LETO XXX., ŠT. 9 Ptuj, 3. marca 1977; CENA 3 DINARJE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IJlfCCDIHIC Izdaja v Prvencih - kaj je resnica (stran 3) Žene smo in nismo enakopravne (stran 5) Štrafelovi materi v sk)vo (stran 7) Likovna prizadevanja Ormožank in Ptujčank (stran 7) Jaga je prej kot repa (stran 6) SOSEDNJE BRATSKE OBČINE IZ HRVATSKE IN SLOVENIJE SE PRIDRUŽUJEJO K PREDLOGU. DA BI TOVARIŠU TITU V LETOŠNJEM LETU JUBILEJEV TRETJIČ PODELILI RED NARODNEGA HEROJA Dvorana narodnega vseučilišča Ivice Božič v Krapini je bila prejšnji petek prizorišče pomembne manifestacije bratstva in enotnosti. Tu so se pod naslovnim geslom ,,40 let s Titom na čelu skozi borbo in revolucijo iz zmage v zmago" sešli aani medobčinskega odbora občin- skih svetov zveze sindikatov Hrvat- ske in Slovenije Čakovec, Kopriv- nica, Krapina, Maribor, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaž- din. Ugodno so ocenili lanska 15. srečanja bratstva in prijateljstva katerih nosilka je bila občina Kra- pina in po že ustaljenem redosledu sprejeli sklep, da bo nosilka letoš- njih 16. srečanj občina Koprivnica. Za predsednika novega medobčin- skega odbora so izvolili Filipa Čiži- ča iz Koprivnice, za podpredsed- nika Jožeta Logarja iz Slovenske Bistrice, za sekretarja pa Feliksa Bagarja iz Ptuja, ki to odgovorno funkcijo prizadevno opravlja že več let. Na seji so izvolili odbor, ki se bo v kratkem sestal in pripravil vse potrebno, da bi se v tem letu sodelujoče občine tudi uradno pobratile. V lanska 15. srečanja bratstva in prijateljstva je bilo vključenih več desetlisoč občanov iz sodelujočih občin, ki so se vključili v 36 organi- ziranih prireditev. Spontane in organizirane oblike sodelovanja so segle v delovne kolektive, v občin- ska in krajevna središča, na kmečka dvorišča in druga delovna okolja. Krepi se tudi ekonomsko sodelovanje vendar na tem področ- ju še niso izrabljene vse možnosti. Srečanje v Krapini je doseglo vrhunec, ko so prebrali pozdravno pismo predsedniku Titu z željo, da bi nas še dolgo vodil. Soglasno so se pridružili tudi k predlogu, da bi tovarišu Titu v letošnjem letu jubilejev tretjič podelili red narod- nega heroja. Predlog o tem so poslali zvezi sindikatov Jugosla- vije. JOS /Paznik žena Danes vse rože cveto, vsi ljudje naj vedo, da žene praznujejo! Naberimo cvetja, razveselimo jih! Pomagajmo mami, kot znamo mi sami! Lepše kot drago darilo je lep šopek rož. Danes bo praznik slavilo mnogo žena in mož. Ce smo mamo jezili, ji skrbi povzročili, se ji bomo s skromnim šopkom, vsaj delno oddolžili Andreja Erdlen, 7/aOŠPoljčane Foto: R MITJA RIBIČIČ S SODELAVCI OBISKAL OBČINO ORMOŽ Mitja Ribičič v spremstvu Silva Bedrača, predsednika OK SZDL Ormož. Fotorzk Predstavniki občine Ormož so predsednika republiške konference SZDL Mitjo Ribičiča seznanili z razvojno problematiko občine Ormož in nakazali vsa prizadevanja, kako čim hitreje napredovati. O razvojnih načrtih srednjeročnega obdobja je govoril Mirko Novak, o politiki kmetijstva je predsednika, njegove sodelavce in vse zbrane seznanil Mitja Ratek, o izobraževanju in vzgoji pa je govoril Edvard Pajek. Mitja Ribičič je kritično ocenil prizadevanja v kmetijstvu, medobčinskem sodelovanju in izobraževanju. Po obisku v občini Lenart, je Mitja Ribičič s člani izvršnega odbora republiške konference socialistične zveze, obiskal v soboto še občino Ormož, ki sodi poleg Lenarta med manj razvita območja v Sloveniji. Kot je joudaril predsednik republiške conference SZDL, je namen obiska bil ta, da za pereče probleme manj razvitih občin zve širši krog, da socialistična zveza spozna trenuten položaj ter zve za konkretne obUke dela, ki so potrebne za uspešen prehod iz manj razvitosti v razvitost. Razgovor je bil torej mobilizacij- ske narave. Ko je Mitja Ribičič govorU o kmetijstvu, je poudaril, da so v občini Ormož bili premalo mobilizac^ski in konkretni, kajti ni bil dosežen tisti rezultat, ki bi kmetu v pravi luči prikazal pomen združenega dela v kmetijstvu. Vse premalo je, če se v občini strogo oklepajo samo tistega koncepta o razvoju kmetijstva, ki ga je pripravila Zveza komunistov in socialistična zveza. Poleg teh smernic je potrebno dodati še lastni občinski koncept o razvoju kmetijstva, prihodnosti kmeta m vasi. Seveda pa vse skupaj povezati z zakonom o združenem delu. V nadaljevaryu je poudaril, da morajo ambicije občine Ormož biti večje, izkoristiti bo treba prednosti, ki jih nudi bogata zemlja in mnogo kmečkega prebivalstva. O gospodarstvu je Mitja Ribičič rekel, ker je v občini dovolj delovnih rok, zato tukaj ne bi smelo priti do problema dela in zaposlovanja, seveda bo potrebno najprej dati več poudarka znanju, izobraževanju in vzgoji. V občini Ormož bo potrebno čimprej začeti razmišljati o konkretnih vlaganjih in investicijah za razvoj izobraževanja. Razvitost zahteva znanstvenike, skratka izobražene IjudL Čimprej bo treba organi- zirati posebne štabe, ki bodo sposobni izdelati programe raz- voja, kadrovanja in izobraževanja. V znanju je moč, je poudaril, predsednik, tudi moč manj razvitih. Slaba stran nanj razvitUi je tudi neprestano „račundco" primerja- nje, češ oni imajo, mi pa nimamo in podobno. Znebiti se bo treba takšne miselnosti, kajti nobene perspektive ni v takih mislih. Jasno pa je, da bo potrebno obUkovati nova solidarnostna prelivanja, ki bi tako tudi omogočila boljši in hitrejši razvoj manj razvitih. Še beseda o družbenopohtičnih organizacijah. Vloga, ki jo imata Zveza komunistov in socialistična zveza, še ni dokončno oblikovana in določena, je dejal Mitja Ribičič. To vlogo bo potrebno še cfchkovati in razvrati. Tudi sindikati se morajo boriti za svojo vlogo. Premalo je, če sindikati vodijo evidenco delavcev v delovnih organizacijah in se ukvarjajo samo z odnosi delavec - delo. Sindikati se morajo boriti za celoten proces razširjene repro- dukcije, vplivati morajo na pravilno gospodarjenje z družbe- nimi sredstvi in podobno. Ko je ob koncu govoril še o medobčinskem sodelovanju je dejal, da se združeno delo bolj povezuje z občinami kot nekateri občinski organi Izvršni organi občine se ne smejo „zapirati' za obzidja občinskih hiš, kajti takšno družbenopoUtično delo bolj škodi kot koristi Potrebno je sodelo- vanje z Mariborom, kot regional- nim središčem, potrebno je sodelovanje tudi z drugimi občinami in kot je ob koncu poudaril Mitja Ribičič, predsednik repubhške konference SZDL, bi združeno delo prej rešilo problem sodetovanja, povezovanja in zdru- ževanja kot pa občinski organi zk 26. aprila bratsko srečanje mladih Ormož Na pobudo občinske konference ZSMS Ormož so se pretekli teden sestali predstavniki mladine iz Novega Travnika, Splita, Vrnjačke Banje, Velenja, Ptuja, Slovenske Bistrice in Maribora, ki so ob letošnjem jubilejnem letu razpravljali o konkretnih oblikah niedsebojnega sodelovanja. Tako je beseda tekla o bratskem sreča- nju mladih, ki bo od 26. do 28. aprila v Ormožu. V dneh srečanja bi se mladi iz Pobratenih občin naselili pri prija- teljih v Ormožu, kjer bi skupaj z inladimi, občani in delovnimi Ijud- nii občine Ormož proslavili 40- 'etnico prihoda tovariša Tita na ^lo partije, 85 let njegovega življenja in 40-letnico KP Sloveni- je. Mladih, bilo bi jih okrog 100, ^^i skupaj z domačini sodelovali v kulturnem in športnem programu. Celoten razgovor je tekel v znamenju konkretnega in plodnega sodelovanja, kajti kot je poudaril predsednik OK SZDL Silvo Be- *^rač, je za takšno srečanje Pomembna vsebina in ne samo formalni pogovori sekretarjev in Predsednikov mladinskih organizacij. V srečanje je potrebno vključiti mlade, ki bi tako izmenjali mnenja o pomembnosti mladinskih delovnih akcij, širjenju mladinskega turizma, povezavi med delovnimi organizacijami ter izmenjavi študentov in dijakov med počitniško prakso. Srečanje je potrebno gledati tudi iz ekonom- skega vidika, mladim je zato potrebna konkretna akcija brat- stva in enotnosti, kajti le širokost in plodnost srečanja se bo zakoreninila v mladih srcih in tako postala tradicionalna oblika bratskega srečanja. Mladi so se v Ormožu dogovorili za vrsto konkretnih akcij. Organizirana bo mladinska delov- na brigada mladih iz Splita, Vrnja- čke Banje, Ormoža in Velenja, ki bo štela 40 brigadirjev in se pod imenom Brigada bratstva in enotnosti udeležila regionalne mladinske delovne akcije v Novem Travniku od 14 junija do 27. julija ter v kasnejšem času še lokalne akcije v Ormožu pri gradnji vodo- voda. 27. aprila bodo mladi podpisali tudi listino pobratenja in sodelovali ob praznovanju jubilejnega leta s kulturnim programom in organizirali tekmovanje v malem nogometu. zk Piedstavniki iz bratcih občin pred ormodcim gradom. Foto: zk žirija za podeljevanje Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda pri Občinski konferenci SZDL Ormož razpisuje za leto 1977 10 PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA Priznanja bodo podeljena ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte - 27. aprila 1977. Priznanja so namenjena posameznikom, družbenopolitičnim in drugim organizacijam ter skupnostim za posebne dosežke na področju: — družbenopolitičnega dela med občani in delovnimi ljudmi, ki je pomembno za uveljavljanje socialističnih odnosov na raznih področjih in oblikah družbenega življenja, — razvoj socialističnega družbenopolitičnega sistema, — razvijanja in krepitve socialističnih samoupravnih odnosov, — uveljavljanja demokratičnih in humanih socialističnih odnosov. Predloge za Priznanja OF lahko pošljejo žiriji za podeljevanje priznanj OF krajevne organizacije SZDL, delovne in druge orga- nizacije, samoupravne skupnosti, družbenopolitične organiza- cije, društva in občani, do VKLJUČNO 25. marca 1977. Kasnejših predlogov žirija ne bo upoštevala. Poleg kratkih življenjepisnih podatkov in točnih naslovov predlaganih morajo imeti predlogi tudi čim popolnejšo utemeljitev, zaradi katere naj bi predlagani dobili Priznanje OF. Predloge pošljite na naslov: Občinska konferenca SZDL — Žirija za podeljevanje Priznanj OF — Ormož. 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 3. marca 1977- TEDNIK TEDNIKOV UVODNIK »TEDNIKOV UVODNIK Za kakšen 8. marec smo Lepo je takole sedeti in ob napitku uživati. Se lepše je, ko pri vsem tem še sprejemaš čestitke ob prazniku. Recimo, da je to ob prazniku iena, 8. marcu. Joj, koliko besed je že izzvenelo v prazno, joj koliko vode je že preteklo; koliko napisanega in nenapisanega gradiva je dobesedno klonilo pred koleni 8. marca. Toda zakaj? Sicer pa, za kakšno gradivo sploh gre. Naj razložimo. Mnogo besed smo rekli o praznovanju žena, mnogo besed smo ob praznovanju žena tudi požrli. Vedno govorimo, da moramo končno spremeniti Dan žena v neko drugo, določeno obliko, ki bo takšna, ki bo zares samo za žene, ki bo reševala proble- me žena in hkrati s tem tudi analitična pri pregledu doseženih uspehov. Žena, tudi sama si kriva, da do konkretnih reči ni prišlo. Toda, ne gre za to, da bi 8. marec bil nekakšen prvi maj, da bi 8. ma- rec bil dela prost dan, ne draga žena, gre za druge vrste praznovanja, za kakšne, se boste morale odločiti same. Moramo se še vprašati, ali smo zares za takšno praznovanje, kjer slišimo žvenket kristalnih kozarcev, vonjamo cigaretni dim, kavo in uvožene rožice iz Italije in se ob vsem tem veselju ob mizi, na mizi in za mizo samo golo zabavamo na račun nekega praznika, recimo da je to prav Dan žena. Že dalj časa si prizadevamo, da praznik žena obo- gatimo tudi kako drugače in ne samo s pijačo, jedačo in pesmijo. Pravzaprav kaj ženi pomeni kranjska klobasa in kozarec vina ter morda še stisk roke moža, direktorja ali sodelavca. Je res to nek spo- min, pozornost, nesebičnost in podobno. Mislim, da ni eno ne drugo. Da gre tukaj le za ponaredek nečesa, kar je družbeno, kar je samo žensko in ni primerjave kaj bi to lahko bilo. O laži in zahrbtnosti ne bi mogel govoriti. Draga delovna žena, ali si res za to, da na svoj praznik občepiš doma, se prek dneva ukvarjaš z otroci in drugim, zvečer pa na zabavo v kulturni dom ali gostilno. Kaj bi ne bilo bolje, da bi ob Dnevu žena konkretno spregovorila z moškim in z njim primerjala, kaj si sposob- na napraviti in kaj ne, kaj pri delu in doma potrebuješ, kakšno naj bo otroško varstvo in izobraževanje. Kaj si zares toliko nagnjena do sprejemanja daril, pijače in jedače. Ali ne bi bilo bolje z.a ta dan spre- govoriti o volji po izobraževanju, o delu v krajevni skupnosti in delovni organizaciji. Zakaj ne spremeniš tega svojega praznika, draga Žena? Strinjam se, ko mi rečeš, da gre le za pozornost, da gre le z.a skromen šopek, ki te spomni na ženskost,, na emancipacijo oziroma enakopravnost in podobno. Toda, premalo je samo to, dobro vem, da si kljub šopku še vedno nezadovoljna, kritična do moških in seveda hkrati tudi do sebe. Kot da ne bi hotela biti soustvarjalka našega družbenega sistema, kot da ti ni-mar, če živiš na vasi, kjer ni ne vodo- voda, ne asfaltne ceste ali delaš v sredini, kjer ni samoupravljanja in kjer moški s svojimi komolci rušijo vse živo pred seboj. Razmisli o tem, draga žena, sicer boš postala copata v hiši. Zdi se mi, da je kmetica še najbolj ponosna ženska, da pa sta inte- lektualka in delavka manj samozavestni. Kmetica ve, kje kokoši neso jajca, intelektualka ne ve, tudi delavka ne. Ja, banalne primerjave so to, a žal pogosto resnične. Kmetica ve, koliko je vredna svinja, delav- ka ne ve, intelektualki se še sanja ne. Torej drage žene, razmislite kaj v življenju hočete. Premalo je če rečete, da ste močno emancipirane, ko pa ne veste za kakšnimi dejstvi stojite. Kaj vam pravzaprav 8. ma- rec pomeni? Sam6 zabavo že ne. Torej kaj? Ste kdaj razmišljale, da je v krajevni skupnosti potrebna zdravniška pomoč, prav gotovo ste, in kaj ste ukrenile? Ali veš, draga žena, zakaj vaša delovna organizacija leta in leta posluje z izgubo, ali veš kaj je to storilnost? Ja, slednje veš, kajti delavna si! Zelo delavna je slovenska žena. Toda kljub tej delavnosti ni potrebno razmišljati in na ves glas vpiti po prostem de- lovnem dnevu ob prazniku žena. Združeno delo potrebuje celega člo- veka, zdravega in delovnega in ne polovičarja, lenuha in pohajkoval- ca. Kmetica zares si lahko ponosna na svoj poklic. Poskušaj se ti pri- bližati delovni ženi, razloži ji kaj, povej kako ti rešuješ prehrano, otroško varstvo, vzgojo in izobraževanje. Povej, kolikokrat si se ude- ležila praznovanja ob Dnevu žena, povej koliko daril in šopkov si pre- jela od moža, no, kar povej, na dan z besedo! Naj vedo tiste žene, ki bodo v torek zjutraj tako željno od moža pričakovale darilo, rože in podobno navlako in zvečer stekle na zabavo Dneva žena. Žena, naberi si šopek rož skupaj z moškim in z njim razpravljaj o novem, drugačnem prazniku žena. Povabi na razgovor in sprehod še sina in hčer, skupaj razpravljajte o ljubem osmem marcu. Vedite, da je praznik res praznik žena, je pa tudi praznik vseh nas, ko lahko sku- paj ugotavljamo in ocenjujemo dosežene uspehe. Seveda pa ob vsem tem pisanju ne smemo, predvsem mi moški, pozabiti, da ste po delu tudi gospodinje, vzgojiteljice, učiteljice in še marsikaj drugega. In prav zaradi tega je ob prazniku žena potrebno slišati vaš glas. Ne pozabite, drage žene in dragi možje, da je letošnji praznik v znamenju jubilejev in praznovanju le-teh. Toliko za danes. Komaj pričakujem torek — 8. marec... Zdenko Kodrič TEDNIKOV UVODNIK • TEDNIKOV UVODNIK Že prvo plansko leto presežen načrt Novi proizvodni prostori TOZD DELTA v Rogoznid pri Ptuju. Foto:R Poslovno leto 1976 je tovarna oblačil Labod Novo mesto, TOZD „Delta" Ptuj zaključila uspešno. Plan^e naloge so presegali za 2,5 odstotka, kar je rezultat 4 odstotnega zvišanja produk- tivnosti Zvišanje produktiv- nosti pa so dosegli z boljšo organizacijo dela in s prizadevnostjo celotnega 404 članskega kolektiva, v kate- rem imajo dominantno vlogo ženske, saj predstavljajo kar 95 % celotnega kolektiva Z delovno organizacijo Labod ii Novega mesta so se združili leta 1972. Rezultate integracije je tudi nova, sodd)no opremljena tovarna v Rogoznici pri Ptuju. Prdzvod- nja v novi tovarni je stekla v letu 1975 in je tehnološko opremljena in organizirana za izdelavo moških srajc in ženskih bluz. Tudi pri plasiranju svojih proizvodov na tržišču so bili v minulem letu uspešni. Kljub veliki konkurenci, ki je prisotna v naši oblačilni industriji, so kar 76 % celotne proizvodnje izvolili, predvsem na Nizozemsko, s katero jih veže dolgoročna pogodba. Izvažali pa so tudi na Madžarsko in POlj^o. Osebni dohodki v TOZD „Delta" so se v preteklem letu acer minimalno zvišali. Kljub temu pa so še daleč pod republiškim povprečjem oseb- nih dohodkov v gospodarstvu. Povprečni osebni dohodek je znašal 2.972 din, vzrok za to pa je celotne naše tdi stilne industrije. V TOZD „Delta" so poskrbeh tudi za učinkovito obveščanje in izobraževanje delavcev. V delovnem času prirejajo mesečne tribune, kjer delavci razpravljajo o perečih problemih, organizi- rajo pa tudi razna predavanja na temo varstva pri delu, zakona o združenem delu ipd. Pri tem izgubljeni delovni čas nadomestijo v treh sicer dela prostih sobotah. V dcviru delovne organi- zacije Labod so podcibeli tudi za oddih in rekreacijo svojih delavcev. Zmogljivosti svojih počitniških domov v Savudriji in na Malem Lošinju racionaJ- no izkoristijo tako, da kolektivne dopuste posemezni TOZD organizirajo v različ- nem času in tako omogočijo čim večjemu številu svojih delavcev oddih na morju. Med TOZD organizir^o razna športna tekmovanja. Tdco so v minulem leta tekmovali v streljanju, rokometu, krosu itd. V TOZD, ,J)ELTA" delujejo tudi dve žendci in ena moška gasildca desetina. Ob letošnjem 8. marcu bodo imeli praznik podjetja. V ta namen so odobrili vsem žendcam po en dan dopusta Priredili bodo tudi prodavo, po njej pa pogovor o problemŽi, ki težgo žene in matere, to je problem stanovanja, otroškega varstva in podobno. Pogovarjali smo se tudi z delavkama, ki delata na delovnih mestih šivilje. Olga Kolaričeva in Ivanka Polanče- va sta nam povedali, da sta zadovoljni z organizacijo dela, pa tudi z osebnim dohodkom, saj sta obe seznanjeni s težkim stanjem tekstilne industrije nasploh. Čeprav so norme precej visoke, s^ so prilago- jene evropskim, jih je ob pridnem in vestnem delu moč doseči. Iz našega pogovora smo spoznali, da se delovni ljudje TOZD „Delta" zavedajo teških razmer, v katerih je njihova industrijska panoga Kljub temu so pripravljeni s svojim že doslednejšim in vestnejšim delom to težko stanje omiliti. Prav je tako. V letu 1977 jim želimo mnogo poslovnih uspehov! J. Bračič Krojilnica v ddu veUke tovamiSce dvorane. Foto: Ozmec Šivalnica v mali tovarniški dvorani, kjer je vedno dovolj dela za spretne roke. Foto: Ozmec Tudi na dopust s pomočjo kredita MED PRA VILNIKI, KI JIH JE KREDITNA BANKA MARIBOR, PODRUŽNICA PTUJ SPREJELA PRED KRATKIM, JE TUDI PRA- VILNIK O KREDITIRANJU DOPUSTOV OBČANOV NA PODLAGI NAMENSKEGA VARČEVANJA Iz pravilnika izhaja, da občan-varčevalec, dobi na- menski kredit za dopust, če z banko poslovno sodeluje, če ima pri njej naloženo domačo aii tujo valuto in če je imetnik tekočega, žiro ali deviznega računa. Pravilnik v nadalje- vanju določa, da je pridobitni pogoj za kredit sklenjena pogodba o namenskem varče- vanju. Oblika varčevanja pa je določena z rednimi mesečni- mi pologi ali z enkratnim pologom. Varčevalna doba se računa od dneva prvega pologa m ne more biti krajša od šestili mesecev. Datum izteka varčevalne dobe pa je obenem tudi datum sklenitve kreditne pogodbe med banko in občanom. Če občan-var- čevalec ne plačuje sproti mesečnih obrokov, se za vse zakasnele obroke podaljša varčevalna doba. Banka daje na privarčevane zneske 7,5 odstotne obresti, kredite pa odobrava po i O odstotni obrestni meri. Za- mudne obresti v višini 6 odstotkov pa banka zaračuna, če občan- varčevalec kredit neredno plačuje. Kredit za dopust se odobrava v višini 100 odstotkov od privarče- vanega zneska s pripombo, da znesek kredita v nobenem primeru ne more preseči 4000 dinarjev. Naj povemo tudi, da je banka zavezana odobreni kredit nakazati gostinski ali turistični organizaciji oz. domu oddiha orgamzacije združenega dela in to na podlagi ustreznega računa oz. predračuna. Rok za odplačilo kredita je 6 mesecev. V teku varčevanja privarčevane zne- ske lahko občan dvigne ob dospetju pravice za sklenitev kreditne pogodbe. Sredstva laliko dvigne v gotovini ali pa jih pusti nakazati ^upaj s sredstvi kredita. Zelo važno določilo pravilnika pa je, da občan med varčevanjem ne more dvigati privarčevanih zneskov razen v primeru, če se odloči za odpoved varčevalne pogodbe. Ormož Za 8. marec delovna srečanja v občini Ormož bodo letos nad- vse akcijsi^o proslavili praznik žena. Vsem delovnim organiza- cijam in krajevnim skupnostim je predlagano, da 8. marec praznujejo prek delovnih srečanj in sicer v vseh sredinah, kjer bi