SLOVENSKI LIST Naročnina: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev. PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1657, U. T. 59-3667 Bs. Aires Loto VIII. BUENOS AIRES, 8. MAJA 1937 Štev. 18 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo Razmišljanja ob¿rfl&opfoi; "Hindenburg" je zgorel delavskem prazniku Kot vsako leto, tako se je tudi letos proslavljal delavski praznik po vssm svetu. Kot izvemo iz raznih poročil, je potekel dokaj mirneje nego druga leta. To je znamenje, da je pri onih, ki imajo oblast, več razumevanja za delavstvo. Seveda samo v demokratičnih državah; kar se fašističnih državi tičs, itak vsi vemo, da delavstvo nima tam nobene pravice, marveč samo dolžnosti. Imel sem priliko, da sem si delavski praznik v Buenos Airesu ogledal malo od bliže. Prijatelj, ki obiskuje tukajšno univerzo, me je povabil, da; bi naipravila¡ z iaytoim majhen izlet po mestu. Največ aktivnosti je bilo opažati pri socialistih in unionistih. Zadnji so socialistični razkolniki, katerim so se pridružile tude druge levičarske politične skupine. Socialisti so prišli v sedmih kolonah od raznih strani ter so se zhra-lfi pred "Casa del Pueblo", ki je blizu Plaza Once na ul. Rivadavia. Njih voditelji so imeli dolge govore, poudarjali so potrebo po večji demokraciji in so odločno obsojali fašizem. Posebno so se zgražali nad nemškim in italijanskim fašizmom, ki je glavni povzročitelj krvopreli-tja v Spanji. Podobno je bilo tudi zborovanje unionistov. Prišli so v osmih dol gih kolonah od vseh strani in so se zbrali na Plaza San Martin. Med potjo je kolona, ki je prihajala po ulici Santa Fe, hotela naskočiti ne ko hišo, ker so jo z balkona pozdravili po fašistovsko. Pa ni prišlo do hujšega; nekdo je oddal par strelov in izzivači z balkona so izginili, povorka pa je kmalu odkorakala v redu naprej. Malo niže na omenjeni ulici je visela z neke hiše zastava s kljukastim križem, ki so jo tudi monali odstraniti. Kot že rečeno, je bilo potem veliko zborovanje pred spomenikom" osvoboditelja, na Plaza1 San Martin, kjer so govorniki obsojali fašizem in predvsem grozodejstva, ki jih uprizarja v Španiji. Kot sem čital potem v listih, so bila tudi druga delavska zborovanja, ki so se vsa vršila proti fašizmu in za delavsko solidarnost. Seveda, veleposestniki in drugi bogataši, ki imajo usodo delavstva v rokah, niso zborovali in zaito tudi niso nič obljubili, pač pa so po-Ktičarji vse mogoče in nemogoče obljubljali za izboljšanje položaja delavskega stanu. Ne dvomim v iskrenost delavskih voditeljev, vendar sem mnenja, da če si delavstvo samo noče pomagati, mu ne more nihče. Tako si vsaj jaz mislim in me je še bolj potrjevalo v mnenju, ono, kar sem videl ko sva se |s prjateljemn vozila od Retira po Avenidi L. N. Alem proti Plaza Mayo. Tudi po tej ulici je bilo vse polno delavstva, ki se je izgubljalo v zatohle prostore, kjer posedajo izgubljene Evine hčerke. Tako je., delavstvo je dalo v za- NESREČA SE JE DOGODILA V ČETRTEK V LAKEHURSTU, V ZDRUŽENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE, IN JE ZAHTEVALA 33 ŽIVLJENJ — VZROKI KATASTROFE . t-, s NISO ŠE POJASNJENI i Nemški zrakoplov "Hindetaburg", ki je bil pred nekoliko dnevi nastopil z 39 potniki ter z 61 člani posaSke svojo prvo letošnjo vožnjo v Severno Ameriko, je na letališču v Lakehurstu zgorel tik preden je imel končati svojo vožnjo in so ga imeli privezati k stolpu. Zrakoplov je bil priplul nad letališče v hudi nevihti Ob 6. popoldne. Treskalo je in lilo kakor iz škafa; ker ,v takih okoliščinah ni mogel pristati, se je spet dvignil v višino 3.000 metrov ter krožil nad obokom Manhaititanom. Pozlneje se je spet začel približevati letališču, spustil vrvi, da bi ga mogli prijeti in privezati, a ko se je nahajal kakšnih 22 metrov nad zemljo, se je iz-nenada silšala eksplozija, kateri je brž sledila druga, mnogo bolj silna. Orjaški zrakoplov je bil takoj ves v plamenih, treščil je na tla vpri čo prestrašenih ljudi, ki so bili prišli prisostvovat njegovemu prihodu. V kratkem času je bila p/onosna zračna ladja spremenjena v kup ruševin ter zveriženih drogov polomljenega ogrodja. Izmed sto ljudi, ki so se v tre4 Inutku nesreče nahajali na "Hinden-burgu", so se nekateri sami rešili iz plamenov, druge so, močno ožgane, izvlekli reševalci, ki so brž prihiteli na kraj nesreče, a 33 oseb je umrlo med plameni. Izmed poško-d'voanih jih ima kakšnih deset tako hude opekline, da jim bodo najbrž podlegli. Vest o strašni katastrofi se je brž razširila po vsem svetu in je povsod naredila globok vtis. Priklicala je v spomin druge podobne katastrofe, ki so se dogodile v preteklih letih in izmed katerih je bila pač najbolj tragična ona, ki je doletela severnoameriško zračno ladjo "Akron" leta 1933; 73 častnikov in vojakov je tedaj izgubilo življenje. Radi daljše vrste drugih poznejših nesreč z zrakoplovi, so se jim na pr. v Severni Ameriki sploh odpovedali, dočim so Nemci imeli doslej mnogo sreče s svojimi Zeppelini. "Hindenburg" je bil zgrajen v Friedrichshavelnu, meril je v dolžini 249 metrov, v premeru pa 41.20; opremljen je bil z vsemi modernimi udobnostmi — skratka,: bil je ogromna in luksuzna zračna ladja. Desetkrat je že prevozil, in vedno točno po urtaiku, razdaljo med Nemčijo in Severno Ameriko." Ta krat ga je, iz še nepojasnjenih vzrokov, doletela katastrofa,. Eni domnevajo, da je strela udarila vanj. Eden izmed očividcev pripoveduje o katastrofi tnaslednje: "Bil sem kakšnih 70 metrov oddaljen od "Hindenburga", ko je bil baš vrgel še dvoje vrvi, katere je takoj pograbilo moštvo letališča, ki je začelo zrakoplov 'vleči proti drogu, na kateri bi se bil moral "Hin-demburg" privezati. Naenkrat se je v sredini zrakoplova pojavil plamen, ki je obliznil ladjo vse do zadnjega konca. Ko sem si skušal raz-tolmačiti, kaj naj bi to bilo, nas je kup špekulantom ne samo duha, temveč tudi telo. Obiskala sva še nekatera športna igrišča in druge delavske "centre". Dobil sem vtis, da delavstvo ne misli mnogo na svoj (bedni položaj. Hipnlo bi ste morda navduši!*» za kako prevratniško revolucijo, nim pa najmanjšega smisla za; svojo kulturno ali gospodarsko evolucijo. Iz tega dejstva sledi delavska diktatura v Rusiji in iz tega bo sledila diktatura v Španji, pa naj zmagajo levi ali desni. Ravno te dni imamo priliko videti, kako špansko ljudstvo niti v teh kritičnih časih časih ni edino in se pusti hujskati od raznih političarjev, ki jim je predvsem lastna oseba pred očmi in še le potem domovina, četudi je v največji nevarnosti. Kako naj Špancem drugi pomagajo, če si sami nočejo? Tako sem si mislil na delavski praznik, ko so govorniki izjavljali solidarnost s španskimi protifašisti, in z ozirom na velik protifašistični shod, ki se je vršil dan prej v "Luna Parku". \ Da delavstvo nima prilike za sa-moizohrazbo, je prazna beseda. Dokler bo na sam delavski praznik sililo v beznice, na igriščla in druga ničvredna zabavišča ter ignoriralo delavske shode, na katerih bi moralo pokazati, da je složno v prizadevanjih za izboljšanje svojega položaja, ni treba verjeti v boljše čase. Ta članek sem napisal predvsem zato, da bi naši rojaki ob njem razmišljali, ali ni morda kaj resnice v njem, ki posredno ali neposredno tudi nas zadene? Imamo sicer list, društva, šolo; ali jih ne gre menda le preveč mimo teh naših ustanov, od katerih v mnogem za visi naš napredek? Tudi sloga med nami, dasi smo sami delavci, visi na zelo tenki niti. Vsepolno je zabavljanja čez to in ono, razumevanja za skupno stvar pa malo, premalo. Rojaki in rojakinje! Zapdmnimo si dobro: če smo brezbrižni za stvari, ki so nam najbližje in so zato najbolj naše in nam morejo posredno ali neposredno najprej koristiti, ne delamo škode nobenemu drugemu kakor samim sebi. Vsa izseljenska vprašanja, bodisi kulturna ali gospodarska, so odvisna od naše vzajemne delavnosti. Kdaj bomo to razumeli in v skladu s tem spoznanjem ravnali? Jan Kacin vse prestražila strahovita eksplozija. Zrakoplov je bil naenkrat ves 'v plamenih in padel je z višine kakšnih 20 do 25 metrov". Eden od moštva pa je tako le opisal ono, kar je doživel: "Zdi se mi, kakor da sem imel hude sanje. Bili smo kakšnih 35 metrov od tal. Nahajal sem se v svoji kabini, ko je izredno živa luč razsvetlila ves zrakoplov ter je naenkrat začelo goreti na 'vseh koncih in krajih. Začeli smo padati navzdol in... nič časa ni bilo, da bi človek razmišljal. Skočil sem na tla z ne-previsoke višine, kajti zadnji del ladje se je že dotikal zemlje. Bežal sem kakor nor proč od plamenov, kolikor so me pač noge nesle. Vse se je odigralo v nekoliko sekundah". RAZE VEST! Strašen požar je uničil 380 hiš v egiptvskem mestecu Batakušu; 12.000 prebivalcev je ostalo brez strehe, 12 oseb jSn^mrlo med plamerai in kakšnih 40 je bilo poškodovanih. Velike vsote so določene v novem italijanskem proračunu za vojne svrhe: za' vojsko poj de v finančnem letu 193^38 2,513.000.000 lir, t. j. 200 milijonov več nego lani; proračun za letalstvo znaša 1,2,70.000.000 lir kar > znaša skoro 300 milionov vež nego lani, za vojno mornarico pa so določili 1,857.891.000 lir, spet za 250 milijonov lir več nego lansko leto. Nemški zunanji minister baron von Neurath se je mudil v Italiji; kralj Viktor Emanuel ga je sprejel v posebni avdi^enci in zastopnik Nemčije je imel važme razgovore tudi z Mussolinijem. Sploh se v zadnjem času opaža vedno tesnejše sodelovanje itied obema fašističnima državama. Španska državljanska vojna REVOLUCIONARNA VOJSKA SE BLIŽA GLAVNEMU MESTU EUZKADIJA, BILBAU — FRANCOSKE IN ANGLEŠKE LADJE REŠUJEJO CIVILNO PREBIVALSTVO IZ OGROŽENEGA MESTA — PRED BILBAOM SE JE POTOPILA NAJVEČJA REVOLUCIONARNA VOJNA LADJA — PORAZ ITALIJANOV PRI BERMEU Revolucionarna vojska, kateri poveljuje