s tako silo po glavi, da se je ta Zgrudil na tla in ablsžal V mlaki krvi. Mariborski reševale] so štefaca odprem iti v splošno bolnico, tezenski orožniki p.t so 11 šira ovadili državnemu tožilstvu. — »Svetilnik« zopet dovoljen. Svojčas smo poročali o razpustu društva ^Svetilnik , raziskovalcev svetega pisma v Mariboru. Razpust je pozneje potrdilo tudi ministrstvo za notranje zadeve. Društveni odbor pa je bil vztrajen v svoji borbi in se obrnil na državni svet, ki je razveljavil razpust društva *>Svetilnika. — Goljufu je nasedel. K posestniku in lesnemu trgovcu Antonu Skerbineku v Selnici ob Dravi je prišel mlajši moški, ki je izročil skerbineku pismo, v katerem prosi sin posestnika Ivana Jarca iz Selnice Skerbineka za posojilo 2000 din, češ da mu je umrl oče. škerbinek je v dobri veri, da je stari Jarc res umrl in da potrebuje sin denar za pogreb, izročil vsoto donositelju pisma. Po nekaj urah pa se je škerbinek prepričal, da je stari Jarc še živ. da tudi njegov sin ni zaprosil za posojilo in da je pač nasedel goljufu, za katerim poizvedujejo sedaj orožniki. Ob kolo je prišel delavec Franc Kosin iz Pesnice, ki mu ga je doslej še neznan zlikovce odpeljal izpred neke gostilne v Vetrinjskl ulici. Kolo je znamke rAVaffen-rad< ter je vredno okoli 1000 din. Zvočiu kino P ob rež je v soboto in nedeljo vGeneral Garcia^, ^Ljubezen v džungli. 8—M — Uboj pri Sv. Marjeti ob Pernici. Pri posestniku Kinku Grahorniku je bilo zbranih Včeraj več fantov, ki so bili dobro raz-j položeni. Malenkostna zadeva je bila povod, da j*- Grahornikov hlapec Janez Sla-mič zgrabil za nož in napadel posestniko-vega sina Filipa čepeja. Zabodel ga jo naravnost v srce, tako da je bil nesrečnež na mostu mrtev. Danes popoldne bo obdu-dukcija Cepejevega trupla, nato pa ga bodo prepeljali v mrtvašnico. Ubijalca zaslišujejo orožniki. — Do smrti se je /zbodel v sroe posestnik Alojzij Zamuda iz Spodnjih Hoč, ko je bil na svatbi v Zgornji Polskavi za starešino. — Mariborsko vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in nestanovitno vreme s krajevnimi padavinami. Najvišja temperatura je znašala včeraj 0.8. dava pa —5.6. Višina snega 43 cm. Lep izksep naših umetnikov Prv.iispna ilamačnos«; sokolskega planinskega doma ua Pohorju . ibor. 2 februarja Preteklo jesen je bil dograjen in otvor-jen Sokolski planinski dom na Pohorju, ki že vso rimsko sezono odlično služi svojemu lenemu namenu ter zbira našo sokolsko nJadtno, da si v /dravem zini.-kem sportu krepi ie.o in utrjuje za bodoče naloge. najini Sokolom je ta dom prirasel k s: en in v.^; si prizadevajo, da bi dom vtdno bolj izpopolnili in g*> naredili 6im bolj prikupnega za obiskovalce. Za te pri-zauevanje so pokazali naši domači umetniki res hvalevredno iražumevanie in veliko naklonjenost. Darovali so r-eio vrsto svojih stik, ki so lepo razvrščane pred-* y( n: v jeadrva! ?■•kolskog < dan:*. S tem je aom- mno^o p.idobtl ter so domače umetnine ustvarile lepo in prikupno domačnost, izmed darovanih slik uaj omenimo sliki Studenci pri Mariboru« (olje^ In Motiv s Korčule* (gvaš) prof. Zorana Mušica, sliko >Most v Vipavi« (olje) prof. Karla Jlraka, sliko »Iz okolice Maribora* (pastel) prof Ivana Kosa slike »Motivi2 celjskega parka akad. slikarja Maksa Kaučiča in sliko Jalovec« (olje) br. ZlatK? Žeja Sokoli so našim umetnikom iskreno hva-ležni za njihovo lepo razumevanje ter se jim tudi tem potom toplo zahvaljujejo za ienoSt Ta dar naših domačih umetnikov je v vsej naši javnosti zbudil pozornost In vsestransko priznanje. r-:..'i'cbv. 2kkti:s£ikacij£ Slov. goric Sv. Ana v Slov. gorieah. 