hkrati s proslavo pregledali tudi dosežene uspehe, ugotovili kje so še problemi, ana- lizirali dejavnosti otroškega var- stva, uvedbe celodnevne šole in se- veda tako pregledali ter analizirali, kako se je v akcije vključila ženska kot samoupravijalka v našem druž- benem sistemu. Potrebno bo ob prazniku konkretno analizirati, kaj je žensko delo in kaj ni, kako vred- notimo njeno delo in kakšen je njen delovni čas. Praznik žena bodo ovrednotili ^ občini Ormož šele takrat, ko se bo- do vsi vključili v praznovanje in so- delovanje, bodisi to mladine, sin- dikata in socialistične zveze. Ob koncu je potrebno še poudariti, da mora letošnje praznovanje biti v znamenju jubilejnega leta in sicer 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo partije, 85 let njegovega življe- nja 40-letnice KP Slovenije ter 35- letnice ustanovitve antifašistične zveze žensk v Bosanskem Petrovcu- NOVO ODLAGALIŠČE SMETI Komunalno podjetje Ptuj bo v naslednjih dneh pristopilo k urejanji" odlagališča smeti. Sredstva za ureditev so zagotovile Dravske elektrarn«' ki so investitor SD-2. Kot smo že poročali je npva lokacija odlagališč smeti v Rogoznici; dokončna ureditev je predvidena za prvo polovic" letošnjega leta. Odlagališče bo ograjeno in bo opremljeno s sistemskih' napravami in strojno opremo. Problem, ki je bil dalj časa predm«* številnih razprav, bo z ureditvijo končno odpadel. TEDNIK — 3. marca 1977 NASIH40LET-3 Slovenska Bistrica Žena proizvajalka v združenem delu Letošnja praznovanja v okviru Dneva žena, bodo v občini Slov. Bistrica že tradicionalno potekala kar več dni skupaj. Letošnja praznovanja pa bodo še posebno slovesna, saj jih bodo združevali s praznovanji 40. obletnice prihoda tov. Tita na čelo fCPJ in prav tako 40. obletnici ustanovnega kongresa KPS. V vsaki sredini kjer žene delujejo kot proizvajalke in graditeljice samoupravnega in družbeno političnega sistema, so IQ pripravili posebne programe, ki so prav tako pestri, kot je raznoliko okolje v katerem delujejo kot žene, matere in neposredne proizvajalke. Že v petek 5. marca bo za vse žene občine posebna gledališka predstava, kojedija ,,Džimi odhaja" v priredbi mariborskega gledališča. Dan pred praznikom 7. marca bo v sejni sobi skupščine občine Slov. Bistrica, v organizaciji sveta za družbenoekonomski in politični položaj žene, pri OK SZDL Slov. Bistrica, posebna problemska konferenca pod naslovom „Žena proizvajalka". Na tej konferenci bodo žene delegatke in druge udeleženke iz krajevnih skupnosti, razpravljale o problematiki žene v združenem delu. Po tej konferenci pa si bodo udeleženke ogledale še eno od večjih delovnih organizacij v občini. V torek 8. marca pa bodo v razstavnem prostoru bistriškega gradu v Slovenski Bistrici odprli že tradicionalno razstavo likovnih del žena občine Slov. Bistrica. Svečanosti ob dnevu žena bodo tudi v vseh delovnih kolektivih, samoupravnih organizacijah, šolah in krajevnih skupnostih bistriške občine. Mnoge starejše žene in matere bodo predstavniki občine ali krajevnih organizacij obiskali na njihovih domovih. Številne svečanosti pa se bodo vrstile tudi v domu počitka v Poljčanah, kjer živi veliko ostarelih žena. V. Horvat izdaja V Prvencih Kaj je resnica Pod rafali gestapovcev in njihovih domačih pomagačev ,,raztrgancev" je 4. marca 1945 v Prven- cih ugasnilo četvero mladih življenj kurirjev — bor- cev NOB. Kdo je izdal javko, kdo posredno zakrivil smrt borcev-kurirjev, o tem je bila podrobnejša razprava in temeljita preizkava že prva leta po osvoboditvi, vendar brez konkretnega rezuhata, brez jasnega odgovora. Tragični dogodek je podrobneje opisal Milko Golob-Jožko, eden od takratnih vodilnih orga- nizatorjev oboroženega boja na ptujskem območju, ki je po osvoboditvi kot pooblaščenec Ozne sam raziskoval ta zapleten primer izdaje. Njegov sestavek ,,Moje srečanje z raztrganci" je bil objavljen v Tedniku št. 29 z dne 22. julija 1955, vendar brez opaznejšega odmeva med prizadetimi. Šele 20 let pozneje, leta 1975 so krajani iz Prven- cev in Strelcev samoniciativno zbrali denar in postavili spominsko obeležje padlim kurirjem in odkritje povezali s proslavo 30. obletnice osvobodit- ve. V tem času so ponovno oživele govorice, da je bil izdajalec Stane Strelec, kar je s svojimi izjavami še podkrepil eden od preživelih borcev, ki danes stanuje v Novem gradu pri Radečah in se je tudi udeležil f»-oslave v Prvencih. Razumljivo, da je bil Stane Strelec-Zarko zaradi tako težkih obtožb močno prizadet in je vložil tožbo zaradi kaznivega dejanja obrekovanja. Na glavni obravnavi je prišlo med strankama do poravnave. Na tej obravnavi pri občinskem sodišču v Ptuju je bilo tudi sklenjeno, da se v našem Tedniku objavi preklic naslednje vsebine: ,,Podpisani Rašeta Stane preklicujem svojo izja- vo, ki sem jo dal o Strelec Stanetu, da je izdal javko, ker glede na izvedeni postopek dvomim v njegovo izdajstvo. Obenem plačam stroške postopka v znesku 650 dinarjev." Z namenom, da naše bralce seznanimo s tem zapletenim primerom izdaje, ki je zahtevala življenje štirih borcev, lahko pa bi jih bilo še precej več, če bi se bil gestapovcem načrt v celoti posrečil, bomo v nadaljevanjih objavili prispevek Staneta Strelca, ki s svojega gledišča podrobneje opisuje celotni splet dogodkov. Za tem pa bomo objavili še nekaj odstav- kov iz sestavka Milka Goloba-Jožka, da si bodo bral- ci lahko ustvarili čim objektivnejšo predstavo tega zapletenega primera. Ptupki sindikati so se dejavno vkSučUi v letoSn je proslavljanje pomemb- nih jubilejev iz zgodovine Zveze komunistov in iz življenja in delo- vanja tovariša Tita so se dejavno vključili tudi ptujski sindikati. V okviru enotnega občinskega programa proslav letošnjih jubile- jev, je občinski svet ZSS skupno z odbori sindikatov delavcev posa- meznih dejavnosti glavni nosilec priprav na slavnostne seje in pro- slave s kulturnimi programi v vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v samoupravnih skupnostih. SodelovaH bodo tudi pri drugih proslavah v občini, v ce- loti pa organizirali program prosla- ve 1. maja — praznika dela. Prejšnji teden se je sestala komi- sija za kulturo in medrepubliško sodelovanje, ki je obravnavala na- loge tudi s tega področja in med svoje sklepe zapisala, da na območ- ju ptujske občine ne sme biti nobe- ne delovne organizacije in skupno- sti, ki ne bi bila posredno ali nepo- sredno vključena v proslave. Dogo- vorjeno je tudi bilo, da bo komisija skupno s predsedstvom občinskega sveta ZSS Ptuj poslala vsem osnov- nim organizacijam sindikata pismo, v katerem bodo podrobneje opredeljene naloge. Poudarek bodo dali zlasti naslednjim vpraša- njem: Skupno z organizacijami ZKS in ZSMS pripraviti proslavo, oceniti vlogo sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij v delovnem kolektivu, prikazati raz- voj samoupravljanja, dosežene gospodarske in družbene uspehe, predvsem pa prikazati prehojeno pot od ustanovnega kongresa KPS, preko NOV do danes, povezano z nalogami v pripravah na 8. kongres ZKS in 11. kongres ZKJ. Komisijam za kulturo v osnovnih organizacijah sindikata bodo priporočili, da se povežejo s kultur- nimi društvi in skupinami v občini, prav tako s šolami, da skupno pri- pravijo kulturne programe. Istočasno pa bi delavce — člane sindikata zadolžili, da kar najaktiv- neje sodelujejo tudi pri proslavah, ki bodo organizirane v krajevnih skupnostih. Povezano s tem bodo priporočili tudi glasilom delovnih kolektivov, da se dejavneje vklju- čijo v priprave proslav letošnjih jubilejev in da osnovne organizaci- je sindikata bolj obveščajo širšo javnost o svojem delu. Proslava dneva železničarjev bo letos v petek 15. aprila in sicer z žalno slovesnostjo pri spominskem obeležju v Železniških delavnicah in s kulturnim programom v ptuj- skem gledališču. Pri tem dati pose- ben poudarek letošnjim jubilejem, saj so prav delavci iz ptujskih želez- niških delavnic tvorili prvo jedro revolucionarnega delavskega giba- nja na našem območju. Med sedaj že 4 hrvaškimi in 4 slovenskimi občinami se vse bolj uveljavlja trajnejše sodelovanje v okviru srečanj bratstva in prijatelj- stva. Tudi za letošnje leto je predvi- den obširen program medrepubli- škega sodelovanja občinskih svetov ZSS in ZSH iz občin Cakovec, Koprivnica, Krapina, Maribor,' Ormož, Ptuj, Slov. Bistrica in Varaždin. Poleg številnih kulturnih in športnih srečanj, obsega pro- gram tudi tesnejše ekonomsko sodelovanje. Vsem tem srečanjem je treba dati jubilejno obeležje, saj tudi Hrvaška letos praznuje 40. obletnico ustanovnega kongresa KPH, dočim je 40. obletnica Tita na čelu jugoslovanskih komunistov in 85-letnica njegovega rojstva naš skupni jubilej vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. Ptujski sindikati, od občinskega sveta in odborov pa do sleherne osnovne organizacije, se zavedajo, da so letošnje prireditve široka frontna manifestacija enotnosti de- lovnih ljudi ob uresničevanju teko- čih nalog, v prvi vrsti ob graditvi in utrjevanju samoupravnega socia- lizma, ustave in zakona o združe- nem delu, ob nenehnem zavzema- nju za uveljavljanje naprednih, miroljubnih in enakopravnih odno- sov v okviru naše socialistične skupnosti in tudi v mednarodnih razmerah. FF TEH NAŠIH 40 LET VIDA ROJIC 2. nadaljevanje TAJNO DELOVANJE KPJ Po ,,obznani" in po zakonu o zaščiti države je pričela Komuni- stična partija delovati tajno — ile- galno. Najprej se ni znašla od udar- cev, saj je izgubila svojo javno organizacijo in ni smela več javno vpHvati na ljudske množice. Zgu- bila je tudi svoja glasila, vodstvo pa seje umaknilo za več let v tujino. Sprva je ilegalno delo Partije sla- bilo. Toda zatiranje delavskih in kmečkih množic ter nacionalno za- postavljanje slovenskega, hrvatske- ga in drugih jugoslovanskih naro- dov s strani velikosrbske buržoazi- je, je ustvarilo pogoje za uspešno ilegalno delovanje KP. Zal, ni bilo v vodstvu KPJ enotnosti. Pojavili Sla se dve struji — frakciji, leva in desna. Leva se je zavzemala za de- lovanje v sindikatih, za ustanavlja- nje tajnih komunističnih celic v podjetjih, na vasi, v vojski in dru- god in je skrbela tudi za močno orožje svoje propagande, za legalni in ilegalni tisk. To široko zasnova- no delo pa je ovirala "desna frak- cija. Kominterna je leta 1928 poslala poziv k enotnosti KPJ, kar so do- segli na IV. kongresu KPJ v Dre- sdenu, leta 1928. Za organizacij- skega sekretarja KPJ so izvolili pre- kaljenega komunista Djura Djako- viča. Po kongresu v Dresdenu, ki je navidezno odpravil nesoglasje v vodstvu KPJ, se je neenotnost še pojavljala. Najhujši udarec pa je doživela Partija z razglasitvijo mo- narhofašistične diktature 6. januar- ja 1929. PRIČETEK TAJNEGA DELOVANJA KOMUNISTOV V PTUJU Prepoved KPJ decembra 1920 je tudi komuniste v ptujskem okraju hudo pretresla in za več let zavrla njihovo politično delo. Vnet propagator komunistične ideje, študent Franjo Zgeč, je odšel študirat v Ljubljano. Komunisti v železniških delavnicah v Ptuju in drugod pa so izgubili povezavo z organizacijo KP. Zganilo se je šele leta 1924. Ta- krat so sprejeli v Zagrebu v Komu- nistično partijo 21-letnega medicin- ca Jožeta Potrča iz Janežovec v Slovenskih goricah. Postal je član celice v tovarni olja v Zagrebu in član rajonskega komiteja. Potrč se je poglobil v študij marksistične li- terature in pričel delovati v seme- stralnih in letnih počitnicah po di- rektivah KPJ v ptujskem okraju. V Ptuju jc poiskal komunista Leopolda Voda, mizarja v železni- ških delavnicah, ki je leta I92I zgubil stik z organizacijo KP, nato pa študenta prava Janka Segula, ki je bil levo usmerjeni socialni demo- krat. Kmalu seje trojici pridružil še komunist Franc Kramberger, ple- skarski mojster v železniških delav- nicah; v Paradižu v Halozah pa mali vinogradnik Miha Arbajter, ki je postal komunist v ruskem vojnem ujetništvu. POTRČEVA ZVEZA S ZECHNERJEM Potrč je po vstopu v Partijo na- vezal tudi stik z marksistično izo- braženim 23-letnim Ferdinandom Zechneriem, ki je stanoval v Tru- barjevi ulici v Ptuju in bil knjigo- vodja pri Hutterju. Njegovi starši so imeli do konca prve svetovne vojne majhno knjigarno in papirni- co v Ptuju, a so se kot Nemci izselili po razpadu Avstro-Ogerske v Gra- dec, sinu Ferdinandu pa prepustili svojo enodružinsko vilo v Ptuju, Kdaj je Zechner postal komunist, ni znano. Verjetno se je za komu- nizem ogrel v Mariboru, ko je tam obiskoval, po štirih razredih ptuj- ske gimnazije, trgovsko šolo. Zal, je Zechner zbolel za kostno tuber- kulozo, ki ga je priklenila okrog le- ta 1929 na posteljo. Umrl je poleti 1931. Zechner je bil dopisnik legalnega glasila KPJ Enotnosti, ki je izhaja- la od leta 1926 do 1929. Leta 1927 ga je obiskal France Klopčič, ko je bil inštruktor PK KPJ za Slovenijo v Mariboru in okolici. Takrat se je Klopčič sestal tudi s Potrčem. Pri Zechnerju so se zbirali ptuj- ski komunisti največ pa so k njemu zahajali Potrč, Spolenjak in Šegu- la. Zechnerja je med boleznijo ne- govala njegova zaročenka Ivana Rosenfeld, hči trgovca. Tudi ona se je pridružila političnemu nazoru svojega fanta in zanj opravila razne poti. Vozila se je med drugim v Ljubljano, odkoder je prinašala ile- galni tisk KP in ga najprej oddala Zechnerju. Ko ga je pregledal, ga je odnesla Francu Krambergerju. Po Zechnerjevi smrti je odšla na Dunaj v tečaj za rentgenske tehnike, nato pa je službovala po bolnišnicah v Splitu, Sibeniku, med vojno pa v Kninu, kjer je umrla oktobra 1942, stara 36 let. Dr. Potrč je poudaril, da je bil Zechner dragoceni član KP, mark- sistično izobražen, predan sociali- stični ideji in lepega značaja. Zal pa je mnogo prezgodaj umrl. PODLAHOVA USTANOVI ZVEZO DELAVSKIH ŽENA IN DEKLET Ana Podlaha, žena železničarja v Ptuju, je bila levo usmerjena so- cialna demokratka. Januarja 1924 je ustanovila v Ptuju Zvezo delav- skih žena in deklet. V društvu si je prizadevala, da bi žene poglobile proletarsko zavest, se izobraževale in razvijale smisel za javno udej- stvovanje. Potrč je po sprejemu v KPJ na- vezal stike tudi z Ano, nakar sta ostala sodelavca v delavskem giba- nju do druge svetovne vojne. VOLITVE LETA 1927 Ker je bila Komunistična partija prepovedana, so se komunisti opre- jeli legalnih oblik boja za pravice delovnih ljudi. Tako so leta 1927 agitirali ob državnozborskih voli- tvah za listo delavskokmečke^a re- publikanskega bloka, ki ie imel v svojem programu izboljšanje raz- mer delavcev in kmetov ter se zav- zemal za republiko. Komunisti v ptujskem okraju so zbirali že pred volitvami, v letih 1924 do 1926 naročnike za Delav- sko-kmetski list, ki je bilo glasilo delavsko-kmečkega republikanske- ga bloka. List je v ptujskem okraju krepil levo krilo delavskega gibanja. Propaganda za dekaliste v ptuj- skem okraju je privedla do tega, da je dekalistična lista (delavsko- kmečkega republikanskega blo- ka) dobila več glasov kot pa social- ni demokrati. PRVA ILEGALNA CELICA KPJ V PTUJU Jože Potrč je spomladi leta 1928 promoviral v Gradcu za zdravnika, kjer je nazadnje študiral. Kmalu po vrnitvi domov je pripravljal v že- lezniških delavnicah v Ptuju usta- novitev prve ilegalne komunistične celice v ptujskem okraju. Pri tem mu je pomagal IVAN SPOLE- NJAK, kovaški mojster z Brega pri Ptuju, ki je bil od leta 1924 zapo- slen v mariborskih železniških de- lavnicah in je tam postal komunist. Kakor je povedal tov. Kosec, član te prve celice, so celico ustanovili septembra 1928. Ustanovna sestan- ka celice sta bila v gostilni ,,Pri po- šti" v Ptuju in še v Femčevi hiši v Rogoznici, štev. 49. Na enega izmed obeh sestankov je prišel kot gost Alfonz Breznik, partijski sekretar v Mariboru. Prvi člani komunistične celice v železni- ških delavnicah so bili poleg sekre- tarja Leopolda Voda še Alojz Ar- nuš, Franc Kosec, Franc Kramber- ger in Jakob Herceg. Po ustanovi- tvi celice so se shajali pri Leopoldu Vodi v Novi vasi pri Ptuju, kjer jim je dr. Potrč predaval o marksizmu in leninizmu. Kmalu se je celica okrepila z novimi člani. Vanjo so sprejeli: Karla Korena, Avgusta Hlupiča, Ivana Frankoviča, Jurija Svenška in Adolfa Carmana. Leta 1936 so sprejeli v celico še Rudija Znidariča, za njim pa leta 1941 Janka Vogrinca. Vsi člani celice so bili tudi člani ptujskega prosvetnega društva Svo- boda, kamor so vnašali z dr. Po- trčem in Jankom Segulom na čelu nov revolucionarni duh. Dr. Potrč in Segula sta s predavanji pribli- ževala delavcem marksizem in le- ninizem, zato so se začeli ogrevali za glavni cilj delavskega gibanja, za zlom kapitalističnega družbenega reda. Ferdinand Zechner (1901-1931), komunist in do- ber poznavalec marksistične literature, dopisnik v delavski Ust Enotnost, umri za kostno tuberkulozo. Železniške delavnice v Ptuju leta 1920 (Po Lugaričevi diki). Preslflcal:R Ana Podlaha, ustanoviteljica zveze delavskfli žena in deklet v Ptuju, podpirala akcije KP in zbirala sredstva za Rdečo pomoč. Zechnerjeva vila danes ob Trubaijevi ulici v Ptigu. Foto: Ri DALJE PRIHODNJIČ 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 3. marca 1977- TEDNIK Svetlejša prihodnjost poljedelsko živInoFGJske šole Turnišče Poljedeljsko živinorejska šola v Turnišču je v zelo težavnem stanja. Pestijo jih kadrovske in prostorske težave in vedno manjši vpis. Tre- nutno poučuje v šoli peščica rednih predavateljev, kar pa je veliko pre- malo, saj morajo poučevati več raz- ličnih predmetov. Stavba v kateri domuje šola je v izredno slabem stanju, neprimernem za pouk, saj so nekateri prostori, lahko rečemo, celo nevarni za učence in učitelje. Da bi našli izhod iz trenutnega stanja, so se delavci šole odločili, da s tem seznanijo širšo javnost. Na razgovor, ki je bil preteklo sredo, so povabili predstavnike republiške izobraževalne skupnosti za agroži- vilstvo, skupnosti kmetijskih šol, skupščine občine Ptuj in družbeno- političnih organizacij ter predstav- nike kmetijskih delovnih organi- zacij. Sola ima v izobraževanju velike naloge. Dejstvo, da imamo v SR Sloveniji le dva odstotka izobraže- nih kmetov in 10 odstotkov izobra- ženih delavcev v kmetijstvu, to sa- mo potrjuje. Zato nas trenutno sta- nje, ko vpis upada, ne sme zavesti. Ce želimo uresničiti vse načrte in iz- vesti srednjeročni program kmetij- stva v naši republiki, bomo potre- bovali izobražene delavce in kme- tovalce. Le tako bomo kos vedno večjim zahtevam sodobnega kme- tijstva, ki si ga drugače ne moremo predstavljati. Kmetijsko šolstvo smo do sedaj preveč zanemarjah. Po številu tehnikov in višje in vi- soko šolanih kadrov smo zelo vi- soko, vendar vse to nič ne pomeni, ko pa imamo veliko premalo pokli- cno izobraženih, kar je najpomembnejše. To velja za celot- no republiko. V naši občini nam primanjkuje prav vseh. Imamo kar 45 odstotkov kmečkih prebivalcev in od vseh prebivalcev občine, jih 50 odstotkov živi na manj razvitem območju. Delovne organizacije, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo in predelavo potrebujejo veliko šte- vilo kadrov. Treba bo njihove kad- rovske potrebe vskladiti s progra- mom šole. Prav tako mora biti nji- hov interes usmerjen tudi v reše- vanje sedanjega nezavidljivega po- ložaja poljedelsko živinorejske šo- le. Za teoretični del pouka bo šola našla prostor v zgradbah srednje- šolskega zavoda in bo v njem tudi združena. Strokovno pa se bo po- vezovala s centrom agroživilskih šol v >4ariboru. Prostore in zemlji- šča za praktično delo bodo posku- šali zagotoviti v sodelovanju s Kmetijskim kombinatom, Perut- nino in Obdravskim zavodom za veterinarstvo in živinorejo Ptuj. Predlogi so tudi, da bi k praktič- nemu delu pouka pritegnili vse kmetijske delovne organizacije in usmerjene kmetije. Z odpiranjem novih oddelkov se bodo šolali tudi kadri za potrebe ži- vilske in predelovalne industrije. Naše območje ponuja možnosti za razvoj vrtnarstva in kmečkega turi- zma. Tudi tukaj nam bodo potreb- ni šolani ljudje. In še bi lahko naštevali. Torej potrebe so velike in zato upravičeno pričakujemo, da bomo s skupnimi močmi uredili kmetijsko šolanje v naši občini. Šolstvo je del združenega dela in njegov velik interes. Veliko pozor- nost bo potrebno posvetiti povezo- vanju teorije in prakse. Tu so danes v Sloveniji prevelike razlike, ome- njajo celo razmerja 1:4 v škodo prakse. Velika naloga nas čaka na podro- čju izobraževanja odraslih, tako zasebnih kmetovalcev kot delavcev v družbenem sektorju. Tu bo potre- bno sodelovanje med šolo in delav- sko univerzo. Kmetijske šole so še vse premalo priljubljene med mladimi. To mo- ramo spremeniti. Sola mora najti tiso mesto, ki ji pripada, ker ima v Jugoslaviji prav kmetijsko šolstvo prednost. Sola se lahko približa ljudem z delom na pospeševanju kmetijstva. Tu bo zelo dobrodošlo sodelovanje s kmetijskimi pospeše- valci, ki delajo v naši občini. Pri- pravlja pa se ustanovitev interesne skupnosti za pospeševanje kmetij- stva, kjer mora najti svoje mesto tudi poljedelsko živinorejska šola. Udeleženci razgovora so soglaša- li, da je ta problem potrebno posta- viti pred širšo družbeno skupnost, saj zaradi velikih nalog kmetijstva našega območja ni samo lokalni problem. Sedanje težko stanje bo potrebno rešiti z združevanjem sredstev kmetijskih in predeloval- nih delovnih organizacij in upravi- čeno tudi širše družbene skupnosti. Naj zaključimo z'mislijo enega od udeležencev, da je sedanje sta- nje poljedelsko živinorejske šole Turnišče naša sramota. Zato nas to še toliko bolj obvezuje! 