&ioštnina plačnim v gotovini.
Leto I. Ljubljana 15. januarja 1030. štev. 3.
OMLAOJNA
GILASIIILO JUGOSLOVENSKE NAPRIEID^E MLADICE
Uredništvo in uprava: Tomanova ulica štev. H. — Telefon štev. 297-1. — Račun poštne, lirani 1-nice štev. 15.471. — Izhaja trikrat mesečno. — \'aročnim« letno 55 llin. — Številka ‘A Din.
Ljubljana, 15. januarja 1930.
Preteklo leto je z neverjetno brzino pri« neslo uresničenje naj večjih idealov jugoslo« venskih otnladincev. Naša država je dobila svoje edino pravo edinstveno ime, odstra« njeni so bili vsi plemenski zunanji znaki — postali smo tudi oficielno eden narod. S tem je bil napravljen že davno potrebni konec one brezplodne borbe, ki je obstojala v praznem prerekanju, ali smo Slovenci, Hr= vati in Srbi eden ali trije narodi. S tem pa je tudi nastopila no.va doba našega delova« oja, doba, ki zahteva, da pričnemo naš na« cionalizem izvrševati tudi praktično. Ni namreč dovolj, da se ob vsaki priliki trka« mo na prsi in izjavljamo, da smo pristaši jugoslovenskega nacionalizma, ampak po« trebno je, da to tudi z dejanji pokažemo. Kako to storiti? Če se ozremo malo okrog sebe, vidimo najrazličnejše probleme, katere je treba rešiti, ako hočemo, da bo narod zadovoljen. Zadovoljstvo naroda je namreč šele ona podlaga, na katero lahko zidamo stavbo boljše jugoslovenske bodočnosti.
Eden najbolj perečih problemov današnje dobe je brez dvoma socialno vprašanje, ka« teremu moramo posvetiti največjo pažnjo. Zato je potrebno, da začnemo hoditi po tej poti in da v to smer usmerimo naše delo« vanje. Lačen človek ne more biti idealist; narod pa morajo voditi samo idealisti, ako nočemo, da se zopet vrnemo v one temne dni pred 6. januarjem1 1929. Po vseh naših društvih naj se osnujejo socialni odseki, v katerih se naj obravnavajo aktualna social« na vprašanja, ob enem pa naj ti odseki pre« vzamejo skrb za podpiranje svojega član« stva.
Drugi najvažnejši problem pa je manjšin« sko vprašanje, preko katerega nikdkor ne smemo in ne moremo iti. Do danes na tem polju še nismo storili ničesar, ker ga v bistvu niti dobro ne poznamo. To dokazu« jejo demonstracije zadnjih let, katerih edini rezultat je bil policijski ukor in potenu »zopet vse mirno je bilo« do prihodnje rapall« ske obletnice ali drugega sličnega »prazni« ka«. Manjšinsko vprašanje je treba pred« vsem temeljito študirati in šele takrat, ko ga bomo dbbro poznali, bomo lahko izpre« govorili v javnosti. Zato se naj ustanove po naših društvih manjšinski odseki, v katerih se maj potom diskusij in predavanj obrav« navaja najvažnejša poglavja manjšinskega vprašanja. Edino na ta način se bomo otre« sli očitkov, da smo navadni poulični kričači ter bomo v resnici postali delavci za »sveto stvar«.
lHa$&hjajte čmiadinot
Branko Alujevič:
ipottetia pteorijentacife. ((pomen ea&opi&ov ja nas.)
iNastali so novi časi, prekinjena je stara tradicija!; poraja se novd življenje.
Potrebna je preorijentacija celokupne omladine v smislu načela:	z	narodom	za
narod. Napačno bi bilo stališče, da % omla-dina politično orijentira za to ali ono stranko, brez ozira na to, da1 politike ne sme več biti.
(Danes sestoji vsa borba v znamenju soci-jalnih naziranj; zato je potrebno, da si postavimo točno začrtan program; ki bo vseboval naše stališče do materijelne in kulturno - moralne povzdige naroda in — kar je glavno —• do socijalnih sistemov. Ta program moramo vstvarjati vsi, zato pa je potrebno medsebojno spoznavanje s pomočjo časopisov in diskusij. Časopis pomeni za nals sredstvo pri vstvarjanju in izpopolnjevanju programa, ki ga sporočamo javnosti. — Narod spremlja po časopisu naš razvoj in se on tudi razvija, tako, da mu nič ne prinašamo, v obliki dogme, v katero* ne sme dvomiti. — Inteligenca se ne sme sama povzdigniti brez naroda, ker je mogoče, da jo potem narod ne bo razumel. V temi slučaju ostane narod brez voditeljev in je v veliki nevarnosti njegova politična in kulturna neodvisnost.
Časopis je obenem zelo važen v našeim študentskem življenju, ker zapuščajo na ta način starejši kolegi svoje ideje in stremljenja mlajšim tovarišem, ki samo nadaljujejo započeto delo. Generacije se izpopolnjujejo in vstkarjajo življenjsko delo akademske omladine.
