163
Obrtnija.
Ljubljanska mestna hranilnica.
Z 31. decembrom 1887. 1. je minula osma upravna doba tega velevažnega denarnega zaveda, kateri gotovo zasluži, da se ga slovensko občinstvo oklene z vso ener-žijo, kajti samo s tem, da se držimo  narodnih denarnih
zavodov, pospešujemo emancipacijo slovenskega naroda od nemškega kapitala in sosebno od kranjske hrarilnice.
Uspevanje mestne hranilnice ljubljanske v 1. 1897. svedoči jasno, da se občinstvo čimdalje bolj zanima za ta zavod.
Dočim je ljubljanska mefctna hranilnica za 1896. 1. izkazala vsega denarnega prometa 9,667.115 gld. 21 kr. ga je bilo 1897. L že 12,791.014 gld. 37% kr., torej za 3,123.899 gld.  16% kr. več, nego prejšnje leto.
NajživahDejše je bilo denarno gibanje pri uložnem poslovanju. Tu se ie v 7702 postavkah uložilo 3,222.429 gl. 29 kr„ dvignilo pa v 6446 postavkah 2,831.431 gld. 97% kr. Uloge presegajo torej vzdige za 390.997 gld. 31% kr. Prištevši to razliko z nevzdignjenimi, h glavnici pripisanimi obrestmi v znesku 172.339 gld. 52 kr. k stanju začetkom 1897. L obstoječih 10.482 ulog v znesku 4,373.424 gld. 83 kr., vidimo, da znaša koncem imenovanega 1. 11.921 ulog 4,936.761 gld. 66% kr.
Tekom 1897. 1. je bilo izdanih 3.368 novih uložnih knjižic, popolnoma izplačalo pa se jih je 1869. Na eno knjižico pride povprečno uloga 414 gld. 12 kr.
Za ulegami je bilo največ prometa na tekočem računu, conto-correntnem. Hranilnica je pri raznih denarnih zavodih naložila 2,565.016 gld. 49 kr., vrnili pa so jej isti 2,246.894 gld. 59 kr,, tako da je koncem 1897. 1. ostalo razpoložljivo naloženega denarja 928 394 gld. 28 kr., a prejšnje leto ga je bilo le 610.272 gld. 38 kr.
Na hipotekah je imela hranilnica koncem 1896. 1. pri 3630 strankah izposojenih 2,843 628 gld. 47 kr. Pretečeno leto je hranilnica novic izplačala 498 prosilcem svoto 450 883 gld. 82 kr. Ker je med letom 52 dolžnikov popolnoma izplačalo svoje dolgove, znaša po odbitku teh in v anuitetah deloma vrnjenih posojil za 105.046 gld. 67 kr. koncem 1897, 1. pri 4076 posestnikih izposojena glavnica 3,189.465 gld. 62 kr t. j. 64*6% vseh ulog.
Občinskih in deželnih posojil je 1897. 1. ostalo 31 v znesku 431.521 gld. 48 kr. ker sta dve občini vrnile kar je imela hranilnica od njiju terjati, na novo sta se zglasili za posojila samo dve občini, kateri sta obe skupaj zahtevali in dobili posojila 6000 gld.
Vrednostnih papirjev je mestna hranilnica 1897. 1. nakupila za 204.977 gld. 70 kr. predala jih je pa oziroma so bili izžrebani za 282.331 gld. 10 kr., tako da so isti po svoji kurzni vrednosti z dne 31. dec. 1897. 1. dajali pokritja za 302.364 gld. 20 kr., to je za 6-1% pri ljubljanski mestni hranilnici naloženega denarja.
Menic je hranilnica tekom 1897. 1. eskomptovala oziroma podaljšala 143 v znesku 165.057 gld. 08 kr., vrnjena pa jej je bila na 147 menic svota 152.334 gld. 81 kr. koncem 1897. 1. je torej ostalo na 52 menic izposojenih 70.613 gld. 41 kr., dočim je bilo začetkom istega leta na 56 menic  izposojenih   57.891 gld. 14 kr.
Posojila proti zastavi vrednostih listin so se 1897. L v primeri s takimi posojili v 1896. 1. skrčila za 415 gld.
ter so 31. decembra 1. 1. znašala 6566 gld.
»i-
164
Dasiravno so se deloma vsled uravnave uradniških plač deloma vsled drugih večjih potrebščin razširjajoče se hranilnične uprave uradni troški v primeri z onimi iz 1896, 1. povečali za 2196 gld. 52V, kr. in so vrednostni papirji dali 1897. 1. za 1384 gld. manj kurznega dobička kakor 1896. 1., je ljubljanska mestna hranilnica vender v 1897. I. dosegla pri upravnem imetju čistega dobička 15.776 gld. 03V* kr. Upoštevajoč še dobiček iz poslovanja splošnega rezervnege zaklada v znesku 2090 gld. 50 kr. in iz poslovanja posebnega rezervnega zaklada v znesku 673 gld. 92 kr., vidimo, da znaša končni uspeh zadnje upravne dobe 18.540 gl. 451/2 kr.
Upravnega dobička narejenega v 1897. 1. delni znesek 14 915 gld. 731/* kr., se je dodal splošnemu rezervnemu zakladu, kateri seje s tem povečal na 71.150 gl. 21 kr. t. j. l'440/o vseh ulog. Kurzni dobiček v znesku 860 gld. 30 kr. se je priklopil posebni rezervi, katera je s tem narasla na 18.162 gld. 79 kr. Vsa, hranilnici lastna imovina znaša potemtakem lepo svoto 89.313 gld. Ako se pomisli, da si je ljubljanska mestna hranilnica pridobila ta rezervni zaklad tekom osmih let, potem sme mirno zreti v bodočnost, občinstvo pa se sme zanašati na to, da se hranilnica kmalu tako razvije, da se bode njen dobiček mogel porabljati v občekoristne namene.
Ker se je mestna hranilnica zavezala, plačevati novi rentni davek glede uložnih obre3tij iz svojega, tako da dobe ulagatelji neprikrajšane 4% obresti od svojih ulog, naložila si je s tem precejšnje novo breme ter bila primorana obrestno mero pri hipotečnih in deloma tudi pri občinskih posojilih z dnem 1. januvarja 1898.1. zvišati od 4^2% na 43/4%. Nasprotno pa je s istim dnem znižala obrestno mero pri meničnih posojilih in pri zalogah od b1/*0^ oziroma od 6°/0 na 5%.
Podali smo to sliko o delovanji in uspevanji mestne hranilnice ljubljanske z namenom, da vzpodbodemo vse rodoljube, naj se oklenejo tega slovenskega zavoda in naj pretrgajo vse zveze s kranjsko hranilnico.
Ta stara hranilnica zapravlja dobiček, ki ga dela in ga je naredila s slovenskim denarjem, za podporo nepotrebnih, slovenstvu skrajno sovražnih društev in za to mora biti vsacega pravega Slovenca geslo: Proč od kranjske hranilnice!