1. kotar IZ DELEGATSKE BAZE CIVILIZACIJA, kultura, lepo okolje Čeprav je bilo o tem prelitega že mnogo črnila, vem, da tudi te moje vrste prav gotovo ne bodo storile čudeža, kaj bridko bo obdržal arabsici pregovor: „Psi lajaj o-karavana gre dalje", vendar me ta problem v toliki meri pekli, da moram opisati higijenski, estetski čut, kulturno zavest, civiliz.acijsJco stopnjo, življenski standard naše soseske. Leta 1968 je Vodna skupnost Drava—Mura izvedla prepotrebno regulacijo potoka Grajena vse od vrtnarije Vauda pa do naselja bratov Reš do ovinka vurberške ceste, odkoder vodi pešpot navkreber v klanec preko grajskih njiv. Bilo je veselje videti osnaženo strugo, potočno nabrežje lepo otravljeno in bojazen poplave je v veliki meri odpadla, čeprav ne povsem, ker žal ovinki niso bili zadostno utrjeni z granitnimi kladami in sedaj so te utrganine nekvalitetna, neučinkovita, neestetska krpa. In kakšno je stanje danes? Več kot pošastno. Struga je polna steklovine, plastičnih predmetov, praznih sodov, katranske smole, konzerv vseh vrst in velikosti, pločevinke motornega olja poplesavajo kjerkoli, ne manjka utopljenih mačk, kokoši, plastičnih vrečk, napobijenih s perjem, grozdnimi, sadnimi tropinami, da pa mora biti tudi zasmrajeno, je poskrbljeno v obliki plavajoče razne živalske drobovine, pokošene trave, kar se najraje zatakiie na razmetanem skalovju, prične razpadati, gniti in vonji so „rajsko miH". Potočno nabrežje je prava džungla z bujnim visokim plevelom, ne vem, kdo bi pravzaprav moral negovati, vem le, daje Vodna skupnost 3 ali 4 krat pokosila, potem pa ,,vse tiho je bilo" kot pravi Aškerčeva balada „Brodnik". Lani je Kom. podj. poslalo 2 kosca, ki sta pokosila le dve redi, za njima pa ni nihče pospravil in plevel se bujno, nemoteno razrašča naprej. Če pa se človek samo ozre naproštgsko grabo, vidi, kaj vse človeška brezvestnost zmore. Drznem si vprašati, ali sem dolžna pospravljati, snažiti pri meni ustavljeno vso to nesnago, po katerem členu občinskega odloka sem obvezana zgrebati utopljene mačke, poginule kokoši, odrte kože, drobovino? Marsikatero kokoš sem že napolnila z marsičem, kar je bilo, gorljivega - skurila, ostalo naložila na prtljažnik ,jnercedesa" na nožni pogon in hajd, prej na dravske bire, sedaj že dvakrat v Rogoznico. Brez nadaljnjega trdim, daje med kulturo in civilizac^o ogromen razkorak. Zares ni vsa izpolnitev v tem, da je standard visok, mošnja pohia domačega denarja in deviz, v garaži: pežo, žaba, mercedes itd., v stanovanju stilno, rustflcaJno pohištvo, na tleh itison, tapison, komplet bela tehnika in še in še, kaj pa okolica. Nazorno sem opisala, ampak to ni važno. Bi ne bilo izvedljivo, da bi vsaj dvomesečno enkrat priromal v sosesko keson, kamor bi se velika navlaka odložila in odpeljala? Sicer pa je spet vprašanje, kdo bi se ,jnatral", če staGr^ena in proštgska graba tako pri roki in ki pohlevno sprejmeta prav vse? ! Dragica Pod peč an Ptuj v naravnem okolju — LEVO DRAVSKO OBREŽJE NA TERENU VICAVE IN ORE- §JA — Gradnja nasipa akumulacijskega jezera hidrocentrale Srednja Dra- va-2 je v polnem teku in z veseljem gledamo napredujoča dela na ob- režju na obeh straneh Drave. Me- sto Ptuj bo dobilo nov in urejen izgled. Ker se sedaj pripravlja idejni na- črt še za utrditev obrežja v predelu Vičave, bom opozoril na interese in akcije občanov tega terena za ureditev naravnega in varnega okolja, v katerem bi naj živeli de- lovni ljudje in občani v svoji so- seski z družbenim centrom na Vi- čavi. Vsa prizadevanja občanov Viča- ve, njihov lastni prispevek pri gradnji doma SZDL in urejanju okolja, od leta 1951 naprej, so splošno znana, zato jih ni po- trebno znova naštevati. Na pro- blem ureditve obrežja na Vičavi opozarjam predvsem zato, da ne bi /graditve nasipa opravili zgolj s fi- nančnega vidika investitorja, ampak tudi ob upoštevanju pravic in interesov prebivalcev terena, vse KS Ptuj in tudi širše družbene skupnosti. S konkretnimi predlogi so bili odgovorni dejavniki sezna- njeni, treba jih je samo upoštevati. To navajam predvsem zato, da ne bi prišlo do ponovnih neskladij pri nadaljnjem izvajanju gradbe- nih del, razen tega pa tudi zato, da bi krajevna skupnost Ptuj in obča- ni v SZDL in na zborih aktivneje in pravočasno posegli v izražanje pravic in potreb občanov in občine Ptuj. V tej zvezi predlagam, da urba- nistična služba SO Ptuj po presoji prejetih predlogov sveta KS Ptuj, oz. komisije za komunalno gospo- darstvo, urbanistično planiranje, varstvo okolja in urejanje naselja pri svetu KS Ptuj, SIS — za var- stvo okolja, itd. pripravi idejni na- črt za urbanistično ureditev vičav- skega obrežja z vsemi potmi in s povezavo na zasilne izhode v nasi- pu, vse pa posreduje investitorju zaradi pravočasne vskladitve z nje- govim načrtom. Viktor Knez Priprave na volitve - naša najpomembnejša letošnja naloga Priprive na volitve, ki bodo v letu 1978, so ena od naših najpomembnejših nalog v leto- šnjem letu, je rečeno v stališčih 12. redne in razširjene seje pred- sedstva OK SZDL. S sklepom predsedstva je bilo predlagano vsem krajevnim organizacijam SZDL in osnovnim organizacijam sindikatov, da takoj začnejo z volilnimi pripravami. Tak je bil med drugim tudi sklep nedavne seje predsedstev občinske konference SZDL, ob- činskega sveta ZSS, skupščine občine Ptuj, volilne komisije pri predsedstvu OK SZDL in pred- sednikov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, ki so se zbrali 25. februarja v delavskem domu „Franc Kramberger" v Ptuju. Vse predvolilne priprave morajo biti tako dosledno izpeljane, da bodo končne volitve le formalno pravni akt, je v uvodni besedi dejal predsednik OK SZDL in volilne komisije Stane Lepej. Na srečanjii, ki bo še pred poletnimi počitni- cami pa bomo lahko že spregovo- rili o vrsti konkretnih nalog, ki jih moramo izpeljati v tem priprav^al- nem obdobju. Za tem je bilo govora o nalogah sindikalnih organizacij, ki morajo v združenem delu poskrbeti za celotni predkandidacijski posto- pek, ustanoviti odbore za kadrov- dta vprašanja in opraviti druge naloge v zvezi z volitvami. V razpravi je bilo opozorjeno tudi na grmadenje funkcij pri posameznih občinah, ki potem dela ne zmorejo opravljati tako kot njihovi volilci pričakujejo. Ugotovitev, da so deležni premaj- hne pomoči sredine iz katere izhajajo, ni nova. Vsi delovni ljudje in občani smo dolžni opravljati funkcijo neposrednega izvajanja oblasti, vendar na to svojo dolžnost zelo radi pozablja- mo. V ptujski občini je od skupno 913 delegatov skoraj ena tretjina članov Zveze komunistov, v naših delegacijah je vse premalo žensk iz neposredne proizvodnje, v nekate- rih krajevnih skupnostih ninajo niti ene delegatke, kot je to primer na Polenšaku, kjer pa so ravno ženske-kmetovaUce tiste, ki so gibalo in organizator skoraj vseh pomembnejših prireditev v tem kraju. Z nekaterimi statističnimi po- datki je biio tudi opozorjeno na udeležbo delegatov, tako v repu- bliki kot v nivoju rbčine, s čimer se ne moremo preveč pohvaliti, ker se nemalokrat zgodi, da so seje nesklepčne ali s komaj minimalno udeležbo. Med drugim bo potreb- no tudi ugotoviti, kdo dela ovire pri angažiranju tistih, ki so voljni delati, ker imamo do naslednjih volitev še čas, da izvoljenim delegatom omogočimo nemoteno oprav^anje dela in zaupane dru- žbenopolitične funkciie. Na omenjeni seji, v delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju, so potrdili tudi imenovanje 21-členske^ sveta za ljudski od- por in družbeno samozaščito pri predsedstvu OK SZDL ter sprejeli sklep o sklicu nekaterih problem- dcih konferenc. Tako bo problemska konferenca o družbenoekonomskem in poli- tičnem položaju ženske v naši družbi 7. marca letos v narodnem domu, udeležili pa se je bodo delegati iz krajevnih organizacij SZDL, delegati občinskega sveta ZSS in po pet članske delegacije občinskih vodstev SZDL, ZSS, ZSMS in zveze združenj borcev. Zahtevali so, da mora biti to srečanje predvsem delovno in vodeno v smeri, ki bo v prihodnje zagotavljala še bolj ustvarjalno reševanje problemov kmečke že- ne, žene-delavke, matere in gospo- dinje. Problemska konferenca o kme- tijstvu bo 23. marca, na njej pa bodo obravnavali vrsto vprašanj, ki so trenutno najbolj aktualna v razpravah o prihodnosti kmetij- stva pri nas. Razprave tečejo v teh dneh v krajevnih skupnostih in zainteresiranih delovnih organi- zacijah. Potrebno gradivo za pro- blemsko konferenco bo pripravil svet za družbenoekonomske od- nose v kmetijstvu pri OK SZDL in sekretariat aktiva kmetijcev, ki je bil ustanovi en pri OK ZKS Ptuj. Tretja problemska konferenca pa bo 31. marca letos z osrednjo temo o vlogi družbenih organizacij in društev v občini. la šneberger Slovenska Bistrica Krajani razpravljajo Urbanistični načrt mesta Slov. Bistrica. Besedilo in slika: V. Horvat V skupno 55 krajih na območju slovensko bistriške občine te dni občani razpravljajo o dolgoročnem razvoju krajev in okolja v katerem prebivajo. Da bi zagotovili gospodaren, praktičen in uspešen razvoj krajev, so že v začetku februarja ra/grnili v vseh 55 krajih, kijih ti načrti prizadyvajo, zazidalne načrte. S tem so želeli tudi zagotoviti ustvarjalen prispevek krajanov samih, kar jim je v glavnem tudi uspelo. S koncem februarja so z javno razpravo končali. Vse pripombe, predloge in dopolnitve bo preučila posebna komisija pri skupščini občine Slov. Bistrica in jih po možnosti upoštevala pri končni izdelavi urbanističnih načrtov, ki jih bodo potem še predložili občanom v potrditev in sprejem. • IMEIIK TEHNIČNE KULTURE NAJ BO MNOŽIČNO ORGANIZIRANO GIBANJE Pri občinski konferenci SZDL Ptuj je bil na 4. seji koordinacij- skega odbora za družbene organi- zacije in društva sprejet sklep o izvohtvi iniciativnega odbora za ustanovitev občinske organizacije tehnične kulture. Odbor sestavlja- jo Milan Masten, predsednflc, Ko- stja Jankovič sekretar ter člani - predsedniki društev in organizacij, ki kakorkoli vplivajo na razvoj tehnične kulture. Morda ni potrebno posebno poudarjati pomena družbene vloge organizacij tehnične kultiu^e pri nas, na področju vsestranske vzgo- je in razvijanju tehnične kulture naroda, še posebej mladine, v obdobju, ko se v naši republiki intenzivneje usmerjamo na moder- nejšo tehniko in tehnologijo, tako v proizvodnji kot na področju živ- ljenjskega standarda. Splošna ocena je, da so organi- zacije tehmčne kulture, oziroma Ljudske tehnike v svojem 30 letnem razvoju in delu prispevala veliko k vsesplošnemu družbe- nemu napredku, da pa je v zadnjem obdobju prišlo ,do dolo- čenih mrvil, stagnacije in ria nekaterih področjih celo do naza- dovanja. Vzroke za to je iskati predvse n v premajhni prisotnosti in vrecbio- tenju dela organizacij tehnične kulture v delu programske usmeri- tve SZDL, preko katere se uresni- čuje, v mnogih občinah pa Zveza organizacij tehnične kulture pra- ktično ne obstaja ali pa je potrebna vsebinske ali kadrovske okrepitve. V mnogih primerih na območju naše republike pa je zaslediti še druge pomanjkljivosti; nerešena so vprašanja financiranja, 7^ dejavnost organizacij te vrste, po tem ko se je pokazalo, da proračunsko financiranje ne ustre- za več zahtevam in novim razme- ram. Na pobudo republiške konferen- ce SZDL so v ptujsk občini že ustanovili iniciativni odbor za ustanovitev Zveze organizacij te- hnične kulture, ki seje že sestal in zavzel določeno stališče, ki nare- kuje čim hitrejšo ustanovitev takšne organizacije v ptujski obči- ni. Za kaj pravzaprav gre? Povezati je treba delo društev m organizacij posebnega družbenega pomena, ki imajo tudi svoj namen. Po prvem predlogu imajo pogoje za vključitev v zvezo občinskih organizacij tehnične kulture: AIVID Ptuj, AMD Kidričevo, Aero- klub Ptuj, Ljudska tehnika Sigma, Ljudska tehnika TAP, Brodarsko društvo Ptuj, Združenje šoferjev in avtomehanikov Ptuj, Radio klub Ptuj ter Kino foto Kidričevo. Večina teh društev in organizacij je že bila organizirana v okviru Ljudske tehnike, ki je formalno delovala do leta 1974, vendar je tudi njeno delo zamrlo. Iniciativni odbor za ustanovitev Zveze organizacij za tehnično kulturo pri OK SZDL Ptuj je na svoji prvi seji dclenil, da bodo do 15. marca izdelali delovni osnutek statuta in samoupravnega sporazu- ma za bodočo zvezo organizacij, do 15. aprila pa mora predložiti že dokončni predlog o ustanovitvi Podpreti je treba akcijo družbe; nega dogovarjanja, s katero naj bi se potrdila pro^amska usmeritev organizacij za tehnično kulttiro in vzpodbudila združevanje za te namene potrebnih sredstev Z2 njihovo delovanje. Pri dogovarja' nju aj ne bodo udeleženo samo skupščine družbenopolitične sku- pnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, temveč naj bodo ude- ležene tudi delovne oreanizacije- M. Ozmec TEDNIK — 3. marca 1977 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Dom upokojencev pol stole^a v jubilejnem letu 1977, ko bomo proslavljali 85-letnico rojstva našega predsednika Josipa Broza Tita, 40-letnico njegovega prihoda na čelo naše partije, 40-letnico ustanovnega kongresa ZKS, 274etnico uvedbe delavskega upravljanja in še razne druge mejnike v razvoju naše družbe, je bila tudi v Domu upokojencev Ptuj-Muretinci proslava 50-letnice njegovega obstoja. Na slavnostnem zasedanju or- ganov upravljanja in družbeno- političnih organizacij je direktor Doma Franc Kranjc v izčrpnih be- sedah obrazložil potek delovanja v ininulem pol stoletnem obdobju, saj 26. februar 1927 je bil tisti dan, ko so se takratni predstavniki oblasti zbrali v gradu Muretincih in izrekli, da je onemoglemu, osta- relemu in osamljenemu človeku treba dati v jesenski dobi njegove- ga življenja miren in človeku do- stojen kotiček, to se pravi zavetišče tistim, ki so jih tokovi življenja prisilili v to. Tako so se v zavodu znašli spr- va sami socialni podpiranci, iz- črpani hlapci in dekle, dninarji, viničarji, tete in strici, ki so bili pri hiši dobri le do takrat, ko so še mogli delati, ko so onemogli pa je zanje morala skrbeti pristojna ob- čina v glavnem tako, da so hodili od hiše do hiše in gospodinjstvo je moralo (po velikosti posestva) pre- hranjevati toliko in toliko dni. Pozneje so se pričeli pojavljati upokojenci, zlasti po odprtju enote Ptuj leta 1974. Tako so danes oskrbovanci, za katere skrbi družba v glavnem v Muretincih; upokojenci, t.j. samoplačniki pa v glavnem v Ptuju. Zavod je v začetku razpolagal s šestdesetimi posteljami, nato se je število oskrbovancev večalo in do- seglo številko 148, kar je bilo pre- več za Muretince, zato se je zavod povečal z odprtjem enote v Ptuju za širši krog oskrbovancev. S pri- četkom letošnjega leta je Dom upokojencev nudil zavetje 205 oskrbovancem in sicer v enoti Mu- retinci 104 in v enoti Ptuj 101. Skupno pa je zavod sprejel v teku 50 let v oskrbo 1655 ljudi, za raz- lična obdobja, od enega meseca do 25 let. Zgradba v Muretincih je bila last križnikov ali nemškega vi- teškega reda in zavod je do konca II. svetovne vojne bil pod vod- stvom delavcev nemškega viteške- ga reda. Po osvoboditvi je bil za- vod preimenovan v Dom onemog- lih Muretinci, pozneje pa v Dom upokojencev, ker se je tudi bistve- no spremenil, saj so danes oskrbo- vanci preskrbljeni z vsem, kar potrebujejo v večernih uricah svo- jega življenja: streho nad glavo, primerno hrano, pranjem, čišče- njem in kar je za starejše ljudi naj- važnejše, topel dom. Ob jubilejnem dnevu so številni delavci delovne skupnosti Doma upokojencev sprejeli priznanja za njih plodno, humano in sočutno delo v prid bližnjemu in k temu jih oskrbovanci iskreno čestitajo. Po lepo uspelem slavnostnem zaseda- nju organov upravljanja, je bil sprejem združen z ogledom delov- ne enote Muretinci. J. Meško Prav je, da ob bližajočem praz- niku dneva žena spregovorimo o ženi, materi in dekletu, hkrati pa ugotavljamo, da ni prav, da ženam posvečamo toliko pozornosti samo ob njihovem prazniku, kajti praz- nik žena traja sodeč po delavnosti in družbenopolitičnem uveljavlja- nju slovenskih in jugoslovanskih žena prek celega leta in sicer od 8. marca do naslednjega 8. marca. Obiskali smo Milico Vučak, obratovodjo šiviljskega obrata v ,,01gi Meglic". Našli smo jo na delovnem mestu. Zena črnih las in sila živih oči ter hitrih kretenj, nas je prijazno sprejela. Kljub začetni skromnosti je beseda naposled le stekla, in kot je ugotovila Milica, ji jezik še vedno ,,dobro teče". ,.Konkretna bom, če bodo tudi vprašanja takšna," je pripomnila, sedla za šivalni stroj, spet vstala in ko je zagledala magnetofon, se je zresnila, oči so se umirile in za hip se mi je zazdelo, da se ji mish vra- čajo v mladost, v vojno vihro, k lepim spominom in obljubam... Tovarišica Vučakova, tale najin razgovor naj bo namenjen pred- vsem ženam, ki bodo praznovale svoj praznik. Kaj lahko ob prazni- ku žena rečete? ,,Zadnje čase veliko govorimo o tem, da takšno praznovanje Dneva žena, kakor smo ga bili va- jeni doslej, nima nobenega smisla. Žene smo in nismo enaltopravne Bolje bi bilo ob tej priložnosti reši- ti nekaj perečih problemov, ki te- žijo žene, pa tudi moškim niso tu- ji. Naše žene bi si zelo oddahnile, če bi se uredilo otroško varstvo, čeprav ne morem trditi, da tukaj ni nič narejenega. Mislim, da smo s samoprispevki že precej naredili. Zaposlenim zonam bi bilo v veliko pomoč, če bi bila urejena družbena prehrana. Znebile bi se mnogo na- pornega dela doma, ko moramo po delu pripravljati še hrano za vso družino. Marsikateri ženi bi bilo prihranjeno hudo trpljenje, ko bi kaj več postorili v boju proti al- koholizmu. No, problemov je go- tovo še mnogo, to so le nekateri, ki tarejo skoraj vsako ženo in mater." Neposredna proizvajalka ste, zaposleni ste v ,,Olgi Meglic", kakšno je vaše delo? ,,19 let sem že obratovodja ši- viljskega obrata, kjer smo v tem času izdelali okoli 50 različnih arti- klov lahke konfekcije. Pred enim letom, ko smo prenehali s tovrstno dejavnostjo, smo konfekcijo izde- lovali tudi na domu in v našem obratu. Kasneje smo prešli samo na proizvodnjo na domu. S tem načinom dela smo marsikateri že- ni, ki bi se sicer ne mogla zaposliti, omogočili zaslužek, saj ni vezana na delovni čas in lahko dela takrat, ko ji to najbolj ustreza. Tako zaposlena žena tudi nima večjih problemov z otroškim varstvom. Ima pa ta način dela tudi nekaj slabih strani, kajti delavke niso so- cialno zavarovane in jim tako de- lovna doba ne teče. Tudi izobrazbe in razgledanosti si takšne žene ne pridobijo, kajti ostanejo v okolju, kjer ni možnosti za izobraževanje in podobno. Mnogo let sem delala samo z ženami, z^to poznam vsako njihovo težavo in tegobo. Mislim, da se žena srečuje tako z veselimi kot tudi z žalostnimi tre- nutki življenja." Bili ste udeleženka narodno- osvobodilnega boja in takrat po- .stali revolucionarka, kakšna revo- lucionarnost vas danes prevzema? ,,Tiste ženske, ki smo na kakr- šenkoli način pripomogle k naši svobodi, po končani vojni nismo držale križem rok in le gledale, kako nam moški hočejo krojiti bodočnost. V vojni smo se z njimi z ramo ob rami borile proti oku- patorju, po vojni pa smo boj spet nadaljevale ob njih. Udeleževale smo se udarniških akcij, organizi- rale smo zadruge in ne vprašajte, kakšne težave smo imele žene s kmeti pri obveznem odkupu živine in poljskih pridelkov. Zase lahko rečem, da danes nisem več tako družbenopolitično aktivna kot ne- koč, verjetno sem preutrujena in tudi vojna je pustila rane. Po vojni pravzaprav nikoli nisem bila po- polnoma zdrava, tudi živci mi pre- cej nagajajo. Mislim, da lahko tu- di že mladi kaj postorijo, razen te- ga pa mi ni do sedenja na sejah, po katerih se velikokrat zgodi, da kasneje ni nobenih vidnih rezul- tatov." Tovarišica Vučakova, ste pre- pričani, da ste enakopravna oziro- ma emancipirana ženska? ,,Zene smo in nismo enako- pravne. Glede na nekatere tuje de- žele lahko trdim, da smo Jugoslo- vanke enakopravne z moškimi. Ce pa pogledamo bolj natančno, bomo že pri nas našH precejšnje razlike. V predelih, kjer gospodari zaostalost, je ženska enakoprav- nost mnogo manjša, kot v razvitih območjih. Zdi se mi, da včasih pri nas prevladuje mnenje, da je žen- ska sicer sposobna, vendar mnogo manj kot moški. Ženske delovne sile se mnogo delovnih organizacij otepa tudi zaradi porodniških do- pustov, bolniških dopustov, zaradi obolelih otrok in podobno. No, po drugi strani pa kaj radi ugotavlja- mo in tarnamo, da je naravni pri- rastek v Sloveniji