Točno začrtan program je posebno važen in potreben v Sloveniji. Slovenski det našega: naroda je kultuirno zelo razvit, zato je nujno potrebno vsaj približno določiti program; ki bo ustrezal njegovimi potrebam in bo kos dosedanji zelo močni katoliški akciji. — Političnega klerikalizma ni več, ter je vsaka politična borba deplasiranač iNa mesto politične borbe stopa socijalna borba. Pred nami stoji močan sooijailno - verski pok ret. 'Naša borba ne sme biti uničujoča: ni glavno reči »ne«, če naš nasprotnik pravi »da«, ampak je treba vstvarjati nekaj novega; kar bo nadomeščalo oporekano. Borba ne sme biti direktna, marveč indirektna, ker edino ta daje pozitivne rezultate. Katoliška akcija' s svojimi načeli: Bog, narod in zagotovilo socijal-niih pravic, predstavlja močno moralno silo, ki pridobiva ljudske simpatije.
Ce pogledamo prvo načelo te ajkcije, vidimo, da je naše dosedanje zadržanje napačno. — 'Vera je notranije prepričanje človeka, ki sili na dah, zato je neumestno poudarjati, da je vera zadeva posameznika. To je mo-
goče pri inteligenci in pa pri narodu, ki je globoko versko prepričan. Verski indiferen-tizetri ni prirojen našemu narodu, zato vidimo, da so vsi voditelji srbsko - hrvaškega dela naroda še bolj podpirali vero, ker sot v njej videli sredstvo, ki daje narodu moralno odporno silo. —• Načelo »Bog« je treba vzeti dobesedno v smislu vere, katera predstavlja moralno vrednost naroda in vodi nas vse po zmerni poti, daleč od ekstremov. Ne moremo — seveda vzeti tega načela v obliki in smislu kakor se nam servira doma.
Drugo načelo: narod, moramo tudi rtu prevzeti. Stopiti moramo med nairod, organizirati ga in voditi k prosvetni in gospodarski povzdigi. Pri tem pa je naša dolžnost, da poučujemo narod v smislu samozavesti. Moramo ga prepričati o tem*, dal je on najvažnejši faktor, da je njegova država nad vse drugo Za nas je glavno, da vstvairimo državo, ki >bo imela samozavesten narod. Predpogoji so dani: državo že imamo, imamo pa rudi močnegr nositelki naivršii obla sti.
□mladina je samo en del naroda: ona je narodovo oko. Z razvojem očesa more priti do razvoja celokupnega bitja, t. j. nairoda.
— Ne smemo se držati starega načela: iz naroda za narod, ampak postaviti moramo novo načelo: z narodom za narod. Narod, je na prvem mestu, vse drugo je samo sredstvo v dosego močnega narodal
Tretje načelo je tudi za nas primerno, ker se na ta način izognemo ekstremom' kapitalizma; in socijalizma. 'Samo ono ne sme biti ovinek, zai katerim se skriva kapitalistična zaklopka.
Preorijentacija je — kakor sem že rekel
— potrebna; izvesti jo moramo po teh načelih:
1 . Narod je nad vse.
2. Vera je 'potrebna samo kot sredstvo, ki daje narodu moralno odporno silo.
3. Vsak človek mora imeti pravice, ki odgovarjajo njegovim dolžnostim' in zmožnostim
S tem programom lahko stopimo med narod in pričnemo svoje organizatorno delo. Narodna organizacija mora biti vsestranska, ne smemo se omejiti na eno panogo gospodarskega, socijalnega ali kulturnega življenja. — Gospodarske in socijalne razmere so bolj enostalvne, če na mesto milijonov subjektov stopijo močnejši in manj številni subjekti, t. j. organizacije. — Človek - posameznik pride lažje do veljave, če ga več ljudi podpira. Kooperacija je potrebna v vsakm oziru; ona vstvairja novo življenje.
Narod je nad vse, on si mora torej sam sebi pomagati, on mora v sebi najti borbeno in Ustvarjajočo moč. Pri tem uporablja tudi vero, ki je v njem in v njej naljde moralno odpornost. — Človek, prepojen z etičnimi načeli, vstvarja skupno življenje s satrpi-
uotm: deluje z vsemi za vse, in milu gred« vse pravice, ki odgovarjajo njegovim dolžnostim >v tej skupnosti in Pa tudi njegovim zmožnostim. IN. pr. delavec je delazmlotžen, ne najde pai službe; v tam slučaju je treba tudi njemu zagotoviti enake pravice, kakor tistemu delavcu, ki ima službo. To funkcijo pa mora vršiti organizacija'. — Organizacija zastopa interes skupnosti; interes skupnosti je pa konglomerat interesov posameznih članov.
Posamezne organizacije vstvarjajo višjo organizacijo: državo, ki predstavlja ves na-' rod. Država posreduje in kontrolira manjše organizacije, ona predstavlja najvišji faktor, ki se poslužuje organizacij, kulture in etike v svrho zvišanja svoje moči. Ona predstavlja gospodarsko-socijalne organizacije, kakor tudi kulturno-verske, ter ima pravico vmešavanja v njih zadeve. Država ima izključno pravico do narodne vzgoje, ki jo le po tem prepušča organizacijam, aimpak vedno v mejah zakonov, t. j. vzgoja ne more biti avtonomna zadeva ene organizacije, marveč ima država pravico nadzorovanja in usmerjanja. iNai čelu države stoji nosilec vse oblasti: Kralj. Med narodom; v ožjem pomenu besede in kraljem stojijo vsi drugi nositelji oblasti, ki jih predstavlja kralj v dogovoru z narodom, t. j. z organizacijami, ki tvorijo državo.
