Radoš ŠUMRADA* KATASTRSKI INFORMACIJSKI SISTEM NA NIZOZEMSKEM l. Uvod Pomemben in nenadomestljiv vir prostorskih podatkov za vse nivoje uprav- nih služb na Nizozemskem pomenijo Kataster in Javni registri. Razlog za to je v dejstvu, da ti dve službi hranita in vzdržujeta metodološko urejen inventar nepremičnin, ki zajema celotno Nizozemsko in temelji na geodetski izmeri njihovih meja. Zadolženi sta tudi za registracijo ladij in plovil ter letal. Vsa zemljišča so sistematično identificirana na podlagi ponazoritve na kartah v velikih merilih in tvorijo enoto, skupaj s podatki v povezanih registrih. Ti registri prikazujejo v splošnem za vsako posest legalni status vseh realnih pravic in tudi povezane podatke z oziram na status, vrsto, velikos.t in lokacijo posesti. 2. Nizozemska Nizozemska je majhna dežela v Zahodni Evropi. Njena povrsina meri 41.000 km2 in šteje 14 milijonov prebivalcev (SR Slovenija meri 20.253 km" in ima 2 milijona prebivalcev). To pomeni, da ima Nizo- zemska veliko gostoto prebivalstva ali približno 300 prebivalcev na km2 (SR Slovenija ima približno 100 prebivalcev na km2). Nizozemska je po politični ureditvi parlamentarna kraljevina. Ima tri nivoje vlad, in sicer centralno vlado v Haagu? 12 provinc in 800 občin. Poleg upravnih ustanov ima še posebno pomembno javno služ- bo z imenom "vodni odbori", ki skrbi za oskrbo z vodo, za kanale in plovne poti ter upravlja računalniško vodeni sistem črpalnih naprav, ki so za Nizozemsko življenjskega pomena. Dežela je izrazito ravninska in najvišja "gora" v Ardenih se vzpenja 385 metrov nad morjem. Večina Nizozemske leži v delti treh velikih rek, in sicer Rena, Maasa in Schelde. Dobra tretjina dežele leži pod morsko gladino. Ta del dežele so nekoč obsegala rečna in obalna moč­ virja. S skoraj stoletnim trdim delom so si Nizozemci sami ustvarili skoraj tretjino dežele z izsuševanjem močvirij in razsoljevanjem mor- skega dna. 3. Katastrska služba in javni registri Nizozemski kataster je bil osnovan na državni ravni ze pred več kot ~50 leti kot oddelek Ministrstva za finance. Od leta 1973 je to pose- ben oddelek Ministrstva za gradnje, okolje in planiranje (Ministerie van Volkshuisvestring, Ruimtelijke Ordening en Milieubeheer). Prvotno je bila njegova osnovna naloga fiskalne narave. Pomenil je osnovo za obdavčenje zemljišč in tudi zagotavljal pravno varnost ne- premičnin. Ta druga kasnejša vloga katastra je bila mogoča zaradi povezave z javnimi registri. Zgodovinski razvoj v zadnjih petdesetih letih je vztrajno povečeval pomen katastra kot vira orostorskih infor- macij. Njegova davčna vloga je bila medtem opuščena. Kataster vsebuje podatke, ki omogočajo vpogled v legalni status dob- rin posebnega družbenega pomena: nepremičnin, ladij in letal. Vsebuje * . 61000,Ljubljana, YU, FAGG; dipl. ing. geod. Prispelo za objavo: 1987-03-04. 156 GV 31(1987)2 tudi dodatne pomembne podatke o naravi, velikosti in lokaciji nepremic- nin. Kataster daje posebno pomembne podatke o zemljiščih in njihovih lastnostih na površini zemlje in pod njo. Katastrske podatke uporablja- jo številna ministrstva centralne vlade, statistična služba, občine, vodni odbori, javni notarji, komunalni servisi in državljani. V Katastru in Javnih registrih je registriranih 6.000.000 parcel in 3.000.000 lastnikov in drugih pravnih upravičencev. Spremembe osnov- nih podatkov, ki jih je treba vsako leto ažurirati, obsegajo približno 250.000 kupoprodajnih pogodb, 220.000 hipotek, 210.000 odpisov zapad- lih hipotek, 30.000 nasledstev lastništva in 100.000 delitev. Na le- to je torej treba uvesti 2.000.000 modifikacij. Tem osnovnim spremem- bam je treba dodati še 1.000.000 sprememb, ki se nanašajo na osebne podatke lastnikov. Na leto se torej spremeni od 10 do 20 % celotne vse- bine Katastra in Javnih registrov. V izvedbi je pr,ibližno 100 zemljiško-konsolidacijskih projektov(650.000 ha) in pripravlja se dodatnih 60 projektov na površini 380.000 