general Mola in v kateri sodelujejo, kakor zagotavljajo poročila ie raznih strani, močni oddelki nemških in italijanskih vojakov, se bliža glavnemu mestu baskiške dežele Bilbau ter je po zadnjih vesteh le še petnajst kilometrov oddaljena od njega. Verjetno je, da bo sedaj nekoliko počakala, da zbere svoje moči za odločilni napad; v ta namen je baje tudi že prispelo mnogo maroških čet itn kakor trdijo poročila iz Pariza — 16.000 italijanskih vojakov. Vkljub vsemu temu pa Baski niso še obupali, marveč s prepričanjem zagotavljajo, da se bo vojna sreča obrnila, še preden bo minilo deset dni. Bilbao si je tekom španske zgodovine pridobil sloves nepremagljivega mesta zato so Baski prepričani, da bodo tudi sedaj kos revolucionarni armadi. Naključje je naneslo, da bo baš te dni obletnica onega dne, ko so pred 63 leti car-listi praznih rok morali oditi, potem ko so 125 dni brezuspešno oblegali Bilbao. aBski pričakujejo, da se bo tudi ta krat zgodovina ponovila, a, da se bodo dogoditi odigrali z večjo naglico, nego so se odigravali v starih časih. Seveda pa se ne zanašajo samo na svoj sloves hrabrega ljudstva i nna preteklost, marveč računajo z mnogimi letališči, ki so jih v zadnjih tednih zgradili in na katera se bodo preselila števil®a letala iz okolice Madrida in Valen-cije, da sodelujejo pri obrambi Bilbao. Kakor smo poročali že prejšnji tedeu, se je euzkadijska vlada obrnila na London in Pariz s prošnjo, naj bi Angleži in Francozi poma- gali spraviti iz Bilbaa civilno prebivalstvo, predvsem otroke, ženske in starčke. Začela so se pogajanja s Prancom, ki je pa, na angleška in fra^ico)ska prjjgovarjiafnja vztrajal pri zahtevi, naj se begunci me sprar vijo v Francijo ali kakšno drugo tujo državo, marveč naj bi se zbrali v kakšni nevtralni španski coini. Ker se Franco ni vdal, so Francozi in Angleži sklenili izvršiti evakuacijo civillnega prebivalstva tudi brez, njegovega privoljenja, že več dni vkrcujejo španske in francoske ladje begunce, angleške vojne ladje jih pa spremljajo in branijo pred )inožno|stjo kakšnega revolucionarnega napada. Desettisoči žensk in otrok se bodo tako rešili vojnih grozot. Na morju, v bližini Bilbaa, se je pretekli teden potopila največja revolucionarna križarka "España". Zasledovala je neki tuji parnik, ki je brezžično sporočil, v kakšnem položaju se nahaja, pa so vladna letala krenila parniku na pomoč. Z velike višine — 3.000 metrov — so začela bombardirati "Eíspaño", na kateri je kmalu nastala eksplozija, ki jo je tako poškodovala, da se je v pičle času potopila. Republikanci zatrjujejo, da so imeli srečo in da je ena izmed bomb padla baš v dimnik ter pokončala vstaško kri-žarko. Revolucioinarci pa trdijo, da je "España" po nesreči zavozila na mino in se potopila. Na baskiški fronti so ponekod vladni oddelki izvršili hude proti" napade z namenom, da zadržijo prehitro napredovanje revolucio-narcev. Velike uspehe so želi v bližini obale, kjer so baje pri Bermeu hudo porazili številne oddelke italijanske vojske. Jutri v nedeljo prired. slov. dece na Paternalu Argentinske vesti POLOŽAJ V POSLANSKI ZBORNICI Poslanska zbornica je končno zbrala 'v sredo toliko poslancev, da je bila seja sklepčna in je bilo torej mogoče otvoriti novo zasedanje, katero bi se bi'lo moralo pričeti že prejšnji teden. Pi*ičelo se ni zato, ker je moč vladnega bloka, tako-zvane "concordancie", in opozicijskega bloka tako uravnovešena, da nima nobena izmed obeli skupin sigurne večine nekoliko prevladujejo opozicionalci, vendar pa za. tako ma lo, da niso mogli doseči sklepčnosti, ko sta Jim dva poslanca zbolela. Člani concordancije so seje sabotirali, ker s svoje strani niso imeli dovolj glasov, da bi preglasovali opozicijo, s svojo navzočnostjo pa tudi niso hoteli pomagati, da bi bila sklepčna seja, na kateri bi pri volitvah novih skupščinskih oblasti zmagala opozicija. Li tako so se več dni lovili eni in drugi. Na zadnji nesklepčni seji je zbornica v manjšini sklenila, da bo moral plačati 500 pesov globe vsak poslanec, ki bo od naslednje seje izostal. Nekaj je morda pomagalo to, nekaj pa tudi dejstvo, da sta ona. dva opozicijska poslanca, o katerima smp že zgoraj govorili, spet prišla toliko do moči, da sta se mogla pripeljati v sredo na sejo. S 75 glasovi proti 70, ki jih je dobil kandidat vladnega, bloka Co-ro minas Segura, je bil za predsednika poslanske zbornice spet izvoljen radikalski poslanec dr. Noel in tudi podpredsedniška mesta je dobila opozicija. Tako je poslanska zbornica prišla končno do svojih oblasti. Kako bo pa v bodoče delo* vala, če si bosta opozicija in concordancia nagajal'i, ni težko uganiti. Zato se ne smemo čuditi, če se tudi v takšnih krogih i'n listih, ki so sicer odkriti pristaši demo-kracje, vprašujejo, ali je takšna poslanska zbornica sploh življenja vredna. Stranke se na včasih prav otročje načine lovijo za trenutno nadmoč v zbornici in izgubljajo s tem ne samo dneve, marveč tudi eele tedne časa, ki se jim očividno ne zdi zlato, v arhivih pa čakajo ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Restavrant - Parilla In pivo za družine (familiar) FIORDELLI Pripravno za bankete — Pose-o ¡¡ben pokrit prostor na dvorišču.' ¡ Odprto čez dan in ponoči Av. SAN MARTIN 2688 U. T. 59-1656 Reklamna c°ca . JA443E. Popolno pohištvo za jedilnico In spalnico $ 225.- Avda. SAN MARTIN 2706 U. T. 59-0504 (Na pol kvadre) Buenoa Aires IZKUŠENA BABICA ANACHRPOVA Diplomirana v Pragi in v Buenos Airesu z mnogo letno prakso v bolnici Rawson Vsem slovenskim materam vedno na razpolago in za malo plačo ENTRE RIOS 621 U. T. 38 Mayo 8182 celi kupi zakonskih osnutkov, na ¡katferfih odobritev država ,že dolgo čaka. Nekateri očit&jo z v fini i vladi, da je ona sama kriva tega pohujšanja, ker lani 'nikakor ni hotela ustreči upravičenim zahtevam opozicije, ki je na sestankih v manj šini pozivala izvršno oblast, naj s silo privede v skupščino "concor-danciste", ki so sabotirali seje, ter naj na ta način, predviden v pravilniku poslanske zbornice, omogoči redno zakonodajno delo kongresu. VELIK USPEH NOTRANJEGA POSOJILA Viada si vztrajno prizadeva od-križati se takih posojil, ki zaradi previsokih obresti pomenijo znatno obremenitev državnega propračuna. Nekatera takšna posojila je že "kon vertirala", t. j. nadomestila jih je z novimi posojili, za katera plačuje nižjo obrestno mero. Nekaij takšnih posojil je razpisala v tujini in imela je s tem uspeh. V zadnjem času pa se je tudi domači finančni trg izboljšal' tako, da je vlada sklenila pozvati prebivalstvo republike, naj pomaga, da se erar reši enega dela ataréga severnoameriškega ¡íosojfi-la. za katerega mora plačevati visoke obresti, ki niso več v skladu z današnjim splošnim gospodarskim in finančnim položajem. Razpisala je v ta namen 200 milijonov $ notranjega posojila, da z dobljenima denarjem odplača severnoameriške upnike. S pomočjo posebnega finančnega konsorcija je vlada hotela najprej spraviti pod streho za 100 milijonov pesov tega novega "repatrijacijske-ga posojila", kakor ga imenujejo, ter je računala, da bo prebivalstvo pokupilo obveznice tekom dvanajstih dni; pozneje, ob ugodni priPi-ki, je nameravala vreči 'na trg še ostalo polovico. Da bi operacija kar najbolje uspela, je vlada naredila precejšnjo propagando ter sta se s posebnim apelom obrnila po radiu na narod tudi predsednik republike gen. Justo in finančni minister Ortiz. Uspeh posojila je prekosil vsa predvidevanja, tudi najbolj optimistična, ker so se že tekom prvih dveh dni prijavili kupci za 140 milijonov obveznic. Spričo takšnega- uspeha so organizatorji sklenili vreči takoj na trg še preostali saldo. Nove obveznice nosijo nominalne obresti od 4 o|o, v resnici pa znašajo obresti 4,42 o[o, ker se obveznice prodajajo po 90.50. PRVA SLOVESKA KROJAČNICA LEOPOLD UŠAJ Ob svoji deseti obletnici vam je porok, da boste vedno in v vsakem oziru najbolje po3reženi. GARMENDIA 4947 — Bs. A"res PREDSEDNIK JUSTO GRE SPET NA POTOVANJE Poročali smo, kako je predsednik republike gen. Justo posetil' pred nedavnim nekatere argentinske pro vince. Dokazal je, da se ni udeleževal samo bleščečih ceremonij in raz košnih pojedin, marveč da je na svojem potovanju gledal in tudi marsikaj videl: veliko bedo in druge nadloge, ki tarejo nekatere pokrajine te "bogate dežele bodočno-nosti". Na nekatere prav žalostne pojave je javno opozoril člane svoje vlade. Sedaj se predsednik spet odpravlja na pot; obiskati namerava Gua-leguaychú v Entre Ríosu, nato Costando in Cordobo. V navedenih kra jih se že sedaj pripravljajo, da prvega mandatarja kar najlepše sprej mejo. TUDI V SANTA FE BODO PREPOVEDALI KOMUNISTIČNE ORGANIZACIJE Na prihodnjem zasedanju parlamenta pokrajine Santa Fe bo tekom prihodnjega zasedanja prišel v razpravo zakonski osnutek o zatiranju komunizma in ker imajo konservativci sedaj tudi tam večino, bo parlament ta zakonski predlog gotovo odobril. S tem bo tudi v Santa Fe prepovedana sleherna komunistična propaganda ter se bodo posebno priseljenci izpostavljali velikim nevšečnostim, če se bodo ukvarjali z "rdečo politiko". OBLETNICA USTANOVITVE CORRIENTES A V torek 4. t.m. je preteklo 349 let, odkar je bilo ustanovljeno mesto Corrientes, glavno mesto istoimenske pokrajine. Obletnico so tam proslavili z raznimi ceremonijami in ljudskimi veselicami. SOCIALISTIČNI UNIONISTI ZBORUJEJO V dvorani gledališča "Augusteo" na ul. Sarmiento 1374 je začel v četrtek zborovati kongres socialis- tov-unionistov, na katerem so zastopane tudi mnoge socialistične organizacije iz notranjosti. Kongres bo najbrž še bol'j povečal razprtije in bodo socialisti trajno ostali razcepljeni na dve skupini, ki se ne gledata preveč prijazno. 