Program je kratek in tudi dovolj jasen. Mogoče je, da predstavlja samo subjektivno prepričanje, zato je debata o njem potrebna!.
Vekoslav Bučar:
fila $isdtvvattju Cu$iifco -	dijaitva.
Od svojih prijateljev, ;k.i sem jih spoznal na svojem študijskem potovanju po Lužici, sem sprejel več vabit, da se udeležim zborovanja 1 uži&ko-srbskega dijaštva, ki ,je bilo 12. avgusta t. il. v Biulkecah (nem. Hochkirch) v saški Gornji1 Lužici.
France Gerželj:
fileti pokiet.
3.
V ta kaotičen položaj nas je deloma pri* vedla osnovna tendenca evropske kulture, ki si je postavila dokaj napačno geslo: »Ka= ko bi bilo ljudem boljše«. Vsi, brez izjeme, smo se oklenili tega gesla kakor rešilnega svetilnika. Vsa delavska gibanja, novorojena kooperacija, socializem vseh vrst, — vsi so zapisali na svoje prapore, isto formulo: »Iz* boljšanje življenskih prilik«. In baš po tej poti smo prišli, in nismo si mogli kaj, da ne bi prišli ravno na točko, na kateri se danes nahajamo. Čeravno se je v tej smeri napravilo nešteto pozitivnih korakov, si moramo vendarle priznati, da ni nikjer opa* žiti splošnega zadovoljstva, zakaj postavljen no geslo vsebuje v sebi pred vsem ego* istične momente, ki so jih posamezniki osvojili in prikrojili po svoje ter na škodo »slabejših« dali geslu pravi pomen in na* men.
Organsko hibo prvega stremljenja (»kako bi bilo ljudem boljše«) se najlažje dokaže, ako prvemu stremljenju postavimo nasproti drugo, ki se da izraziti doslovno z istimi besedami, samo z malo spremembo oblike: »Kako bi bili ljudje boljši«. Zdaj pa pri* merjajmo. Med temi dvemi stremljenji ze*
Odzval sseun se prijaznimi in bratskim vabilom. Zapustil sami za nekoliko dni Bani in —■ ono brezkončno morje od kamenja, da se zopet vidim in .razgovarjam % našimi najmanjšimi brati — Lužiškiimi Srbi.
Že drugič se vozim1 po oni lepi valoviti pokrajini, 'ki je danes nemška, v kateri pa :»ei je še pred nekoliko desetletji’ govoril slovanski jezik. O tem nam priča nešteto slovanskih imen in železniških postaj, na katerih se zaustavljamo, kakor Mah lov, Dobri-lug, Klloče itd.
Popoldne ob štirih in pol sem v Pomorcih (nem. Pomnite), a od tukaj imam še pol ure •do Bukec. Na potu proti’ vasi mi pride naproti gospa Wjeila, žena učitelja br. Wjele s svojim malim Sokoličem tankom. Odvedla me je v svoje stanovanje in me pogostila z odlično kavo1.
Br. Wjele ni doma. On je že v dvorani, kjer se vrši zborovanje, zato ste tudi jaz poslovim od gospe in odhitim na skupščino*, katere začetek sem že zamudil. V dvorani me že pričakujejo, moji' prijatelji, ki mi bratsko prožijo desnice v pozdrav. Br. Arnošt Bart me predstavi predsedniku skupščine br. Juriju Henčki, ta pa me: v lepem govoru predstavi zbranemu narodu. Ko je omenil, da je po petdeset štirih letih, odkar zboruje lužiško-sirbsko dijaštvo, prvič navzoč Jugo-sioverK, prireja narod: navdušene tovacfoje. Umiril se je šele, ko sem se javil k besedi.
Po mojem pozdravnem govoru prireja narod' ponovno navdušene ovacije in mnogi prihajajo k meni ter se zahvaljujejo’ za obisk, ki je pokazal, da Lužiški Srbi v svoji borbi ■vendar niso! sami . . .
Zvečer je bila svečana akademija, na kateri so nastopih’ z izbranim programom dijaki in nainod. Dijaški orkester je (»tvoril večer z lužiško dijaško himno, nakar so sledile recitacije, pevske točke itd. Od recitacij je ©stavila na vse prisotne najigiloblji vtis Šewčikova pesem »da sym Serh«, ki jo je odlično lini z zanosom deklamiral neki mladi ■dijak. Na mene so ©stavite najgloblji vtis lužiško-srbske narodne pesmi, ki jih je s svojim kmetskim pevskim zborom naštudi-
va širok prepad, toliko slični po svojem zvoku, a toliko različni po svoji vsebini! Prvo stremljenje se smatra kot praktična formula, njeni pristaši bodo morda rekli, da je drugo le utopija, prazna reč, nesmiselno moraliziranje. Vendar pa v najele* mentarnejši formi lahko druga formula po* bije prvo s pregovorom: »Sit lačnemu ne veruje!« Ni nam potrebno modrovati o tem, kaj je dober človek, niti kakšen je njegov namen. Postavimo samo vprašanje: so one skupine naroda, ki se označujejo kot »bolj* še situirane« tudi v moralnem* pogledu bolj* še od onih, ki so slabše situirane? Ali, da vzamemo širše merilo: predstavljajo bogati narodi sliko večje moralne popolnosti kot siromašni narodi?
