g e o g r a f s k i  o b z o r n i k34
recenzija 
Geografija občine
Moravče
Nova monografija dr. Maje Topo-
letove (Geografija občine Moravče;
izdal Geografski inštitut Antona
Melika ZRC SAZU v zbirki Geo-
grafija Slovenije, št. 7; Ljubljana,
2003) statistično analizira vse
poglavitne pokrajinske prvine v
obsegu moravške občine: kamnin-
sko sestavo, reliefne tipe, nad-
morske višine, nagnjenost tal, vodne
in podnebne razmere, osončenost,
prst, rastlinstvo, rabo tal, prebival-
stvo, naselja in gospodarstvo.
Besedila je komaj slaba polovica
knjige, drugo pa zavzemajo ilus-
tracije, med njimi 184 slik, zemljevidi,
grafikoni in 52 preglednic (skupaj
238 strani). 
Tolikšno ponazoritev omogoča
uporaba geografskega informacij-
skega sistema. Opis ozemlja oz.
zemeljskega površja - o zadnjem bi
sklepali po imenu v naslovu ("geo-
grafija") - je prepuščen barvnim
fotografijam. Ni ga naselja ali vzpe-
tine, ki ga (je) ne bi našli slikanega od
blizu ali daleč ali pa gre za fotografi-
jo iz zraka. Izredna dokumentiranost
besedila je plod podrobne členitve
ozemlja. 61 km2 veliko občinsko
ozemlje je deljeno na 24.549 celic v
izmeri 50 x 50 m. V vsako je avtori-
ca vpisala šifro za fizičnogeografsko
karakteristiko površja, tudi za višino,
naklon, prejeto sončno toploto,
rastlinstvo, tip prsti, tip reliefa itd. ali
za družbenogeografsko sestavo (raba
tal, prebivalstvo, naselja, gospodarst-
vo itd.). Sledi vrednotenje zemljišč
za razne tipe rabe tal (za njive,
sadovnjake, travnike in pozidavo).
Tako sta bili usmerjeni že dve pred-
hodni študiji o Moravškem, ki so jih
izdelali Topoletova in njena sodelav-
ca,  M. Hrvatin in D. Perko (1999 in
2000) v okviru sodelovanja pri pro-
gramu Celostnega razvoja podeželja
in obnove vasi (CRPOV -
Obdelane in valorizirane prvine so
tabelarno prikazane za glavni regiji,
to je za nižine (podolje) in za hri-
bovje, za vseh sedem mikroregij, za
katere so izračunane domala vse
vrednosti. Knjiga izpričuje, da je
Moravško tipični košček Predalp-
skega hribovja, kjer se prebivalstvo
seli s strmega (višjega) v zložnejše
nižje ozemlje. Hribovje svetega
Mohorja, Limbarske gore, Murovice,
Ciclja in Slivne ter njunega južnega
podgorja zavzema skupaj 63,6 %
ozemlja in ima v povprečju 16,7
stopinj naklona. Leta 2002 je tam
živelo 23,6 % vseh občanov. Na
manjšem ozemlju podolij oziroma
dolin (Vrhpoljsko, Moravško in
Peško) je bilo tedaj na 36,4 %
ozemlja z naklonom 7,3 stopinje kar
76,4 % prebivalcev, ta delež pa še
raste. 
V knjigi je na izviren način obdelano
vprašanje, v koliki meri je bila v
preteklosti in je še zdaj raba tal
skladna z naravnim potencialom. Za
primerjavo: za sadovnjake (ti bodo v
Evropski zvezi deležni večjega zani-
manja) je upoštevala talne vodne
razmere, prst, lego v toplotnem
pasu, osončenost, naklon in ekspozi-
cijo površja. Na tej podlagi narejena
preglednica pravi, da je za sadov-
njake izkoriščenih le dobre 3 %
zanje primernih tal; 13 % primernih
zemljišč je pozidanih, četrtina je pod
slabšimi njivami, 28 % pod travniki in
30 % se jih zarašča. Precej prvo-
razrednih zemljišč za sadovnjake je v
prisojnem podgorju Ciclja in Slivne,
ki je v gravitacijskem območju Moravč
še iz časa, ko je bilo prečkanje hri-
bovskih prevalov (zlasti prevala
Grmače) lažje, kot prebroditi Savo.