1. MAJ JE BIL PRAZNIK Tudi letos je vlada proglasila 1. dan maja za praznik. Morala je to storiti s posebnim dekretom, kajti parlament doslej že več M ni našel toliko časa, da bi odobril zakonski osnutek, s katerim bi se 1. maj enkrat za .vselej proglasil za prazničen dan. ZA ŠPANIJO Zanimanje za dogodke v Španiji je v Argentini še vedno zelo veliko. Pristaši ene in druge izmed voju-jočih se strank zbirajo denarna in druga sredstva, da z njimi podprejo svoje smoišljenike. Tako je Splošna delavska zveza izročila pretekle dni tukajšnjemu španskemu posla ništvu 40.964 pesov, ki jih je na-bralla med tukajšnjim ,delavstvom za špansko ljudsko vojsko. To je le eden izmed raznih prispevkov, ki jih je navedena delavska organizacija že poslal'a v Španijo. Za cerkve v onem delu Španije, ki je v rokah revolucionarcev, so se pa pobrigali argentinski katoličani; poslali so v Španijo 37 velikih zabojev raznovrstnih okrasov za cerkve, ki so bile tekom državljanske vojne oplenjene. POZABLJIVCEM Pozabljivcem moramo na tem mestu še enkrat povedati, da bo jutri, v nedeljo, na Paternalu prva prireditev našega Šolskega društva. Nastopili bodo šolarji — pa tudi pri-tlikavčki iz otroškega vrtca — z raznimi zanimivimi točkami in nekaj lepih pesmi bosta zapela mešani in moški zbor Slovenskega prosvetnega društva. Čisti dobiček je namenjen za vzdrževanje šole in zato pričakujemo, da se bo 'vabilu odzval' vsak, ki se zaveda pomena šole za vso našo skupnost. Prireditev se vrši v ul. Paz Soldán 4924, in sicer ob vsakem vremenu (če se bo vre-nie kisalo, bo prostor pokrit), ter prične točno bo 4.30 popoldne — tako vsaj zagotavlja, vkljub znani slovenski netočnosti, predsednik Šolskega društva, ki pravi, da nas mora šola tudi točnosti naučiti. Ško dovalo bi najbrž ne. Torej, pozabljivci, nikar ne pozabite: prav zagotovo pridite jutri popoldne na našo šolsko prireditev! ARGENTINSKO SADJE V ITALIJI V Italijo je prispela prva večja pošiljka, argentinskega sadja, in sicer: 2500 zabojev grozdja, 700 zabojev jabolk in 300 zabojev hrušk. Grozdje so prodali na trgu po 35 do 38 lir za zaboj, jabolka in hruške pa po 62 do 63 lir za zaboj." LETALSKA NESREČA Na letališču velike tvornice letal v Cordobi se je dogodila v sredo tež ka letalska nesreča. Avion, v katerem sta bila nad,poročnik Alfredo Lacarmon, star 28 let, in podporočnik Marcelo Reynolds, je iz še ne pojasnjenih vzrokov treščil ob tla ter sta oba letalca pri tem zadobila hude poškodbe. Prepeljali so ju brž 'v vojaško bolnišnico, kjer j-e pa po-ročn/ik Liaca^rtnon kmalu podlegel poškodbam. SKRIVNOSTEN OVOJ V Palermu, na obljudeni ulici, je pred vrati neke hiše .vzbujal veliko pozornost ovoj, v katerem se je nekaj premikalo in iz katerega se je čul droban glasek. Radovedneži so ovoj odvili in se seveda začudili, ko so zagledali v njem kakih 40 dni staro dete moškega spol'a. Naj-denček je krepko držal 'v svoji desni ročici listič, na katerem je bilo napisano "Juan Carlos". Policija iz komisarije št. 21 išče mater... NESREČA PRI DELU V torek je v bolnišnici Ramos Mejia umrl 411etni Sigizmund Stre-lan, po narodnosti Poljak, radi težkih poškodb, ki jih je dobil', ko je padel 9 metrov raz zidu na ulico Corriente 359, kjer je delal pri podiranju stare hiše. ŽENA STRELJALA NA POLICIJSKEGA KOMISARJA V Floren ciu Vareli je bil v torek ponoči obstreljen s puško policijski komisar tamošnje komisarije, Ricar do Castels. Kraj, kjer so našli komisarja, je oddaljen kake tri kvadre od "chacre" 39-leltnega, Julia Basalteguija in njegove žene, 25-letne Marije. Inšpektor komisarje iz Avellanede je obiskal to "chaero" da bi kaj poizvedel'. Tedaj je žena povedala, da je ona streljala na komisarja, ker je mislila, da je tat. Toda policija sumi, da žena ni izpovedala resnice, marveč da je stre ' ljala na komisarja, ker jo je nadlegoval. Stanje ranjenca je brezupno. Zakonca so zaprli. USTRELIL PLESALKO IN SEBE V zasebnem stanovanju v ulici Tucuman 664, ki ga je imala najetega 22-1'etna plesalka Elvira Marino, ločena od svojega moža, se je dogodil dvojni umor. Dijak Raul Racciopi, star 22 let, se je zaljubil v lepo ženo ter je vedno zahajal k nji. Tako je prišel tudi v sredo popoldne. Bila sta dolgo v sobi in igral jima je radio. Kaj je prišlo meld njiju, se ne ve. Ko je .vstopila v sobo gospodinja, je plesalka ležala mrtva na postelji, Raul' pa mrtev na tleh. KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo BERTO CERN1Č DORREGO 1583, — Bs. Aires Prvi ste vi! V zadnjih mesecih se je krog naših klijentov jako povečal in dnevno prejemamo od njih zahvalna pisma, ker so bili njih bančni posli pri nas POCENI, HITRO in NAJTOČNEJE izvršeni. TO JE NAŠE NAJVEČJE ZADOŠČENJE ker jo v PRVEM REDU ZADOVOLJNOST klijentov, kateri poslujejo z nami dokaz, da boste tudi Vi postrežem kakor želite in zaslužite NOBEDEN BOLJŠI kot SLOVENSKI ODDELEK na BANCO HOLANDÉS UNIDO SOCURSAL BUENOS AIRES Centrala: CANGALLO 360 Podružnica: CORRIENTES 1900 DENARNA NAKAZILA — HRANILNICA — PRODAJA VO' LISTKOV — IZSELJENSKA POŠTA (Postrestan Otvoritev jugoslov. šole na Dock Sudu Na slovesen način in ob udeležbi jencev se je otvorila pretek jugoslova izredno velikega števila naših izsel-lo nedeljo v Avellanedi prva nska šola Pretekla nedelja 2. maja t. 1. bo ostala trajno v spominu vsem onim stexilnam našim izseljencem, predvsem hrvatske in srbske narodnosti, ki so na Dockš Sudu v Avellanedi prisostvovali svečani otvoritvi prve jugoslovanske šole v tem okraju, kjer je naseljenih prav veliko število naših ljudi. Zbralo se je ob tej priliki toliko ljudstva, da že dolgo nismo imeli prilike videti na Dock Sudu takšne mn'ozice naših izseljencev. Že pred določeno uro so začeli prihajati v hišo štev. 1723 na ulici acundo Quiroga( kjer je odbor "Šol ske občine Dock Sud" uredil prostore za šolo, kmalu se je napolnila, dvoranica, določena za učilnico, 5n pred otvoritvijo slovesnosti je' bilo tudi dvorišče že polno občinstva in mnogo takšnih, ki so prišli nekoliko pozno, je moralo ostati pred vhodom na ulici. Kmalu po prihodu našega poslanika g. dr. Izidorja Cankarja, je predsednik Jugoslovanskega centralnega šolskega udruženja otvo-ril slovesnost. V lepem govoru je poročal, kako se je začela akcija za naše šolstvo v Argentini, in sicer na pobudo našega sedanjega g. poslanika, kako so se organizacije z navdušenjem in požrtvovalnostjo odzvale njegovemu vabilu ter začele delati na to, da se uresničijo načrti, ki so se nekaterim črnogledom zdeli samo pobožne želje. Poziv, naj se kolonija začne brigati za svoj •naraščaj, izpostavljen v tej svobodni zemlji prenagli asimilaciji, je našel odziv ne samo pri društvih, marveč tudi pri starših, ki so z navdušenjem pozdravili iniciativo. Govornik se je v imenu Osrednjega šolskega udruženja iskreno zahvalil vsem, ki so pripomogli, da se je ustanovila prva srbo-hrvatska šola na Dock Sudu, izrazil je prepričanje, da b oučiteljica ga. Pejakovi-ceva; z največjo ljubeznijo učila in vzgajala poverjene ji otroke in a-peliral je tudi na deco, naj z veseljem zahaja v šolo ter naj svojo učiteljico spoštuje in uboga. Nastopilo' je še mnogo drugi'h govornikov, med njimi za^topnil^i raznih našilh organizacij in tudi predsednik društva s Pate mala, ki so izrazili svoje veselje zaradi dejstva, da se je končno vendarle uresničilo ono, za kar bi bilo moralo naše izseljeništvo že zda.vna poskrbeti: da smo prišli do svojega izseljenskega šolstva. Podčrtavali so zasluge, ki si jih je v tem pogledu stekel g. poslanik dr. Cankar, ter obljubili šoli pomoč organizacij,< katere so zastopali. Govoril je potem tudi g. posla--nik. Dejal je, da je bilo povsem naravno, če se je ob svojem prihodu v Buenos Aires pozanimal, kako jo in kako ni s kolonijo in kako je z našim izseljenskim naraščajem. In k oje videl, da se nas naraščaj prenaglo asimjlira, kar je naši skupnosti v škodo, je dal pobudo za sestanek, na katerem naj bi se zastopniki organizacij porazgovoroli o možnostih organiziranja našega izseljenskega šolstva. Društva in tudi ostalo naše izesljeništvo so iniciativo z navcdušenjem pozdravili in če se je sedaj otvorila prva srtjsko-hrvatska šola na Dock Sudu, gre prodvsem njim zahvala in v posebni meri predsedniku Ceutralnega šolskega udruženja g. arh. Viktorju Sulčiču, ki se je z veliko ljubeznijo in vnemo lotil dela. G. minister je izrazil zaupanje, da 'bo šola lepo napredovala, kakor se lepo razvija že ona na Paternalu, ter da bo sčasoma eCntralno šolsko udruženje moglo razširiti svoj delokrog tudi na drage naselbine, kjer živi zadostno število naših ljudi. Povedati moramo še, da je tudi deca nastopila s kratkim programom ter da je tudi ga. učiteljica izpregovorila nekaj zelo lepih besed na naslov otrok in na naslov staršev, katere je prosila, naj njeifo prizadevanja podprejo, ker se morata dom in šola medsebojno izpopolnjevati. Vršilo se je nato vpisovanje otrok in članov šolske občine in že na tem prvem sestanku so navzočni zbrali 125 pesov prostovoljnih prispevkov za šolo. Naslednjega dne, t. j. 3. maja, se je pouk že pričel. Otroci, ki hodijo v argentinsko šolo predpoldne, obiskujejo srbsko-hr-vatsko šolo popoldne in obratno. IZ VILLE DEVOTO Kot je bilo j avl j eno v zadnji številki, se je doesgel obojestranski sporazum med "Slovenskim listom" in G.P.D.S. v iVlli Devoto. G.P.D.S. prevzame zastopstvo lista za naše okrožje. Za zastopnika je bil izbran član tov. Viktor čer-nič, ki bo odslej prejemal naročnino za S. L. v duštvenem in na svojem domu. Objavljali pa ne bomo samo društvenih vesti, temveč vse, kar se zgodi v naši naselbini in se tiče Slovencev. Zato, kdor želi kaj pametnega povedati ali kaj izvedeti, naj se olbrne do zato poverjenih mož v društvu, ki mu bodo po možnosti ugodili. Tem potom pozivamo vse naše SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO I. VABI vse cenj. rojake in rojakinje na LEPO DOMAČO ZABAVO S PRIREDITVIJO ki se bo vršila v nedeljo dne 23. maja ob 4. uri pop. v društvenih prostorih Gral. Česa*' Díaz 1657. Na programu so razn epev-ske točke in Ganglova socialna drama "TRPINI" Igral bo slovenski orkester. Bufet bo dobro založen s zeljem in kranjskimi klobasami, kakor tudi s pijačo. Vabljeni ste vsi rojaki in rojakinje ! Odbor. okoličane, da se naroče na "Slovenski list". S tem bomo koristili naši naselbini in celokupnemu izseljen-stvu. Res je, da bi bil lahko list boljši in večji, a če se ne bomo vsi pobrigali zanj, ne moremo tega pričakovati. G.P.D.S. v V. D. bo te dni, in isicer 16. maja, praiznovalo drugo obletnico svojega obstoja. Za nas društvenike je to pravi praznik. Ko smo pred par leti v mali sobici takratnega in sedanjega tajnika tuhtali in računali, kako bi najuspešneje irazvSJi društveno idjeSovanjel, nismo niti sanjali, da bomo tako kmalu toliko napredovali. S kulturnim napredkom se ne bomo hvalili. Nismo še tam, kot bi želeli, čeravno si po svoji moči prizadevamo. V našem društvu nimamo dovolj sposobnih ljudi, kulturnih učiteljev, ki bi nam pomagali. S tem pa še ne obupamo, ker, če V NEDELJO DNE 9. MAJA SE BO VRŠILA PRVA PRIREDITEV SLOVENSKE ŠOLE NA PATERNALU v ul. PAZ SOLDAN 4924 točno ob 4% uri pop. s sledečim VZ P, OBEDOV: 1. Nagovor predsednika,. 