Oh takem in sličnem razmišljanju spo* znamo, da je življenje visoko kulturnih za* padnih narodov kompliciran sestav ego* izmov, ki se borijo med seboj, ki so včasih v ravnovesju, ki se pa nikoli ne izmirijo. Jasno je, da je egoizem svojstvo vsega, kar živi. Naravno in po zakopu je, da tudi člo* vek teži za tem, da si ustvari svoje življe* nje čim boljše. Od pamtiveka je že to stremljenje, ki pa ni znak naše dobe. Znak naše dobe je v tem, da se je pričelo to stremljenje smatrati kakor moralni zakon.
Namesto osebnega egoizma, ki ga zaradi njegove surove oblike moramo obsojati, se
* Dolžnost proti sebi in bližnjemu. Op. pi*.
•ral učitelj br. W)alla. Akademija je bila zaključena. z narodnimi plesi, katere je spremljal na klavirju sivolasi lužiški skladatelj br. Bjarnat Krawc.
Sledil je ples, pri katerem se je nudila gledalcu — radii lepih narodnih mošenj, ki tjiih nosijo brhke Lužtčanke — prekrasna slika.
Dirugi dan je bil izlet na Čarneboh, svetlo goro Lužice, kjer so še v dobi Karla Velikega naši slovanski pradedje darovali, v svobodi Svojim bogovom. Himne »tHi.šee Senbstevo njezhjiubjene . . .« in »Rjana Lužice« iso odmevale daleč po okolici. Narod poje z mladino, ker hoče prebuditi onih sedem srbskih kraljev, ki spijo na Lublinu in čakajo pravega trenutka, da zbero svojo vojsko1 in izženejo Germane iz lepe in svete Lužice, zemlje .srbske . . .
Po svečanosti .na ičornebohu se je vršil jv Sjow)i|edih, trnaii vasi jpod Corme bobom, poslovilni večer. Mnogi so se oditod vrnili na svoje domove, mnogi pa so .vzeli v roke popotno palico in se razpršili .po Lužici, da bube v narodu narobno zavest.
Zborovanje Tužiško-srbskih dijakov je že stara ustanova in zato je dan. ko se dijaki zbero na svojo »skhadžotvauiko«, pravi na-irodni praznik. Narod prihaja od vseh strani Lužice in se udeležuje .zborovanja, na katerem mu dijaki poročajo o svojem .izvršenem delu. Vsako leto’ je zborovanje v drugi vasi, ki se potrudi, da kar najlepše sprejme svojo mladino. Hiše se okrase s cvetjem in ^užiškimi modro - rdečel - belliibd' zastavami Vsaki narodno zavedni kmet sl šteje v čast, če more v svoji, hiši sprejeti in pogostiti kar največ gostov. Gostoljubnost — ta največja odlika vseh Slovanov — je pri Lužiških Srbih zelo velika. Sam sem videl, da je pri nekaterih kmetih, v času zadnjega zborovanja, prenočevalo dio dvajset dijakov, a pri .učitelju br. Wjeli nas je bito dvajset štiri gostov . .
Miroso p-rej, p-redno so sc začeli lužiško-'
srbski! dijaki zbirati na svojih vsakoletnih zborovanjih, so že obstojale v Lip&kem, Pragi, Budvšinu in Ghočebuzu dijaške orga-
je polagoma vrinil kolektivni egoizem, ego* izem poedinih skupin. Tako se je ustvaril dozdeven altruizem: braneč sebične zahteve posameznih skupin; vsak zastopnik take skupine lahko trdi, da ni egoist, ker pač žrtvuje svoje moči za interes drugih ljudi, to je, vrši dolžnost po moralnem zakonu. Borba strank, borba razredov, borba raznih narodov in držav, — to. so same manife* stacije kolektivnega egoizma, ki je dobil v naši dobi ostre in dovršene forme. Kolektiv* ni egoizem, kakor tudi vse ostale kolektivne tvorbe, ni enostavna zbirka individualnih elementov, iz katerih sestoji; vsi ti elementi ne dajo le skupne vsote, marveč — kot po* tom indukcije — povečavajo intenzivnost napetosti vsakega poedinega elementa, ku* kor tudi celega kolektiva. Kjer se pa križajo interesi, vidimo, da se uporabljajo, za dose* go nadvlade, sredstva, čijih okrutnost pre* sega vse meje.
Glavna tragičnost položaja ni v neprija* teljstvu niti v borbi, ki dovoljuje vsa sred* stva v dosego namena. Glavna tragika je v tem, da ni povoda, da bi se Evropa izmo* tala iz stanja, v katerem se nahaja. V smeri, v kateri je šla Evropa, je pot prehojena do kraja: svet je razdeljen na sovražne si sku* pine, pa tudi v srcih1 ljudi ni težnje o stvar* nem, resničnem pomirjenju. V najboljših slučajih se začasno ustavljajo borbe in osovraženosti s pomočjo dogovorov, kom* prom iso v.	(Dalje Medi.)
