Državna politika. v naši državi. Grozna nasilja pri občinskih volitvah y Srbiji. Med m- dikali in Davidovičevimi demokrati vlada pri občinskih volitvah velika napetost. Po nekaterib krajih je pa to politično nasprotstvo prešlo tudi že v pravo sovraštvo. V Požegi sta dva neznanca napadla poslanca Simo Djukica tik pred njegovo domaco hišo in ga smrtnonevarno ranila v prsa. Po mestu in celi pokrafini je velikansko razbnrjenje. Poslanec Djukič je na smrtni postelji poslal telegram kraIju in ga pozval, naj zaliteva od tistih, ki so dolžni čuvati državrjane, da jih ne bodo sami inorili. — Enaka porocila prihajajo iz drugih krajev. V Podnočanih pri Bitolju so ugledoega moža, ki je kandidiral za župana, po dveh neznancih dali nasprotniki ubiti. Vlada je razglasila, da so ga iroparji ubili. Vendar 'je v teh krajih taka navada, da se politienega nasprotnika najložje odstrani, ce se ga ubije. L. 1913 je bil narareč v isti občini ubit mož Nikola Strgovič, ki je ikandidiral za župana. Enak slučaj se je dogo*dil v Smederevu, kjer je radikailni župan ustrelil svojega protikandidata. To so pač res žalostne razmere. 0 kakž ¦"vobodi s-eveda v takih krajih ni govora. Zato pa zmagujenasilje, a konečno bo narodu tega dovolj. Vse poštene politične stranke, med njimi SLS, so vložile na ministrstva ostre ptroteste zoper tako »svobodo« ipri občdnskih volitvah po Srbiji. Komitaški boji na naši državni meji. Na državni naejž: med SHS in med Bolgarijo so vedno kake nerednosti. Zad nji oas pa iso nastali pravi boji, v katerih so uporabljali že tudi strojnice in topove. Taki spopadi so se vnšili posebno na Črnem vrhu pri Krivi Palanki. Orožniki in domačini so zajeli komitaae in je bila bitka vso noč. Na pomoč je prihitelo vojaštvo. A ikomitašem se je posreoilo prebiti ta oklep in uiti. Na mestu pa niso pustili nobenega nnrtveca in ne ranjenca, ampak so jih vzeli s seboj. — Komitaši so elani posebne boJgarske organizacije, iki pa, tako pravijo, ni v zvezi % bolgarsko vlado. Vendar bo zunanji minister dr. Nimčič v zvezi z Rumunijo in Grčijo posredovai pri bolgarski vladi za red. Ako ne dobi zagotovila, da »e bo kaŁ tiboljšalo, more priti do ostrejšega nastopa. Vlada dela — samo kaj! Ministri hodijo h kraiju, kakor da vlada ni sigurna. Verjetno je, da se bo vlada držala do konca obcinsikih volitev v Srbiji. Je pa naša vlada kot akakalec na vrvici, ki jo držita na eni straini Pašič, na drugi pa Radič. Zdaj eden malo pocukne in eopet drugi,. tedaj se vlada strese. Radič pa se boji, da bo on »kratkega« potegnil. Najbolj ga jezi, da radikali držijo v viadi njegovega odpadnika dr. Nikiča, ki med hrvaškim Ijudstvom napravlja vedno večji odpor proti Radiču. To s» mu radikali ravno zato napravili, da zmanjša'jo Radičev vpliv. Radič upa,, da bodo zdaj Slovenci njegovi — rešitelji. Kaj še, da bi še Slovenee taiko *sa nos vodLI, kakor je svoje Hrvate! Proti komunist»m! Pri občinskih volitvah po «Srbiji, posebno po mestih, nastopajo tudi komunisti, seveda poJ drugimi imeni kot delavska stranka itd. Vlada je za-Seia pray strogo proti njim nastopati in >je že več voditeljev zaprla. \ l Najsijajnejši dayžni urad je beograjsld. Fi*nam8ai jni»ister sam je rekel, da se v tem davčnem -unadu davld niti redno ne predpisujek), niti ne itaterjiujejo. Piravi, da bo napravil red. Morda bo dr. Šavnika, finančnega delegata ea Sloyenijo, poklical na pomoc, kajti ta je špecijalist za i*zterjavaTije davkov. Ničesar srbskega si ne želimo, a to pa, da bi imeli takšne davone urade, ld davkoy ne predpisuje^jo in ne izterjujejo. 