ha. Na leto se konsolidira 35.000 do 40.000 hektarov agrarnih površin. Na leto izdela katastrska služba 1.400 listov osnovnih topografskih kart v velikih merilih (1:1 000 in 1:2 000), ki zajemajo približno 60.000 hektarov. Do sedaj so izdelali že 10.000 osnovnih topografskih kart, ki z~jemajo 400.000 hektarov. Katastrska služba in Javni registri zaposlujejo 3.500 uslužbencev,kar je polovica vseh zaposlenih na Ministrstvu za gradnje, okolje in pla- niranje. Načeluje jim generalni direktor Katastra in Javnih registrov, ki je odgovoren tudi za 12 provincialnih direktoratov in vodi tudi cen- tralni državni urad v Apeldoornu v osrednji Nizozemski. Od 3.500 zapo- slenih jih ima 150 akademsko izobrazbo in 2.000 srednjo. Celotna ka- tastrska služba porabi na leto za vse svoje dejavnosti približno 100.000.000 $. Njeni dohodki na leto znašajo 70.000.000 $. Svojo de- javnost torej sama financira 70-odstotno. 4. Uporabniki katastrskih podatkov Uporabnike informacij nizozemskega Katastra in Javnih registrov lahko delimo na dve skupini. Uporabniki na vladni ravni so: - Ministrstvo za promet in javna dela (urejanje kanalov, rek, nasipov in prometnih poti), - Ministrstvo za kmetijstvo (gozdarstvo, planiranje agrarnih področij), - Ministrstvo za gospodarske zadeve (državni rudniki), - Ministrstvo za kulturo, rekreacijo in socialne zadeve (varstvo spo- menikov in krajine, rekreacija), - Ministrstvo za finance (urejanje državnih nepremičnin), - Ministrstvo za gradnje in fizično planiranje (gradbena politika), - Biro za statistiko, - občine (urbanizacija, gradnje, planiranje, obdavčenje), - vodni odbori (urejanje in upravljanje vodnih poti). Na ravni privatnega sektorja so uporabniki informacij: - družbe, ki skrbe za komunalne vode in naprave, - javni notarji (prenosi nepremičnin), - privatni državljani (nakupi in prodaja nepremičnin). 5. Zgodovinski razvoj katastra na Nizozemskem Prvotni namen katastra je bil zgolj fiskalen, kot odsev fiziokratske filozofije devetnajstega stoletja. Fondi za vzdrževanje neke družbe naj bi se zagotavljali na podlagi obdavčenja zemljišč. Kataster je to- rej sistematično urejena evidenca nepremičnin neke dežele in oseb, ki imajo stvarne pravice do teh posesti. Razmejitev posesti temelji na geodetski izmeri meja. Kataster je bil potreben za uresničenje takšne davčne politike. GV 31(1987)2 157 ozemlja Nizozemske so bila v začetku devetnajstega stoletja del Napo- leonovega imperija in nizozemski kataster se je vzpostavil po načelih francoskega prava. Kataster za vso deželo je bil dokončan leta 1832. Kmalu je postal tudi osnova za reševanje pravnih sporov v zvezi z ne- premičninami. Tako je dobil kataster. tudi drugo pomembno zgodovinsko funkcijo, to je pravno varstvo lastnikov in posesti. Fiskalni kataster se je tako razvil v legalni kataster nepremičnin. Z razvojem družbe v dvajsetem stoletju se je povečala tudi kompleksnost njene organizacije. Danes potrebujejo katastrske informacije številne upravne in privatne organizaciJe za fizično planiranje, urejanje pro- stora in okolja, administracijo posesti, konsolidacijo zemljišč, le- galno zaščito posesti in obdavčenje premoženja, 0 infrastrukturo in grad- nje itd. Zaradi tega, da bi zadovoljili vse takšne potrebe po podatkih, je postala vloga in vsebina katastra mnogonamenska. 6. Naloge in funkcije sodobnega nizozemskega katastra Nizozemski kataster registrira, procesira, opremlja in daje podatke o legalnem statusu nepremičnin, plovil in letal ter podatke o njihovih lastnostih, naravi, dimenzijah in lokaciji. Osnovne naloge katastrske službe so: a) Javni registri nepremičnin, plovil in letal Javni registri nepremičnin, ki so na Nizozemskem združeni s katastrom v celoto, služijo za registracijo legalnih podatkov o nepremičninah. Vse- bujejo administrativne podatke, na primer o hipotekah na nepremičnine, o prenosu lastništva in drugih realnih omejitvah nepremičnin (služnosti, gradbena dovoljenja