•oizaofcjii, Itoda brez. katoršinibkoli jmeds&bdjr niiti vezi. Zato je leta 1875. Arino*t Muka, kot slušatelj filozofije v Lipskem, sklical luži-škc dijake 'iz omenjenih mest v Khrosdice, kjer se je vršilo tudi prvo zborovanje, ;ki se od' leta 1877. imenuje »Hlowna sk1hadižowan-ka serbsikeje studotvaceje mlodžijii«. Na vsakem zborovanju se izvoli odbor, ;ki: ofi-ciefoo predstavlja lužiško-srbsko 'diijaštvo In organizme prihodnje zborovanje. 'Predsedniki so bili mnogi veliki Lužicami, kakor Muka, Jakob Bar-Cišimški (največji lužiški pesnik), E. Holan (univ. profesor v Moskvi), J. NValitair (pesnik), M. Domašika, J. Šewčik (odličen narodni delavec). M. Aodricki, G. Šw.bla, O. Wi6az, J. Wjacslawk i dr.
Leta 1911. so ustanovili stari »skhadžo-tvamkarji« starešinsko organizacijo »Towa*r-stwo starydh knjezotv«, a leta 1918. je bila ustanovljen »Zwja!zk Lužisko-serbskeh o Stu-dentstwa«, ki šteje danes osem dijaških društev. od katerih je majstairejše »Socdetas Sla-vicae 'Budisšiniensis« <ust. 1. (1839.) v iBudV-šimi in »Serbow,ka« v Pragi' (ust. I. 1846.).
Lužiško-sfhsiki dijaki sto izdajali tudi več listov. Leta 1876. so ustanovili časopis »Lipa Seirbska«, kateremu je bil prvi urednik Ar-nošt Muka. drugi pa Jakub Bart-Cišinski. ker pa je ta list po nekaj letih prenehal' Izhajati, so ustanovili leta 1886. nov list »Liu-žiiSki Serb«. Izhajal je samo teto dni, ali bil je najbolje urejevani lužiški list. Leta 1912. je izhajala v 'literarnem mesečniku »Lužica« dijaška priloga, a leta 1919. je osnovan »Serbski Študent«, ki še danes izhaja 'kot mesečna priloga »Serbskih Nowin«. Poleg •omenjenih časopisov je dijaštvio izdalo tudi več knjig, od katerih so največje delo »Zbrana deta« pesnika Handrija Zejterja, ki so Izšla v šfcirilv knjigah. Pa tudi sistematično 'dieto za ohramitev liužiško-srbske narodnosti ni majhnio. V počitnicah gredo poedinci In skupine od vasi do vasi, od hiiše db hiše in propagirajo narodno zavest. Da se obdrži nairodna pesem, ustanavljajo pevska društva in ipojo z narodom. In ker so Lužiški Srbj po končani osnovni šoli analfabeti: v svojam materinem jeziku, so zopet dijaki oni, ki uče narod lužičko-srbski jezik citaitii in pisati. Tako so- dijaki poleg lužiSkega Sokolstva v Ltužici najmočnejši nacionalni faktor. tA pri nas? Vprašanje, na katero ne bom odgovarjal ...	1
(»Sokolski Glasnik«, letnik XI., štev. 18., od 15. IX. 1929.)
Pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra
Jugoslovensko napredno akademsko društvo »JADRAN«
X. Slovanski večer
Tabor	18.	1.	1930
Hab podret. Oti de bet Četnici & voj emu dtaCju.
Predsednika j. n. a. d. »Jadran« in starešinske zveze .i. n. a. d. »Jadran« tovariša iPuc Boris ter intž. Zajec Slavko sla bila v avdijenci pri -Nj. Vel. kralju. Sprejel ju je na kraljevskem dvorcu na IDedinju v soboto 4. t. m. ob 5. uri popoldne. Predstavnika »Jadrana« sta se 'Nj. Veličanstvu poklonila v imenu svojega društva in starešinske zveze. Nj. 'Vel. kralj se je zanimal za delovanje »Jadrana« ter se pohvalno izrazil o delovanju ju-gos love tiske akademske omladine na ljubljanski Univerzi in svoje odobravanje potrdil tudi s tem,
da je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nad jubilejno akademijo lOletnega obstoja '»Jadrana« ki se bo vršila ,18. t. m. na sokolskem Taboru v olkviru tradicijonelnega »Slovanskega večera«. Delegata sta izročila Nj. Veličanstvu lepo izdelano spomenico z vsebino:
'Univerzo v Ljubljani, ta naj plemenitejši dar ‘Kralja Osvoboditelja Slovencem, je- sprejela akademika 'mladina z najglobljo hvaležnostjo. Z navdušenjem je sprejela tudi nove dolžnosti d'o svobodnega naroda v lastni državi in si osnovala prerojeno 'kulturno organizacijo za samoizolbrazibo svobodnega duha: »J ugaslo vensko nupnedno akademsko društvo .Jadran’«.
IPokret ima svoje poč e tke v 1. 1848., ko je »pomlad narodov« vzbudila narodno zavest tudi Slovencem. iNa 'Dunaju so ustanov-ili 128. aprila 1848. društvo »Slovenijo«, tkoje program je bila borba za drobtinice pravic svojemu nardodu v šoli in uradu. Povzpeli so se do zabievie po slovenski univerzi1. Avstrijska protislovenska reakcija je ukinila to društvo že koncem prvega leta.
IPo končanem 10-letnem absolutizmu je ustanovilo 90 akademikov 1. 1861. drugič »Slovenijo«, tki je morala prav -tako prenehati že prvo dieto.