2. Pozdrav. (Ida Pečenko — stara 3 leta.) 3. Deklica z medvedkom. (Adrijanka Baretto — 5 let.) 4. Moja mamica. (Marica Kobetič — 3 leta.) 5. Mlada mamica, (poje Irena Vidmar —• 7 let.) 6. Neodrešena domovina. (Deklamira Fr. Faganel — 11 let.) 7. Pridi Gorenje, (poje Rudi Rajer — 8 let.) 8. Čez morje. (Deklamira Anton Trček — 9 let.) 10. Kuharice, (nastop otroškega vrtca.) 11. Zdravnik, (igrokaz; poda otroški vrtec.) 12. Prav vesel iz šole grem... (petje šolarjev.) Sodelujeta pevska zbora, mešani in moški, "Prosvete" in Slovenski orkester kakor tudi Taborov. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu, ker bodo društveni prostori pokriti. Pridite, da se malo poveselimo z našimi malimi modrijani ! Vljudno vabi * ODBOR bom osledili postavljenemu si cilju kot doslej, bo prišel čas, ko bomo mogli pokazati marsikaj lepega. Kar pa se tiče gospodarstva, nič ne pretiravam, če rečem, da smo dosegli prav lepe uspehe. Še pred letom smo imeli na kupljenem terenu skromno barako. Danes pa stoji tam lep, četudi še vedno skromen, zidan dom. Vsako prosto uro smo žrtvovali za naše društvo in še danes jo žrtvujemo. Zato pa imamo na obširnem obzidanem dvorišču lasten dom. Kolikokrat se spominjam podobne iniciative, ki je bila pred sedmimi leti sprožena na nekem sestanku v SPD. Če bi bili takrat začeli, bi danes še vse drugačen dom imeli. Ampak bolje pozno kot nikoli. Dolžnost nas Devotčanov je, da zapoeeto delo brez odmora nadaljujemo. Vsakdo lahko kaj doprinese, če ne z rokami, pa z dobrim nasvetom. Sedaj pripravlja društvo primerno igrišče za naše otroke, kjer se bodo lahko zabavali. Obenem je društvo nabavilo nekaj iger tudi zaj odrasle. Če kdo ne ve, kje bi preganjal čas, kar v društvo naj pride. Malenkostni prispevek pa bo šel v prid društvene knjižnice. Društveni prostori so zelo pripravni in vedno na razpolago slo-, Banco Germánico DE LA AMERICA DEL 5UQ' L. N. ALEM 150 BUENOS AIRES LADIJSKE VOZNE LISTKE, bodisi pozivne ali odhodne, za Jugoslavijo in Italijo, kupujte samó pri BANCO GERMANICO. Izrabite priliko sedaj ko se je cena znatno znižala. DENARNA NAKAZILA za v Jugoslavijo, Italijo in vse ostale dele sveta, izvršujte samó potom BANCO GERMANICO. ŠTEVILNO URADNIŠTVO VAŠE NARODNOSTI Vam je v jamstvo, da bodete pri BANCO GERMANIKO najboljše poslužend. Obiščite nas in prepričati se boste! Uradne ure: ob delavnikih od 8 1|2 zjutraj do 7. zvečer, ob sobotah od 8 1|2 do 12 1|2. LEPA DOMAČA ZABAVA S PRIREDITVIJO Slovenso prosvetno društvo priredi dne 23. maja ob četrti uri pop. v svoji hprostorih Gral. eCsar Díaz 1657, dobro organizirano domačo zabavo. Na programu bo več pevskih točk in Ganglova socialna drama "TRPINI". Ne ozirajte se na majhno propagando, temveč pridite vseeno pogledati. Prepričani smo, da bo vsak odneseb najboljši vtis, kot ga je vedno, kdor se je odzval našemu vabilu. Domača zabava s prireditvijo se bo vršila ob vsakem vremenu, ker bo dvorišče pokrito. Torej dne 23. maja bo "Prosve-ta" zopet nudila svojim številnim prijateljem in obiskovalcem njenih prireditev nekaj lepega kulturnega užitka. Na znanje Slov. prosv. priredi veliko jubilejno prireditev v ul. Alsina 2832 dne 4. (event. 11.) julija. Priprave za to prireditev se že vršijo. venski šoli. Kako bomo to šolo organizirali, pa, zaenkrat ne morem nič gotovega povedati. Zaenkrat naj bo dovolj iz Villa Devoto; pa drugič še kaj. Za propagandni odsek: M. Kralj G.P.D.S. v VILLA DEVOTO Vabi vse cenj. rojake na veliko prireditev v proslavo svoje 2. obletnice, ki se bo vršila dne 16. maja ob 4. uri pop. v društvenih prostorih, ul. Simbrón 5148' VZ P O R E D: 1. Otvoritev: Godba. 2. Nagovor predsednika. 3. Savinski: Pozdr^ Vipavski, meš. zbor. 5. Deklamacija. 6. V. Vodopivec: Slovenski straži, moški zbor. 7. Deklamacija. 8. Ljubosumnost, veseloigra v enem dejanju. Po končanem sporedu prosta zabava s plesom, z bogatim srečolovom in dobro založenim drašt. bufetom Vstopnina: prostovoljni prispevki. V slučaju slabega vremena se bo prireditev vršila nedeljo pozneje. K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor. v vsako izseljensko hišo "Slovenski list" SLOVENSKI LIST Gral. César Díaz 1657 — U.T. Buenos, Aires 59-3667 Dekleta: Kadar ste brez službe, obrnite se do nas morda imamo kako do- > bro službo za vas. Dekleta: če veste za kako dobro službo, sporočite nam. Moki in ženske: če veste kje za kako ^ilužjbo za moške, sporočit^ tako»j nam. Moški: če ste brez službe, vprašajte najprej pri nas. V kakoršnih koli drugih zadevah se lahko obrnete do nas za nasvet. VAši ZASTOPNIKI: Izseljensko društvo "Tabor", ul. Paz Soldán 49>2 4. SlcvenSko prosvetno društvo I. ul. General Cesar Diaz 165 7. Lakner Frane: Banco Germánico N. 1 j L. Alem 150, in v ul. Warnes 2215, na Paternalu, Buenos Aires. Skrbeč Andrej: Banco Holandés, Cangallo 36 0, Buenos Aires in v Floridi F!CCA. ul. Italia 3467. j ZA AVELLANEDO: Ivan Družina, ul. Sevallo 442, in Libe-rat Taučar, ul. Chacabuco 587. ( ZA BOSA1UO: Briš^r Anton, ul. Ricárdone 51. ZA CORDOBO: Jugoslovar.sk podporno društvo, ul. Leon Pinedo Norte 498. Slovensko delavsko društvo "Iskra ul. Humberto I. 511. ZA VILLO DEVOTO: Gospodarsko podporno društvo Slovencev, ul. Simbron 5148. Jugoslovansko društvo "Bled", Loma Negra, Olavarría FCS. Jugoslovansko društvo uzajemne polnoči "Slavia", Malagueña FOCA. ZA MONTEVIDEO: Žalec Štefan, ul. Pampa 2025. ZA BRAZILIJO: Cotič Franc, Av. Pte. Wilson 10, Sao Paulo. Pri vseh gori omenjenih društvih in rojakih lahko poravnate n|uročni*to. Lahko pa pošlje vsak tudi direktno na upravništvo lista ali pride plačat osebno. Tiste, ki živite v Buenos Airesu pa obišče naš inkasant in poravnate pri njem. V BOLNIŠNICI SE NAHAJA Že več časa se nahaja v bolnišnici Alvear, Viktor Benko, ki je bil operiran za vnetjem mehurja. Kdor želi, ga lahko obišče v omenjeni bolnišnici. Želimo mu skorajšno okrevanje! HIMEN V sredo dne 5. maja sta se poročila Anton Jež, doma iz Grgarja pod Sv. Goro in Rozalija Drufovka, doma iz Mirna pri Gorici. Povabljenih je bilo mnogo sorodnikov in prijateljev ter se je vršila svatba v največjem razpoloženju. Nevesta je tudi članica; Slovens. prosv. društva in naročnica Slovenskega lista. iBlo srečno! KROGLJIŠNA TEKMA V VILLI DEVOTO V restavraciji "Vipava" se je vršila preteklo nedeljo tekma s kroglami. Prvo nagrado je dobil Viktor Saksidej drugo Justin Ogrič, tretjo Argentinec Itaja,, četrto Stoka, peto zopet Saksido in šesto Le-ban Štefan. NA ZNANJE Slovensko prosvetno d^iišltvlo I. bo poslalo pesniku in pisatelju Pavlu Golia lepo vezan album z zlato obrezo, v spomin na lanski obisk. V ta namen ste vabljeni vsi člani in članice kakor tudi drugi prijatelji našega društva, da oddaste v njem vsak svoj podpis. Ddbor SPD. I. ZAHVALA Najiskreneje se zahvaljujemo našemu zvestemu sodelavcu tov. Francu Kurinčiču za 26 knjig, ki jih je daroval knjižnici SPD. I. Odbor Tretji redni občni zbor D. K. D. "Iskre". Preteklo nedeljo dne 18. aprila se je vršil tretji redni občni zbor S. K. D. "Iskre" v Cordboi. Ob lepem številu prisotnih članov in članic je tov. perdsednik otvoril občni zbor. V kratkih in jedrnatih besedah je povedal o pomenu društva, katerega glavni cilj je, da širi izobrazbo med slovenskimi izsljenci v Gordobi. Siedilo je poročilo tajnika ki je povedal', da je društvo na kulturnem polju lepo vršilo svojo nJTogo. Blagajnik je poročal, da premoženje v gotovini ni narastlo spričo stroškov, ki jih je društva v razne svrhe napravilo. Knjižničar je poročal, da je vse slabe knjige sam vezal in da je nujno potrebno novih naročiti. Gospodar je javil', da je društvo nabavilo več potrebnih predmetov. Ko se še ostali funkcionariji poročali o svojem delovanju, se je prešlo na volitve novega odbora. Izvo-leni so bili sledeči člani: Predsednik, Andrej GLAS IZ DOMOVINE Zadnji radio-program iz Beograda, za izseljence v Ameriki se je oddlajal 30. aprila preko kratkovalovne radio postaje v Eindhove-nu. Poleg govora g. predsednika se-, nata g. Mažuranica, je spored obsegal več lepih pevskih točk. Naslednja oddaja se bo izvršila v petek 14. maja, od 20. do 21.15 h, a takrat ne preko Eindliovena, marveč preko Berlina in sicer na valovno dolžino od 25.45 metrov. Ker se Berlin tu običajno dobro sliši, upamo, da bomo deležni večjega užitka nego so ga nam mogli dati dosedanji prenosi. NA KR. POSLANIŠTVU Danes ob 7. predpoldne prispe z ladjo "Augustus" v