iz leta v leto manjši." Kaj si želite ob prazniku žena? ,,Želim si, da bi Dan žena trajal od 8. marca do naslednjega 8. marca, s tem pa ne mislim, da bi ženske celo leto praznovale, am- pak hočem poudariti, da bi nas moški vedno enako cenili in nam vedno priskočili na pomoč pri vseh naših naporih in prizadevanjih." Tudi mi se strinjamo s takšno mislijo. Sicer pa, videli bomo, kako bo s pomočjo. Praznik se bliža. Na koledarju je ob datumu 8. marec zapisano samo torek. Kaj to pomeni? zk Foto: M. Ozmec Krediti za gospodarsko dejavnost kmetov-kooperantov v poslovno poročilo za leto 1976 je Kreditna banka Maribor, podružnica Ptuj, zabeležila med drugim, da je tudi v tem obdobju na temelju družbenega dogovora o uresničevanju dolgoročnega programa razvoja kmetijstva v SR Sloveniji in dogovora o poslovni politiki banke, odobrila kredite za pospeševanje blagovne proizvod- nje kmetov-kooperantov posredno preko kmetijskih organizacij. Pri tem je med ostalim upoštevala še pogoje sporazuma o kreditiranju naložb v kmetijstvo. Po predloženem programu inve- sticijskih vlaganj na 406 kmetijah, je podružnica odobrila hranilno kreditni službi kmetijskega kombinata sredstva v višini 11,492.000 dinarjev; kar predsta- vlja 42 odstotni delež predračunske vrednosti vseh vlaganj. Prispevek za zgraditev plinskih central v hlevih za vzrejo piščancev pri kooperantih Mesokombinata Perutnina — kooperacija Hajdina pa znaša 860.000 dinarjev; sred- stva je prevzela Hranilno — kreditna služba Perutnine. V do- govoru s kmetijsko organizacijo pa je podružnica neposredno odobrila kredite sedmim kmetom — kooperantom v skupnem znesku 370.000 dinarjev za nakup kmetij- ske mehanizacije. Od začetka organiziranega daja- nja kreditov za pospeševanje gospodarske dejavnosti kmetov- kooperantov, od leta 1971 pa vključno do leta 1976, je podružnica odobrila kredite v viši- ni 28.796.000 dinarjev; stanje teh na dan 31. decembra pa znaša 18,286.000 dinarjev. Delo, uspehi in naloge v KS Žetaie Tovariš Pliberšek, krajevna skupnost Žetaie leži v odročnem predelu Haloz. Katere akcije ste doslej že izvedli? „Ena od osrednjih akcij v minulih letih je bUa modernizacija ceste skozi center krajevne skup- nosti do Dobrine v dolžini 3300 metrov. Želimo, da bi bila ta cesta modernizirana do Kozmincev in se tako priključila cesti Maribor-Za- greb. Z Zgraditvijo vodovoda smo z vodo oskrbeli približno 60 kmetij v hribovitem predelu." Katere akcije ste si zastavili v srednjeročnem razvojnem progra- mu krajevne skupnosti? „V prvi vrsti je tu modernizacija ceste do Kozmincev in razširitev vodovodnega omrežja, da bi tudi ostale krajane oskrbeli z dobro pitno vodo. V osnovni šoli želimo urediti centralno gretje. Seveda bodo prišle na vrsto tudi krajevne ceste, saj je večina potrebna popravil." Znano nam je, da v krajevni skupnosti še nimate samoprispev- ka. Kako ste zagotavljali sredstva za izvedbo prej navedenih akcij? „Res, pravi poskus za uvedbo samoprispevka nam ni uspel. Drugič smo želeli izvesti referen- dum lani, vendar smo to preložili na letos, ker smo sc vključili v akcijo občinskega samoprispevka za šolski prostor. Tako je torej pred nami naloga, da tudi v naši krajevni skupnosti uvedemo samo- prispevek in s tem omogočimo hitrejši razvoj. Zraven pomoči širše družbene skupnosti smo sredstva za izvedbo posameznih nalog zagotavljali s posamičnimi pogodbami. Moram omeniti, da smo veliko storili tudi s prostovoljnim delom naših krajanov, kakor tudi vse prevoze in material Referendum za uvedbo krajev- "toga samoprispevka bomo razpisa- li še v tem letu, saj bomo s tako zbranimi sredstvi, ki bodo seveda majhna, lahko odločneje potrkali na vrata samoupravnih interesnih skupnosti za soudeležbo pri zagotavljanju sredstev za posamez- ne akcije." Ste v zagotovilu sredstev za izvedbo srednjeročnega programa že upoštevali sredstva zbrana s samoprispevkom? „Ta sredstva smo upoštevali, vendar smo za naloge iz preteklega leta morali ta sredstva poidcati drugje, ker samoprispevka še nimamo. Za prihodnje obdobje pa bomo, če se bodo krajani odločili za samoprispevek, lahko tako zbrana sredstva koristno uporabili, kajti želja in potreb je veliko, sredstev pa bolj malo. Potrebno bo obnoviti staro električno omrežje in postaviti transforma- torske postaje, tako kot so to storili v Dobrini. Če želimo v Žetalah uvesti celodnevno šolo, moramo temu primerno pripraviti sedanje prostore v šoli. Mislimo pa tudi na obnovo „naše hiše", v kateri je krajevna pisarna oz. sedež krajevne skupnosti." Kako delujejo družbenopolitič- ne in društvene organizacije? „V njiiiovem delovanju je bila do nedavnega majhna kriza, čutil se je zastoj, vendar smo to že prebrodili. Mladi so se ponovno organizirali, ustanovUi svojo orga- nizacijo in sestavili program dela. V vrste Zveze komunistov smo vključili štiri nove člane. Delo krajevne konference SZDL, Zveze boicev in društvenih oti^mizadi, kot je gasilsko društvo, organizaci- ja Rdečega križa in prosvetno društvo je zelo zaživelo, čeprav jih pestijo materialne in prostorace težave. Prav v tem času urejamo gasilski dom, kjer bomo vložili veliko prostovoljnega dela in materiala. Vse organizacije se sedaj pri- prav^ajo na našo največjo akcijo, to je uvedba samoprispevka, o tem smo spregovorili na političnem aktivu, b.delah program in bomo z njegovo vsebino seznanili krajane. V tem programu smo zajeli področja, ki so v krajevni skupnosti najbolj občutljiva. Vprašanja, ki jih največkrat slišimo na zborih občanov, so vezana na prodajo kmetijskih pridelkov, popravilo cest, prav- zaprav o vsem kar zanima naše krajane." Ob koncu razgovora je Valter Pliberšek omenil tudi socialne podpirance, ki jih je v krajevni skupnosti veliko, največ v naši občini. Za njih skrbijo člani organizacije Rdečega križa in učenci osnovne šole, ki jih redno obiskujejo. 1. kotar Valter Pliberšek Foto R. Žetaie središče krajevne skupnosti Foto R.: DR. FRAN BRUMEN Starostno srce Srce spada v tisto vrsto človeki^vih organov, ki zgolj zaradi starostnih sprememb, ne glede na< različna srčna obolenja, kaže posebnost, ki jo je glede na pomembnost lega organa vredno posebej obravnavati. Starostno spremenjeno srce, ki ni obenem priza- deto še po kakem drugem obolenju, je slej ko prej po svoji velikosti in razsežnosti manjše, kot je zdravo sr- ** zdravega človeka, ker gre involucija (plastenje — ananjševanje lastne prostornine) njegovega mišičja ^ zaradi same starosti in zmanjšane aktivnosti Vzporedno s splošnim pešanjem. (Vsaka mišica, ki ni ''»voljno aktivna, zmanjša svojo prostornino, "asprotno pa opažamo, da je športne srce povečano, kljub temu, da je zdravo). Srčni toni so pri mladem in zdravem človeku •Vrezani in glasni, dočim so pri starejšem značilno Pritajeni, nekako utišani. Naravna funkcijska spo- ^bnost je zmanjšana. Občutljivost na zvišanje obremenitve pa je znatno povečana. Starostno Oslabelo srce že pri neznatno povečani obremenitvi ^'Iro in prekomerno pospeši svoje delovanje, ker skuša s pospešitvijo nadoknaditi zmanjšano efektnost slojih utripov. Pri različnih infektih, posebno še pri *^'šani telesni toploti, pokaže starostno srce mnogo '''treje znake omagovanja, nego mlajše in zdravo, kar opazimo najbolj jasno na prekomerno brzečem in včasih celo neenakomernem utripanju. Najpogostejša staro.stna sprememba na srcu je takoimenovana KARDIOSKLEROZA. Njena posle- dica je poapnenje notranje srčne mrene in venčnih žil. Kardioskleroza poteka lahko brez značilnih anginoznih srčnih napadov, ali pa z njimi. Napadi pektoralne angine se pojavljajo najčešče pri fizičnih naporih, ko postane prehranjevanje srčnih mišic 7.aradi zmanjšanega dotoka kisika nezadostno, tako da trenutne situacije ne zmore dovoljno izkompenzi- rati. Kardioskleroza povečuje nagnenje k srčni kapi (infarktu) in brazgotinjenju srčnih mišic, ki se čedalje bolj prepredajo z manjvrednim nadomestnim tkivom, katero se ne more aktivno krčiti. Pojavijo se pre- vodne motnje srčnih impulzov, kar se očituje v ne- rednem ritmu utripanja. Tudi elektrokardiografske preiskave pokažejo značilne znake. Krvni tlak, ki je v glavnem pod vplivom konsti- tucije, individualno različno narašča in starostno srce tudi po svoji strani prizadeva. Žilni utrip ostaja po efektu in hitrosti v normalnih mejah, dokler srčno opešanje ne prekorači merodajne meje. Starostne spremembe na ožilju v možganih in predvsem na velikih žilah odvodnicah, navadno naj- bolj in najpogosteje na nogah z dvignjenim odporom za pretok krvi, prekomerno obremenjujejo srce. Posledice oslabelosti starostnega srca se kažejo bolj ali manj na celem telesu. Posebno opazne pa so na najbolj občutljivem organu — na možganih. Zaradi skleroze pod normalne potrebe zmanjšan krvni obtok v možganih, kjer žilice lasnice (kapilare) zgubljajo svojo lastnost prilagojevanja in peša njiho- va sposobnost vsrkavanja potrebnih snovi, poleg sprememb na ožilju pospešuje tudi še opešano srce. (Sledi nadaljevanje in konec) 6- IZNASlH KRAJEV 3. marca 1977 - TEDNIK Ormož Skupina mladih klovnov („vajencev") v Ormožu. Foto: zk Za celo leto dovolj smeha Ormoški karneval si iz leta v leto trdneje utira pot med pustne kar- nevale po naši ožji domovini. V pri- hodnje bi mu morali posvetiti še več pozornosti, kajti število ljudi, ki so se zbrali na Kerenčičevem trgu to tudi zahteva in si želi. Smeha je bilo dovolj in se bodo o domiselnih šalah in maskah v Ormožu še lep čas pogovarjali. Karneval je bil ak- tualen, kajti nastopajoče in prika- zujoče skupine so ljudem kazale re- lične življenjske stiske in resnice. Videli smo, kako poteka združe- vanje kmetov, opazili smo tudi kul- turna trenja in vrenja v neki sredi- ni, ki se recimo imenuje Miklavž pri Ormožu in tako dalje. Ormož in seveda vsi občani in de- lovni ljudje so se živo vključili v praznik, če ga smemo tako imeno- vati. Veselo je bilo že v torek dopoldne, da o popoldnevu niti ne govorimo. Dober teden je že, odkar ni več pusta, a Ormožanci ga še pomnijo in ga bodo še pomnili, kajti karneval postaja del njih, del njihove vsakdanje resnice. Lepo bi bilo in seveda tudi prav, če bi se nekaj tistega, kar sta govorila spretna napovedovalca Radio Or- mož, tudi uresničilo. Tako bi življe- nje tudi po pustu postalo sladko. ________________ik Fsen vošin en lepi predpomladanski pozdrof. To prejšje dni se nan je ze prova pomlodprikozala, gnes v nedelo gdo van jas toti kot doj zaflikov- len, pa se gor na lepo vremen drgoč zima sprovla. Tak pomalen sneg nale- tovle no glih tak zgleda kak, da bi se beli metulipo lufti lovili. Mica, ki lepo za mojo zdrovje skrbi mi že dvo dni provi, da si moren drgoč duge gate oblečti. V toten vremeni človik resen ne ve kak bi se obleka, da ne bi s pre- hlodon kokšne kripe doba ali pa da mu ne bi vroče bilo. ,,Duge gate gor, duge gate doj", to mi že na jetra gre. Moj vremenoslovec kože, da mo v to- ten leti čista narobe vremen meli. . . Pa pustimo vremen pri fniri, saj še ga vremenoslovci mujmo/sekajo. Nekaj pa fseeno drži: Gdo mene po kosteh no drugih rezervnih delih trgati z.ačne, — te se padavine obetajo. Ce se drugo ne zgodi, te me vinska ploha zgrobi v gostilni, za padavine (po glovi) pa Mica duma poskrbi. Ja, naše lube ženkice lubice no dekline do zaj skoro svoj svetek 8. mere obhojale. Vsi moški v naši vesi smo se že zmenli, da mo si tisti den veselico naredil no se ga pošteno natreskali. Gdo sen jas moji Mici toti sklep naše moške delegacije poveda, ba krik in vik pri hiši no že fse zgleda, da z naše veselice nede nič. Mo pač mogli počakati do dneva 40 mučenikof, ki smo si ga dedi za svoj proznik zebrali. Na ,,fseh lukenj den ", tudi tistih, ki so na naši cesti 8. merca, mo pač te dedi enkrat duma ostali no s ten izkozali našin bojšin polovican, da se fsaj en den v leti lehko po moško obna- šajo . . . To sen van tak boj za hec napisa, drgačik pa sen jas proti totin prozni- kon. Naše ženske, ki kak črna živina cele dneve v službi, na poli, pri živini, okoli dece no dedof rintajo, bi mogle fsoki den malo proznika meti. Da pa se to ne zgodi smo mi hločari krivi, ki rajši cajtnge štejemo ali pa v gostilno vujdemo, kak da bi ženskan kaj pomogali. Toga si ne smemo šteti v čost. Fsoki den jin naredmo malo osmega merca pa do boj zadovolne kak če mo se en den v leti okoli jih z rožicami, s puseki no drugimi pozornostmi smu- kali. V dostih primerih je resen tak, da ženska drži pokunci tri hišne vogle pa še strtega z dedon vred. Zaj pa čista zaresen: Fsen mamican, diklinan, delafkan, kmetican, upokojenkan . . ., želin fse najlepše ob prazniki z željo, da bi osmi mere 365 dni v leti praznuvale, da bi mele zadosti vrtcof za svojo deco, da bi si vzele cajt tudi za seje naših delegacij no drugih organizacij no društev na kerih sefort naprej z malo izjemami, — sami dedi srečuvlemo. Fse najlepše no najboljše van želi vaš Lujz. ■ KRATKE NOVICE CIRKOVCE: V soboto in v nedeljo je zopet steklo delo pri gradnji druge faze doma krajanov, ki so pridno delali pri betoniranju temeljev in izkopu kanalizacije za celotno stavbo otroškega vrtca. Krajani se zavedajo, da je dograditev otroškega vrtca pred njimi velika delovna obveznost, saj bi ga želeli odpreti že 1. septembra letos. zk KIDRIČEVO: Člani sveta za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje v TGA ,,Boris Kidrič" so na zadnji seji med drugim sjs-egovorili tudi o pomoči otro- kom delavcev, ki so umrli. Na predlog kadrovsko socialnega i sektorja so sklenili, da bodo; vsakemu otroku, ki se šola j izplačali mesečno poprečno 800 ' dinarjev, ne glede na to v kateri TOZD je pokojni otrokov stariš delal. Tako bodo vsem takim otro- kom njihovih delavcev, ki so ostali brez enega ali obeh roditeljev omogočili boljše pogoje za šolanje v osnovni šoli. FM PTUJ: Krajevna skupnost je pripravila posebno brošuro ,,Informator občanov KS Ptuj". Natisnila jo je Ptujska tiskarna v 3.500 izvodih, tako da jo bo dobilo vsako gospodinjstvo. V brošuri ' podrobno opisano delo krajevn skupnosti in njenih organov v letu 1976, obsega prikaz dela temeljne delegacije in strukturo krajevne samouprave. V brošuri je tudi razpis o skhcu zborov občanov, ki bodo na območju krajevne skupnosti v času od 7. do 20. marca. MG POLJCANE: Osnovna organizacija ZSMS je pred dnevi izdala prvo številko svojega glasila Ml MLADI. Glasi- lo je prvo te vrste v občini Slov. Bistrica in zasluži vso pozornost. Glasilo je izšlo v 100 izvodih in seznanja mlade z dosedanjim de- lom in programom nalog v letošnjem letu, pa tudi z drugimi dogajanji z območja občine in krajevne skupnosti. VH Člani OO ZSMS so za letošnji praznik Dneva žena pripravili obširni program z vrsto raznih kulturnih prireditev in nastopov ter tudi športnih tekmovanj. Obiskali bodo tudi najstarejše žene in borke NOV. Prireditve bodo trajale od 5. marca do dneva praznika. VH Da bi se kar najbolje usposabljali na področju SLO bo- do v kratkem ustanovili mladinsko četo teritorialne obrambe, ki bo delovala v okviru OO ZSMS in mlade praktično usposabljala. VH HAJDINA: Na območju krajevne skupnosti je bila prejšnji teden javna razpra- va o preobrazbi kmetijstva. Udeležba je bila povsod zadovolji- va, prav tako podajanje same problematike. Ker je uvedba temeljnih organizacij kooperantov in sploh preusmerjanje kmetijstva velika novost, so se razpravljalci dogovorili, da se po nekaj tednih spet sestanejo in preučijo obstoječe možnosti. Takih razprav si kmetje želijo še več, saj jim dajejo možnosti opozoriti na probleme in iskati možnosti za njihovo odpra- vo. S. B. LENART V SLOV. GORICAH: Zbori skupščine občine Lenart so na ločenih sejah, 24. februarja med drugim sprejeli tudi program dela občinske skupščine in njenih zborov za prvo polletje letošnjega leta. Osnutek programa je bil prej v javni razpravi, pripombe pa je dala samo občinska konferenca SZDL. Vse tiste pripombe, ki ne- posredno prizadevajo delovnega človeka in občana so upoštevali v programu, niso pa tistega, kar je že zapisano v določilih občinskega statuta, ker so menili, da tega ni potrebno posebej ponavljati še v programu dela. f VIDEM pri Ptuju: Prosvetno društvo se pripravlja na uprizoritev dramskega dela SVOJEGLAVKA, s katerim bodo potem gostovali tudi na nekaterih drugih odrih v ptujski občini. Mešani pevski zbor pa bo v tem mesecu praznoval 25-letnico svoje- ga delovanja, kar bodo proslavili z jubilejnim koncertom, ki ga pri- pravljajo skupaj s tamburaškim orkestrom. šm... Studenice Dravinja odloča o usodi prebivalcev ob njei Te dni se prebivalci Dravinjske doline, posebno na območju občine Slov. Bistrica (Poljčane, Studenice in Makole), srečujejo z neugodnim nasprotnikom, vodno stihijo. Ta že skoraj tradicionalno zavira gospodarsko, predvsem pa kmetijsko dejavnost krajev in ljudi ob reki Dravinji. Skoraj vsako pomlad, če je topleje pa tudi prej, ko se začenja odjuga v višjih predelih Pohorja, postaja Dravinja neukro- čena. nadloga, katera na števil- nih mestih svojega še neurejenega toka, prestopa bregove in tako povzroča velika umetna jezera. Teh pa ni mogoče izkoristiti v turistične in tudi ne v druge pridobitvene namene. Vodna stihija cesto globoko posega v usodo gospodarskega razvoja krajev in živ^enje prebivalcev ob njej. tako tudi ni nič čudnega, da so prav kraji ob Dravinji uvrščeni med nerazvita območja v SR Sloveniji. Posebno prizadeta so območja od Poljčan in Studenic do Makol, kjer Dravinja pogosto poplavlja predvsem ob večjih nahvih, uničuje kmetijske pri- delke in ogroža komunikacije. Sedaj, ko so v zgornjem toku Dravinjo uspeh že regulirati, se je nevarnost poplavljanja področij okoU Studenic in Makol še povečala, saj voda iz urejenih delov struge hitreje in v večjih količinah prodira v še neurejena področja med Poljčanami in Makol ami, kjer je struga plitva in bogata z vijugami, ki ovirajo liitreiši tok vode. Tako so poplavljene vode sedaj zajele na tem območju, doslej še nepriza- dete obdelovalne površine. Niso pa tudi maloštevilne družine, katere občutijo te mokre neugodnosti Dravinje, kar na pragu svoje domačije. Gotovo bo morala biti ena od osnovnih nalog pri odpravljanju nerazvitosti krajev v dravinjski doUni, dokončna regulacija Dra- vinje v celotnem toku, saj le ta sedaj skozi vse letne čase prinaša velike gospodarske izgube in neugodno odloča o usodi prebivalcev in krajev ob njej. Ker vehk del te reke poteka prav na območju kmetijsko obdelovalnih površin občine Slov. Bistrica, .