Šele v ustavni dobi od 1. 1867. -si je priborila »Slovenija« končno svojo ustanovitev v tretjič 26. maja 1. 1869. Vztrajala je v borbi po svojem geslu »Za svobodo In narodnost!« celo polstolietje prav do ustanovitve svdbod-me Jugoslavije, ko je bil dosiežen program boja za narodno svobodo. iProgram je vse-Iboval boj za združeno Slovenijo, za slovensko univenzo, za velikoslovensko idejo, kultu rne ga in političnega zbližanja, kar je rodilo prve iskre jugoslovenske ideje v javni manifestaciji na jugosiovenskem shodu 1. 1871. Za temi cilij stremeč je mladina zvesto spremljala delo svojih poslancev in jih kritizirala v omahovanju in podpirala v drznem boju s svojimi manifestacijami (dr. Tomana, (Razlaga, Vošnjaka, Šukljeta, Tavčarja in dr.).
iZ bratskimi slovanskimi društvi je prirejala vseslovanske shode, akademije, manifestacije in tako jav.no budila narodno zavest svojih rojakov. Iz teh vrst je izšel dr. Ivan Tavčar 1. 1874. IPokret jugoslovenske ideje jie krepko nadaljevala generacija okrog 1. 1890. Vodil je to generacijo eden največjih Jugoslovanov dr. 'Ivan ‘Dražen. Spremljali so vse važne dogodke v življenju svojih slovanskih bratov, zlasti julgoslovenskih. Navdušeno so pozdravili i 1903. srbskega kralja Petra in 1. '1905. ustanovitev univerze v 'Beogradu. Takrat je med prvimi v njenih vrstah stal pok. dr. Gregor Žerjav. Iz akademskih vrst na Dunaju, v (Pragi i,n Gradcu so izšli pionirji, ki' so vzgojili predvojno jugosio vensko srednješolsko organizacijo »Preporod« (1912-14). ‘Njen duševni vodja je bil Avgust Jenko, ki je vstopil v srbsko vojsko takoj v začetku in padel v bitki na Cer-planini.
1 zteh obrisov jasno odseva krepak razvoj slovenske mladine v dobi nesvobode. Boljšega učitelja si ni mogla želeti' mladina, ki je prevzela ob ustanovitvi ljubljanske univerze tudi vso duhovno dediščino z vsemi moralnimi dolžnostmi, ki so ji velevale delati vztrajno dalje, da pomaga ustvariti Jugoslaviji najlepšo bodočnost. iZbralo se je 450 akademikov, ki so »Slovenijo« reorganizirali 'in si osnovali »l-ladran« v mesecu oktobru 1919 do 20. januarja 1920. Program so dopolnili jasno:
»iDpuštvo deluje za popolno' združitev im edinstvo vsega jugosio venskega naroda«. V resnici je vodil »Jadran« narodno, kulturno in socijalmo delo ljubljanske akademske omla-diine tako s svojim glasilom »'Vidov dan« kakor z močnim vplivom v vseh visokošolskih in srednješolskih organizacijah.
Ponosen na svoje skromno, a navdušeno delo se »Jadran« db svoji' 10-letnici majvda-inejše klanja ljubljenemu vladarju Nj. Vefi kralju Aleksandru L
Pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra
Jugoslovensko napredno akademsko društvo »JADRAN«
X. Slovanski večer
Tabor	18.1. 1930
AKADEMIJA PREPORODA.
Predvečer rojstnega dne. ',Nj. iVel. ‘kralja je ljubljanska napredna srednješolska omladina izbrala za svoj prvi javni nastop v letošnjem šolskem letu z namenom, da proslavi na čim sve-čanejši način rojstni dan našega vzvišenega vladarja in da položi javnosti prve obračune svojega izvenšolskega samoizobraževalnega dela.
Akademija, ki se i‘je vnšila pod pokroviteljstvom g. direktorja Juga ter častnega damskega komiteja, v katerem so bile ge. Kramamieva, Pu-cova, Jeranova, Jugova, Fettichova in Jerucova, se je vršila v dvorani Delavske zbornice, ki je bila do zadnjega kotička polna. Navzoč je bil tudi ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc, dalje g. podpolkovnik Kneževič kot zastopnik komandanta dravske divizijske oblasti, konzul Češkoslovaške republike g. dr. (František Resi. podstarosta Jugoslovenskega Sokolskega Saveza in starosta Ljubljanskega Sokola br. Bogumil Kajzelj ter več drugih odličnikov.