2. februarja Kraji Slovenskih goric in predvsem oni ob severni meji so bili že od nekdaj v marsičem zapostavljeni. V dobi bivše Avstrije se takratni oblastniki za njihove potrebe niso-mnogo brigali -in je prebivalstvo živelo v zapastavljnnosti starokopitno življenje, daleč od .novejših izumov človeške tehnike. Tudi v povojnih letih niso .tem. krajerrr posvečali dovolj pozornost i. kakor bi zahtevale gospodarske, kulturne in narodne potrebe. » } Med najvažnejšimi potrebami ogromnega dela Slovenskih goric je elektrifikacija. Pomanjkanje elektrike je bila temeljna ovira, da ni bila doslej niti v uajmanj-šem obsegu izvršena industrializacija važnejših krajev Slovenskih goric, ki bi bila pogoj za zaposlitev onih tisocev delavcev, ki odhajajo vsako leto v tujino na trdo sezonsko delo prodajat svoje moči v tujčevo korist. Potrebe elektrif ;kacije čuti kmečko delavsko ljudstvo zaradi sedanjega pomanjkanja petroleja še tem bolj ZAHVALA Vsem, ki ste se nas kakorkoli spomnili ob izgubi naše dobre tete. stare tete in. svakinje, gospodične Anfomlle STRUBELJ-CESKUTI trgovke in pasestnice se prav iskrt-no zahvaljujemo PosebejVpa veljaj zalivala Cč. gg. duhovnikom, gospodu zdravniku dr. Igorju Tavčarju za trud m požrtvovalnost, darovalcem vencev in cvetja ter vaeni, ki so drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. LJ"i:i.JANA, dne 3. februarja 1940. žalujoči ostali ODčina Ljubljana f Brez posebnega obvestila. Umrl nam je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče in tast, gospod Sebastijan čenčur železniški uradnik v pokoju dne 3. t. m. po kratki mučni bolezni, previden s tolažih sv. vera. Na zadnji poti ga bomo spremili v nedeljo 4. t. m. ob %5. uri popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska c) na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 3. februarja 1940. Globoko žalujoči: FAXI — soproga; LJUDMILA, poročena LIKAR, LADISLAV. OLGA, poročena TROST, MIROSLAV, BOGOMIL — otroci. in ostalo sorodstvo. Karbidna razsvetljava, ki se je pričenjajo mnogi posluževati, je zaradi podražitve karbida razmerama, enako draga lvakor petrolejska m bi bila elektrika mnogo boljše riadccmestJo, kei bi bila pri veliki porabi toka cenejša kakor sedanja petre lejska in karbidna razsvetljava. Želja po elektrifikaciji zlasti važnejših kiaiev kakor Sv. Trojice v Slov. gor., bv. Antona. Sv. Benedikta, Marije Snežne. Sv. Jurija, Sv. Ane td. postaja vedno večja in bi bilo v interesu spiožnosti da bi se ic-šitev tega pioblenrui ne odlašala več, ker bi bHa gospodarska škoda le ve Akcijo za elektrifikacijo naj bi započela banovina v dogovoru s falsko elektrarno, dni prej se bo to zgodilo, tam hitreje se bo gospodarsko dvignilo naše podeželje, obenem pa bo ustvarjen pogoj za industrializacijo, ki bi rešila se druga skeleča socialna vprašanja, zlast. delavskega sloja. Naj bi na meiodajnem mestu čim prej pričeli razmajati o tej pereč: potre-bi našega narodnega življa. Izrek Ti dna meja varna domovina-; velja tudi za problem elektrif kacijc naših obmejnih krajev. —jh. Mariborsko eleiafišče Sobota, 3. febr. ob 20.: Otb^llo«. Nedelja. 4.febr. ob 15.: »Prodnna nevesta. Znižane cene. 2adnji& ob 20.: Konto X.« Znižane cone Izpred sodišča Zaradi krivega pričevanja jo mariborsko okrožno sodišče obhodilo 331etnega kočarja Jurija Pacigo iz Janžkovega vrba in Slletnega posestniškega sina Ivana Kamenska vsakega na mesec dni zapora, ker sta pri neki sodni razpravi 13 septembra 1939 pred sreskim sodiščem v Ptuju lažno pričala. 621etna posestnica Marija Pislok pa je bila obsojena na mesec dni zapora in 300 din globe, ker je Paciga In Kamenska nagovaijala h krivemu pričevanju. Smrt pod lokomotivo Maribor. 2. januarja Sneg prinaša razne nevarnosti. zlasti našim požrtvovalnim železničarjem, saj pri-najajo vlaki v sedanji hudi zimi na postaje popolnoma neslišno, tako da je dana možnost nevarnosti v primeru najmanjšo nepazljivosti ali nesrečnega naključja. 