■'.ato ostaja močno okrnjeno tudi kmetijstvo te občine, saj iz leta v leto beleži zmanjšanje svojega deleža v dcupnem gospodarstvu občine. Eno od številnih in obsežnih umetnih jezer Dravinje pri Studenicah. *• , Besedilo in sUka: V. Horvat Za praznik Žena kulturna dvorana Turnišče pri Ptuju Ob letošnjem dnevu žena se bo krajanom v Turnišču pri Ptuju naposled uresničila njih dolgoletna želja, da bi imeli svojo dvorano, kjer bi se naj odvijalo njih kulturno in družabno življenje. Krajevna organizacija SZDL je namreč dobila v upravljanje nekda- njo strojno lopo bivše zadruge na Turnišču, ki so jo povsem preure- dili, napravili so tudi prizidek. Dvorana meri 14 x 8 metrov. Imajo tudi manjšo dvorano, namenjeno za seje in druge sestanke. Kraiane ie obnova dvorane velja- la 400.000 dinarjev. Pri tem pa niso všteta vsa tista dela, ki so jih opravili ljudje sami, kar znaša prib- ližno 150.000 novih dinarjev. Ne- kaj denarja so prispevali obrtniki pa tudi podjetja. Izkazala seje zla- sti mladina in člani znane strelske družine ter posamezniki. Nekateri med njimi so prispevali tudi denar- na sredstva. Brez dvoma so krajani pokazali, da se da z voljo, vztrajnostjo marsi- kaj doseči. Treba je le sposobnih ljudi, ki poprimejo na pravem kon- cu in potem uspehi ne izostanejo. Dvorano bodo odprli v soboto 12. marca ob 10. uri, zvečer pa se bodo v dvorani prvič zbrale žene, ki bodo kot prve preživele v veselem razpo- loženju in tako proslavile svoj praz- nik. Krajanom in ženam Tumišča čestitamo! O. K. JAGA JE PREJ KOT REPA" Redkih, vendar vedrih besed, je v domačem krogu Anton Zelenko iz Podvinc 4 pri Ptuju praznoval decembra lani svoj 70. rojstni dan Letos praznuje že svoj drug velik jubilej, 50 let udejstvovanja v lovstvu. Za svoje požrtvovalno udejstvovanje je bil maja 1973. odlikovan od Lovske zveze Slovenije z znakom za lovske zasluge. Sicer pa je lovec od glave do pet, kot temu pravimo. Ko ga je eden mlajših članov zelene bratovščine v jeseni lani vprašal: ,,Tona, ali si že pospravil repo? ", mu je on brez oklevanja odgovoril: ,,Jaga je prej kot repa!" Kljub njegovemu vedremu raz- položenju pa mu življenje samo ni bilo preveč naklonjeno, saj mora še sedaj kot kmet obdelovati zemljo, katera mu daje edini vir dohodka. Marsikatero noč je ostajal brez spanca, trle so ga mish na jutrišnji dan, kako opraviti vse ob pravern času. Zcm^a čaka na gospodarja, gospodar pa brez lova ne more. Tem težje mu je sedaj, ko je že dve fcti brez žene Berte. Na domačiji v Podvincih živi z mlajšim sinom, ki si je pred kratkim ustvaril družino. Kljub sedmim križem še opravlja vsa gospodarska dela redno. V „štah" ima dve kravi, mleka je dovolj, tudi perutnmc je dovolj, rgive redno obdeluje, če ne sam pa ob pomoči sina in ostalih vaščanov. „Za silo še kar gre'', pravi sam in potreplja pub^a po smrčku, ki pridno sedi ob gospodarju in ga, kot vedno radoveden ovohava. Ob našem obisku na r^egovi domačiji je bilo vse mirno. Pomislih smo že, da ni nikogar doma. Na gospodarskem poslopju je visela velika črna tabla, na njej pa: Pozor, hud pes! Vratom se tako nismo upali približati, zato smo od daleč na glas pozdravih: „Dober dan... je kdo do- ma? " . ,. Nič, čez nekaj časa pa seje nekje iz notranjosti zaslišalo: „Ja, kaj bi radi, kar naprej, pes je zaprt v hiši!" Stopili smo bliže, k vratom, izza katerih je nriliajal glas in pokukali čez lino. Starejši možakar je vneto česal kravi, nas začudeno pogledal m vprašal: „Kaj bi pa vi radi, elektriko sem že plačal" Kmalu smo se sporazumeli, sedh skupaj za mizo in razgovor je počasi stekel Možakarje naslonil glavo ob dlan, nakremžil čelo, se za trenutek zamislil se spet nasmehnil in začel: „Hm. jagam pa res najrajši. V naši družini je to že tradicija. Moj oče je bil lovski paznik, zato sem se z lovom zgodaj srečal, zelo zgodaj je v meni vzbudilo vesele do narave nasploh. Loviti sem začel z 18. letL Dve leti sem bil gonjač, pripravnik, dobro se spomir^am, ko sem leta 1928 (lelal lovski in šumski izpit pri sreskem načebiiku v Ptuju. Tudi svojega lovskega krsta se spomi- njam, za vsak nepravilen odgovor je padla batina z gorjačo. Loviti pa sem le začel Naprej sem streljal vrane in srake in ostale roparice, po izpitu pa sem ialiko šel že v pravi pogon z ostalimi lovci Od takrat pa vse do pričetka drujic svetovne vojne sem bil v službi pri graščaku Pongracu v dornavskcm gradu. Tam sem skrbel za gozd, za lov sam, občasno pa sem opravljal tudi razna dela v ogromnih vinogradih. Po grofdvi smrti, leta 1942, je vse propadlo. Skupaj z gozdom sem postal ,,last" takratnega obrtnika Kodela iz Ptuja. Po vojni smo ustanovili na istem območju skupaj z Domavo in Pacinjem ter delno Podvinci, samostojno lovsko družino. Taka je obstajala le nekaj let, kajti že kta 1948 smo prišli v združeno lovsko dmžino ,,Jože Lacko". Presneto dobro se spominjam lovov na žive zajce in fazane, saj je bil največkrat pk;n zelo obilen. Nastavili smo velike mreže in v pogonu, 3 do 4 km na dolgo tirali divjad v past. Ulovljenje zajce smo . pozneje prodali za lepe denarce v j inozemstvo." i Tako je Anton Zelenko lovil leto za letom, s puško seveda najraje. Trofej ni zbiral ker sam pravi, da se nerad hvali. Lovil je pač iz potrebe iz čiste želje, seveda je še raje hodil po gozdu in krmU divjad, v zimskem času toliko bolj. Tuki to je ena od po^avitnih nalog zelene bra- tovščine. K i^egovemu dvojnemu ju- bileju, se tudi mi pridružujemo številnim čestitkam njegovih sta- novskih tovarišev: „Še na mnoga zdrava leta Tone!" M. Ozmec Anton Zelenko. V trenutku se je prelevil v vedrega lovca, vsakdanje kmečko oblačilo je zamenjal z lovskim, žuljave roke so prijele puško, njegovo zvesto spremljevalko. Misli pa so nekje daleč . .. FOTO: M.Ozmec TEDNIK - 3. marca 1977 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE-7 Svatovsko vabilo prekmurskega pozvačina v opravi ,,prekmurskega po- zvačina ' Štefan Novak že desetletja oznanja širši slovendci javnosti delček narodnega bo- gastva Prekmurja. Življenjska pot ga je sicer odtrgala od prekmurske zemlje, vendar ji ostaja zvest tudi na drugi način: v fcsene izdelke - ^ominke ji zapisuje zvestobo in predanost pokrajinskim in drugim značilnostim Prekmurja. Danes živi in dela v Ljubljani, zaposlen je kot liišnik v gradbenem šolskem centru. Njegovo rojstvo je zapisano v kroniki Žižke (Cren- šovci), Prekmurje. Njegova vešča roka je izdelala vrsto lesenih spominkov Prek- murja; ponaša pa se tudi z ,,biseri" lesenih pokalov, kijih je izdelal za nekatere znane športnike in druge. Že nekaj let je reden gost ptujskega kurentovanja s karne- valom in drugih prireditev sirom Slovenije. Prosti čas poleg ostalega posveča še prenosu prekmurske folklore na mladi rod. Na vprašanje, kaj predstavlja prekmurski pozvačin, odgovarja, da je njegova osrednja vloga: vabilo gostov na svatbo. Delovnik je razpet skozi vso leto, za razliko od kurenta, ki zvoni le 14 dni v k tu. Vsak delež v opravi pozvačina nosi v sebi določeno simboliko. Gotovo pa je, da se oko najprej „zaustavi' pri klobuku, je iz pavjega, fazanovega in petelinjega perja ob družbi pomladanskih rož, rožmarina, pušpana in zimzelena. Pavje perje predstavlja dolgo nevestino življenje. Fazanovo ferje dolgo življenje ženina. eteUnje belo perje predstavlja nevesto, črno pa ženina. Pozvačinova oprava pa se bohoti še z raznobarvnimi trakovi, ki jih je toliko kot dni v letu, to je 365. K njegovi opravi sodi se kravji rog, čutari, kompas, pribor za jedačo in pipgačo. V torbi je prostor za seznam gostov na svatbi Pozvačinu sta ženin in nevesta izročila dva robčka, v katera sta si brisala solze ob slovesu od doma; pa tudi dve brisači v kateri sta se zadnjič brisala kot samca. Nosi tudi 6 konjskili zvoncev, sekiro, na kateri je pritrjena ježeva koža. Na ježevki pa je tudi 7 trakov, ki ponazarjajo dneve v tednu. Kot smo že zapisali nosi vsa oprava pozvačina, življenjsko simboliko. MG Š tefan Novak v popolni opremi prdcmurskega pozva- čina. Foto: R Likovna prizadevanja Ormožank in Ptujčank v Ptuju postaja že tradicija, da Pokrajinski muzej skoraj avtomat- sko vsakoletno razstavno dejavnost v paviljonu Dušana Kvedra začenja meseca marca in se na ta način vključuje v program proslav mednarodnega praznika žensk. Spomnimo se samo na lanskoletno razstavo ,,Vlakno in izdelek", na kateri je bilo predstavljenih 400 predmetov materialne kulture s področja ptujskega Pokrajinskega muzeja, ki so jih izdelale in tudi umetniško oblikovale pridne ženske roke. Razstava je zajela pro- ces, ki je bil v preteklosti potreben, da se je pripravilo in obdelalo vlak- no, iztkala lanena in volnena tkani- na, iz nje pa napravilo potrebno oblačilo in -drugi uporabni pred- meti, koristni /a hišo. Tudi v letošnji program proslave 8. marca smo vključili prireditev, ki tokrat poudarja likovna prizade- vanja razstavljalk z območja ormo- ške in ptujske občine, ki je obenem področje ptujskega Pokrajinskega muzeja. Razstavo sestavlja osem avtoric (s 64 eksponati), ki živijo v Ormožu, Ptuju in Kidričevem in so različnih življenjskih pogledov in egzistencionalnih nazorov. Za vse se lahko reče, da skoraj povsem samorastniško pristopajo k obrav- navanju motivov in kljub zavzeto- sti za družino in poklic vztrajajo na likovni tvornosti, vsebinsko bogato motiviko pa največkrat črpajo iz okolja, ki jih obkroža. Zato so v njihovem svetu snovanja najboga- teje zastopani portret, krajina, žanr in tihožitje. V teh heterogeni skupini ustvar- jalk, ki jih zajema razstava, je težko govoriti o generacijski povezanosti, o likovni zaokrože- nosti in celovitosti nastopa. Vseka- kor pa je potrebno poudariti njiho- vo željo po ustvarjalnosti, spošto- vati njihovo sposobnost prilagaja- nja zahtevni motiviki in koloritu ter prizadevnost in vztrajnost, brez katerih do tega uspeha ne bi prišlo. V največ primerih so razstavljalke želele le slikati in s pomočjo barv izpovedovati svoja čustva in nemir, kljubujoče iskati stik z lepim, kar jim poklic po navadi ne more nuditi. Povsem razumljivo je, da so starejše razstavljalke resno posega- le po ekspresionizmu, vodečem sti- lu med obema vojnama. Tudi mlaj- šim ustvarjalkam je ta način obrav- navanja motivov postal vodilo, saj so v svojih prizadevanjih, ki razen v treh primerih niso mogla biti pro- fesionalna, najlažje posegale po preizkušenih sredstvih. Sodeluje osem razstavljalk: Vera Blumenau-Simonič, Vilma Kac, Elvira Karapandžič, Elza Oeltjen- Kazimir, Veronika Rakuš, Rozina Sebetič, Irena Tušek in Hermina Tobias, ki so z 64 olji, temperami in akvareli okrasile ves razstavni paviljon Dušana Kvedra v Ptuju. Razstava bo odprta danes, 3. marca ob 17. uri. V programu ob otvoritvi bodo sodelovale tudi ama- terke, ki se ukvarjajo s poezijo in prozo. Vljudno vabljeni na otvori- tev razstave! Dr. Štefka Cobelj DA BO DELAVSKI DOM ŠE PRIVLAČNEJŠI Na seji komisije za kulturo in medrepubliško sodelovanje so sklenili predlagati občinskemu svetu ZSS Ptuj, da v delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju odpre stalno razstavo slikarjev - amaterjev z območja ptujske občine. S sredstvi delovnih organizacg in deležem sindikalne članarine je bil pred leti razširjen in obnovljen delavski dom, ki je bil poimenovan po delavcu-revolucio- narju Francu Krambergerju. Na stenah lepo urejene sejne dvorane je dovolj prostora za stalno razstavo. Razmisliti pa je treba o možnosti ureditve za razstavo tudi predprostor. Na območju ptujske občine je precejšrge število slikarjev - amaterjev, zato bi bUo prav, da se jUi predstavi širšemu občinstvu. V predlogu komisge je ideja, da bi naj vsakega slikarja predstavili posebej s tem, da bi bila njegova dela razstavljena po en mesec. Otvoritev te stalne razstave bi naj vključili v letošnji program jubilejnih prireditev. FF OSTANEK DOHODKA NAMENILI ZA ŠIRŠE DRUŽBENE POTREBE v Komunalnem podjetju Ptuj — TOZD komu- nalni servisi so v minulem poslovnem letu dobro gospodarili, kot je to ugotovil na zadnji seji delavski svet. Pri delitvi ostanka sredstev po zaključnem ra- čunu so upoštevali širše družbene potrebe in sredstva v višini 102.000 dinarjev namenili za gradnjo novega gasilskega doma v Ptuju, za gradnjo vodovoda Slo- venske gorice in za druge potrebe. Del ostanka do- hodka pa bodo porabili za izboljšanje svoje osnovne dejavnosti in nakup nove opreme. Odločitev delavcev te temeljne organizacije je vse- kakor vzgled vreden posnemanja. Naj pripomnimo še to, da so njihovi osebni prejemki v preteklem letu beležili le minimalno povečanje. MG Združevanje sil tudi v ljubiteljski kulturni dejavnosti Hvalevredno je zanimanje občanov za kulturnoprosvetno delo, vendar že nekaj let ugotavljamo v ptujski občini, da se v preveliki množičnosti si- le drobijo in da ne dosegamo zaželjene kvalitetne rasti, predvsem na pod- ročju dramske dejavnosti. Na sobotni redni letni konferenci Zveze kulturnih organizacij občine Ptuj, ki so se je udeležili številni delegati — predstavniki posameznih kul- turnih društev in dejavnosti v njih, je bilo vseskozi prisotno mišljenje, da je zanimanje za amatersko kulturno dejavnost zadnjih letih izredno naraslo, kar je posledica večje skrbi Zveze kulturnih organizacij in naše družbe v celoti. Na voljo pa je tudi nekaj več denarja, ker je pri- merna materialna osnova ravno tako pomemben dejavnik v celotnem amaterskem kulturnem snovanju. Uvodoma je predsednik Zveze, Stane Stanič, poročal o drugi konferenci Zveze kulturnih organizacij Slovenije, ki je bila v mesecu januarju v Novi Gorici, na njej je dobila Zveza tudi nekoliko skrajšano ime (prej: Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije) in novi statut, ki prinaša vrsto novosti v povezovanju in delovanju občinskih Zvez kulturnih organizacij. Na tem osrednjem republiškem sestanku je bilo posebej poudarjeno, da razsežnost kulturnega amaterizma pospešuje dvig splošne kulturne ravni delovnega človeka in občana in nadaljuje pozitivne izkušnje zgodovinskega poslanstva delavsko prosvetnih društev. Tajnik Zveze kulturnih organizacij občine Ptuj, Dušan Kožar je v svojem poročilu navedel, da deluje trenutno v ptujski občini 32 prosvetnih društev in da so v glavnem ta društva zelo dejavno vključena v kulturna prizadevanja v krajevnih skupnostih, v vaseh, kjer se porajajo in v združenem delu, kamor jih pogosto povabijo. Vzporedno s tem pa se zastavlja tudi vprašanje, kako vso to dejavnost voditi in ji nuditi potrebno strokovno pomoč. Glasbeno poustvarjanje, predvsem delo pev- skih zborov napreduje, uspehi v gledališki dejavnosti pa še zdaleč ne dosegajo pričakovanega. V tej sezoni to že rešujemo s posebnim mentorskim načinom vodenja dramskih skupin in so nekateri pozitivni rezultati že prisotni. V prihodnje v ptujski občini ne bomo imeli več profesionalnega režiserja, je dejal tovariš Kožar, ker enostavno dela ne zmore in zato tudi že nekaj let ni pričakovanih rezultatov. V razpravi je bilo nato postavljeno tudi vprašanje, kako v prihodnje urediti, v skladu z zakonom finančno poslovanje v društvih. Ali naj bo le- to urejeno v okviru krajevne skupnosti, centralno pri Zvezi ali kako drugače. Se pred tem pa bi bilo potrebno zakonodajalca opozoriti na posledice, ki jih zakon prinaša. Na to so opozorili tudi predstavnika repu- bliške Zveze kuhurnih organizacij Slovenije, Francija Končana, ki je obljubil potrebno pomoč in skupen nastop pri republiških organih, pri SDK in organizaciji strokovnih seminarjev za blagajniško vodenje finančnih dokumentov pri prosvetnih društvih. V zvezi s kvantiteto kulturne dejavnosti je bilo rečeno, da je skoraj v vsakem kraju drugačna situacija. Nekje prevladujejo čisto lokalistične težnje in interesi, drugje spet neke vrste rivalstvo med skupinami in podobno. Občani imajo pravico do takšnega združevanja in jim je ne smemo odvzemati, vprašanje pa je, če je vse v redu z našo organiziranost- jo kulturnega dela v občini. Zanimiv je bil predlog, da naj v posameznih sredinah dobijo svoje mesto tiste dejavnosti, ki so tam najbolj zaživele in za katere je največje zanimanje, da se naj prav tam združijo sile iz vse krajevne skupnosti. Tako na primer naj bodo Markovci center folklorne dejavnosti v tej krajevni skupnosti, v Prvencih pa se naj /bero ljubitelji odrske umetnosti in tako naprej. V nobenem primeru ni opravičljivo, da imamo v eni krajevni skupnosti do tri ali več igralskih skupin, ker ni dovolj igralcev in ne sredstev , da bi jih lahko primerno materialno podprli. Premalo je, da ob koncu vsakega koledarskega leta ugotavljamo, da smo toliko in toliko napravili. Vprašati se moramo predvsem KAKO smo to napravili. Po nakazanem programu delovanja članov Zveze kulturnih organizacij občine Ptuj za leto 1977, je bilo v poročilu nadzornega odbora potrjeno dosledno spoštovanje veljavnih predpisov in dogovorov izvršnega odbora, tako v materialnem kot v programskem smislu vodenja kulturnoprosvetne politike v ptujski občini. Ob koncu naj še zapišemo, da smo v soboto na letni konferenci Zveze kulturnih organizacij občine Ptuj pogrešali nekatere vabljene predstavni- ke družbenopolitičnih organizacij v občini, ki jim ne sme biti vseeno, kako in v kakšni meri teče kulturna dejavnost v osnovnih sredinah naše družbenopolitične skupnosti. M. Sneberger V mesecu, ko praznujemo mednarodni praznik žena - 8. marec, je prav, da se spomnimo žensk, naših mater, žena in deklet, ki so si s svojim delom v času narodno-osvobodilnega boja s svojim zadržanjem med okupacijo zaslužile, da se jih spomnimo, da ohranimo trajen spomin nanje. Ena od takih mater in žen je bila tudi Štrafelova mati iz Markovec pri Ptuju. Štrafelova mati je bila žena upokojenega železničarja, ko je vdri okupator v našo deželo. Kot mlada žena in mati je živela v različnih krajih Slovenije, kjer je pač njen mož služboval in opravljal svoje službene dolžnosti Po moževi upokojitvi sta se za stalno naselila v skromni domačiji v osrčju Lukarije, v zibelki kurentov in narodnih običajev, ki jih danes cenimo in občudujemo. Gospodarila sta na domačiji v Markovcih, le pol streljaja oddaljeni od deroče Drave, kjer njen tok napravi velik ovinek proti Halozam. Pogosto je Drava tu metala na suho svoje žrtve, kijih je prinašal njen tok. Zaradi gradnje jezu za HC SD 2 v bližini bivše Strafelove domačije se povsem spreminja podoba okolja tedanjega časa. Štrafelova mati je imela štiri otroke, tri fante in eno dekle. Vse štiri je vzgojila v narodnem duhu, z ljubeznijo in skrbjo, kot da bi bila že takrat slutila, koliko žrtev in preizkušenj jili še čaka v življenju. Ko je okupator aprila 1941 pregazil m razkosal Jugosla- vijo, marsikatero noč ni zatisnila očesa. Poslušala je šumenje in bobnenje pobesnele Drave, ki je narasla grozila okolju. Takrat je rekla: ,JCot pobesnela Drava se mi zdi ta okupator, ki pred sabo poruši vse, kar se mu postavi nasproti". Mati je dobro poznala svoje otroke, zato jo je skrbelo, kako bodo prenesli to tujo strahovlado. Nigstarejši sin Janko je bil takrat že zaposlen pri železnici v Mariboru, Lojze, sreditji, je bil trgovski pomočnik v Ptuju, hčerka Klicaje obiskovala ptujsko gimnazijo, najmlajši Stanko pa je takrat komaj končal osnovno šolo in je še živel pri njej doma. Res, materirie slutnje niso bile brez osnove. Že poleti leta 1941 je bil njen sin Lojze izdan in aretiran, ker je sodeloval v OF. Vrgli so ga v ptujske zapore, od tu na Bori, in ne dolgo za tem, že 23. septembra 1941, so prestrašenemu ^udstvu rdeči plakati prinašali obvestilo, da je bilo za varstvo nemške države ustreljenih deset „banditov"j^ med temi je bilo tudi ime Alojza Štrafele. Mishm, da se ne motim, če trdim, da človek, ki še sam ni v življenju nič hudega doživel, ne more dojeti silne bolečine človeka d) izgubi ljubljenega bitja, pa naj bo to oče, mati, srn, brat ali sestra. To veliko, neznosno bolečino ob izgubi 20-letnega sina - talca je Štrafelova mati prebolevala v svoji notranjosti na svoji dcromni domačiji v Markov- cih. Še več! Na lastna ušesa je morala poslušati zmerjanje hitler-' jevcev, ki so na vasi s prstom kazali za njo, češ „mati bandita" in se zaničljivo obračali od nje . . . Toda, to še ni dovolj. Njeno ranjeno srce je dobilo še več udarcev. Hčerka Elica, že pred vojno je bila na ptujski gimnaziji Skojcvka, po priliodu okupatorja ni mirovala. Povezala se je z narodnoosvobodilnim gibanjem in- delala v OF. Bila je izdana, aretirana in zaprta v mariborskih zaporih. Po nekajmesečnem za- poru so osemnajstletno Elico, oktobra 1942, poslali v znano taborišče smrti v Aushvvitz (danes poljski Oswiečim). Ne vem, kje je jemalo svojo moč to Štrafelovo dekle, da je preživelo strahote taborišča in se živa vrnila po osvoboditvi k staršem. Bila je povsem izčrpana in bolna, kom^ senca prejšnje vesele Elice. Čas in svoboda stajo ozdravila, opomog- la si je in zaživela. Nekega dne v avgustu 1942 pridrvijo z avtomobilom gestapov- ci in se ustavijo pred Štrafelovo hišo. Vdrejo, preiščejo in aretirajo vse Strafelove: mater, očeta in 154ctnega Stankota. Najprej jih prepeljejo v ptujske zapore, čez nekaj dni pa v celjske. Strafelov oče je v zaporu težko zbolel, zato so ga odpustili domov. Po nekajtcdenskem maltretiranju v ccljsicili zaporih so izpustih tudi Štrafelovo mater, vrnil se jc tudi sin Stanko. Razumljivo, da so jim pred izpustom gestapovci grozili, dajih bo doletela takojšnja smrt, če se bodo le za malenkost prcgreših zoper varnost nacističnega rajha. Vendar te grožnje Štrafelovili niso prestrašile, ostali so to, kar so bili. O tem sem se tudi sama prepričala, ko sem koncem oktobra ali v začetku novembra 1942 iskala pomoči. V zgodnjih jutranjih urah sem se zatekla k Strafclovim v Markovce. Mati me je sprejela z vso skrbjo in Ijubezngo, čeprav je tvegala življenje, saj si takrat že zato, če si dal partizanu košček kruha, dobil od Nemcev strel v glavo. Štrafelova mati mi je pomagala, kolikor je mogla. Ko sem se ogrela in okrepčala, mi je v predpasnik stisnila še kos kruha, sin Stanko pa me je s čolnom prepeljal na desno stran Drave. Stanko mije še med potjo zaupal da ne bo ostal dolgo doma, a da ne vzdrži, saj ga lahko vsak čas ponovno zaprejo. Ne le gestapovci temveč tudi vaški hitlerjanci so ga imeli stalno na očeh. Ko me je odložil na desnem bregu Drave, sva se s Stankom prisrčno poslovila, od- peljal se je nazaj, mene pa je pot vodila naprej. Stanko je resnično držal obljubo, kmalu je odšel v partizane. Pridružil seje terencem, nato je bil kurir TV postaje. Vemo, kako težka je bilakurirdca pot, kako nevarna in tvegana. Na pot si moral ob vsaki nočni uri, v vsakem vremenu, treba je bilo zelo dobro poznati poti se izogibati križišč, naselq itd. Kurirje moral biti previden, tih, nekadilec, moral je znati menjavati poti Le malenkostna neprevidnost, že si se laliko znašel pred zasedo, zadrdra- le so brzostrelke in bilo je po tebi Tako je bilo 5. decembra 1944, ko so štirje mladi kurirji nič hudega sluteč šli po svoji poti dcozi križišče v Spuhlji. Naleteli so na zasedo nemacili policistov in vse štiri so pokosih z rafali, nobeden ni preživel. Med temi padlimi je bil tudi Stanko, najmlajši srn Strafelove matere, pokosili so njegovo mlado življenje Ic pol ure hoda od doma. Tiste usodne noči je Štrafelova mati sbšala v daljavi rafale. Tresla se je za usodo svojega sina, ker je vedela, kakšno nalogo opravlja. Ni ji dalo miru, navsezgodaj je poizvedovala in zvedela, da ležijo na križišču v Spuh^i štirje mladi partizani. Nemški policisti so gonili vaščane k mrtvim parti- zanom, da bi jih prepoznali, da bi mrtve kientificirali. Tudi po Štrafelovo mater in očeta so prišli in ju pripeljali na prizorišče boja. Ali si lahko zamislite bolečino uboge matere in očeta, ki sta med mrtvimi partizani prepoznala tudi svojega sina Stanka, vendar pred policisti tega nista smela pokazati Morala sta ga zat^iti in izjaviti, da nobenega od mrtvih ne poznata, čeprav so jima zadnje mesece bili vsi štirje kot sinovi. Večkrat so v temni noči lačni, mokri in premrii potrkali na okno njunega doma, da bi se najedU, ogreli in tako lažje nadaljevali pot, odšli v noč. Le pozneje doma, med štirimi stenami, ko ju nihče ni videl in ne slišal sta lahko glasno zajokala in zatulila od neizmerne bolečine ob zavesti da sedaj tudi njunega najmlajšega sina Stanka ni več. Kq bi bilo z ubogo Štrafelovo materjo in z njenim možem, če ne bi znala ob po^edu na mrtvega sina stisniti zob m obvladati svojih čustev, če bi zajokala. Policisti so komaj čakali na to, da bi kateri zajokal in bi potem kot volkovi planili na svojo žrtev, ubili bi ju bili na kraju samem za vzgled in strali ostalim ^udem v bližnji in širši okoUcl njuno domačijo pabi bili zažgali. Toda to strašno preizkušnjo sta dobro prestala, vzdržala pred sovražnikom. Kljub stalni nevarnosti straho- vitim udarcem, bolečini in trpljenju sta Štrafelova mati in oče dočakala svobodo. Dočakala sta tudi vrnitev hčerke Elice iz taborišča smrti in vrnitev najsta- rejšega sina Janka iz partizanov. Naj pri tem omenim, daje Janko že v bivši Jugoslaviji bil strojevodja pri žekjznicl kar je nadaljeval še med okupacgo, zato se je lahko kar z lokomotivo odpeljal v partizane. Nekje pred Lipo^avom je imel dogovorjeno mesto s partizani, pričakali so ga, onesposobili lokomotivo in odšli V koUkof mi je znano je Janko partizanil ^upaj z Mihco Gabrov- cevo, bil je tudi ekonom v partizanski bolnišnici, imena bol- nišnice pa se ne spomnim. Po osvoboditvi ko bi lahko mati in oče Štrafelova mimo zaživela, ju je dokončno strlo. Preveč je bilo trpljenja pod okupatorjem. Oba sta zbolela, oba postala nepokretna. Hčerka Elica, poročena Dolenc jima je bUa v veliko oporo in pomoč. Ni ju mogla pustiti v Markovcih, vzela ju je k sebi v Maribor. Pogosto sem ju obiskala, vendar nikoli se nista pritoževala čez svojo usodo. Vedno sta biia vedra in dobre volje, čeravno nista mogla iz postelje, čeprav sta preživela med okupacijo mnogo težkih ur. Tako kot sta v življenju skupno prenašala udarec za udarcem, ju tudi smrt ni za dolgo ločila. Le sedem tednov po smrti očeta je umrla tudi mati Štrafelova. Oba počivata v njunem rojstnem kraju, v Markovcih. Ob ^ominu na to ženo in mater lahko zapišem še naš izrek: Dokler bo imel slovenski narod take matere, ne bo izumrl! 