itd.) ter podatke o pravni kronologiji vsake posesti. Takšni Javni registri se v mnogih deželah imenujejo Zemljiški registri (pri nas Zemljiška knjiga). Sprememba lastništva nepremičnin ni mogoča brez registracije v Javnih registrih, ki tako služijo kot najpomembnejši vir za ažuriranje kata- stra. Za registracijo plovil in letal obstajata posebna Javna registra. b) Katastrski register in karte Na Nizozemskem kataster sestoji iz karte v velikem merilu in pomožnih dodatnih registrov, ki olajšujejo delo. Nizozemski sistem rezlikuje vsebino katastrskih in javnih registrov, čeprav so organizacijsko zdru- ženi. Javni registri se uporabljajo za registracijo pravnih aktov o prenosu lastništva in hipotek z registracijo notarskih kupoprodajnih pogodb. Ti pravni akti so v katastrskih registrih zapisani le vpreg- ledni obliki. Oznaka parcel je tudi posebna značilnost sistema. Parcela je del ozemlja Nizozemske, ki načeloma pripada enemu lastniku. Meje parcel določi, iz- meri in kartira uradno osebje katastra. Parcela je določena s katastrski- mi značilnostmi: katastrsko občino, sekcijo in parcelno številko. Parce- la je enolično določena z identifikacijsko številko, koordinatami mejnih točk in naslovom. Meja parcel in vse pomembne zgradbe so kartirane na katastrskih načrtih. Katastrski register vsebuje zapis numeričnih podat- kov, ki se nanašajo na vsako posamezno parcelo. Danes vsebuje katastrski operat te podatke o vseh nepremičninah v deže- li: - parcelno identifikacijsko številko, - vse imenovane lastnike, - stvarne pravice lastnikov, - datume nakupa in prodaje parcele, - leto nakupa in ceno parcele (prosta tržna vrednost zemljišč), - identifikacijo pripadnosti okrožju vodnega odbora, - podatke o stvarnem uporabniku ali najemniku parcele, - omejitve lastništva zaradi širšega javnega interesa. 158 GV 31(1987)2 V zvezi s hipotekami posamezne parcele se v katastrskem operatu hranijo ti podatki: - vrsta hipoteke in datum sklenitve hipotečne pogodbe; - kreditor in vrsta kredita (banka, zavarovalna družba itd.); - naslov kreditorja; - upnik, vrsta posojila in velikost posojila; - obresti in doba posojila, vrsta nepremičnine, na katero se hipoteka nanaša. c) Nacionalna triangulacijska mreža Katastrska služba skrbi za vzdrževanje mreže koordinatnih točk. Ta si- stem danih točk tvori osnovo za izdelavo kart. Prvotno je imela vsaka občina svoj koordinatni sistem in rezultat je bilo nesoglasje kart dveh različnih občin na mejnem območju. Leta 1885 se je začela izdelava na- cionalne triangulacijske mreže točk, ki je danes vključena v zahodnoev- ropsko triangulacijsko mrežo. d) Konsolidacijski projekti Več kot 25 % vseh katastrskih dejavnosti pomeni sodelovanje v konsolida- cijskih projektih agrarnih površin. V konsolidacijskih projektih kata- ster v glavnem sodeluje v pripravah, raziskavah in kot vir podatkov za konsolidacijski proces. Najpomembnejši cilj zemljiške konsolidacije je planiranje modifikacij zemljiških parcel tako, da se omogočijo izvedba načrta intenzifikacije kmetijske proizvodnje, ureditev okolja in agrarne infrastrukture v skla- du z individualnimi željami, zakonitostmi naravnih znanosti in ekonomije ter v skladu z zahtevami administracije. Takšne načrtovane spremembe se formulirajo v načrtu novih lokacij. Katastrska služba sodeluje v v teh projektih z izmero in kartografsko izdelavo načrtov. e) Osnovna topografska karta Nizozemske v velikih merilih Kataster izdeluje osnovno topografsko karto Nizozemske v velikih meri- lih (1:500, 1:1000, 1:2000), ki temelji na nacionalni gridni mreži. Os- novna karta je enotna podlaga za vse uporabnike kart v velikih merilih, ki dodajo svoje predstavitve kot tematike na posebnih prekrivalnih ole- atah. Karta vsebuje topografske podatke o: cestah in njihovem ustroju, vodnih poteh, jarkih, utrjenih obalah, mostovih, zgradbah in ostalih objektih, stalni visoki vegetaciji ter o živih mejah in ograjah. Karta vsebuje tudi imena naselij, ulic, kanalov in hišne številke. v principu se osnovna topografska karta v velikih merilih izdeluje po potrebi. Do sedaj je je že izdelane za več kot 400.000 hektarov.