291etni železniški premikač Anton Da.jč-man, doma s Pragerskega. ki se je vozil vsak dan v Maribor v službo, je postal žrtev takšnega nesrečnega naključja Bil je zaposlen na mariborskem glavnem kolodvoru. Nameraval je iti preko tračnic, pa se je pojavil v istem trenutku popolnoma no?l'šno nemški potniški vlak Preden je mogel nesrečnik odskočiti, ga je že potegnilo k sebi kolesje lokomotive in vleklo nekoliko časa s seboj Ko ga je odvrglo, je obležal na tračnieah z odsekanimi nogami Nesrečnež je bil pri priči mrtev. Grozna nesreča je globoko pretresla vso. ki so bili priča strašnemu dogodku. Anton Dajčman je bil oče treh nepreskrbljenih otrok, ki objokujejo sedaj skupno s svojo materjo njegovo prerano smrt Vse pomiluje njihovo bridko usodo. Anton Dajčman je bil pri opravljanju svoje službe priden in zanesljiv, napram svojim stanovskim tovarišem prijateljski in tovari-ški. predstojnikom pa zvest in udan. Zaradi tega je njegova bridka smrt tem huje prizadela vse. ki so ga poznali in spoštovali Njegov spomin bo trajno živel v srcih njegovih številnih znancev in stanovskih tovarišev! Drzen vlom Rimske Toplice. 1. februarja Tukajšnjo javnost je zelo razburil drzni /lom v Loibnerjevo hišo ki stoji v neposredni bližini hotela >Stara pošta*. Vlomilci so si »izposodili« v bližini kovačnice kramp, s katerim so s silo odprli vezna vrata hiše, kjer ima trgovec Loibner v poletnem času tudi zajtrkovalnico. ki jo prav dobro poznajo vsi obiskovalci Rimskih toplic. Vlomilci so bili nedvomno kaki domačini ali okoličani, ki so jim morale biti razmere dobro znane. Vedeli so, da je hiša preko zime zapuščena, da je njen lastnik pozimi v Celju, da je v hiši mnogo vrednega blaga kakor perila in obleke, pa tudi nenokvarljivih jestvin kakor konzerv, dalje likerja itd. Vse jim je moralo biti popolnoma znano, sicer bi ne izvršili drznega vloma tako brezhibno. Vlom bi bržkone ostal še dolgpo časa prikrit, če ne bi v bližnji kovačnici pogrešili krampa, ki so ga našli čez čas v neposredni bližini Loibnerjeve hi£e in pri tem opazili, da so vrata delno poškodovana. Zadeva je bila priiavljena varnostnim oblastem. Pričakovati je, da bodo naši vrli orožniki v kratkem izsledili drzne vlomilce ter jih izročili v roke pravice. Iz Slovenskih goric Osebna vest. Petdeset let zakonskega življenja sta dopolnila zakonca Karel in Marijo Flafker. posestnika iz Žic pri Sv. Ani v S^ov. gor. Svoj zlati jubilej sta praznovala v torek 30, januarja. Jubilantoma želimo še mnoga leta srečnega življenja! Huda zima ovira potrebna dela. Mraz in neprestani sneg. ki pada vedno v novih množinah, pevzročata največjo oviro za vsakršna potrebna dela. Vožnja s sanmi je zaradi presuhega snega nemoeroča ln so zato zlasti prizadeti vinogradniki, ki nc morejo k svojim vinogradom dovažati za pomlad potrebnega gnoja ter so v skrbeh, da bo zgodnja pomlad deževna, kar bi zopet občutno oviralo to delo. Nešteto vini-čarjev toži. ker nimajo potrebne zaposlitve in zaslužka pri ligolaniu vinogradov. Po napovedovanju starih ljudi je soditi, da se sedanje vreme tudi v februarju ne bo bistveno mnogo snremenilo. Ali je takšna prodaja upravičena? Ob sedaniem pomanjkanju petroleja nekateri trgovci ob naši mej' neupravičeno izkoriščajo ljudi a tem, da prodaialo petrolej, seveda v skrajno omejenih količinah strankam samo pod pobojem, če kupijo tudi drugo blasro. Najbolj so pri tem prizadete revne bajtarske in viničarske družine, ki morajo kunovati stalno ob nabavi malenkosti petroleja t'idi številne druge potrebščine. Razen te:.a se je tudi dogodilo, da so trgovci kljub odrejeni enotni ceni tekočih goriv ponekod prodajali petrolej v množini no 2 del za 2 din. kar znaša za 1 liter 10 din. Ali ni možnosti, da se takšni nedostntk! v škodo noš<*«>7i malega obmejnega človeka, odstranijo?