8- NAŠI DOPISNIKI 3. marca 1977 — TEDNIK Tinje Odločitev za hitrejši naparedek s sprejetjem srednjeročnega razvojnega programa so si v krajevni skupnosti Tinje na bistriškem Pohorju začrtali pot hitrejšega razvoja na gospo- darskem in družbenem področju. Da bi to pot uresničili, so se v nedeljo, 27. februarja 1977 na referendumu z ogromno večino odločili za krajevni samopri- spevek. Ob okrog 98 odstotni udeležbi se je kar 91,90 odstotka krajanov izreklo za samopri- spevek, s katerim bodo v naslednjili petih letih zbrali čez 1,300.000 dinarjev. K temu bi naj prispevale okrog 300 tisoč dinarjev še samoupravne interesne skupnosti, 900 tisoč dinarjev pa delovne organizacije, kjer so krajani redno zaposleni Načrtujejo, da bi ta sredstva v naslednjih petih letih v glavnem zadostovala za razširitev številnih makadamskih cest, pomembnejše od teh pa bi tudi asfaltiraU, zlasti v samem Tinju, kjer bo treba prej urediti tudi kanalizacijo. Vse to jim bo omogočilo tudi ugodnejše avtobusne zveze in s tem lažji in hitrejši prihod na delovna mesta v industrijskih središčih. Ob tem je treba tudi poudariti veUko pripravljenost krajanov, da planirana denarna sredstva ople- menitijo še s prostovoljnim delom. To se bo še zlasti odražalo pri vzdrževanju cest in pri gradnji kulturnega doma, ki ga prav tako načrtujejo, saj so jim za kulturno življenje ustrezni prostori več kot potrebni Tinje, kulturno in gospodarsko središče bistri^ega Pohorja. Besedilo in slika: V. Horvat S seje izvršnega odbora Telesnokulturne skupnosti Ptii Na zadnji seji izvršnega odbora Telesnokulturne skupnosti Ptuj so člani najprej poslušali poročilo o porabljenih sredstvih in izvedbi programa dela v preteklem letu. Ocenili so, da je bilo delo skupnosti uspešno, saj so bile glavne akcije usmerjene na razvoj množičnosti in gradnjo športnih objektov v naši občini Odbor je potrdil gradnjo pokritega streUšča za zračno orožje, kar izhaja iz srednjeročnega programa dela. Z gradnjo bodo pričeli v letošnjem letu. Komisijo za gradnjo so poblastill da pripravi finančno anahzo gradnje. Ob koncu so soglašali, da pripravimo v Ptuju v naslednjem mesecu repubhško prvenstvo posameznikov v boksu. Obnovi telovadnice v Markovcih so namenih del sredstev in se dogovorih, da v letošnjem letu v Ptuju obnovimo stezo za trim. I kotar Ormož JELEGRAM" ZA MLADE Pred dnevi je za mlade iz občine Ormož izšla prva številka glasila TELEGRAM. Glasilo je za mlade iz Ormoža novost, hkrati pa tudi nova obveznost, kajti glasilo bo kmalu potrebovalo novih in svežih moči mladih ljudi. Osnovni namen glasila je, da pravočasno in konkretno ter jasno obvešča mlade o dogajanjih med mladimi. In kar držalo bo to, kar je v uvodniku zapisala urednica Telegrama Metka Ritonja, da je glasilo izčrpen pretok informacij med mladimi in sicer šele takrat, ko deluje v obe smeri. To pomeni od posameznikov do mladinske organizacije in od mladinske organizacije do posameznika. Torej apel vsem mladim: sodelujte tudi vi v Telegramu, kajti glasilo je vaše, pridružite se mishm in besedam mladih kot so recimo Magda Herga, Metka Ritonja, Karmen Moravec, Bojan in še drugi. Tudi vi se lotite pisanja! Povejte kaj vas teži, zapišite to. Naj ne bo pišočih Ormožancev le peščica. Problemi mladih v Ormožu so, torej... zk Mladi iz Kkkičevega bili na deki - niadi iz Cirkovc pa ne v soboto so se mladi iz Kidričevega udeležili delovne akcije pri gradnji druge faze Doma krajanov krajevne skupnosti Cir- kovce. Med osmimi rnladimi so bile tudi dve mladinke, ki so skoraj z enako voljo in močjo polnile betonski mešalec. Grad- beni odbor je delo mladih iz Kidričevega zelo pohvahl, kajti opravili so betoniranje temeljev in pripravili opaževanje še za nedeljo. Akcijo mladih iz Kidričevega velja pozdraviti in pohvahti, zelo pa smo bih presenečeni, ker na gradbišču ni bilo mladih iz osnovne organizacije zveze sociali- stične mladine Cirkovce, da bi tako skupaj z mladimi iz sosedne krajevne skupnosti izmenjah nekaj besed o nadaljevanju in izmenjavi delovnih akcij ter spregovorili tudi o drugem delu. zk Zahvala za pomoč Komisija za socialna vprašanja pri občinskem svetu ZS občine Ptuj je na svoji zadnji seji odobrila enkratno denarno pomoč v višini 1500 dinarjev, invahdoma iz Kidričevega, Antonu Kovaču in Mihaelu Sajdlu. Predstavnika občinskega sveta, Jože Šegula in Franc Klemenčič, ki sta ju pred dnevi obiskala, sta jima izročila prispevek ter se z njima zadržala v krajšem pogo- voru. Ob tej priložnosti sta ugotovila, da Mihael Sajdl živi v neprimernem stanovanjskem pro- storu; problem je prisoten že več leL Oba, tako Kovač kot tudi S^dl, sta delovna invahda. V mesecu, ki je pred nami, bomo večkrat razgiaševah probleme invalidnih oseb med drugim tudi iz razloga, ker se bliža datum praznovanja „mednarodnega dneva invahdov'. Na ta mejnik bomo navezovah aktuahiosti s tega področja, odkrito bomo spregovorih o delovnih in drugih invahdih, njihovih vsakdanjih težavah pri vključevanju v normalni življenjski tok in jih seveda skušah najustrezneje reševati. Izključitev iz delovnega procesa, predčasna, iz takih ah drugačnih razlogov, še ne pomeni, da smo s tako osebo „opravih". Zagotovitev ,,pokoj- nine" še ni vse; dcrbimo zanjo tudi vnaprej. Pokažimo, da je enako- vreden član naše družbe m kot tak tudi družbi še naprej potreben; ne potisnimo ga na strandci tir! MG Mogočni prstan za učence in njihove starše Dramski krožek, ki že lep čas deluje na osnovni šoli v H^dini, se je v soboto popoldne predstavil v hajdinski dvorani društva upokojencev mladim gledalcem, ki so kritično ocenili odrsko uprizoritev Milčinskega Mogočni prstan. 39 inladih članov dramske sekcije, je pod vodstvom prizadevne mentorice in režiserke Marte Sirovnikove, naštudiralo to privljično igrico, za katero so sceno in vse ostalo v glavnem pripravih učenci sami. Kot nagrado za njihov skoraj trimesečni trud jih je sobotna šolardca pubhka nagradila z burnim ploskanjem, ki mu tudi po nedeljski uprizoritvi ni bilo kraja. Letošnji Mogočni prstan je že drugo odrdco delo, s katerim se hajdinski šolarji predsta\djajo svojim staršem in ostalemu občinstvu. Lani so naštudirah Pogumnega Tončka in tudi z njim osvojih srca publike. Vsi, ki smo spremljali zgodbe in nezgode junaka Stanka (igra ga nadarjeni Robi Prelog), in njegovih prijateljev živah, jim žeUmo, da to ne bi bila zadnja predstava. S. B. Ograd za delavce z Opekarne Ptuj Dvorano ptujskega ^edališča so v petek, 25. februarja 1977 popoldne zasedli delavci Opekarniškega podjetja MAP Maribor, TOZD Opekarne Ptuj, ki so si ogledali dramatizacijo Jalnove povesti Ograd, ki jo je za odrske deske pririžila nadarjena avtorica Marna Koletnikova. Vse prisotne v dvorani je dodajanje na odru globoko pretreslo in tišino je le tu in tam zmotilo škripanje stolov. Občinstvo je nemo spremljalo usodo jetnice Pavle, ki je za ceno ljubezni prevzela nase moževo krivdo in se cela 3 leta pokorila za njegove grehe. Kljub temu pa se je resnica tudi tokrat izkazala. In ob njenem odkritju si je marsikateri gledalec globoko oddahnil. Osnovna organizacija sindikata je za člane opekarniškega kolektiva odkupila to predstavo in s tem uresničila del programa, ki si gaje zadala na področju kulture pod geslom kulturo delavcu. Iz izjav gledalcev je bilo razbrati da si želijo še več podobnih srečanj, ki bodo prav gotovo pritegnile tudi še tiste, ki so iz kakršnihkoh razlogov tokrat ostah doma. Silva Brodnjak Mladi radioamaterji V Radio 4dubu Ptuj se te dni končuje osnovni tečaj za radio- amaterje operatorje4construktor- stvo. Mladi radioamaterji z veliko elana končujejo še zadnji gradnji, kratkovalovni sprejemnik in ojače- valec. Doslej so si zgradih že detektor kot osnovno gradnjo, stabilizirani usmernik, tako brnič za učenje telegrafije, prav tako pa si sami grade različne naprave, kot so Unght show, multivibrator, različne vrste ojačevalcev in dru- go. Pri teoretičnem delu tečaja so spoznah osnove elektrotehnike, radiotehnike in elektronike. Obde- lah so tudi zgradbo in delovanje diod, elektronk, transistoijev in drugih delov. Po tem takoimenovanem A-te- čaju bodo pričeU z učenjem telegrafije in po uspešno opravlje- nem izpitu bodo dobih pravico delati ru klubski oddajno-sprejem- ni postaji. Janko Levanič Bo delal ali ne bo? ZIMSKO VESEUK Približuje se zima. Zima je čas otroškega veselja. Starši so nam že pripravili topla oblačila in obutev. Zelo se veselim snega. Vsako jutro, ko se prebudim, najprej pogledam skozi okno, če je že sneg pobelil na- ravo. Ko bo dovolj snega se bomo otroci sankali, smučali in kepah. Največ zimskega veselja bomo ime- li med zimskimi počitnicami. Ta- krat se sankamo na bližnjem hribu. Delali bomo tudi sneženega moža. Na glavo mu bomo dali star lonec, v roko pa metlo. Ob njem bomo ve- selo zapeli. Po končanih zimskih počitnicah se bomo spet veseli vr- nili v šolo. Jožica Kaučevič. OS Sela BILA SEM NA POClTNlCAH Bila sem na počitnicah v Ptuju pri teti Ireni. Teta Irena ima majh- no punčko, ki ji je ime Jolanda. Teta mi je dovolila, da sem jo lahko previjala, kajti videla je, da me to veseli. Kot vsak sem tudi jaz dobila domotožje po domu. Domo- tožje je bilo tako strašno, da me je teta morala takoj naslednji dan spremljati domov. Silviia Kramberger, 3/a Cirkovce KULTURNI PRAZNIK Tudi najmanjši pionir med nami ve, da je 8. februar slovenski kul- turni praznik. Rada bi vam opisala, kako smo na naši šoli praznovali ta praznik in kako smo se oddolžili Prešernovemu spominu. Letošnji kuUurni praznik je po- memben tudi za našo šolo. Po bogatem kulturnem programu, ki smo ga pripravili z mentorji, smo ustanovili naše SOLSKO KUL- TURNO UMETNIŠKO DRUŠ- TVO. Tov. ravnatelj nam je pre- bral statut. Predsednica ŠKUD je Andreja Erdlen, učenka, ki obisku- je sedmi razred. To zaupanje si vsekakor zasluži, saj sodeluje pri večjih kuhurnih krožkih in je prid- na dopisovalka vseh slov. časopi- sov, upam pa, da bo zvesto in uspešno vodila naše KUD. Tudi zvečer smo imeli proslavo. To pot za starše. Tako smo se, upam, najlepše oddolžili Prešernovemu spominu in primerno počastih kulturni praznik Slovencev. Marija Pepelnak, 7/a, OS Poljčane TEDNIK — 3. marca 1977 ŠPORT IN DRUŠTVA - 9 ZIMSKO ROKOMETNO PRVENSTVO VARAŽDINA Velika Nedelja- Mladost (Varaždin) 20:25 (7:12) Letošnje zimsko rokometno prvenstvo Varaždina se nagiba h koncu. Do zaključka je ostalo le še eno kolo. V tekmi 7. kola so rokometaši Veli- ke Nedelje zaigrali slabo in izgubili tekmo z ekipo Mladost iz Varaždina. Strelci zadetkov za Veliko Nedeljo: Lah 8, Meško J. 5, Kumer 4, Slana, Zorko in Majcen po 1. Velika Nedelja-Podravina 35:25(15:15) V tekmi 8. kola so se rokometaši Velike Nedelje pomerili z ekipo Podravine iz Ludbrega. Tekma je bila v prvem polčasu zelo izenačena in složna, prvi polčas sta se ekipi izmenjavali v vodstvu. V drugem polčasu pa so se rokometaši Velike Nedelje razigrali in s hitro in lepo igro povsem nadigrali nasprotnika in slavili visoko zmago. Strelci zadetkov za Veliko Nedeljo: Majcen 11, Lah 10, Kumer 6, J. Meško 5, Zorko, Skok in Trofenik po 1. V ekipi Velike Nedelje se je dobro izkazal tudi vratar Ka- če. Mladinska reprezentanca Ormoža -Partizan (Trnovec) 19:17 (10:6) Mladinska reprezentanca Ormoža bo čez dve koli končala letošnje prvenstvo v Varaždinu. V tekmi 7. kola se je pomerila z ekipo Trnovca in jo gladko premagala. Bila je boljši nasprotnik skozi ves čas tekme — na koncu zasluženo osvojila obe točki. Strelci zadetkov za mladinsko reprezentanco Ormoža: Zabavnik 8, Krstič 5, Roškar 2, Cvetko, Vukan, Erhatič in Topličar po 1. D. Cvetko NOGOMET Aluminij-Pohorje 2:2 Nogometaši Aluminija so v prvi prijateljski tekmi remizirah z ekipo Pohorja iz Ruš. V prvem polčasu so domačini popolnoma nadigrali goste iz Ruš. Domači igralci so prikazali dobro tehnično igro in precejšnjo mero borbeno- sti- Plod dobre igre je bil zadetek Skrjanca, V drugem polčasu pa so domačini v začetku še igrau resno in dosecli drugi zadetek preko Marjana Vindisa. Toda domači so kasneje popustili in dovolili, da so gostje dosegli 2 zadetka. Gosti, ki nastopajo v slovenski ligi so popomoma razočarali malošte- vilne gledalce, ki so veliko več pričakovah od slovenskega Ugaša iz Ruš. Pred 50 gledalci je dobro sodil Kneževič. D. Klajnšck OLIMPIJA V KIDRIČEVEM Danes popoldan se ljubiteljem nogometa obeta zanimivo srečanje. V prijateljski tekmi se bosta pomerili enajsterici ljubljanske Olimpije in Aluminija v Kidričevem. Kljub temu, da se v nedeljo začne spomladanski del tekmovanja v Prvi zvezni nogometni ligi, je strokovno vodstvo Olimp^e ugodilo prošnji prizadevnih organizatorjev iz NK Alumin^. Srečanje bo na stadionu v Kidričevem s pricetkom ob 15.45. Srečanje je namenjeno jjredvsem gledalcem, ki nimajo možnosti Spremljati nogometnih srečanj naših n^ kvalitetnejših moštev na stadionih, ampak le s pomočjo malih ekranov. V okviru priprav za nadaljevanje tekmovanja so igralci Aluminija pomerili moči z nekaterimi kvalitetnimi moštvi. Tako so do sedaj ze odigrali prijateljska srečanja s Pohorjem iz Ruš in Rudarjem iz Velenja. 1. kotar Predstavljam vam Miša Milosavljeviča V Kklričevem in bližnji okolici je še sedaj znano ime igralca Mišota Milosavljeviča, kije branil barve Aluminga, od prvaka Slovenije do člana druge Uge m zopet slovenske hge. Mali po rasti, velik po nogometnem znanju je cesto spravljal marsikaterega igralca v slabo voljo, kajti Mišota je bilo zelo težko zaustaviti brez žoge, še težje pa z žogo, ko je kot za šalo preigraval nasprotnika. Bilje pravi umetnik pri preigravanju, skratka bil je zelo dgber igralec in se je pošteno boril za barve svojega kluba. Rojen je 22. juhja 1939 v Svetozarevem, kjer je igral pri Jedinstvu, Koblovik, NK Jagodi in nazadnje pri NK Aluminiju iz Kidričevega, kjer je tudi končal svojo bogato in uspešno igralsko kariero. Bil je član ,,zlate generacije Aluminija", v kateri so igrah: Muršec, Mesaric, Božank in ostali mojstri nogometa. Prav takojebtl član ekipe, ki je osvojila pokal Slovenije v srečanju z ljubljansko Olimpgo (3:2 za Aluminij) Mišo je na tej tekmi veliko pripomogel k osvojitvi te laskave trofeje. Ko je končal z aktivnim igranjem je začel z delitvijo ,,pravde" na nogometnih igriščDi, kjer je bil skupaj z bratom enako uspešen kot igralec. Škoda bi bUo, da igralec oz. sodnik kakršen je Mišo ne bi prgel za delo v klubu, kjer je pustil svojo mladost. Začel je trenirati pionirje NK Aluminija, z isto generacgo pionirjev začel v mladinski korlcurenci, kajti mla- dega naraščaja Alumin^ 2 leti ni imel S prihodom Misota pa je delo mladine zopet zaživelo. Na treningih je bUo vedno dovolj mladih talentov, ki jih je kot trener sam odkril po bližnjili krajih. Z avtom seje namreč vozil po bližitjih krajih, gledal, opazoval mlade, ki tekajo za žogo in marsikateri je „končal" v mladini Aluminija. Takorekoč ,,ustvaril" je genera- cijo, ki sedaj igra v I. moštvu. Poskušal jim je odkriti tajne v nogometu, kolUcor je pač vedel in znaL Prevzel je I. moštvo, vendar ne za dolgo. Odšel je za nekaj časa iz nogometa, toda sam! Nihče ga ni ,,odpustil" iz nogometa kajti delo trenerja je preveč vestno opravljal. Sedaj je zopet v Aluminiju, saj brez svojega kluba oz. nogometa ne more in ne more. Prav tako kot pred nekaj leti, je tudi sedaj naraščaj (rnladinci) v krizL Toda zopet bo dovo^ mladincev, ki bodo zastopali barve Aluminija. Zopet bo s svojim avtom ideal talente in jim ,,dajal" nogometno znanje. Pri njegovem delu mu žeUmo vehk o uspeha. Danilo Klanj šek Po napornem delu v telovadnico Da je delavcem na števihiih delovmli mestih življenjsko po- trebna rekreacga v obliki dnevne razgibanosti, ni treba posebej poudarjati Tega so se zavedale tudi žene delovnega kolektiva EMI v Poljčanah in sklenile organizirati tedensko rekreacijo. To pobudo žena, ki tvorijo večino v delovnem kolektivu so z veseljem podprh tudi v organizaciji sindikata, ki je tudi zagotovila najpotrebnejša finančn a "sred stva. Prostor so sicer s težavo dobile v telovadnici v Poličanah. ki ima že itak prenatrpan urnik. Za začetek imajo čas le ob sredah med 18. in 20. uro, ki ga žene tudi polno izkoristijo pod strokovnim vod- stvom vaditeljev - od ogrevanja do vaj za krepitev mišic, hitrosti, spretnosti in tudi iger z žogo. Sedaj v zimskem času in ob slabem vremenu bodo vadile v telovadnici, pozneje pa imajo v programu rekreacije tudi športne panoge: košarko, odbojko, kole- sarjenje, kegljanje, mah nogomet itd. Besedilo in slika: V. Horvat Delavke EMI Poljčane pri vajah za ogrevanje. Priprave igralcev nogometnega kluba Drava v nogometnem klubu Drava iz Ptuja so sredi priprav na nadaljevanje tekmovanja v med- občinski nogometni ligi Maribor. Obiskal sem jih pri njihovem treningu na stadionu- Tehnični vodja Ciril Kovač je o poteku priprav povedal: „S treningi smo pričeli ob koncu januarja. Vadimo trikrat na teden in sicer v ponedeljek, sredo in petek. Prvi del priprav, kije že za nami je bil namenjen vzdržljivosti in moči igralcev, torej telesni pripravljenosti. Trenutno pa smo v tako imenovanem pred tekmovalnem obdobju, ki je namenjeno moštvu, njegovi uigra- nosti in tehniki posameznikov. Program priprav je bil zasnovan tudi na osnovi predloga, da bo naš klub nosilec selekc^e regije Ptuj. V tem obdobju priprav b9mo svoje moči pomerili tudi s sosednjimi klubi v prijateliskih srečanjih. Tako smo že odigrali prvo srečanje in sicer pretekli ponedeljek z Železničarjem iz Maribora. V neddjo smo se srečali s Kovinarjem, to nedeljo pa gremo v goste k Nafti iz Lendave. Igralci Nafte nam bodo obisk vmilL Omenil bi tudi dve srečanji z nogometnim klubom Zagorka iz Bedekovčine. Med tednom bomo trenirali in se v prijateljskih srečanjih pomeriU s klubi občin- ske nogometne lige." — Kako ocenjujete prvi del priprav? ,,Te priprave niso v celoti uspele, ker se jih iz objektivnih razlogov niso udeležili igralci, za katere menimo, da bodo pred- stavljali hrbtenico moštva. Tako so bili treningi obiskani slabše kot smo pričakovalL Kvaliteta moštva je ostala na ravni jesenskega dela tekmovanja." — Kakšne so vaše možnosti v nadaljevanju tekmovanja'? „V