Kazslava katoiiškega tiska. V torek, 12. maja, je papež Pij XI. slovesno otvoril v navzočnosti kardinalov in zastopnikov tujih držav razstavo katoliškega tiska v Vatikanu. Razstave še je udeležil, kakor je sv. Oče v otvoritvenem govoru z veseljern ugotovil, katoiiški tisk 45 narodov iz 53 držav. Zastopani nista samo Rusija in Nemčija. Ob zaključku govora je sv. Oče opozoril na nevarnost, ki preti Evropi od strani boljševizma. Na razstavi je zelo lep oddelek, v katerem je zastopan katoliški tisk iz Jugoslavije in tudi iz Slovenije. Na razstavi je kajpada prav častno zastopana Tiskarha sv. Cirila v Mariboru s svojimi listi, med katerimi je tudi »SIov. gospodar«. Papež in njegova mati. Sedanji sv. Oče je lep zgled spolnjevanja 4. božje zapovedi, ki zapoveduje otrokom, da morajo starše spoštovati, ljubiti in ubogati. Ko je bil Pij XI., ki mu je ime Ahile Ratti, knjižnicar v Milanu, je izdal I. 1912 znan¦stveno knjigo, ki jo je posvetil svoji materi. Na prvem listu knjige je dal natisniti te-le lepe besede: »Knjigo posvečam Tebi, draga mati, na tvoj godovni dan. Radujem se misli, da bo kak učenjak, morda sedaj morda pozneje, čital v tej knjigi Tvoje ime ter našel dokaz velike Ijubezni in spoštovanja, ki ga Tvoji otroci skazujejo Tebi.« Ko je bilpotem duhovnik Ahile Ratti prestavljen za knjižničarja v slavno vatikansko biblioteko v Rimu, je večkrat obiskal svojo mater, ki je ostala in živela v Milanu. Skrb za mater, ki je bila že stara in slaba, je tudi bila vzrok, da je težko izpolnil željo papeža Benedikta XV. (svojega prednika na papeškem prestolu), ko ga je hotel poslati 1. 1918 kot nuncija v Varšavo, glavno mesto Poljske. Ko je Ahile Ratti pomišljal z ozirom na svojo mater, ali bi izpolnil papeževo željo in voljo, je Benedikt XV. vzel podobo in pod njo lastnoročno podpisal: »Ljubljeni gospe Tereziji Ratti v zaraeno za sina, ki je zdaj stopil v papeževo službo.« Hkrati mu je obljubil, da bo za njegovo raater skrbel. Ahiie Ratti je željo papeževo izpolnil e težkim srcem. Odpotoval je na Poljsko. Svoje matere ni več videl. Isto leto je umrla. ' Beatifikacija lOletnega dečka. Katoliška cerkev je bogata na svetnikih raznih stanov in razne starosti. Vendar je lOletni deček, ki gre za njegovo proglašenje za svetnika, odnosno za blaženega, izreden pojav. Ta derttletni deček se imenuje 3uy de Fontgalland ter je grofovskega odu. Umrl je 1. 1924 v slovesu svetosti. Imalu po njegovi smrti so se začeli ljuIje priporočati njegovi priprošnji, ki se e izkazala kot zelo učinkovito. Mnogi sc Josegli zdravje, drugi uslišanje posebnih :elja; nekateri so na čudov:/ način zopet rtašli pot do zgubljene vere. številne sc Uste osebe, ki jim je ta deček izprosil mi[ost duhovniškega ali redovniškega poklica. Izjavilo je 30 misijonarjev, 23 duhovnikov in 12 redovnic, da se imajo njegovi priprošnji zahvaliti, da jih je Bog poklical v duhovniški ali redovniški stan. Organizirala se je kmalu akcija za pobiranje podpisov na prošnji, naslovljeni na sv. Očeta, da bi desetletnega Guy-a proglasi! za blaženega. Ta akcija je imela izredec uspeh: okoli 2 in pol milijona katoličanov je to prošnjo podpisalo. Francozi so nara Slpvencem v zgled in vzpodbudo, da zberemo čim največ podpisov za Slomšekovo bep.tifikacijo in da storimo vse drugo, da ee velika želja našega naroda izpolni. Kar se tiče priprav za proces beatifikacije 10letnega Guy-a, je posebna komisija, ustanovljena od škofa, preiskala, ali so dani vsi predpogoji, da bi se proces mogel začeti. Nedavno so v navzočnosti škofa v mestu Die, ki leži v južno-vzhodnem delu Francije, odprli Guyev grob. Navzoča je tudi bila njegova mati. Ko so odprli krsto, so ugotovili, da je koža precej porumenela, nespremenjeni pa so ostali lasje, obrvi in modre oči, ki so bile širom odprte; tudi ostalo telc je dosti dobro ohranjeno. Francozi so trdne nade, da bo njihov lOletni rojak 1 ialu proglašen za blaženega. Veržej. Praznik Marije Pomočnice praznujetno z vso slovesnostjo v Veržeju v nedeljo dne 24. t. m. V soboto zvečer govor, rimska procesija z blagoslovom. V nedeljo pa ob pol desetih dopoldne govor in sloveena peta sv. maša z orkestrom na prostem; popoldne ob pol treh pa zopet govor, nato pa Marijanska procesija s sv. blagoslovom. V soboto zvečer po procesiji proizvajajo marijanijski gojenci lepo salezijansko spevoigro »Pribežališče grešnikov«. Sv. Marjeta pri Kimskih toplicah. Lelos obhajamo 50Ietnico, odkar je bila dograjena naša lurška cerkev. Da se bodo roraarji lažje razvrstili, bo na binkoštni pondeljek dvojno »vetc opravilo, ob 7. in ob 10. uri. častilci Marljini Mati vas vabi! Romarjem, ki o Duhovem romajo k Majkl Bistriiki, se naznanja, da bo za nje samo ena pridiga in sicer v četrtek dne 28. maja popoldne ob 4. uri.