Buenos Aires novi tajnik tukajšnjega našega poslaništva g. dr. Špiro Želalič. Novega g. sekretarja 'iskreno pozdravljamo ob njegovem prihodu, želimo mu srečno bivanje med nami ter kar največ uspeha pri njegovem delu. SOKOL DOCK SUD — BOCA Sokolslto društvo Dock Sud - Boca, ul. Billinghurst 1767, na Dock Sudu, priredi 22. t. m. prvo dečjo akademijo, katere spored bomo objavili v prih. številki. OBJAVE KR. POSLANIŠTVA Izseljenci se naprošajo, da sporočijo kr. poslaništvu (Legación de Yugoslavia. Charcas 1705, Buenos Aires) osebne podake o jugoslovanskem delavcu Josipu Dasoviču ali Dasoricu, ki je umrl 23. febr. t. 1. v La Calera, blizu Córdobe. Predvsem naj sporoče odkod je bil pokojni doma, koliko let je imel in kako se imenuje njegova žena. Ni«,(Talje, poizveduje kr. poslaništvo po izseljencih, katerih imena se tu navajajo: Jože Kolak, star 37 let, Petar Mrvoš, iz sela Ljubošine, oibčina Gonrirje, Lazo Duper, iz Vrbovca, občina Daruvar, Antun iMličič, sin pok. Viška, iz Trstenika, občina, Janjina, na Pe-lješcu, Antun Miličič, sin pok. Viška, iz Miho Nazar; prva dva sta Jugoslovana, tretji pa je Poljak. IZ BOLNIŠNICE SE JE VRNILA Iz bolnišnice, kjer se je nahajala od novega leta, se je vrnila Marija Ivlarič, žena našega poznanega rojaka Rudolfa Klariča. Sedaj se nahaja v domači oskrbi in upamo, da bo kmalu zoipe't popolnoma okrevala. V BOLNIŠNICO SE JE ZATEKEL Naš rojak Jože Komelj, bivši član Sokola, se je zatekel v bolnišnico Tornu, kjer zdravijo bolne na pljučih. Upamo, da bo še našel izgubljeno zdravje. HČERKICA G. POSLANIKA CANKARJA OPERIRANA Preteklo soboto je bila operiran v tukajšnji nemški bolnišnici hčerka tukajšnjega našega poslanika Veronika Cankarjeva, in sicer na slepiču. Operacijo je srečno prestala in od včeraj je že spet doma. podpred., Josip Vever; tajnik, Ivan Oven; podtaj., Josip Gregorič, blagajnik, Karo!' Gregorič, podblagaj., Josip Mozetič; knjižničar, Milko Skuk; gospodar, Anton Vever; Revizorji: Alojz Martelanc; Josip Zorn in Rudolf Mozetič. Načelniki odsekov: Za dramatični: Ivan Ribarič in Regina Mozetič. Za Mladinski: Fani Gregorič. Za pevski: Vladimir Saksida. Po volitvi odbora se je prešlo na, slučajnosti. Članstvo je prašal'o po novih knjigah in nabavi časopisja iz Jugoslavije in Sev. Amerike. Odbor bo skušal želji članstva ugoditi. Gregorič; Za odbor: tajnik Mozetič Rudolf. POPLAVE V JUGOSLAVIJI Novi Sad, 3. aprila. — Novemu Sadu preti velika poplava. Dunav se je dvignil že za 6 m nad no ranilo. Na robu mesta so nekateri okraji že pod vodo. Mestni svet je imel izredno sejo, p° kateri je bil objavljen proglas, ki opozarja prebivalstvo na veliko nevarnost. Stanje Dunava je tudi po vsej ostali Vojvodini zelo nevarno. Rečni promet, med Beogradom in Pan-čevom je prekinjen. Pri Starem Fu-togu se je voda. sn°či razlila preko nasipov. Pri Somboru je poplavljenih okrog 20.000 oralov zemlje. Tudi v bližini državnega posestva Bel j a je vodovje podrlo nekaj nasipov in se razlilo po ravnini. Bosansko Gradišk0 so morali danes izprazniti. Pod vodo je že zelo mnogo hiš, Sava pa še stalno narašča. V vzhodnem delu mesta je voda preplavila že celo vrsto manjših vasic. V Medjimurju so morali danes izprazniti vasico Benieo pri Murskem Središču na levem bregu Mure, ki so jo po v° j ni ustanovili begunci iz Julijske Krajine. TURISTIČNI DINAR SE UVEDE Agencija Jugoslovanski kurir poroča, da je finančni minister g. Dušan Letica tečaj angleškega 'funta določil na 250 Din, kar pomeni v primeri s sedanjim, že delj časa stadnim tečajem! 238 povišanje za 5 ojo. Tako bodo tujci dobili za. svoje proste devize 5 o|° več, kar bo tudi našemu turizmu dalo novega razmaha. V zvezi s tem omenjamo da, je tudi v prometu z Nemčijo sedaj določen za tri mesece tečaj nemške marke na 14 Din, kar bo tudi vzdrževalo stalen tujski promet iz Nemčije pri nals. Seveda pa velja turistični dinar samo za one tujce, ki prihajajo iz neklirinških držav, odnosno tudi »a slednje, če imajo na razpolago proste devize. CELA VAS V PLAMENU Metlika, 21. marca. — Noč od sobote na nedeljo je bila res muhasta, Nekaj časa je sijala mesečina, pa so se tam od zapada privlekli temni oblaki, iz katerih je neusmiljeno lilo, vmes pa je zapadnik pel' svojo znano pesem "Okrog oglov". Okrog polnoči pa se je zasvetilo v Gorjancih. Na dosedaj še nepojasnjen način je nastal ogenj v vasi Pilatovci, občine. Radatoviči, okraj Črnomelj. Plameni so kmalu zajeli skoro vso vas in do jutra je ogenj upepel'il 19 poslopij. Največjo škodo trpijo posestnik Rajakovič Janko, Rajakovič Dako in Vujčič Peter. Večina pogorele ve je zavarovanih. RAZSTAVA IZSELJENSKEGA TISKA NA LJUBLJANSKEM VELESEJMU Društvo novinarjev v Ljubljani pripravlja za jesenski velesejem raz stavo slovenskega tiska, kjer bo zbran ves materijal tiska, od začetkov, od Trubarja pa do rotacijskega stroja. Poseben oddelek te razstave bo tvoril slovenski izseljenski tisk. NARODNIADRESAR Z dnem 30. aprila t. 1. se je v Sev. Ameriki zaključilo nabiranje podat kov za Narodni adresar, ki hoče biti čim popolnejši seznam društev, njihovih sej in odbornikov ter pos* meznikov in njihovega značaja. Že dosedanje zbiranje kaže mnogo zanimivih stvari iz življenja naših izseljencev. Tako se odkriva, da je newyorska luka. pod kontrolo ju-oslovanskih kapitanov, kajti pet-desetorioa naših kapitaj^gv zapoveduje petdesetim vlačilcem v tej lu-ki. V te,m nas nobena druga državna narodnost, ne presega,. Druga zanimivost pravi, da so v San Fran- Slovenska gostilna "GRUTA DE POSTUMIA" !; Dobra postrežba, čisti in zračni ¡ prostori ter zmerne cene. — Ro-' jaltom se priporoča IVAN GAŠPERŠIČ Avenida Forest 621 Buenos Aires — Chacarita Veliki zavod "RAROS REJIA" VENEREAS ZDRAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA SIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravilno po modernem nemškem načinu. PLJtJOAJ Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rano. CREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. ORLO, NOS, USESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— na teden. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECOIJALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno todensko ln mesečno plačevanje. Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 8—12 IZLET V RIO NEGRO Prvikrat sem imela priliko ogledati si Rio Negro. Nikdar ne bi verjela, če bi sama ne videla, kako bogata je ona. provinca, kako krasni sadovnjaki in vinogradi so tam. Bila sem na obisku pri bratu. Razkazal mi je vso okolico. Zanimivo je videti drevje, obloženo z debelimi jaboiki in hruškami; vsaka majhna vejica je polna sadja ter vpognjena od teže do tal. Vsepolno sadja sem videla po tleli. In ko sem vprašala, zakaj ga ne poberejo, so mi povedali, da vse, kar veter otrese, je zanič in ostane za gnoj. Pri nas doma smo pa vse to uporabili za žganje in mošt. Nepregeldne ravne ceste so vse lepo urejene in skoro vse v senci. Visoko drevje ob poteh se na vrhu zgrinja tako, da izgleda cesta kot. bi šla skozi dolg brezkončen zelen predor. Povsod je polno jarkov, napolnjenih z vodo, čez nje pa mosti-čki, da se lahko zaliva polje. Tudi naših ljudi je nekaj tam, na.j p več Istrijanov. Nekateri imajo lastne čakre, drugi pa v najemu. Vsi pa so zadovoljni in pravijo, da če hoče človek delati, lahko živi. Nekaj kilometrov od Neuqnena cisku Jugoslovani lastniki približno 100 restavracij. Tako nam bo adresar odkril še marsikaj. Naročuje se: Narodni adresar, 156 Fith Avenue, New York City. INSTSTUTO - DENTAL POPULAR 2261 - Av. SAN MARTIN - 2261 Pregled brezplačno Sprejemanje od 9—11 ure in od 3—9 pop. Izdiranje zob brez bolečin $ 2.— . Nov način in različne vrste stavljanja zob. proti severu na nepregldeni ravnini urejujejo novo kolonijo. Novi jarki so obsajeni z mladimi topoli; zemljo pa uravnavajo za nove nasade. Ponekod pa je že zasajeno mlado drevje. Na 'veliko nedeljo smo se odpravili na obisk k našemu rojaku Antonu Šinigoju in njegovi družini. Bili so zelo presenečeni, ker nas niso pričakovali. Skoro nisem mogla verjeti, da si je naš izseljenec v dvanajstih letih toliko pridobil. Prišel je sem kot mi vsi, iskat si sreče. In on: jo je našel. Pa sreča bi ne prišla sama, če bi ne bil mož skrben, delaven in razumen. Tak človek je vreden vsega priznanja in posnemanja. Danes ima čez 20 ha. zemlje, večinoma sadovnjake in lepo vilo v vrednosti kakih 25.000 pesov. Posebno se mi je priljubila njegova. žena Marica. Kako je ona prijazna in gostoljubna. Njena dva otročiča nista le lepo razvita, marveč sta tudi lepo naučena. Pred kratkim so poklicali tudi mamo iz Evrope. Močna in krepka slovenska žena, je zelo Bogu hva- ležna, da je prišla sem. Pravi, da pod flašizmom ni življenja. Tudi' drugi bi radi zapustili rodno grudo, če bi imeli sredstva za potovanje. Anton Šinigoj in njegova, družina se mi je vtisnila globoko 'v spomin. Tn tako tudi drugi ljudje, ki sem jili srečala. V Rio Negro sem preživela lepe dneve, ki jih ne bom ni-lioii pozabila. Mara INŽENIR DRAŠLER PRI ROOSE-VELTU Znano je, da Slovenci v Zedinje-nih državah niso nikdar tako enotno nastopili pri volitvah, kakor pri zadnjih, ko so v drugo izvolili Roo-sevelta. Vedno so bili razdeljeni nijf demokrate, republikance in socialiste. Roosevelt je dobil sedaj že 'večino slovenskih glasov, kar je za enotnost Slovencev v Ameriki neprecenljivega pomena. Prav gotovo je to zasluga tudi g. L. Drašljera, Slovenca in ameriškega državnega inženirja, ki je bil v zadnji volilni borbi načelnik slovenske sekcije za vse Zedinjene države. Narodni odbor za Rooseveltovo izvolitev se je Cerkveni vestnik Sv. Jurji in sv. Marko sta že šla mimo, križev teden hi Vnebohod je že minil. Morda niti spomina ni bilo več ■na prošne procesije, s katerimi smo doma prosli božjega blagoslova svojemu delu. Pa je le res, da je brezplodno vse, ako ni tudi Bogu posvečen in od njega blagoslovljeno. Na vratih so že Binkošti, praznik Svetega Duha. In koliko je slovenskih otrok ki še niso bili pri birmi. ... Nikar naj starši ne misijo, da bo Sveti Duh sam prinesel ta zakrament. . . V škofijski cerkvi se deli vsak pondeljek popoldne. Seveda mora biti birmanac preje primemo podučen. Radi tega se je treba prijaviti v župniji, kjer kdo živi. 9. maja bo maša v Saavedri, večer-nice na Paternalu. 