Na enak način kot za sadovnjake so
na karti označene tudi stopnje
primernosti ali neprimernosti gozdne
in travniške rabe tal ter primernosti
za pozidavo. Travniki zavzemajo le
37 % zanje najbolj primernih površin,
8,3 % občinskih površin pa se
zarašča. Ti podatki so izziv za last-
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdar-
stvo in prehrano). Topoletova je
analizo poglobila in oblikovala pred-
log optimalne rabe tal na podlagi
matematično-statistične obdelave
osnovnih geografskih prvin (geofak-
torjev). Izračunala je korelacijske
koeficiente povezanosti med narav-
nim potencialom in različnimi vrsta-
mi rabe tal. V primerjavi z avtoričino
monografijo o Mirnski dolini (pod-
naslov: Regionalna geografija porečja
Mirne na Dolenjskem, Ljubljana
1998, 175 str.) pa je na Moravškem
pri vrednotenju zemljišč upoštevala
še več dobro izbranih prvin, priteg-
nila in digitalizirala rokopisne karte
več sorodnih strok (geološke,
pedološke, biološke) in prvine v
vsakem primeru ustrezneje ponderi-
rala kot v svoji knjigi o Mirnski dolini.
Da je lahko zaključke upodobila v
pričujočem delu (format strani 20 x
13 cm), je morala vsebino krepko
sintetizirati. Avtorica je v uvodu
knjige upravičeno zapisala, da je
njena moravška monografija "prva,
na ta način obdelana pokrajina na
območju slovenskega predalpskega
sveta". Knjiga že samo zato vzbuja
pozornost geografske javnosti, saj
pomeni z nakazano metodologijo
doprinos k teoretski regionalni
geografiji Slovenije.
recenzija, napovednik
35
… o geografiji 
naravnih nesreč … 
v naslednji številki
Geografskega obzornika.
Večina nesreč in tistega, kar se na svetu imenuje zlo, nastane zato, ker so
ljudje preveč nemarni, da bi točno spoznali svoje cilje; in kadar jih spoznajo,
da bi se jim resno približali. Zde se mi podobne ljudem, ki razumejo, da bi
bilo potrebno in možno graditi stolp, a vendar za temelj ne porabijo več
kamenja in dela, kot bi ga porabili pri gradnji kolibe.
Goethe
nike zemljišč in za občinske planerje.
Škoda, da niso karte rabe tal večje, s
sedanjih majhnih je težko locirati
celice na karti v pokrajini in jih
primerjati z zemljiškimi parcelami.
Avtorica se je pri izbiri snovi ozirala
tudi na domačine, občane moravške
občine. Zato je v knjigi najti obilo
zanimivih geografskih, klimatoloških,
geobotaničnih, zgodovinskih, arheo-
loških, etnografskih, gospodarskih,
prometnih in prebivalstvenih
podatkov. Kot zanimivost: do 400 m
nadmorske višine je leta 1900 živelo
49,1 %, leta 2002 pa že 64,5 % pre-
bivalcev. Leta 1961 je bilo kmečkega
prebivalstva 53,9 %, leta 1991 pa 9,9 %
občanov (izračunano po naseljih).
Bralcu knjige je olajšano iskanje
želenega podatka s končnim imen-
skim in stvarnim kazalom (str. 218-
225), seznamom slik (230-236) in
seznamom preglednic (237-2389).
Knjiga Maje Topole je lep primer,
kako je mogoče s srednje veliko
knjigo argumentirano doseči
metodološki prispevek k slovenski
teoretski regionalni geografiji, jo
napraviti koristno za regionalne
načrtovalce ter zanimivo in uporab-
no za domačine. 
Z obdelavo po naseljih in še manjših
ozemeljskih enotah bo ozemlje
sedanje moravške občine vabljivo
bodočim raziskovalcem preobrazbe
slovenske kulturne pokrajine. Ob
sedanjem trendu deagrarizacije se
bo nadaljevalo opuščanje obdelo-
valne zemlje in večanje tržno
uspešnih velikih kmetij. Bo tudi na
Moravškem hribe sčasoma prekril
neprekinjeni gozd, dolino pa bodo
prepredli vrtički ob domovih, ki so v
lasti zaposlenih v redkih
zaposlitvenih središčih?
Ivan Gams
Spoštovani naročniki!
Morebitne spremembe naroč-
niških razmerij (prijave, odjave)
in spremembe naslova sporočite
upravniku revije na naslov: 
Primož Gašperič, Geografski inšti-
tut Antona Melika ZRC SAZU,
Gosposka 13, 1000 Ljubljana,
telefon (01) 200 27 21, e-naslov:
primoz.gasperic@zrc-sazu.si.
Veljati začnejo s 1. januarjem
leta 2005, oziroma s prvo šte-
vilko naslednjega letnika.
Primož Gašperič
Foto: Irma Potočnik Slavič