spomladanskem delu imamo ugodnejši razpored tekem z ozirom na nasprotnike, ki so na razpredelnici sedaj pred nami Zato mislim, da smo sposobni osvojiti drugo ali tretje mesto." - Omendi ste regijski sistem tekmovanja. Kako daleč smo na tem področju v Ptuju? »Pripravljamo se na regijski sistem tekmovanja. Ustanovili smo komisijo, ki naj pripravi vse potrebno. Mislim, da so priprave dobro stekle, saj je že narejen statut regije Ptuj. Pred kratkim so se na posvetu v Ljubljani zbrali predsedniki iniciativnih odborov za ustanovitve regij, kjer so med drugim obravnavali tudi odnos klub-selekcija in obratno. Kako bodo potekale nadaljne priprave bomo izvedeU v tem tednu," je končal razgovor Ciril Kovač. L kotar PREDSTAVUAMO VAM ATLETINJO BREDO PERGARJEVO Breda Pergar je članica atletske- ga kluba BraniK iz Maribora. Je trenutno med najboljšimi tekmo- valkami, če ne najboljša v tekih na daljše proge v Jugoslavigi. Breda je bOa gostja na prireditvi v Doma vi, ko smo izbrali najboljše športnike ptujske občine v preteklem letu. Ljubitelji atletike se je gotovo spominjajo s pouhčnih tekov v Ptuju ter ostahh tekmovanj doma in v tujini. O začetkih svoje športne poti je pripovedovala: „Trenirati sem pričela s šest- najstimi leti kar je malo pozno za atlete, vendar sem takoj v začetku pričela z delom zelo resno in trenirala skoraj vsak dan. DAnes pa treniram dvakrat dnevno." Zimsko obdobje je bUo včasih ukoimenovana „mrtva sezona" za mnoge športnike. Z izp^adnjo velikih športnih dvoran pa je tudi za atlete možnost zimskih tekmo- vanj. Sodeluješ na takšnih tekmo- vanjih? „Pred kratkim sem sodelovala na mednarodnem tekmovanju v dvorani v Budimpešti, kjer sem nastopila v teku na 1500 metrov. Na tem velikem mednarodnem atletskem mitingu sem bila dru- ga-" V katerih discipUnah tekmuješ in kje so tvoje največje možnosti? „Trenutno mi je najljubša disci- phna tek na 1500 metrov, verje- tno pa imam velike možnosti tuch v najdaljši disciphni, teku na 3000 metrov, vendar tu še ne treniram toliko, kolikor bi bilo potrebno. Kljub temu, da na 3000 metrov nisem dostikrat nastopila, imam najboljši rezultat v državi." Poznamo te tudi kot zelo uspešno tekmovalko v krosu. Kakšna je razlika med krosom m tekmovanjem na stadionu? ,,Vsaj za mene je razlika zelo velika. Veliko rajši tekmujem na stezah, torej na stadionih, ker krose velikokrat spremljajo težke vremenske razmere kot so sneg, blato, burja in podobno. Nekateri menijo, da sem speciahst za kros, vendar mislim, da nisem " Nekoč sem shšal, da si nasledni- ca Vere Nikolič. Kaj meniš o tem? „ Kljub temu, da je Nikohčeva dosegla najboljši rezultat v teku na 1500 metrov, menim, da to ne velja, ker je tekmovala v drugih disciplinah kot sedaj jaz in je na tej progi tekla le priložnostno. Večjih uspehov pa na tej progi ni dosegla. Sem nasprotnica tega, da nas športnike imenujejo nasled- nike drugih športnikov. Mishm, da je vsak športnik drugačna oseb- nost s svojimi posebnostmi." Zakaj pa, glede na tvojo trditev, nekateri športniki govorijo o svo- jih vzornikih? „Res je, nekateri to govore. Sama vem, kakšen mora biti vrhunski športnik in se po niko- mer ne zgledujem." Kakšno je, po tvojem mnenju, trenutno stanje v slovenski atieti- ki, kaj bi bUo potrebno storiti, da bi se to stanje izboljšalo? „Trenutno stanje v slovenski atletiki je, lahko rečem, zeLo slabo. Krive so razmere o katerih je bilo mnogo govora in prehtega črnila. Vendar upam, da se bo z novim sistemom in uveljavitvijo prednostnih športnih panog to stanje izboljšalo. Mishm, da bi pri tem morala aktivneje sodelovati sredstva javnega obveščanja, torej vi novinarji, ker je od tega precej odvisno mesto posameznih šport- nih panog med širokimi ljudskimi množicami. Atletika bi morala biti zares množična in prisotna že v vsaki osnovni šolL" Za takšne naloge so potrebni tudi strokovnjaki. Je ttenerjev sedaj dovolj? „Ne, vendar jih bo verjetno tudi še v naprej primanjkovalo, saj jih bomo za sistem selekcij potrebo- vah veliko, kakor tudi za množi- čnost in vrhunski šport. Mishm, da bi se to dalo urediti s tem, da pritegnemo sposobne ljudi in jih primerno nagradimo za njihovo delo. Predvsem pa se moramo posvetiti razvoju množičnosti, saj iz nje izhaja kvahteta." Ko je Breda prvič prišla na stadion in tekla, je njen sCdanji trener mislil vse drugo prej kot pa, da bo postala odhčna tekmovalka. S trdim in marljivim delom je uspela nadoknaditi zamujeno, saj se je, kot sama trdi, pričela družiti z atletiko precej pozno. Zato ji na prihodnjih tekmovanjih žehmo veliko uspehov! 1. kotar Breda in njen trener na prireditvi v Domavi. Foto: Langerholc KLJUB VSEMU USPEŠNI TURISTIČNO DRUŠTVO GOMILA Mnogo je ovir, da turistično društvo Gomila ne zaživi tako kot bi želeti. Na 351 m visokem vrhu Gomile bi morah zgraditi že tietjič nov razgledni stolp, modernizacija regionalne ceste, ki jo financira republiški sklad gre zelo počasi, tudi asfaltiranje krajevne ceste, bodoče ,,vind<.e ceste" čez Gomilo počasi napreduje, ker pač ni denarja. Gomilo še vedno obkroža okrog 30 blatnih cestnih odcepov itd. Kljub temu pa je TD Gomila v lanskem letu zabeležilo precej uspehov in je svoj program dela v glavnem izpolnilo. Predvsem velja poudariti, da je TD Gomila aktivno sodelcivalo pri organizaciji in izvedbi vseh prireditev na območju krajevne skupnosti Juršinci. Pri tem so tesno sodelovah z vsemi družbe- nopohtičnimi organizacijami, sa- moupravnimi organi KS, s šolo in z vsemi društvi. Člani društva so organizirati več poučnih izletov, sodelovah na turističnili priredit- vah na Polenšaku, v Moravcih pri Bučkovcih, zlasti pa na raznih proslavah. Tudi za letošnje leto ima TD Gomila precej obsežen in zahteven program nalog. Najpomembnejša je prav gotovo veljka turistična prireditev, ki jo pripravljajo za 22. juhj - ob prazniku dneva vstaje, ki bi jo združiti tudi z jubilejem - 30 let delovanja TD Gomila. Prireditve bi naj trajale dva dni in bi k izvajanju obširnega programa pritegnili vse dejavnike z območja krajevne skupnosti in tudi širše z območja S ovenskih goric in ptujske občine. F. Holc Uspešna bilanca f oto-kino kluba v soboto, 12. februarja 1977 so imeli člani foto kino kluba DPD Svoboda Ptuj svoj drugi redni občni zbor, na katerem so pregledali rezultate enoletnega dela. Klub je bil ustanovljen v letu 1976, trenutno deluje v njem aktivno 15 članov. Kot je bilo razvidno iz poročila predsednika kluba so člani v letu 1976 do- segli razmeroma lepe uspehe. Ob materialni pomoči DPD Svoboda so s prostovoljnim delom uredili temnico in pričeli z rednim delom. Redno so se udeleževali diskusijskih večerov, na katerih je v glavnem tekla beseda o fotografski tehniki in ustvarjanju, o organizacijskih problemih, člani so prav tako prinašali na ocenjevanje svoje fotografske izdelke. Izvedeni so bih 4 natečaji za fotografijo meseca, na katerih je sodelovalo 6 avtorjev s 54 fotografijami. Člani kluba so razstavljali svoje fotografije v izložbenem oknu trgo- vine Jasmin. Največjo afirmacijo pa je klub dosegel z razstavljanjem na mednarodnih, zveznih in med- klubskih razstavah, kamor so 4_člaiu pošiljali svoje fotografije. Na razstavah v Požarevcu, Prištini, Celju, Bački Topoli, Mariboru in Banovičih je bilo sprejetih 11 fotografij, kar je izredno lep uspeh, saj je bila na vseh razstavah konkurenca zelo močna (samo v ilustracijo: na zvezni razstavi v Prištini je bilo od 1200 poslanih fotografij sprejetih samo 110). V programu dela za leto 1977 zavzema naj- vidnejše mesto klubska razstava v Ptuju, kjer se bo širši javnosti predstavila s svojimi deli večina članov kluba. Ena izmed poglavitnih nalog kluba v le- tošnjem letu bo vsekakor organizacija fotografskih krožkov na eni izmed ptujskih osnovnih šol. Mentorstvo na teh krožkih bo prevzel klub, ki name- rava na takšen način povečati zanimanje za fotogra- fijo med mladimi in tako poskrbeti za kontinuiran dotok novega članstva. Občnemu zboru sta prisostvovala tudi Andrej Fe- konja in Stane Janžekovič, predsednik in tajnik DPD Svoboda Ptuj. Izvoljen je bil novi upravni odbor, za predsednika je bil ponovno izvoljen Srdan Mohorič. .M. Koltak 10-ZA RAZVEDRILO 3. marca 1977 — TEDNIK HUMOR MATERINŠČINA Kako to, da imaš cvek iz slovenščine, saj je to vendar tvoj materinski jezik? Veste tovariš, jaz živim več pri babici kot pa pri materi Presenečenje, dragu Za svoj praznik ti za spremembo jaz prinašam kavo v posteljo. Da bomo praznik žena lahko proslavili v prebeljenem stanovanju. TRGO VEC PRED SODNIKOM Sodnik: Ali vzamete žaljivko, ki ste jo izrekli tožeči stranki nazaj? Toženec: Ne, tovariš sodnik, to ni v naši praksi, v tjemnem primeru jo lahko le zamenjam za drugo. Tako, sedaj ko so vsi odšli praznovat dan žena se midv« lahko v miru pogovoriva. Delovna Slovenka odhaja na daljši dopust Hitro nazaj na delo, da ne bo šef opazil. Moj ne bo, zdaj že nazdravlja referentki v so- sednjem oddelku. Ali gori? Ne, gasilci imajo spodaj občni zbor. Oh, ko bi me kateri prišel reševat! Hitro po šopek za naše ženske! MOD MOŽMI Moja žena čudovito kuha, pa se ji ne ljubi Moja pa sploh ne zna kuhati, a kljub temu to dnevno počne. SUMLJIVO Danes sem pa tako vesel, ženka, da bi poljubil in objel vsakega človeka. Tako, kozel stari, potem loš pa nocoj lepo ostal doma! Mama, ali ti bo očka kaj prinesel za dan žena? Z ORMOŠKE CESTE Kmetic pelje kravo po pločniku proti veterinarski bolnišnici ob Ormoški cesti „Kaj" ga opozori pešec, „ali ne veste, da je pločnik samo za pešce'? „Vem, tovariš vem, pa saj sami vidite, da gre krava tudi peš!" OD 3.3. DO 10.3.1977 od 21. 3. do 20. 4 Hopla, pa vam je krepko spodrsnilo. Dobili ste to, kar ste želeli. Ne jokajte za minulim. Krepko spet na lastne noge in v prihodnje ne zaupajte znancu, ki ste ga srečali na cesti. Sedaj bo bolje. Prek celega meseca bo veselje v vaši hiši zaradi osebne sreče. Ljubite jo. Dari- lo naj bo poceni. od 2. 4. do 20. 5. Iz muhe ste na pustni torek napravili slona. Sedaj ga po- manjšajte, če je mogoče. Oprimite se dela in ne zaprav- ljanja po lokalih. V rokah je moč in ne v jeziku. Več pozornosti do domačih, do zakonca in seveda do hčere. Njen praznik ne proslavite preveč hrupno, kajti to je njen praznik. od 21. 5. do 21. 6. Končno nekaj za vaše roke in možgane. Ne opustite tega dela. S hrano ste sedaj za- dovoljni. Sodelavec preveč ve o vas. Pomenite se z njim Prav bo, če o nastalem proble- mu seznanite kolektiv. V soboto zjutraj ne pozabite na obljubo. Do praznika je samo še nekaj dni. Za obe kupite nekaj. Tudi knjigo hčeri. od 22. 6. do 22. 7. Končno ste zvedeli resnico. Bodite še bolj previdni. Tudi na cesti, ne samo pri pogovo- rih in delu. Znanec vam zaupa skrivnost, ki je krepka laž. Ne nasedite tako hitro. V torek je za vas dan presenečenj. Naj- prej rože, potem poljub in ob koncu še nežno pismo in sprehod s sinom. Zaupal vam bo srčne težave. Potolažite ga. od 23. 7. do 23. 8. Ob vašem prazniku ne pri- čakujte bogatih daril. Za vas so rože tudi bogastvo. Topla beseda na delovnem mestu vam največ pomeni. Bodite še naprej tako trdni kot doslej. Zdravi ste, čeprav je vaša denarnica krepko preluknja- na. Toda zaradi tega vam ni potrebno k zdravniku. Spre- hodite se z znanko. od 24. 8. do 23. 9. Otresli ste se nežnosti in dobrote, toda v nepravem času. Vsaj teden dni bodite še prijazni z ženskami, s katerimi delate. Delo vas utruja. Po- trebni ste počitka. V nedeljo zjutraj bodite do konca po- zorni. Skupaj se odločita za nakup. PomisUte tudi na ma- ter, ki živi sama. Darilo jo bo silno razveselilo. od 24. 9. do 23. 10. Marljivost je vaša čednost, vendar bodite previdni, ko se odločate za spremembo de- lovnega mesta. Fizično delo vam tudi ustreza. Ne zavračaj- te vsake dobre zamisli. V ponedeljek bodite previdni na cesti. Ko ste kupili darilo, ste ga skrih. Dobro ste ravnali. Torek je vaš dan. Ne delajte hrupa okoh hiše. od 24. 10. do 22. 11. Po posvetovanju ste se prav odločili. Zelo hitro reagirate, toda na praznik bodite strpni. Nihče vam noče ničesar vzeti. Prek sobote in nedelje obišči- te starše, darilo boste sprejeli. S sinom se pogovorita o važni zadevi. Ko jo srečate ji ne poazbite čestitati, šele potem jo nežno poljubite. Pismo. od 23. 11. do 21. 12. No, vidite kako je prav, če se prilagodite času in okolju. Vedno vas bodo cenili takšne- ga kot ste. Torej previdnost in strpnost ob pravem času. Na delu je vse v najlepšem redu, le v šoh vam krepko škriplje. Ni še prepozno. Ob prazniku pa več pozornosti šibkejšemu spolu. Ljubi vas. od 22. 12. do 20. 1. Ne verjemite tisto o tatvini. Nič ni res. Hoteli so vas prestrašiti. Lotite se svojega dela. Po delu boste nagrajeni. Ker ste se odzvali vabilu, vam sedaj srce močneje bije. Še močneje vam bo, ko vam bo zaupala, da je zaljubljena in da si žeh z vami živeti. Premislite. Pri pouku same petice. Pismo je vzrok. od 21. 1. do 19. 2. Ste res verjeli zgodbi, ki ste jo slišali pretekli teden. Če ste, ste ga polomili. Čimprej popravite napako. Stopite tu- di k zdravniku. Ledvice vam že močno nagajajo. Tudi noga vas boli. V ponedeljek zvečer jo povabite v kino. Po darilu, vas bo povabila k sebi in vas predstavila staršem. Bodite vljudni. od 20. 2. do 20. 3. Počasi se stvar normalizira. Delo postaja zanimivo. Odlo- čite se za velikopotezno de- janje. S prijatelji bodite odslej bolj strogi. Po večerih obis- kujte mater in očeta. Nikogar nimata, razen vas. Na potova- nju jo srečate. Z darilom pa žal nič ne opravite. Temnola- ska vas že lep čas opazuje. UGANKARSKI SLOVARČEK ADENCftI = bula iz žlezovine, žleznjak ARISTON = grški filozof, Zeno- nov učenec in pripadnik stare stoične šole LE AN = angleški filmski režiser (David, „Most na reki Kwai") MADISON = četrti predsednik ZDA v letih 1809-1817 (James) OFARIM = izraelski pevec za- bavne glasbe (Abi) RAMAPITEK = fosilni antro- poid (=človečnjak), pliocenski prednik človeka STAAL = starejši nemški film- dci igralec (Viktor, „K novim obrežjem") TATE = umetniška galerija v Londonu, ustanov^ena leta 1897 VAKUOLA = mehurček v celič- ni plazmi VISTRA = trgovsko ime za prejo iz umetne svile VNUKOVO = eno od med- narodnih letališč pri Moskvi WARREN = ameriški baritonist ruskega rodu, ki je pel v Metro- politan^i operi (Leonard, 1911-1960) Rešitev prejšnje križanke VODORAVNO: Alabama, tiranka, lovska, teme, Elan, nabornik, ritem, Atalos, adie- sar, kalif, Irokezi, Maver, raza, Ots, Tadeja, BV, Urek, ena, ega, tir, Martino, alkova, Oto, Ub, koder, otep, Moste, kaša, Lars, Medoc. TEDNIK — 3. marca 1977 OGLASI IN OBJAVE-11 radijski spored RADIO LJUBLJANA ČETRTEK, 3. MARCA: 14.00 Poročila; 14.05 Kaj radi poslušajo; 14.40 Mehurčki; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbe- ni intermezzo; 15.45 Jezikovni pogovori: dr. Jože Toporišič; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Poročila; 18.05 Iz domačega opernega arhiva; 19.00 Radijski dnevnik; 19.20 Obvestila; 19.35 Laliko noč, otroci; 19.45 Ansambel Mladi levi; 20.00 Četrtkov večer; 21.00 Literarni večer; 21.40 Lepe melodije; 22.00 Poročila; 22.20 Iz hrvaške in srbske solistične literature; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni ncJctur- no; 23.15 Popevke; 24.00 Poro- čila. PETEK, 4. MARCA: 14.00 PoročUa; 14.05 Glasbena pravljica; 14.20 Umetniki mladim poslušalcem; 14.30 Poslušalci če- stitajo; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.45 Naš gost; 16.00 VrtUjak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Poročila; 18.05 Mesta prijatelji; 19.00 Radijski dnevnik; 19.20 Obvestila; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansam- bel Gorenjci; 20.00 Stop pops 20; 21.15 Oddaja o pomorščakih; 22.00 Poročna; 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni noktur- no; 23.15 Jazz; 24.00 Poročila. SOBOTA, 5. MARCA: 14.00 Poročila; 14.05 Glasbena mladina Slovenije; 14.25 S pesmi- jo in besedo po Jugoslaviji; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbe- ni intermezzo; 15.45 S knjižnega trga; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Poročila; 18.05 Gremo v kino; 18.45 Ansambel Bojana Adamiča; 19.00 Radijski dnevnik; 19.20 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ljubljanici jazz ansambel; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 21i5 Za razvedrilo; 21.30-23.00 Oddaja za izseljence — vmes ob 22.00-22.20 Poročila; 23.00 Po- ročila; 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden; 24.00 Poročila. NEDELJA, 6. MARCA: 4.30-8.30 Dobro jutro - vmes ob 5.00 Poročila; 6.00 Dnevni koledar; 6.15 Danes je nedelja; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Zdravo, tovariši vojaki; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.00 Poro- čila; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.52 Skladbe za mladino; 9.00 Poročila; 9.05 Še pomnite, tovari- ši; 10.00 Poročila; 10.05 Na naši uUci; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.15-13.00 Poslušalci čestitajo - vmes ob 12.00-12.10 Na današnji dan; 13.00 Poročila; 13.10 Obvestila; 13.20 Reportaža; 13.45 Obisk pri orkestru Walter Eichenberg; 14.00 Poročila; 14.05-18.50 Nedeljsko popol- dne: Poročila - Šport - Brez njih ni športa - Gost - Glasbeni trim - Humoreska - Reklame ob 17.50-18.20 Zabavna igra: Skriv- nost kote 117, Marjan Marine; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbene razgledni- ce; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Tribuna mladih; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nok turno; 23.15 Plesna glasba; 24.00 Poročila. PONEDELJEK, 7. MARCA: 14.00 Poročila; 14.05 Amater- ski zbori; 14.30 Poslušalci čestita- jo; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Znanstveniki pred mikrofonom; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 PoročUa; 18.05 Iz tuje glasbene folklore; 18.25 Zvočni signali; 19.00 Radijski dnevnik; 19.20 Obvestila; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansam- bel Zadovoljni kranjci; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Operni koncert; 22.00 Poročila; 22.20 Popevke; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 PoročUa. TOREK, 8. MARCA: 14.00 PoročUa; 14.05 V korak z mladimi; 15.00 Dogodki in odmevi'; 15.30 Glasbeni inter- mezzo; 15.45 Pota sodobne medicine; 16.00 VrtUjak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 PoročUa; 18.05 Obiski naših soUstov; 19.00 Radijski dnevnik; 19.20 Obvestila; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Jožeta Privška; 20.00 Slovenija v pesmi in besedi; 20.30 Radijska igra: Otrok, ShrUey Jenkins; 21.17 Zvočne kaskadc; 22.00 PoročUa; 22.20 Jugoslovan- *a glasba; 23.00 PoročUa; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popev- ke; 24.00 PoročUa; SREDA, 9. MARCA: 14.00 PoročUa; 14.05 Ljudska glasbena kultura; 14.30 Poslušalci pozdravljajo; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni inter- mezzo; 15.45 Spomini in pisma; 16.00 Loto vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 PoročUa; 18.05 Odskočna deska; 18.30 Domače in tuje zborovske izvedbe; 19.00 Radijski dnevnUc; 19.20 ObvestUa in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Francija Puharja; 20.00 Koncert iz našega studia; 22.00 PoročUa; 22.20 Jazz; 23.00 PoročUa; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jugo- slovanski pevci zabavne glasbe; 24.00 PoročUa. TV spored TV LJUBLJANA Četrtek, 3. marca: 8.00-9.00-9.30-10.00-14.00 TV v šoli; 15.00 Šolska TV: Onesnaževanje morja; 17.10 Mala čebelica; 17.25 ObzornUc; 17.40 MozaUc; 17.45 Poljudnoznanstveni film; 18.35 Amerika je daleč - film; 19.15 Risanka; 19.20 Cik- cak; 19.30 TV dnevnUc; 20.00 V živo: Tabletomanija; vmes Poro- čUa; 23.00 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju - ženske — iz Tokia; PETEK, 4. MARCA: 8.10-10.00-14.10 TV v šoU; 16.10 Svetovno prvenstvo v umet- nostnem drsanju - ženske - iz Tokia; 17,10 Križem kražem; 17.20 Pisani svet; 17.50 Obzornik; 18.05 Čez tri gore: Matasta Primorska; 18.35 Mozaik; 18.40 Prva pomoč; 19.00 Japonski špor- ti: Judo; 19.15 Risanka; 19.20 CUccak; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Tedenski notranjepoUtični ko- mentar; 20.05 P. Heriat: Boussar- delovi; 21.00 Razgledi: Dan sve- tlobe; 21.35 UUce San Francisca; 22.45 Svetovno prvenstvo v umet- nostnem drsanju - plesni pari - iz Tokia; SOBOTA, 5. MARCA: 8.00 Mala čebelica; 8.15 S. Makarovič: Pekama Miš-maš; 8.30 E. Rostand: Cyrano de Bergerac; 9.40 Psi, mačke in miši; 10.00 Narava Japondce - fihn; 10.25 Po sledeh napredka; 11.25 P. Heriat: Boussardelovi; 13.55 Nogomet Budučnost:HajdiUc; 15.55 A. Ne- gri: Mafija TV drama; 17.05 ObzomUc; 17.20 Mozaik; 17.25 Otroci železnice - film; 19.15 Risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 19.50 Tedenski zunanje- politični komentar; 20.00 Pogreb v Los Angelesu - film; 21.50 Moda ža vas; 22.00 TV dnevnUc; 22.15 Svetovno prvenstvo v umet- nostnem drsanju - moški prosto - iz Tokia. NEDELJA, 6. MARCA: 8.35 PoročUa; 8.40 Od vsakega jutra raste dan; 9.10 625; 9.30 H. Fallada: Kmetje, bombe in oblast; 10.35 Raziskovalci: Jedeiah Smith; 11.25 MozaUc; 11.30 Kme- tijska oddaja; 12.30 PoročUa; POPOLDNE: 16.40 Košarka In- dustromontaža:Zadar; 18.15 Ko- vačevič: Zvezdnati prah; 19.15 Risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV dnevnUc; 19.50 Tedenski gospo- darski komentar; 20.00 A. Maro- dič: Marija; 21.15 SP v umetno- stnem drsanju; 22.00 Športni pregled; 22.35 TV dnevnik. PONEDEUEK, 7. MARCA: 8.10-9.30-10.05-14.10 TV v šoli; 17.10 Vrtec na obisku; 17.15 Narava Japonske; 17.40 ObzornUc; 17.55 Prvih 365 dni v otrokovem življenju; 18.25 Mozaik;, 18.30 Dogovorili smo se; 18.45 Žena - dokumentarna oddaja; 19.15 Ri- sanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 20.00 B. Zupančič-M. Klopčič: Zadnja šolska naloga - drama; 21.05 Kulturne diagonale; 21.45 MozaUc kratkega filma; 22.05 TV dnevnUc; TOREK, 8. MARCA: 8.00-10.00-14.00 TV v šoli; 16.05 Šolski TV; 17.05 Hitri polžek; 17.20 Pika nogavička - film; 17.50 ObzornUc; 18.05 V. Ukmar: Materi; 18.20 Otroci pojo mamicam; 17.35 Mozaik; 18.40 TV trim test; 19.15 Risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TVdnev.iik; 20.00 Oči kritUce; 20.35 A. J. Cronm: Zvezde gledajo z neba; 21.25 Mednarodni festival mladih umetnikov; 21.55 Tv dnevnik; SREDA, 9. MARCA: 8.10-9.00-14.10 TV v šoli; 17.00 Narodna: Desetnica; 17.15 Ukročeno oko - fUm; 17.40 Obzornik; 17.55 Spekter; 18.25 MozaUc; 18.30 Glasba takšna in drugačna; 19. S Risanka; 19.20 CUccak; 19.30 TV dnevnik; 20.00 FUm: Kantata za ČUe; 21.50 Majhne skrivnosti velikih kuhar- skih mojstrov; 21.55 V svetu sanj; 22.25 TV dnevnUc. mali oglasi SADNA DREVESCA raznih sort: hruške, breskve, sUve, marelice in jablane "ter črni ribez vam nudi drevesnica Zofka Čeh, Selce 51, p. Voličina v Slov. goricah. HIŠO Z VRTOM in nekaj zemlje prodam v neposredni bhžini Ptuja, ob glavni cesti. Naslov v upravi. PRODAM TRAKTOR hndner 22 KM, generalno poprav^en s plugom in jermenico. Pogon na zadnja kolesa. Janez Loštrek, Lovrenc na Dravskem polju 36. V bližini OsojnUcove šole vzamem v NAJEM GARAŽO. Gojkovič, Žgečeva 8, Ptuj. SEMENSKI KROMPIR IGOR in saksi (rani) prodam. Vprašajte v Njivercah 24. TRAVNIK v Sp. Pristavi dam v najem ah prodam. Vprašajte v Njivercali 29. PRODAM FIAT 850 po deUh. Branko Horvat, Nova vas pri Ptuju 119. GRADBENO PARCELO v Ptuju ali bližnji okolici kupim. Naslov v upravi. MOŠKI išče opremljeno sobo v Ptuju ali okolici. Naslov v upravi. MOŠKI išče opremljeno sobo v Ptuju. Štefan Pintarič, KK zidar- ski remont, Ptuj. PRODAM 300 litrov domačega kvintona. Naslov v upravi. PRODAM 27 arov vinograda, tudi deljeno, v Gorenjskem vrhu p. Za vrč. Ožbold Peklar, Nova vas 1, Markovci. PRODAM 40 arov njive in travnUca, blizu asfaltne ceste v Sovičah, p. Videm, primemo za gradnjo. Naslov v upravi. PRODAM semenski in jedilni krompir igor. Janez Zelenik, Levajnci 7, DesternUc. 