16. maja maša in večernice na Paternalu. QUILMES 60CR inferí ¿¿UseAO^ /yie¿jA¿Lr hotel zahvaliti Slovencem in je poklical g. Drašljera ,v "Washington, kjer je bil sprejet od predsednika Roosevelta. Slovenski ameriški listi s ponosom objavljajo to novico in pristavljajo, da je to prvi slučaj, da je bil Slovenec sprejet pri predsedniku Zedinjenih držav v avdi-jenci. 23. maja bo maša za rajnega Lojzeta Bratuža, vsem znanega goriškega javnega delavca. Pevci bodo zapeli njegovo skladbe. Na binkoštmo soboto je zapovedan post. — Hladnik Janez. Ruska klinika zs vse bolezni Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost | razpolaga klinika s posebnim kon-zultorijem, kateri se nahaja pod j vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dra. A. IZAGUIRRE-a. Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni — Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučali, obi. stili jetrah, žaladcki, žičevju itd. ^Za bolnike iz notranjosti imamo -rezervirane sobe (kakor za ženske, tako tudi za moške) s posteljami. \ Cena od 1 $ dalje dnevno. Dajemo nasvete pismenim potom, za mali honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V needljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI S UIP A C H A 28 Fotografija "LA MODERNA" Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NOVOPOROČENI' Najboljši in najtrajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsai dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: S. Saslavskv Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Bs. Aires FAVSTA Pri teh besedah se je kardinal okre. nil, kakor da hode »poklicati krvnika. Tedajci pa je princesa vstala. Njen obraz je bil tako strašen, da je Far. nese odrevenel. A Favsta mu je položila roko na ramo, rekoč: "Ker miste hoteli, da bi vam izprosila čudež veselja, in ker je ona, ki bi mogla biti vstajenje vaše duše, po krivdi vaše upornosti na veke izgub, ljena za vas. . . naj se zgodi čudež obupa: živite z njo, ki je smrt vaše duše!. ■ .'' "Z Bogom, kardinal!" se je začul Favstin zvonki glas. "Ostavljam te samega z Leonoro de Montaigues, tvojo1 •drago!. . . Čuvaj se, da te ne seznanim ludi z duhom tvoje hčere!..." Favsta je brez naglice prestopila prag. Ko jo je Claude uzrl, mu je dih zastal od strmenja. Kaj se je bilo zgodilo?... Mar ji je Farnese odpustil? Krvinik je planil v dvorano in je videl; da kardinal kleči. Saizuma pa se sklanja k njemu. "Kaj hočete reči?" je zajecljal Far. nese. "Koga mislite?..." "Glej!" Farnese se je obrpil tja, kamor je krenila Favsta^ tn 19 zagledal Saizumo. • > J- or "Ciganka!" je zamrmral z gluhim ¿lasom. Tisti mah je Favsta potegnila krinko Saizumi z obraza. "Leonora!" je zavpil kardinal in od-fikočil, xidoč, da stopa Saizuma proti ¿jemu. Naslonil se je na zid, zakrivajo si xtee z rokami. In ko je prišla Saizuma do 'njega, se je zruñil na kolena... Leonora!" je zajecljal. "'Leonora' Ali si res tj? Ali si prikazen^ ki vstajaš z grobih? . . . "Violettina mati!..." je zamrmral kakor iz uma. Umaknil se je ves prepaden, tako groza ga je bilo nenadnega pogleda na ženo, ki mu jo jebilo nekega no-vemberskega jutra usmrtiti na Grév-' skem trgu. Zdaj je razumel, zakaj je smela Favsta živa ostaviti sobano, kjer bi bila morala umreti! Toda pojavlje-inje iLeonore de Montaigues ga ni moglo tolikanj ohromiti kakor kardinala. Sovraštvo ki se je za trenutek u-í maknilo osuplosti, ga je obšlo z dese-termo močjo. "Prav", je dejal sam pri sebi. "če je tako, jo ubijem na svojo pest!" Planil je za Favsto. Toda princesa je bila že dospela do spremstva, ki je čakalo pred velikimi vrati. Claude je od daleč videl; kako se je nosilnica odpravila proti Parizu. "To pot mi je ušla!" je'zaškrtal z zobmi. "Dobro. Drugič ne bom vpraševal nikogar več!..." XXIV. Sestra Filomena. Mojster Claude se je vrnil k pavi-., Ijo.uu. Nekaj trenutkov je 'neodločno stal pred vrati, za katerimi je gledal knez Farneški v Saizumine blazne oči. Nato je skomig-nii z rameni in je krenil proti vrzeli. "Favsta ve, da jo hoče kardinal ubiti'', je premišljeval gredoč. "Zakaj je privela nesrečno Leonoro k njemu?. . . Čeprav je imela s seboj dovolj ljudi, da bi lahko ukazala prijeti kardinala, je vendar odšlaj ne da bi to storila. Zakaj?. . . Kakšne so misli te ženske?" Tako ugibajoč je zavil med gosto bukovo in kostanjevo drevje, ki je tiste čase obraščalo montmartrski grič. Ko se je spufval po strmem bregu, je zagledal četvorico ljudi, ki so po dva in dva korakali ■navkreber, čudno se mu je zdelo, kak posel jih vodi v samostan, kamor so bili videti namenjeni; vendar pa se mi do3ti menil zanje. Odkar je vedel_ da je Violetta mrtva, je ni bilo več stvari, ki bi ga zanimala!.. . Ko je srečal prva dva, ju je resnobno pozdravil. Oba sta mu odzdravila, starejši z roko, mlajši s tem, da jo privzdignil klobuk. In Claude je nadaljeval svojo pot ne vedoč, da je bil mla cli plemič, ki ni po gospodski navadi ošabno prezrl njegovega pozdrava, baš tisti, katerega je nedavmo tega iskal v gostilni pri "Dobri nadi", da bi ga PO-vel k Violetti: Karel Angoulémski. Mladi vojvoda je ves sijal od upa-raja zakaj Pardaillan ,ga je bil temeljito potolažil. Bil je uverjen, da «ajde v samostanu ciganko Saizumo in da mu ona pove, kam je izginil Belgoder in kaj se je zgodilo z Violetto. četvorica je prišlji do vrzeli. Pardaillan je prvi stopil na vrt; ko ni opazil ničesar sumljivega, ja mignil Kavlu, naj pride za njim. Croasse in Picouic sta jima sledila za petami... Na vrtu ni bilo nikogar razen dveh starikavih sestra, ki sta kopali v so!n-čni pripeki. Tista izmed njiju, ki je prej godrnjala zastran mojstra Clauda, je zdajci opazila novodošlece. Vzravnala se je, oprla se na motjko in trpko opozorila tovarišico na četvorico. "Ta je lepa!" je vzdihnila. "Zdaj prihajajo že kar po štirje namah." "Dajte, dajte, sestra Filomena", je rekla druga, ki je bila očividno mirnejše krvi, "čemu 6i se neki jezili? Ako hočejo mlade sestre po vsej sili v pekel, je to njihova stvar, ne najina. . . Kaj moreva za to! "Vem, da ne moreva nič za to, sestra. Marijangela, a sramota je vendarle, da dedci takole svobodno prihajajo motit ■naš samostanski mir. Tri sto rogačev. — zakaj ne bi klela, ko uganjajo mlade sestre še vse bolj grešne stvari — tri sto rogačev, pravim, mene ni še nikoli mihče ogovoril. To je zato, ker mrcine vidijo, s kom imajo posla." Sestra Marijangela se je kiselkasto namuznila. "Nikar ne mislite'', je povzela sestra Filomena "da smo bili zmerom tako mekazni, kakor se zdimo danes. Ni še dolgo tega, ko smo imeli oči, lice in stas, ki ga je bilo veselje pogledati. Toda bili smo strogi, držali smo se pravil... In tudi danes ta dan še nismo kar si bodi. A človek ima vendar krepost... in pa jezik!... Ták jezik, sestra Marijangela, da ne vem, kaj bi se zgodilo tistemu, kdor bi se me drznil sladko pogledati ali pa celó z besedami zapeljevati..." "To pa, to", je krotko potrdila sestra Marijangela. "Zastran jezika se res ne morete pritožiti, da bi vas bil Bog prikr^šal." ,, - i, , Sestra Filomena sp je baš hotela razpeteliniti zoper ta hudobni namig, ko jo je mahoma prevzelo nekaj drugega. "Ježeš Marija'', je zamrmrala^ "k nama gredo! Glejte sestra Marijangela. . ." "Menda res, brezbožniki!. . . Beživa, sestra Filomena." Sestra Filomena si je naglo oprhala siromašno krilo in popravila kuzme sivkastih 14s, ki so ji viseli izpod čep. ca. ] "Narobe" je dejala. "Ostaniva, da vidiva, česa je zmožna propalost teh ljudi." Pardaillan in vojvoda Angoulémski sta res krenila proti redovnicama. De-belušasta in rdečelična sestra Marijam-gela jima je zrla v obraz, a mršava in koščata Filomena je sramežljivo pobe-sila oči. Pardaillan se je kar moči vljudno odkril in odprl usta, da bi izprego-voril. "Nikarita bliže. Stojta!" je viknila sestra Filomena, trudeč se, da bi zardela. Vrli Pardaillan je osupnil in odre. venel. Tedaj je pristopil Karel Angoulémski in se je naklonil^ rekoč: "častita sestra..." "Ne ogovarjajte me!" ga je prekinila starka, krileč z rokami, kakor bi že branila svojo krepost. "Ali, sestra.. ." "Kaj hočeta? česa se nadejata?" je tedajci vzkliknila sestra Filomena. "Zakaj ne povesta naravnost? O, na obrazih vama čitam grdi namen! A Bog in bogme, znajta_ da nisem tako za nič, kakor je videti, in da se bom branila do poslednjega diha. Bolj zdravo bi bilo. ..." "Sestra", je rekel Karel, "zaklinjam se da nisva prišla z namenom, ki inania ga očitate. . .'> "Sram vas bodj, mladi človek", j» nadaljevala sestra Filomena, ko je prišla do sape. "A da ne porečete, da sem zlega srca: odpučam vama, grdobi...'' Tisti mah je prasnil Pardaillan v grohot ki se ga niti vojvoda ni mogel ubraniti, čeprav mu je bila glava polna skrbi. Tudi Picouic in Croasse sta se zagrohotala vsak po svoje. Ta izbrui* veselosti je iznenadil sestro Filomeno tako zelo, da je za trenutek umolknila. Pardaillan se je brž okoristil z nje^ no zadrego. 