(Večer je otvoril predsednik Preporoda tov. Mile Tomažič z lepim nagovorom, proslavljajoč velika dela našega kralja, s katerimi so se uresničile ideje jugoslovenske omladine, preporodov orkester pa je zasviral državno himno. Sledil je dobro naštudirani koncertni spored. Kvartet uči-teljiščnikov je zapel »Oblake« in »Moj dom«. Konzervatorist tov. C. Švigelj, ki ga je na klavirju spremljal tov. R. Galtia, je s svojim krasnim baritonom zapel Borodinovega »Domišljav-ca« in »'Večernico iz opere .Tannhauser’«. Za svoj nastop je žel zaslužen dolgotrajen aplavz. Orkester je pod vodstvom tov. 'Dražila dobro izvajal »Le moulin des roses« od L. C. iDisormesa. Tovarišica Milena Tnoštova je zapela Hatzejevo »Majko« in na koncu tri slovaške narodne pesmi, katere je na klavirju spremljal tov. Fink: mešani zbor Preporoda pa iMokranjčeve srbske narodne pesmi (II.) in Sattnerjevo »Na planine«. Pred zaključkom je bila prečitana brzojavka, ki so jo ljubljanski srednješolci poslali Nj. Vel. kralju za rojstni dan. Brzojavka glasi:
»Jugoslovensko društvo Preporod v Ljubljani se kot reprezentant ljubljanskih srednješolcev obrača k Vašemu Veličanstvu ob priliki akademije v počast najvišjega rojstnega dne z željo, da Vas Vsemogočni ohrani še dolgo let v srečo in radost celokupnega naroda. Živel ustvuritelj naših najvišjih idealov Nj. Vel. kralj Aleksander I. Ujedtnitelj. — Predsednik Mile Tomdtič.«
Z navdušenim odobravanjem so se navzoči pridružili čestitkam. Orkester je še zasviral nekaj komadov, s čimer je bil oficielni del večera končan. 'Sledila je animirana zabava s plesom.
Prireditev je v vsakem oziru dobro uspela in tudi obojni namen večera je bil v polni meri dosežen.	 x___
v ktjutiCjanif Sttitatjeva uC. 2
priporoča
Modne časopise, nemške, francoske in angleške, za dame, gospode in otroke, ter vse pisarniške in šolske potrebščine
Na zalogi je še nekaj starih letnikov »Ljubljansk. zvona« po znižanih cenah
J) tj alki vestnik.
ŠTUDENTSKA MALA ANTANTA V (PRAGU.
Od 13. do 17. decembra 1929 je v Pragi zasedal odbor študentske Male antante* V soboto 114. decembra je bilo otvorjeno zasedanje v slavnostni dvorani Akademskega doma, Po oddbrenju 'zapisnika skupščine delegatov v 'KliJžu so zborovalci pristopili k drugi točki programa: k referatom o študentski situaciji v poedinih zvezah, ki so člani študentske Male antante, llstega dne je sprejel delegate skupno s predstavniki 'Centralne zveze čehoslova'ških študentov minister zunanjih zadev dir. E. Beneš, ki je izrazil svojo radost radi pozitivnih rezultatov dela na zibii-žanju jugoslovenskih, čehoslovaških in ru-muinskih študentov in poseibno naglasil nalo ge, ki čakajo ©mladino teh treh prijateljskih narodov na mednarodnem polju. Minister g. dr. Beneš je naglasil, da odločajo v mednarodni politiki nepolitični momenti: spoznavanje tujih narodov, njihove kulture, ekonomskega stanja, njihovih karakterističnih posebnosti in osebno zlbližanje med posamezniki. (Koncepcija mednarodne politike mora iziti iz dane stvarnosti. Ako pa je treba iskati .novili poti, tedaj ms zadostuje samo ta realizem. Zato je potreben tudi idealizem.
V ponedeljek, 15. dec. so z delom nadaljevali. iV pretresu je tretja .točka programa: realizacija programa študentske Male antante. Ministrstvom vseh držav Male antante bodo poslali memorandum, da se povišajo študentske štipendije. Romunska kakor jugo-slovenska Zveza bo poslala za mesec dni po enega svojega delegata v praško informacijsko pisarno za študije v inozemstvu, da na mestu proučijo praktično delovanje informa-oijsike pisarne in inozemskega odbora Centralne Zveze čehoslovaškli študentov ter da organizirajo slične inštitucije v svoji državi. »Pobratimstvo«, zveze jugoslovenskih študentov bo upravljalo ferijalno okrevališče na Jadranu in se pobrigalo, da odobri jugoslo-vensko prometno ministrstvo na jugosfovem-skih železnicah za študente Male antante 75% popust. Enomesečno bivanje na Jadranu’ bo stalo s celotno oskrbo le 600 Din. Zveze bodo ^poslale študente, ki obvladujejo tuje jezike, v razne univerzititne eten tre, da tarni održe pred širšo študentsko in ostalo javnostjo nekaj predavanj o aktuelnah vprašanjih. Obenem bodo zaprosili prometna ministrstva poedinih držav, da odobre .popust na železnicah .študentom ostalih držav IMale antante.
IVtorek 17. dec. je odbor študentske Male antante pretresal vprašanje prvega flconigre-sa študentske 'Male antante, ki se bo vršili med 24. lM. in 1. IH. 1930. v Dragi. IV okviru kongresa, na katerega bo prišlo nad 100 študentov iz vseh držav Male antante, bo šest velikih prireditev. So to 3 velika predavanja: >1. predavanje o Mali antanti, 2. macionailno-ekonomske vezi Male antante ter 3. Mala antanta in problem Črnega in Jadranskega •morja. Nadalje se vršijo trije nacionalni večeri: jugoslovanski, rumunski in čehoslova-ški. IPoleg sodelovanja na kongresu se bodo študenti udeležili nekaj poučnih ekskurzij in to po strokovnem zanimanju (medicina, agrikultura, arhitektura itd.). Delo kongresa bo razdeljeno na delovnme komisije: socijalno, športno, kulturno in sekcijo za potovanja, ilstega dne je jugoslovenski .poslanik dr. G. Andjelinovič priredil čajanko ,na Čast zborovalcem.