·. Od leta 1975 se osnovna karta realizira prostovoljno po potrebi. Pri iz- delavi sodelujejo kataster kot osnovni nosilec ter občine, javne infra- strukturne družbe in vodni odbori na podlagi pogodb. 7. Nekatere izboljšave in avtomatizacija katastrskih dejavnosti Postavljen je bil poseben sistem (MEGADOC - Philips) za shranjevanje in iskanje nekaj milijonov mikro podob originalnih kupoprodajnih pogodb, ki ga uporabljajo v arhivu in vseh uradih.Sistem temelji na modularno- sti in je zato poljubno razširljiv ter obsega elektronsko digitalno pre- cesiranje podob. Zgrajen je po mednarodnih standardih in je zato kompati- bilen s podobnimi sistemi drugod po svetu. Nizozemski kataster registri- ra vsako leto približno 250.000 novih pogodb, ki jih shranjujejo v si- stem. Kataster izdeluje osnovno topografsko karto v velikih merilih in tudi katastrske načrte kot svojo tematiko na prekrivalnih oleatah. Avtomat- ski sistem za digitalno zajemanje podatkov služi katastru za digitali- zacijo teh kart in njihovo shranjevanje na trakovih. Vse izdelane os- GV 31(1987)2 159 novne topografske karte so na voljo v digitalni obliki. Za avtomatsko procesiranje je pomembno, da je registracija geodetskih meritev in di- gitalne fotogrametrije avtomatizirana z magnetnimi mediji. Pomembno vlogo igrajo tudi CAD ali interaktivni grafični sistemi, ki omogočajo grafično prikazovanje, editiranje, korekcije in ažuriranje di- gitalnih topografskih kart. Celotna izdelava topografskih kart poteka avtomatizirano. ·v konsolidacijskih projektih je pomembno imeti dejanske podatke o le- galnem statusu, velikostih, lokaciji, uporabi, pogojih in vrednosti vsake parcele. Za te naloge vzpostavi in vzdržuje kataster poseben in- formacijski sistem za vsak konsolidacijski projekt. Ta informacijski sistem je dejansko v celoti avtomatiziran in digitaliziran. Radoš ŠUMRADA* DIGITALIZACIJA GEODETSKEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA NA NIZOZEMSKEM Informacijski sistem se imenuje LKI (Landmeetkunding en Kartografisch Jnformatiesysteem), kar se v prevodu glasi Geodetsko-kartografski in- formacijski sistem. Označevali ga bomo s kratico GKI. GKI obsega registracijo ter dajanje podatkov in informacij za vsa geo- detska in kartografska opravila ter naloge v državi. Organizacijsko in tematsko lahko razdelimo celotno geodetsko službo v deželi na: - administrativni del (registre), - geodetsko izmero, - kartografsko reprodukcijo. GKI povezuje podatke in informacije vseh treh vej geodetske službe v enoten informacijski sistem. Celotna geodetska dejavnost na Nizozemskem je pod okriljem Ministrstva za gradnje, okolje in planiranje (Ministerie van Volkshuisvestr~ng, Ruimtelijke Ordening en Milieubeheer). GKI je tradicionalen analogen geodetski informacijski sistem z vsemi znanimi komponentami. V začetku sedemdesetih let je nastala potreba po avtomatizaciji in digitalizaciji sistema. V preteklem desetletju so bi- li izvedeni številni poizkusi, projekti, študije in raziskave o uvaja- nju avtomatske digitalne tehnologije v GKI. Leto 1983 pomeni formalno startno leto za proces digitalizacije GKI na Nizozemskem. Do danes (1987) je bil informacijski sistem avtomatiziran z digitalno tehnologi- .jo 10 do 15-odstotno. Celoten proces avtomatizadije GKI lahko razdelimo na pet komponent, in sicer na cilje, omejitve, sistemske komponente (software, hardware), specifikacijo podatkov (klasifikacija, struktura) in organizacijo (oseb- je, izobraževanje,finance). Ves proces avtomatizacije GKI bomo poizku- sili prikazati s ponazoritvijo in opisom najpomembnejših značilnosti ne- katerih njenih komponent, njihovo preobrazbo in spr.emembami v procesu * 61000 Ljubljana·, YU, FAGG; dipl.ing.geod. Prispelo za objavo: 1987-03-04. 160 GV 31(1987)2