DRAGOTIN
KETTE
POEZIJE
DRUGA POMNOŽENA IN PREGLEDANA IZDAJA
S PODOBO PESNIKOVO, FAKSI-M1LOM NJEGOVEGA ROKOPISA, ŽIVLJENJEPISNIMI IN KNJIŽEVNO-KRITIČNIMI ČRTICAMI
UREDIL A. AŠKERC
1LUSTROVAL MAKSIM GASPARI
mmm kette

POFOLCilTSU BO D] flCfl SCIfll VZOR LUČ R£5DICfl P10J£ D£L0W1J£-DUBi; CftTI BODI f1I I2.V0R 5R£Č£-5flRT PO DE: LU 5LPlDKO SPfldJS
' SOPARI1
red osmimi leti je umrl v ljubljanski cukrarni triindvajset-leten mladenič, o katerem takrat široka javnost ni vedela mnogo več, kakor da je nenavadno nadarjen študent. Vendar pa je že ob dnevu smrti zaslutil narod, kaj in koga je izgubil v tem mladem študentu, in šlo je po domovini kakor trepetajoča velika bolest. Ožji prijatelji njega, od bede in bolezni prezgodaj uničenega pa so vedeli:
o o o o
da je Dragotin Kette
o ^ o o o
najsamobitnejši talent, največji lirik
tiste literarne generacije, s katero je koncem pretečenega stoletja pričela nova spomlad, zavalovalo novo, krepkejše življenje v slovenski knjižni umetnosti.
Ko so leto dni po Kettejevi smrti izšle njegove zbrane poezije, je narod strmeč spoznal, da mu je Bog naklonil pevca, kakršnega od Prešernovih časov še ni slišal. In mahoma se je potrdila v Ketteju tista resnica, ki velja od nekdaj: da je resnični lirik in pravi narodni pevec le tisti, kateremu narod ne poklanja samo svojega spoštovanja in občudovanja,
temveč kateremu daruje svojo srčno ljubezen.
Najpravičnejša kritika in najzanesljivejša literarna zgodovina je narodovo srce: imena, ki so tam zapisana, ne bodo pozabljena nikoli.
Od Prešerna sem pa nismo imeli pesnika, ki je svoje ime tako globoko zapisal v srce svojega naroda, kakor Dragotin Kette.
In kakor ob Prešernu, tako je tudi ob Ketteju odložila kritika svoj neprijetni posel ter odstopila besedo ljubečemu občudovanju. Toliko globlja je ta ljubezen, ker se druži z bridkostjo: da je neusmiljena beda, ta dedščina in večni delež slovenskih pesnikov, tako zgodaj pokosila to bogato mlado življenje. —
In tako se je zgodilo veliko čudo, da je prva izdaja Kettejevih pesmi v par letih popolnoma pošla. Dasi je bila že prva izdaja pesnika vredna, je čutil založnik dolžnost, da opremi novo izdajo tako,
kakor jo zasluži Kette in kakor jo z vso opravičenostjo lahko zahteva narodova ljubezen.
S ponosom lahko trdi založnik, da taka knjiga, kakor je
nova ilustrirana izdaja Kettejevih poezij,
doslej še ni prišla na slovenski knjižni trg. Okrašenje knjige je poveril založnik mlademu slovenskemu risarju MAKSU GASPARIJU, ki je položil v to lepo in častno nalogo ves svoj nenavadni talent. Naloga je bila težka, zakaj treba je bilo popolne harmonije med risbo in besedo; in največja hvala Gasparijevega dela je, da
je to harmonijo dosegel. Tako so n. pr. risbe in vinjete za „Otroške pesmi in basni", za „Pesmi", potem „Noč na poljani", risba za ciklus „Moj Bog", risba pod »Gazelami" itd. najodličnejši dokazi tega soglasja med besedno in peresno umetnostjo.


[/ __ tj
I/ & -[S ~Q_
N^ofeka "
Odlikuje pa se nova ilustrirana izdaja Kettejevih poezij tudi po tem,

da obsega veliko število novih pesmi,
katerih za prvo izdajo še ni bilo mogoče dobiti. Tako so nove vse »Basni in otroške pesmi", ki jih je pisal Kette v zgodnji mladosti ter jih deloma objavljal po mladinskih časopisih pod psevdonimom „Siluška" ; nadalje devet pesmi, ena gazela in pet sonetov.
Posebno važno za literarno zgodovino pa to\da so v novi llu;
strirani izdaji vse pesmi
in za ljubitelje Ketteja objavljene v istem slogu
in istem jeziku, kakor jih je pisal Kette sam.
Novi izdaji sta pridejani 2 sliki Ketteja; ena, kakor je bil Kette 3 leta pred smrtjo, in druga, kakor je bil na mrtvaškem odru v cukrarni. In naposled je pri-dejal založnik novi izdaji tudi faksimile soneta „Izprehod I".
Založnik je uverjen, da je s to izdajo ustregel ne samo želji slovenskega naroda, temveč naravnost tudi nujni slovenski kulturni potrebi; vestno je izpolnil svojo dolžnost, naj jo izpolni tudi narod.
Cena broš. izvodu K 4'—, po pošti K 4'20, v izvirnih platnicah vez. K 5'50, po pošti K 5'80 v. Ker založništvo za pošiljatve pod križnim zavitkom ne more jamčiti, naj pošlje, kdor si hoče pošiljatev zasig-urati, 25 v. več za rekomandacijo.
Na ogled se knjiga
ne bo razpošiljala.
V Ljubljani, meseca avgusta 1907.
Založništvo L. Schwentner
^jm T* \ f ^ 'Mi	
F ;r - ^^^B	
L Si ^^	
| "L f t i mM; , 1 ■■	

-P

TISKARNA A. SLATNAR, KAMNIK.