18. XII. je izdelan predlog poslovnika kongresa. iPoedine Zveze bodo na naslednjem kongresu iznesle svoje mišljenje o 'teni predlogu. Jugoslovenski :im rumunski delegati so na podlagi dobljenih informacij izjavili, da njihov tisk o demonstracijah v Pragi ni nu-
QHodna in spottna ftgovina
(p. Magdič
StjuGtjana, Ctteksandtova c. 1
"Celefon štev. 9L&38
Vedno $adnje novosti!
dil prave slike dejanskega položaja. Jugoslo-venska delegacija je obljubila, da bo svojo javnost informirala o pravem stanju stvari in bo olbenem. pozvala jug. študente, da naj v čim večjem številu študirajo v bratski Čeho-slovaški. (Poleg tega je jug. delegacija tožila, da plačujejo jug. študenti v Cehoslovaški dvakratno takso v šolali, ter je zaprosila Zvezo čsl. študentov, da povzame v tem pogledu pri kompetentnih faktorjih energične korake. 19. X'W. predpoldne so nadaljevali z diskusijo okoli fi nuncij sike strani II. kongresa v Pragi. Pripravljalni odbor se bo .potrudil, da osigura za udeležence kongresa razne beneficije, da bi mogli priti v Prago tudi siromašni študenti iz (Jugoslavije in iRumunije. Jug. in rum. Zveza so se obvezale, da bodo izdale mednarodne študentske legitimacije.
Ustanovitve študentske Male antante se je po več delegatih udeležilo tudi naše »Pobratimstvo«, zveza jugoslovenskih akademikov v Beogradu. — Svet slušateljev ljubljanske univerze je na tem zborovanju zastopal tov. Vekoslav Iskra.
Akademski klub za Društvo narodov bo svečano proslavil lOletnico obstoja in delovanja Društva narodov. — 14. t. m. se vrši seminarski sestanek, ki bo posvečen Društvu narodov in problemu razorožitve. Na koncu januarja se vrši svečani sestanek za vse prijatelje Društva narodov. predstavnike oblasti in tujih držav v 'Ljubljani. - 13. januarja zboruje Svet Društva narodov v Ženevi. Ob tej priliki bo proslavil prvo desetletje obstoja. 'Razveseljivo dejstvo pa je, da se ta obletnica vrši v času, ‘ko se končno urejujejo ekonomske posledice svetovne vojne in ko se v Londonu pripravljajo za konferenco o po-
Sia na
veletrgovina s papirjem
lit. (Tičar,
morski razorožitvi. Tudi mi slavimo obstoj Društva narodov in upamo, da bo to koristilo mirnem razvoju balkanskih prilik in da bodo obvarovane pravice bratov čez mejo. — Vodja seminarja.
Reprezentančni ples slušateljev ljubljanske univerze se vrši 8. februarja 1930 v dvorani hotela Union. — Do sedaj je bila to najboljša prireditev v Ljubljani, ter je upati, da bo tudi ob tej prilika vsa Slovenija izkazala svojo ljubezen do univerze in akademikov. — Namen plesa je, da se najdejo denarna sredstva za ustanovitev bolniške blagajne in primernih knjižnic. — Romeu prireditve dokazuje dejstvo, da se je ples vedno vršil pod pokroviteljstvom N.i. Vel. kralja. Odbor.
Kulturno-znaiistveni odsek j. 11. a. d. »Jadrana,,
priredi v ponedeljek 20. t. m. ob 20. v društveni čitalnici sestanek članstva, na katerem bo tov. Vekoslav Iskra kot delegat »Pobratimstva« poročal o ustanovitvi študentske 'Male antante v Pragi in o študentskih stanovskih vprašanjih vobče, Tovariši Jadranaši, udeležite se! Nečlani iskreno vabljeni.
LISTNICA UPRAVE.
Cenjene naročnike, h katerim si drznemo prištevati vse tiste, ki nam niso vrnili prvih dveh, na ogled poslanih številk našega lista, najvljudneje prosimo, da poravnajo kmalu naročnino in s tem omogočijo redno izhajanje lista. — Kdor nima položnice, mu jo na zahtevo radi ponovno pošljemo.
Cenjene naročnike naprošamo, da nam morebitne napake v naslovih itd. nemudoma sporoče.
Celoletna naročnina »Omladine« (21 številk) je Din 35.—. V podrobni prodaji stane »Omladina« Din 2.—. Dijaki plačajo naročnino lahko v obrokih. — Novi naročniki dobe lahko še vse doslej izišle številke.
Izdaja 3. štev. se je radi božičnih prazni. Kov in drugih nepredvidenih razlogov zakasnila. Odslej bo »Omladina« redno izhajala 10., 20. in 30. v mesecu. 4. številka pa izide 20. t. m.
Izdaja jugoslovensko napredno akademsko društvo »Jadrana (Puc Boris). —• Odgovorni urednik Hrovatin Viktor. — Urejiuje redakcijski odsek. — Tiska Narodna tiskarn® (Fr. Jezeršek).
vseft pisarniških in I tehničnih potrebščin se vljudno priporoča
šijuMfana
Stikanje molke ati damske otiteke 18 J) in. Kemično čiščenje 18 d)in.
Vso moško, damsko garderobo najhitreje zlika, kemično čisti, temeljito posije, na željo napravi novo podlogo, tudi obrne
(fiallet - £xprems
Hjuhljanu, Stari tr$ štev. 19
Dijaškim krogom znižano.