0 Lurdesu, polenti m slovenskem jeziku Živo so mi vstali v spominu nepozabni trenutki mojega obiska v Lurdu ma francoskem lani v februarju, ko sem obstal pred lurško votlino pred tisoči utripajočih sveč v hladnem jutru ob štirih in je še 6lavček sprožil svojo jutranjo pesmico, ki sva jo poslušala samo šumeči potok in jaz, vse drugo je pa' še spalo v pokojnem počitku. Tako sem se tresel z omnibusem 69, ki pelje v Santos Lugares, da se tam dogovorim s patri, kako naj se uredi za Slovence slovesen praznik ' na zadnjo nedeljo v majniku. Obstal je ómnibus in bili smo na mestu. Radoveden sem stopil ven, da vidim, kako in kaj. Ali sploh ima ta Lurd kaj podobe z onim. Velika stavba, ogromna cerkev, mi je zaprla pogled. Toda še nedodelano. Kmalu sem se uveril, da bi bil to čisto veren posnetek prave lurške bazilike, če bi le šumel'a reka Gava doli na dnu nekje in če bi zadaj za cerkvijo rastla gora visoko gori pod nebo. Toda to so pač le spomini, kajti vse na okrog je sama ravnina pre-prežena s cestami in obložena s hišami. .. Toda notri za ograjo, ki loči Marijino svetišče od kramarskega šundra, vendar le najdeš nlekaj tistega lepega, svečanega, skrivnost- KROJAČNIC0 MOZETIČ Nudi cenj. rojakom veliko Lsbero vsakovrstnega blaga za zimske obleke in površnike, kakor tudi perila in¡ vseh drugih moških potrebščin. Prepričajte se! Sebastjan Mozetič 6019 - OSORIO - 5025 BUENOS AIRES (PATERNAL) nega, kar je v pravem Lurdu na Francoskem. Lurška votlina, tiho drevje, velike esplanade in nekega dne, ko bo cerkev dobila dodelano obliko, bo podoba kar najbolj dovršena. Vsekako je bilo treba veliko misli in dela, predno se je mogla upodobiti tolika sličnost z onim čudno lepim kotičkim pod Pirineji, ki bi samo v naših slovenskih planinah našel sebi enake bisere. Torej tako. Zadnjo nedeljo v majniku! Ob 3. ali 4. uri. Bomo zapeli litanije in še kaj primernega rekli, tako sva uredila z župnikom. "Torej "eslovenos" kaj ne. Ravno prav, da mi pride na misel'. Vi znate še kak drug jezik, ali ne", tako je nadaljeval župnik. "Znal sem vsekaj, po malo znam kar vse slovanske jezike, pa še nekatere druge tudi. In čemu to vprašujte!" tako sem odgovoril. "Neko pismo imam. Pisal ga je nekdo na naš apostolat, pa si že cel mesec belimo gl'ave, v kakem jeziku je in kaj hoče. Morda bi nam mogli kaj pojasniti." In mi je prinesel pismo. Odprem in berem: "Prečastiti gospod! Oprostite, da 'vam pišem kar v svojem rojstnem jeziku, boste že dobili koga moje narodnosti, ki bo pismo raztolmačil"... in sledi zadeva, v kateri se obrača na apostolstvo lurške cerkve. V nadaljnem nas stvar tako več ne zanima. Zanimivo je le to, kako si je preprosta ženica raz-•tobnačila svoj položaj. Ni šment, da ne bi učena gospoda mogla razumeti slovensko besedo, ki je prav toliko božja kot španska ali katerakoli druga in še morda bolj, ker Slovenci nismo najzadnji v molitvi in smo Boga in Marijo menda že naučili, da tudi po slovensko razu-eta. Vsekako zanimivo, kako postaja slovenščina "mednaroden jezik", ali ne? In kar takoj je šel odgovor na njeno pismo, ki ¡pa seveda ni slovenski. Opravila je pa le dobro kar s slovenščino J Krenil sem potem dalje, da poi-ščem in pozdravim rojake, ki jih precej živi tam okrog. Opoldanska ura. Ugodna in neugodna. Ljudje so bolj doma», to je doibro, toda zadeva s kosilom je bolj nerodna. In sem doro presodil. Zakaj zastonj sem klical pred neko hišo. Morda je pokukalo od kod kako oko, toda odprlo se ni nič nikjer. Kar skozi zaprta vrata pa nisem mogel, mi seveda ni ostalo drugega, kot iti dalje. Kmalu sem se znašel v trgovini "Trst". S Petrom sva že stara znanca, to se pravi: poznava se že nekaj mesecev, pa sva ugotovila, da bi se lahko poznal'a. že o morju naše solnčne Istre, vr- MODERNO ZDRAVILIŠČE V VSAKEM SLUČAJU Ko čutite, da Vam zdravje ni v redu. Našli boste v tem zdravilišču specializirane zdravnike in najmodernejše zdravniške naprave. Upravitelj naš rojak dr. K. VELJANOVIČ sprejemamo bolnike v popolno oskrb« in sicer po jako zmernih cenah. .. . Izvršujemo tudi operacije . .. Poseben oddelek za vse ženske bolezni in kozmetiko. TALCAHUANO 1060 Ordinira vsak dan od 5. do 8. ure nil med sv°jce. On jih bo našel kot mlade fašiste in jih bo videl vprvič v baililski uniformi; videl bo lepe nove talijanske kmetske šole, ki jih je zgradil fašizem; spoznal bo italijansko prosvetno fašistično organizacijo Dopolavoro; ob'čud°val bo sindikate, ki ščitijo pravico dela brez potrebe štrajkov; našel bo kanale in meliorirana zemljišča ter diven vodovod tam, kjer so prej bila močvirja, puščave in malarija; videl bo cele na novo nastale vsai; videl bó končno mater Italijo, ki je prinesla svoje blagodati primorskemu ljudstvu, videl bo, kako se z navdušeno vero in strastjo tukaj u-stvarja nova narodna kultura: kultura fašističnega naroda. Mi se torej ničesar ne bojim«, čeprav ne bo manjkalo kakšnih začasnih nespora-zumljeni, kakor je to v vseh paktih. Zaradi tega ne bo izgubila svoje vrednosti nova skupna orientacija obeh plemen, ki drugo poleg drugega živita ob Jadranskem morju. Ko se bo ves jugoslovanski narod, osvobojen visoke ograje, opo-jil ob njemu najbližji in najvišji kulturi, kulturi Rima, bodo oni, ko bodo,mogoče vprav v sredi te luči še ostali slepi, le še bolj pomilovanja vredni: tak človek, ki je bil do danes izgnanec, bo ostal še hujši izgnanec, ker bo postal tuj svojim last nim sonarodnjakom, bodisi na tej bodisi na. oni strani meje. Istrski Italijani pa, ki se ne kesajo, da so bili predhodniki nacionalne intra-sigentnosti, gledajo danes delj pre- KR0JA6AICA "GORICA" Vam nudi vsakovrstno blago za obleke in povr-nike po najnižjih cenah Delo prvestno. Se priporoča rojakom FRANC LEBAN Warnce 2191 Buenos Aires ko starih kolov "nacionalne obrambe", ko so izpolnili svojo dolžnost in za vedno zasigural'i s cementom svoje neomajne vere italijanstvo svoje zemlje. Oni gledajo sedaj vso Italijo, osvobojeno izolacije prejšnjega časa in težkega pričakovanja tako, kakršna je bila v njihovih sanjah, ki so danes postale bleščeča sijajna realnost", itd. itd. Iz teh izvajanj se ne da sklepati glede nameravanih novih odnošajev do jugoslovanske narodne manjšine v Italiji ničesar konkretnega' Vaz-ven tega, da Italija ne izključuje povratka tistih emigrantov, ki bi to želeli. a KRATEK čas Vsevrstne bolezni notranje in zunanje VENERIČNE BOLEZNI se zdravijo na gotov in modem način. — Ugodno plačevanje — Prvi pregled brezplačen — Govo-.. . .ri se jugoslovanski.. .. Ordinira: Od 3 — 8 zvečer Dr Antonio Pereda Medrano 151 — Buenos Aires Ubogi moški... Kopitar: "Včasih mora mož svojo ženo nalagati!" Mejač: "O, to še ni najhujše!" Kopitar: "Kaj je pa hujše?" Mejač: "Kadar ji mora povedati resnico." Ljubeznivo Iz Rogaške Slatine pride brzojavka : Žena: "V štirih tednih sem shujšala za polovico. Kako dolgo naj se ostanem? Tvoja, golobičica." Mož, v odgovor: "Še štiri tedne ostani. Tvoj go-lobček." Tih junak Sin: "Očka, zadnjič sem bral v knjigi o nekem junaku. Kakšni mo\e so pa to?" Oče: "Zakonski ,sinko!" KROJAČNICA Peter Capuder se priporoča cenjenim rojakom Río Bamba 879 — Bs. Aires Ako hočete biti zdravliem od odgovornega zdravnika zatecite se k Dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdrav Ijenje — AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Speci j a- listi za pljučne, srčne, živ reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALICE Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. GOVORI SE SI OVENSKO CALLE rAVGALLO 1542 CARIČIN LJUBLJENEC Zgodovinski roman Nadaljevanje 32. Slišala je, da je ©aričinemu ljub-■čku ime — Aleksander Potemkin. Elizabeta je torej najela v Petro-grajskem predmestju malo skromno sobico z namenom, da se ji kdaj posreči sestati se z njim. Denarja ni imela. Malenkost, ki jo je prinesla s seboj, je dobila od Pugačeva. V tej svoji siroihašni sobici je preživela grozne dneve. Obup, bol in siromaštvo so jo privedli skoro do blaznosti. Po cele dneve je ležala v postelji in premišljevala. Za denar, za slavo, in za ugodnost se je žrtvoval vlačugi Katarini. Elizabeta ni razumela kaj se je godilo z njenim zaročencem. Ni ga mqgla, obsoditi popolnoma, dokler ni slišala njega samega. Da se dogovori za sestanek? — Ali da mu piše? Dol'go se ni mogla odločiti I II koncu se je odločila, da ga počaka pred zimsko palačo, ali kje drugje, kjer je vedela, da mora priti. Od tega dne je čakala vsak dan ob istem času črno oblečena žena pred zimsko palačo. Bila je Elizabeta, ki je čakala Potemkina.- Upala je, da se nekega, dne odpro vrata bimske palače, in da bo iz nje stopil njen bivši zaročenec Potemkin. Toda njega ni bilo, on ni prišel! Ni ga videla niti ob priliki velikih vojaških parad. Žalostna se je vračala Elizabeta v svoje siromašn ostanovanje. Pohajal ji je donar. Še enkrat je poskusila nesrečna deklica približati se Potemkinu. Zvedela* je, da se dvor seli v Car-skoje Selo. Posrečilo se ji je, zvedeti za da nselitve. Tega dne je Elizabeta že ob še-1 stili zjutraj stala pred glavnim vhodom zimske palače, skoz katerega je morala carska kočija. Na trgu se je kar trlo radovednežev, ki so pričakovali carico. Najprej so prihajale kočije s slugami, za temi telesna garda, potem dvorjaniki, in potem krasna kočija — "Carica", je šepetaua množioa. "Zdaj pride kočija s Katarino!" Prikaže se velika pozlačena kočija, ki je bila vsled 1'epega vremena odprta. Elizabeta pazljivo upre svoje oči v kočijo in zbrati je morala vse svoje sile, da se ni onesvestila, kajti že od daleč je opazila svojega dragega, ki je sedel pri carici. Nesrečna deklica je bila tako razburjena, da se je komaj premagovala, da ni glasno zakričala. Samo še nekaj kwakov, pa bo kočija, prispela prav do nje. Vsa prepadena stopi naprej, straža je ni ustavila. Vojak je najbrž mislil, da hoče lepo dekle predati carici kako prošnjo. Kočija se mahoma ustavi, Elizabeta je videla kako, se je carica nagnila iz voza in nekaj naročila kočijažu, nakar je ta obrnil voz — in carica se odpelje nazaj. Nekoliko trenutkov zatem je zvedelo ljudstvo, da se je