1000 kg SLADKEGA SENA in divan prodam Anton Kelc, Ob Dravi 5 (za Petovio) JEDILNI KOT in tepih (3x4) ugodno prodam. Naslov v upravL PRODAM večjo leseno stiskalnico (prešo) po ugodni ceni. Janko Rožmarin, Markovci pri Ptuju. PRODAM FIAT 128 AC, šport kupe, letnUc 1973, odhčno ohra- njen, ter kombi 430 K, skoraj nov, oboje dam tudi na bančni ček. Janico Rožmarin, Markovci pri Ptuju. PRODAM VINOGRAD ob cesti v Cirkolanah. Naslov v upravi. UGODNO PRODAM skoraj novo trajno žarečo peč - kuhinjsko in električni štedilnUc. Danica Lisec, Trubarjeva 6, Ptuj. TRAKTOR FERGUSON 35 KM prodam. Martin Rudolf, Sp. Ključarovci 23, Velika Nedelja. PRODAM 30 afOv vinograda v Vičancih. Marija ŽitnUc, Podgorci 10. UGODNO PRODAM kompletno spalnico in sedežno garnituro za dnevno sobo - tudi po kosih. PlačUo možno s čekom. Naslov v upravi ali tel. 77 023. PRODAM HLADILNIK, plinski štedUnDc, medeninasto posteljo in moped avtomatUc. Antonija Ku- mer, Ziherlova ploščad BI C2 št. 5. JABOLČNE OKULANTE in ce- pljena breskova drevesca raznih sort še nudi Holčeva drevesnica ob cesti II reda pod Gomilo. BADiaJBIUJ ČETRTEK, 3. marca: 16,00 PoročUa in obvestila, 16,15 Zabavna ^asba, 16,30 Pionirji, zdravo v OŠ Domava (L del), 16,45 Od Drave do Vardarja (pesmi in plesi jugoslovanskih narodov), 17,00 Novice, 17,05 Kulturna panorama, 17,20 Novosti iz gramofonskUi hiš, 17,35 Ekonomsko-propagandna oddjga, 17,40 Predstavljamo vam planin^o društvo Ptuj, 17,50 Instrumentalna glasba. PETEK, 4. marca: 16,00 PoročUa in obvestila, 16,15 Zabavna ^ašba, vmes EPP, 16,30 Radgska univerza - o organiziranosti kmetgstva (m. del), 16,40 FUmdce melodfle, 17,00 Novice, 17,05 Mladi danes v Majšperku, 17,35 Prisluhnite, bilo vam je všeč. SOBOTA, 5. marca: 16,00 PoročUa in obvestUa, 16,15 Zabavna ^asba, vmes EPP, 16,30 V soboto popoldne (zabavna in popularna glasba, nasveti, gost oddaje, čestitke za praznik žensk itd.). NEDELJA, 6. marca: 11,00 Tedenski pregled dogajanj in obvestUa, 11,20 Glasba, vmes EPP, 11,30 Iz koledarja NOB, 11,32 Ogledalo tedna - praznik žensk, 11,40 Zabavna glasba, 12,00 Kmetgdca oddaja^, 12,15 Pevski zbor Komunal, podjetja, TOZD Avtopark, 12,30 Čestitke poslušalcev. PONEDELJEK, 7. marca - ne bo oddaje. TOREK, 8. marca: 16,00 Poročila in obvestUa, 16,15 Zabavna ^asba, vmes EPP, 16,30 do 18,00 Posebna oddaja ob mednarodnem prazniku žensk. V ostalem času prenašamo prvi radgdci program RTV Ljubljana. Iz Hajdine, 21. februarja 1977: Ivan Drevenšek, Gerečja vas 14; MatUda Šišek, Skorba 65; Angela Igričevič, Gerečja vas 49; Jože Novak, Gerečja vas 22; Jože Galun, Hajdoše 73; Anton Sišek, Budina 29; Tončka Strnad, Hajdoše 43; Alojz Repič, Zg. Hajdina 79; DanUo Šohar, Zg. H^dina 202; Anton Sagadin, Gerečja vas 45; Kristina Kiselak, (Gerečja vas 71; Marga Veronek, Zg. Hajdina 100 b; Herta Šlamberger, Zg. Hajdina 10 t; Veroruka Panikvar, Gerečja vas 50; Rudi Hanberger, Zg. Hajdina 87; Martin K^.sesberger, Gerečja vas 10; Katarina Sagadin, Zg. Hajdina 85; Marija Cebek, Draženci 76/a; Rozalija Mohorko, Skorba 39/a; Marta Sitar, Zg. Hajdina 58; Janez Turnšck, Gerečja vas 48; Stanko Sitar, Zg. Hqdina58. Iz Ptuja, 24. februarja 1977: Terezija Svenšek, Mejna cesta 4; Srečko Berlič, Tr^ganova 14; Stanko Petršič, Domava 72; Kamilo Kronvogel, Crmlja 7; Hugo Vedernjak, VoUcmerjcva 16; Franc Korada, Tmovska vas 3; Franc Kampl, Skoiba 11; Zinka Kunčnik, Markovci 45; Franc ZorU, Gorišnica 11; Ivan Gobec, Mejna 7; Franc Krapša, Krčevina 1; Franc Mlakar, Slov. trg 3; Tomo Benkovič^ Rogoznica 42; Štefan Žnidar, Crečan 65; Alojz Rampre, Njiverce 2; Marjan Čuček, Cučkova 4; Herman Gaiser, Peršonova 6; Rok Juršič, Ctrkovce 62/a. Kmetovalci! - traktorje IMT-533 G. O. - traktoie ZETOR - traktorje TOMO VilMKOVIČ 418 s priključki - kosilnice Gorenja-Mute in BCS - samonakladalne prikolice in drugo kmetijsko orodje pri ORODJU NA ORMOŠKI CESTI - TELEFON 77-850 Dežurstvo prehrambenih trgovin SOBOTA, 5. MARCA 1977: BREG - MERCATOR Ptuj SOBOTA, 12. MARCA 1977: DELIKATESA - IZBIRA Ptuj Ob 30-letnici prve ptuj- ske mladinske delovne brigade Toneta Belšaka, ki je sodelovala pri gradnji proge Šamac-Sarajevo, smo pripravili razgovor z najstarejšo in najmlajšo brigadirko. To sta bili Fani GABRIEL, takrat Kajžnik in Anica PREŠEREN, roj. Jabločnik. a Fani je danes poročena z Francem Gabrielom, ki je že pred vojno sodeloval v naprednem revolucionarnem gibanju. Pred nekaj leti sta si z možem uredila prijeten dom v domu upokojencev v Ptuju, kjer smo jo tudi obiskali. Na vprašanje, kdo jo je navdušil za delo v mladinski delovni brigadi in kakšni so njeni spomini, nam je ta, že skoraj 77-ktna brigadirka Fani Gabrielova povedala: „Res je, da sem takrat dopobiila že 47. leto svojega življenja. Kljub temusem se odločila, da se udeležim delovne brigade na progi Šamac-Sarajevo, ko sta me obiskala tovariša Bombek in Seka in me )rostla, da jim grem za kuharico. Seveda me je k temu spodbudila tudi iči Danica, ki ]e bila takrat stare šele 14 let in se je prav tako udeležila te delovne brigade. Tako smo marca 1947 krenih iz Ptuja in delali na progi od 1. aprila pa do konca junija. Na mladinsko delovno brigado me vežejo res lepi spomini. V začetku smo si uredih našo kuhinjo kar v neki šoh v Samcu. Spomnim se, da sta delala z mano še neki Poldek, njegovega priimka se ne spomnim in Julka Kajzer, ki je bila takrat doma iz Juršinec. Brigadirji so bili z našo kuhinjo zadovoljni, saj smo se trudih in pripravljali za takratne razmere okusno hrano. Včasih smo se povezali tudi z domačini in z njimi menjah razna živila, npr. riž, ki smo ga imeli na pretek, za fižol in tako popestrili jedilnik. Naša delovna brigada je imela štiri čete. Te čete so sestavljah brigadhji z območja takratnega ptujskega okraja, tudi iz Središča, Ormoža in drugod, tako da smo kuhali za okrog 300 ljudi. Osebno sem se z brigadirji zelo dobro razumela m mnogi so me ogovarjali kar z „mami", ta naziv pa marsikateri uporabi tudi še danes. Delovni dan se je brigadirjem začel zgodaj, zato smo tudi mi morah pohiteti in pripraviti zajtrk že do 6. ure. Spomnim se, kako so brigadirji s pesmijo odšU na delovišče in se prav tako veselili in nasmejani vračah, čeprav je bilo delo naporno. Tudi vreme je bilo tisto leto zelo neprijazno. Ob večerih, predvsem pa ob sobotah smo prirejah kulturne programe, največkrat ob tabornem ognju. Tu smo se srečevah tudi z frškimi brigadhji, ki so bih naši sosedi. Imeh smo tudi svoj ansambel, i so ga sestavljah Franc Meško, Janez Bombek in Jože Skok. Za kulturo je bi odgovoren Miha Remec, ki je že takrat napisal nekaj pesmi. Seveda moram omeniti še našega komandanta. To je bil Viktor Krajnc, ki se ga še danes, v spomin na tiste čase, drži vzdevek „morala". Naj omenim še dogodek, ki mi je ostal najbolj v spominu: Mati nekega brigadirja je dobila sporočilo, da je njen sin umrl v nesreči, ki se je pripetila na progi. Obupana je prišla iskat svojega mrtvega sina in ne morem opisati ganljivega prizora, ko je zagledala sina, ki se je s praporom v roki na čelu čete vračal z dela. Znano je namreč, da so take in podobne laži širili takratni nasprotniki nove socialistične družbe." Anici Jabločnikovi, sedaj poročeni Prešeren je bilo takrat 14 let. Obiskah smo jo na njenem delovnem mestu v Krajevni skupnosti Ptuj. O tem, kaj jo je navdušilo, da se je že takorekoč v otroški dobi odločila za rrdadinsko delovno brigado nam je povedala: „Za kolektivno delo sem se navdušila že, ko sem sodelovala pri čiščenju ruševin v Ptuju leta 1945. Pozneje sem se hotela udeležiti tudi delovne brigade na Pesnici, vendar so me zaradi mladosti odklonih. Ko sem zvedela za formiranje mladinske delovne brigade, ki bo gradila progo Šamac—Sarajevo, sem se takoj odločila. Tudi moj starejši bratje bil predtem že na mnogih delovnih akcijah in morda je tudi to dehio vpUvalo na mojo odločitev, saj nikakor nisem hotela zaostajati. Po prihodu v Šamac so me dodelih v sekcijsko ambulanto. Zaradi tega sem bila precej razočarana, saj tako nisem mogla neposredno sodelovati pri delu na progi. Seveda sem vse proste trenutke preživelmed brigadirji, ki so bih do mene zelo pozorni. Posebno se spominjam tovariša Magdiča, ki mi je večkrat pri jutranji telovadbi podal roko in mi tako pomagal, saj mi je bila jutranja telovadba zaradi moje telesne šibkosti velik napor. Po vrnitvi smo se udeležih še dela pri čiščenju terena na področju sedanjega naselja Kidričevo. Tu sem dobila zadoščenje, saj sem pri delu aktivno sodelovala. Pozneje sem se udeležila še mladinske delovne brigade „11. kongresa KPS" v Novem Beogradu. Po vrnitvi sem sodelovala v „leteči četi", ki je gradila zadružne domove na območju takratnega ptujskega okraja. Z žalostjo pa danes ugotavljam, da so ti domovi marsikje ostah nedokončani, da propadajo in je bilo naše delo zastonj. Delala sem še tudi v mladinski delovni brigadi, ki je kopala glino za pridobivanje opeke, ki se je uporabljala za gradnjo zadružnih domov. Izkaznice, ki sem jih prejela na vseh teh delovnih akcijah še vedno skrbno hranim in so mi zelo drag spomin." Po mnenju obeh sogovornic so delovne brigade tudi v današnjem času pomemben element vzgoje mladih in nadaljnje izgradnje naše lepe socialistične domovine. Velik pomen mladinskih delovnih brigad ni samo v pridobivanju delovnih navad in v delovnih učinkih, ki jih mladi tu dosežejo, ampak tudi v gojenju iskrenega tovarištva in prijateljstva, ki se plemeniti prav na teh delovnih srečanjih mladih ljudi. Takrat najstarejšo brigadirko Fani Gabrielovo in najmlajšo Anico Prešernovo vežejo na mladinsko delovno brigado Šamac-Sarajevo res lepi spomini. To si velja zapomniti, saj delovno tradicijo nekdanjih MDB moramo nadaljevati. J. Bračič Fani Gabrielova (levo) in Anka Prešernova. Foto: M. Ozmec Slovesen dan za Mirka - bodočega pilota "IZ MALEGA RASTE VELIKO...' Mirko Artenjak med Stankom Me^ičem (desno) in Matijo Tarbukom. Foto: Kosi Mirko Artenjak iz Muretincev je eden izmed tistih slovenskih fan- tov, ki so se odločih za šolanje v vojaški šoli. Njega je pot vodila v Mostar, v letalsko gimnazijo Mar- al Tito. PokUc, za katerega se je odločil že zelo zgodaj, ni samo pomemben in težak, je tudi plemenit in zahteva pohio mero znanja, spretnosti in navad. Za pilota velja načelo: učiti na zemlji, vaditi v zraku! V četrtek, 24. februarja 1977, je bila na oddelku za ljudsko obrambo SO Ptuj krajša sloves- nost, ki jo je Stanko Meghč izrabil za to, da je Mirku Artenjaku podelil knjižno nagrado za uspeš- no zaključeno šolanje v gimnaziji v Mostaiju. Mirko je s ponosom sprejemal čestitke; čestitke, ki pa so ob- enem veljale tudi upravnemu orga- nu za njegovo aktivno spremljanje Mirkovega šolanja; posebno pa še Matiji Tarbuku. To je bil trenut^, ko je znova obudil spomine na začetek: na odločitev za šolanje na vojaški šoh, za pokhc pilota, ki mu je danes bhže kot kdajkoU poprej. Mladim pa je sporočil, da naj bodo v svoji odločitvi za vojaško šolanje trdni in neomajni kot je bil tudi sam; uspeh ne bo izostal. Svojo odločitev kot sam pravi, bi ponovil, če bi bilo potrebno. Gimnazga Maršal Tito je Mirku dala sohden zaklad znanja, na katerem sedaj gradi v letalski vojni akademgi v Zadru. Iz dneva v dan bogati svojo osebnost s sposobno- stjo za kolektivno živ^enje in kar je najpomembnejše postaja dober domoljub z visoko motivacijo za svoj bodoči pokhc pilota - oficirja; jastreba in čuvarja našega , svobodnega neba. ' Čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo! MG i STRAN ČRNE KRONIKE v tednu od 20. do vključno 27. februarja 1977 je bilo na ožjem območju ptuJMce občine 12 prometnih nesreč. V največ primerih so bih udeleženi pešci, ki so hodili nepravilno, po desni strani v smeri hoje. V dveh primerih je bil vzrok nesreče nepravilno vodenje živine, ostah vzroki pa so bih v pretesnem prehitevanju, vzvratni vožnji in neprevidnemu prečkanju ceste. Skupna materialna škoda znaša 16,400 dinarjev. Sinrmih žrtev na srečo ni bilo. NEPREVIDNOST PRI VOŽNJI S TRAKTORJEM V torek, 15. februarja 1977 je na cesti II. reda v Zagorcih vozil Franc Ozvaltič iz Zagorcev 64 neevidentiran traktor s prikohco. Na traktorju je peljal člane družine in znanca Jožeta Matja- šiča iz Zagorcev 86. Ozvaltičeva žena in sin sta sedela na blatnikih traktorja, hčerka in Matjašič pa na hidravUčnih vihcah. Med vožnjo je Matjašič iznenada padel pod kolesa prikohce. Po telesu je dobil hude telesne poškodbe, zaradi česar so ga prepeljah v ptujsko bolnišnico. Za nesrečo je postaja mihce Ptuj izvedela šele pred kratkim, na podlagi obvestila ptujske bolnišnice. NEPREVIDNO PREČKANJE CE- STE V petek, 25. februarja 1977 je ob 7.30 na Ormoški cesti v Ptuju prišlo do lažje prometne nezgode, pri kateri se je telesno poškodo- vala Š. N. učenka osnovne šole. Anton Krajnc, voznik osebnega avtomobila iz Kidričevega 13/a je vozil po Ormoški cesti proti Budini. Pri domu železničarjev, je z leve strani prišla S. N., ki je nameravala prečkati cesto, da bi po Čučkovi uhci nadaljevala pot v šolo. Voznik Krajnc jo je kljub zavhanju zadel v desno no^o in jo zbil po cestišču, zaradi cesar je dobila telesne poškodbe. PRETESNO PREHITEVANJE V nedeljo, 27. februarja, 1977 je prišlo na cesti II. reda v Juršincih do prometne nezgode, zaradi nepravilne hoje po cestišču in zaradi pretesnega prehitevanja. Vinko Kovačec iz Kukave 70 je vozU kolo z motorjem, pred seboj je zagledal pešca, Zdenka Plohla iz Podvinc 115, kije hodil po desni strani cestišča. Zaradi pretesnega prehitevanja je Plohla zadel s krmilom v hrbet, oba sta padla po cestišču in dobila lažje telesne poškodbe. -OM Se mnogo let skupnega življenja Na magistratu v Ptuju sta bUa v soboto svečano razglašena za zlatoporo čenča FRANC in KRI- STINA ŽGEČ iz Streacev 10, krajevna skupnost Polenšak. Prav je, da se njunega zlatega jubileja spomnimo s kratkim pregledom 50 letnega živ^enja in dela. Franc je bil rojen leta 1899 v Streacih v mah kmečki družini. Po končani osnovni šoh se je bavil s fotoamaterstvom, pozneje pa z mehaniko in je ta pokhc opravljal vse do upokojitve. Pred petdeseti- mi leti se je poročil s Kristino Toplakovo, rojeno leta 1907, ki je svojemu življenjskemu tovarišu ves čas stala ob strani in mu bila v vseh težavah v močno oporo. V zakonu sta se jima rodila tudi sin Vladimir in hčerka Jožefa. Ob skrbi za svojo družino tudi nista pozabila na svoj slovenski narod. Franc je sodeloval z OF od leta 1943, leto kasneje pa je bU tudi poverjenik zaščite v odboru OF. Gestapo ga je sicer aretiral in zaprl, vendar so ga zaradi pomanjkanja dokazov morah iz- pustiti. Po osvoboditvi seje Franc prizadevno vključil v izgradnjo ljudske oblasti, v odboru OF je bil finančni in vojni referent, pozneje pa tajnik KLO Brezovci. Leta 1949 je bil sprejet v članstvo ZK, kjer je še danes dejaven. Prav tako je bil vseh 30 let aktiven pri obUkovanju naše sociahstične družbe na samoupravnih temeljih. Njegova zvesta živ^enjska dru- žica Kristina mu je ^ozi pol stoletja stala ob strani, mu pri delu pomagala in ga spodbujala. Prehojena skupna pot, iskreno prijateljstvo in ljubezen, ki ju je družilo že 50 let je tudi najboljše zagotovilo za njuno d^upno srečno pot še za naprej. Žehmo jima zdravja in še mnogo let skupnega živ^enja v sreči in zadovoljstvu. Zlatoporočenca Franc in Kristina Žgeč v krogu svojih najbližjih. Foto: Langerfiolc LETO VARSTVA OKOLJA Očistimo naš življenski prostor Sestri Babusek sta z napisom na duhofvit način opozorili na samoraslo smetišče ob cestL Foto: M. Ozmec j Sonce, ki je snelo snežno pokrivalo zemlji, je razgalilo števil- ne naše nemarnosti. Na obrežja potokov, rek, v gozdove, druge zelene in skupne prostore smo odložih razno navlako. Vsakršno pretiravanje v tem trenutku ni odveč; lahko bi je nabrah za cel ,Jurjev sejem". Delavci komunalne službe, ki so pred dnevi prečesah bhžnjo in daljnjo okohco so bili presenečeni nad pestrostjo „slučajno odlože- nega materiala". Dokaz več, da se krepko zavedamo, da je nekdo drug pokhcan za to, da bo za nami pometal, ali res? V letu, ki ga posvečamo varstvu okolja, se je treba v akcije vključevati, neposredno in kon- kretno. Akcije niso last samo komunalnih služb, temveč sleher- nega člana naše družbene skup- nosti. Preprečujmo onesnaževanje na- rave; ohranimo zdrav življenjski prostor! y[Q vreme donede^e, 13. marca 1977 Pohia luna bo 5. marca ob 18.13. NAPOVED: Hladno, pretežno lepo vreme. Sredi prihodnjega tedna kratkotrajne padavine, v četrtek oblačno. V višinah dote- kajo nad naše kraje mrzle zračne gmote, zato bo hladno z občas- nimi manjšimi padavinami še ves prihodnji teden. Danes je sonce vzSo ob 6.40, zašlo pa bo ob 17.45, dolžina dneva je 11 urin 15 minut. , RODILE SO: Marija Kondrič, Zg. Hajdina n. h. - Vladimira; Marija Šmid, Placar 15 - Suzano; Kristina Mlakar, Markove i 56 - dckhco; Jožica Ketiš, Skorba 37 - dečka; Antonija Kmetcc, Muršičcva 3 - dečka; Kristina Čmjavič, Pršetinci 42 - dečka; Ladislava Žarkovič, Potrčeva 38 - Tam aro; Marija Braček, Trnovski vrh 3 - Mileno; Štefka Horvat, Podgorci 37 - dečka; Angela Lešnik, Prepolje 84/a - dečka; Marija Krušič, Kočice 43 - Antona; Stanka Lorbeg, Partizanska 1, Slov. Bi- stoca.-dečJa. POROKE: Bogdan Todorič, Todoriči 4 in Marqa Bariči, Kk;ar 92, Josip Šinjur, Brezje 12 in Anica Majce- novič, Gorenjski vrh 18; Stanislav Šimenko, Domavska 10 in Marija Murko, Kicar 25 ; Dragan Matjašič, Nova vas pn Ptuju 80 in Zdenka Skok, Zidanškova 1. URMLISO: Franc Plohi, Središče 178, roj. 1896, unurl 20.febr. 1977. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO-TED- MIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški odbor, glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in uprava Radio-Tednika telefon (062) 77-079 in 77-226. Celoletna naročnina znaša 150 dinarjev, za tujino 250 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-601-10649. Tiska ČGP Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storjjev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.