0 presrecni Beograd! Radif pripravlja udarce proti Sloveniji. Ker Radič v Sloveniji kljub temu, da je dal Puclju eno ministrstvo, ne pridobiva na pristaših, je tako jezen, da v Rogaško Slati- no, kjer so ga te dni pričakovali, sploh ni hotel priiti. Zato pa hoče Radič nekaj dragega doseči: spraviti Slovenijo pod hrvaško upravo. Da se varčuje, so namreč ukinili v notranjem ministrstvu oddelek za Slovenijo in ga prideli-li hrvaškemu. Radičevci so tudi že sprožili vprašanje, da se priklopi Prekmurje Hrvaški. Toda Hrva-tje ne raounajo s Slovenci. Preje kot se zavedajo, bo zagrmelo po vsej Sloveniji: Slovenija Slovencem! V DRUGIH DRŽAVAH. Knlturni boj v Mehiki je vedno bolj oster. Večina cer- kev je zaprtih. Posebna komisija jih prevzema. Vojaštvo jih straži. Vojašt\-o ima povelje, da pri najmanjšem odporu uporablja orožje. Zato je prišlo že na mnogih mestih do spopadov. Na ulicah glavnega mesta so se med naaprotoi- ki vršili tako ostri boji, da je bilo mnogo ranjenih, sena- tor Galvan pa je ustreljen. — Mehikanske cerkvene oblasti so ustavile vsako i-zvrševanje službe božje v petek opol- noči. Južnoameriške države, večinoma katoliške, hočejo posredovati za inir. Avstrija se bo razorožila. Avstrija je pod posebnim jnadzorstvom drugih držav. Dognalo se je, da še ni razdrla -stroje za izdelovanje bojnega orožja in streliva in da ima tajne vojaške organizacije, česar bi pa ne smela imeti. Zdaj je dobila avstrijska vlada poziv in se je baje dosegel sporazum, da se bo Avstrija čisto razorožila. Italija vedno huje nastopa proti Slovencem, ki jih je po krivici sipravila pod svojo oblast. Posebno se trudi, da onemogoči duhovnikom vsako delo. Zato so ti, kolikor je še Slovencev, tamkaj najveeji trpini. Ako bo slovenski narod na Goriškem izgubil svoje duhovnike, bo izgubil največjo oporo. Enako so začeli pregaBJati tudi silovenske 5asopise. Naši izdajajo tam dva tednika: »Pueki prijatelj« in »Mali list«. Oba sta pretekli teden dobila opomin, ki znači, da jih vlada namerava ustaviti, Je ipa naš zunanji minister le predober do teh nasilnih Italijanov! Nova francoska vlada se še drži. Upati je, da se bode posrečilo urediti denarno vprašanje, potem bode mogoče mirneje vladati. Največ skrbi poleg vrednosti lastnega denarja prizadeva francoski vladi pogodba z Ameriko, kateri je velikunske svote dolžna. Rudarska stavka na Angleškem je iprešla v nov, poostren položaj. Zbrani škofje so namreč predlagali spravo. A niso jih hoteli poslušati ne delavci in ne podjetniki. Zdaj je njihov predlog vsled strašne stiske spet prišel do •/eljave. Delavci bodo o tem sklepali, vendar je še precej odpornosti. Posebno voditelj štrajka Cook se ne ukloni niti malo. Na nekaterib krajih so nastali že nemiri. Rusiji se bliža nova doba. Ruski komunisti, ki še vladajo to najvecjo slovansko državo, so se razdelili na dva tabora. Stari voditelji: Trookij, Kamenov, Zinovjev in drugi stoje na prej&njem stališču, da se naj vrši doma in v tu$ini čim najbolj silna komunistična agitacija. Tako tudi na Amgleskem, kamor naj se rudarjem pošilja izdatne denarne podpore. Gtlavni tajnik Stalin pa je proti temu in je ¦mnenja, naj se razmerje Rusije do drugih držav uredi, naj se pa domaca oblast naslolri na kmefa, kateremu se naj tzemlja kot njegova lastnina povme in čuva. Že dalje časa je bila ta napetost med obema skupinama. Zdaj pa se je že javno potkazala. Stalin je toliko odločen, da se ne straši nobenih sredstev. Zadnja porocila pravijo, da svoje nasprotnike odstranjuje s tem, da jih daje zapirati, umoriti, Tastmpiti ali pa da kam izgin^jo. jNotranji boji, ki bodo tsicer nekaj časa zlo, pa bodo morda rešili Rusijo sedanje tnore in jo pripeljali v bolj redne razmere.