carica odpeljala skozi stranska vrata. Z':*ka,j! je to storila tega si ni znalo razlagati. Katarina, ki je s svojimi sokolji- mi očmi ugledala in spoznala de-vojko, o kateri je mislila, da je že davno mrtva, je dala obrniti kočijo zato, da ne bi tudi Potemkin ugledal svojo nekdanjo ljubljenko. Vsa obupana se je Elizabeta vrnila v svoje revno stanovanje. Re-vica je začela bolehati. Jedla je samo sem in tja. Iskala je službe, našla ni ničesar. Obupavala je. Da, davno bi že našl'a službo, če bi pristala na prodajo svojega telesa moškim. Največ se je mudila pri gospej Nelidovei. Dnevno, bi najraje hodila k njej in mogoče bi že davno dobila službo, da se ji je preje razkrila. T,oda Elizabeta je bila prepo-nosna. Onega večera, ko je našla službo, se je vrnila Elizabeta v svojo sobo. Pospravila je svoje stvari in se pripravila na potovanje. Ko se je zmračilo, stopi na cesto, ki je vodila, v Oarskoje Selo. Ni j'i bilo treba, dolgo čakati. Niti petsto korakov ni naredila, ko jo dohii' zaprta kočija. Kočijaž takoj ustavi konje. Skoči s kozla in ji odpre vrata s pozivom. naj vstopi. Po enourni vožnji se ustavi voz pred elegantno aidano dvonadstropno hišo. Povsod so bili spuščeni za stori in vsa hiša je na gledalca napravila miren in fin vtis. Ko je prispela kočija, so se odprla steklena vrata hiše, in neka starka pribiti Ei'iz beti naproti. Njen obraz je ugajal Elizabeti. Izpod sivih las so jo gledale dobre oči in obleka je govorila o brez- primerni čistoti. "Dobro došli, gospodična!" jo pozdravi starka in ji poljubi roko. "Naj blagoslovi Bog vaš prihod v to hišo!" "Daj Bog!" odvrne Elizabeta in preda starki svoj kovčeg. Ilodivši po lepo urejenem vrtu, vpraša Elizabeta: "Kako vam je ime?" "Ime mi je Jožefa. Stara Jožefa. In tu vodim gospodinjstvo. Vem da je milostljiva gospodična moja predstojnica, zato bom storila vse, da bo ste z menoj zadovoljni." "Vi ste doslej sami pazili na ma-i l'o Katarino?" "Da, gospodična!" "Imenujte me gospodična Elizabeta, jaz pa porečem vam gospa Jožefa, pa bova dobri prijateljici, kajne? In skupno bova vzgojili malo Katarino, da postane nekoč poštena žena. Obe ženski prideta do vrat, katere Jožefa odpre. "Kje je otrok?" vpraša Elizabeta, ki je že hotela spoznati in objeti malo Katarino. "Izvolite z menoj, gospodična Elizabeta. Pokažem vam jo." Elizabeta gre za starko v prvo nadstropje. Tam odpre vrata in E-lizabeta vstopi v krasno opremljeno sobo, v kateri je stala pozlačena zibelka. In v zibelki je ležal otrok — punčka. Stara je bila komaj nekaj mesecev, obrazek pa je že imela nadvse srčkan. Glava dekletca je bila pokrita s temnimi svilenimi lasmi, rdeča lica pa so dokazovala, da je bila dobro negovana. "Katarina, moja mala Katarina", je šepetala Elizabeta. Nagnila se je ter vzela v naročje malo dekletce. "Ljubila te bom, kot da sem tvoja mati!" Potem položi otroka zopet v zibelko in se .vsede k njej. Vroče solze so ji drsele po obrazu. Bilo je po dolgih dneh prvič, da je uboga Elizabeta jokala iz radosti. Bil'e so to solze, ki siromašno, prevarano in zapuščeno deklico niso pekle, temveč so ji lajšale težko srce. Bilo ji je, kakor da ji upanje šepeta na uho: "Tudi zate bodo prišli lepši dnevi. — Tudi ti boš imela dom in tudi tebe bo še kdo ljubil'. — In nič več ne boš sama na svetu." "Sama in zapuščena na svetu", je vzdihovala Elizabeta. — "Saj bom ostala sama do kanca svojega življenja. Kaj naj počnem brez njega? Ko mi je bil vendar vse!" Divja bol jo objame. In težko vzdihovale je šepetala sedeč poleg zibelke male Katarine: "Aleksander Potemkin!" 35. POGLAVJE. Dre vred v Carsko jem Selu Osem tednov je že živela Elizabeta v hiši ob cesti v Carskoje Selo. Živela je povsem samotno, bri-gajoč se edinole za malo Katarino. Nikdar ni videla tujega človeka. E-diraa družba ji je bila stara Jožefa, ki je po dovršenem dnevnem delu sedela poleg nje. Tedaj sta mogli obe ženi govoriti o vsem mogočem, toda ko bi Elizabeta pozvedovala kaj bližjega o rodbini male Katarine, tedaj bi stara Jožefa umolknila in. odgovorila: "Bog ve!" \ SLOVENSKI List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA" Dirección: Gral. César Díaz 1657 Buenos Aires TARIFA REDUCIDA Usoda Slovencev je odvisna od demokracije Revija "Europaische Stimmen", ki stoji za njo francosko zunanje ministrstvo, je pred nedavnim prinesla naslednji članek Drag. Lončarja, ki ga skoraj dobesedno prevajamo : Po svetovni vojni je bilo slovensko ozemlje razbito na štiri kose. Tudi sami smo bili nekaj krivi tega, ker smo bili prezaupni in premalo samostojni. Veliki narodi so z nami poravnavali svoje račune, a pravica do samoodločbe se je izkazala kot mamilo in slepilo. Izgubili smo tretjino svojega naroda, ki je pripadel Avstriji in Italiji (nekaj tudi Madžarski) kot naselbina ali kolonija, kakor ni bil brez zgodovine in omike, brez zanimanja za duševno in gospodarsko življenje sosedstva in sveta. Od zgodnjega srednjega veka dalje spadajo Slovenci po omiki, gospodarstvu in politiki k evropskemu zahodu. Izgubili so zgodaj svojo politično samostojnost, in bili razbiti v osem upravnih področij ter so samo v dveh nekdanjih avstrijskih deželah (Goriški in Kranjski) dosegli neko veljavo; zato je umevno, da so hrepeneli po svobodi in združitvi. Čeprav majhni po številu, so se častno udeleževali splošnega dela za znanost, umetnost in književnost. Tudi v gospodarski organizaciji, posebno 'v zadružništvu, so dosegli precej. Njih trgovina je bila navezana na Jadransko morje kot izhodišče v svet. Po svetovni vojni so jim ta vrata v svet zapahnjena. Slovenija leži nai križišču dveh prehodni, od severa proti jugu in od zahoda proti vzhodu. Osvojeval" ni nameni dveh velikih sosednjih narodov, Italijanov in Nemcev, se križajo prav na našem ozemlju, ki jim dela napotje: Nemcem pri prediranju na Jadran, Italijanom pri pohodu na vzhod v Podonavje. Problem o rešitvi slovenskega vprašanja postaja na ta način evropski problem: Ali naj se južnovzhodna: Evropa organizira, demokratično, v miru, po načelu samoodločbe posameznih malih narodov, ali pa zapade samovolj^trvu nekaterih avtoritativno vladanih velesil, ki bi prevzele nekdanjo vlogo Avstro-Oger-ske? Pri vseh dosedanjih obračunavanjih velesil med seboj so prišli Slovenci iz dežja pod kap. Današnja usoda slovenskega prebivalstva v Italiji in Avstriji je izredno težka; posebno v Italiji delajo neprikrito na, to, da nas raznarode in iztrebijo. In to kljub jasnim določilom mednarodnih pogodb ali vsaj slovesnim obljubam vplivnih osebnosti. Majhen narod ali njegova manjšina more nasproti velikim državam zasidrati uresničitev svojih narodnih pravic in svojih narodnih vzorov edino le v vladi ljudstva ali demokraciji in v splošnem miru. Logični nasledek iz tega je ta, da morajo Slovenci iz lastne koristi nasprotovati vsakemu absolutističnemu vladarstvu. Zato zagovarjajo tudi v Jugoslaviji takšen način vla-darstva, ki jim zagotavlja v skupni državi dejansko enakopravnost, poln razvoj narodnega življenja in s tem tudi zadosten vpliv glede u-sode rojakov v tujih državah. Slovenska politika doslej ni dovolj upoštevala te okolnosti. Somišljeniki obeh glavnih smeri v slovenski politiki: liberalno-meščanske in konservativno-kmetske so se splo šno ravnali po dnevni usmerjenosti. Smernice slovenske politike so naslednje: Ba4k.aai Balkancem. a Sloveniji kot njega predhodnemu ozemlju narodno združitev in samovlado v okviru skupne države juž-noslovanskih narodov, ki se ji nekoč pridruži še Bolgarija. Vzhodno jadransko obrežje spada južnim Slovanom: na, zunaj združeno in v notranjem svobodno južno slovan-stvo predstavlja najboljšo obrambo prOtii imperialističnima sosedL njima velesilama. Slovenija je pomembna prednja straža; te obrambe na severnem Jadranu, a njena usoda je odvisna od uresničitve demokracije in samoodločbo, ker le na tej osnovi se da doseči trajen mir med narodi v tem kotu Evrope. — (TORD). PRODA SE: Harmonika trired-na, bas, saksofon, klarinet in drugo po zelo ugodni ceni. Zglasiti se pri Jorge Grosso, Giles 637, Av. Parral in Gaotaa. Buenos Aires. NAZNANJLO BANCO GE CLÍNICO javlja vsem cenj. čita eijisa SLOVENSKEGA LISTA, 44 'a r.ospela dne 30. prošiega meseca direktno od pa-roplovne družbe "COSULICH" iz Trsta brzojavna vest, da so se, dne 29. aprila vkrcali v tržaški luki na motornik "OCEANIA", ki prispe v tukajšnjo pristanišče 17. maj-nika ob 7.% zjutraj sledeče naše ro-kinje in rojaki, za. katere so bile izstavljene prevoznice od zgoraj 0-menjenega zavoda; Fatur Frančiška) in Tomšič Terezija iz Bača pri sV. Petru na. Krasu. Šatej Pepea iz Kamenj, Valetič Katica, Zadkvoič Anica in Zadkovič Lojzka iz Velikih Munj, Malečkar Danjeia in Malečkar Ivanka iz Os-trožnega brda, Kreševič France iz Račic, Godnič Albin in Godnič Stanislav iz Kostanjevice na Krasu. Istočasno se obvešča, da v prihodnji številki tega lista se bodo objavila imena še ostalih naših kakor tudi vseh drugih potnikov jugoslovanske narodnosti. V NAJEM SE ODDA: Lepa hišica, z veliko sobo in eno majhno, kuhinjo in teraso. Zelo ugodna ce-ina. Calle Baigoria 5602, Villa Devoto. V NAJEM SE ODDA: Sobico za moškega po zelo nizki ceni pri slovenski družini. Virgenes 644, Buenos Aires. Franjo Huspaur FACUNDO QUIROGA 1441 Na Dock Sudu SLOVENSKA LEKARNA Vam nudi najjboljša zdravila po nizki ceni, kakor tudi brezplačne nasvete. Železno vino po tri pese steklenico. Pošiljamo tudi v notranjost republike. Priporoča se IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. — Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo. ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Bueno Orden 3389 Buenos Aires Krojacnica "Pri Zvezdi" v ULICI TRELES 2642 (eno kvadro od postaje "La Paternal") Vam nudi svojo najboljšo postrežbo ter Vam s