LETO IX ŠTEVILKA 91 brestov 30. APRIL 1975 obzorn i k lasilo delovne skupnosti . . : . . . Lesna industrija pred težkimi preizkušnjami NEKAJ LET ŽE OPAŽAMO V SVETOVNIH GOSPODARSKIH GIBANJIH, ZLASTI V ZAHODNEM SVETU, KRIZNA EKONOMSKA NIHANJA, KI SE VSE BOLJ ODRAŽAJO TUDI V JUGOSLOVANSKEM GOSPODARSTVU. V ZADNJEM ČASU SO TA GIBANJA IZRAZITEJE ZAJELA TUDI LESNO INDUSTRIJO. ZATO SMO SE ODLOČILI ZA RAZGOVOR Z GLAVNIM DIREKTORJEM -BRESTA«, INŽ. JOŽETOM STRLETOM, O SEDANJI PROBLEMATIKI SLOVENSKE LESNE INDUSTRIJE IN O TEM, KAKO SE LE-TA ODRAŽA V BRESTU. — Slovenska lesna industrija je *e_od polletja preteklega leta v vse v®čjih poslovnih težavah. Kje so psnovni vzroki teh težav in zakaj se IZražajo prav v upadanju izvoza? '— Neposredni povod za takšno, dokaj kritično stanje je vsekakor splošna recesija gospodarstva v svetu. Upadanje gospodarske aktivnosti (recesijo) opažamo že leta 1973, predvsem v Združenih državah Amerike, nekoliko kasneje pa tudi v zahodnoevropskih deželah. S tem je povezano naraščanje števila brezposelnih in upadanje kupne moči, kar se kaže zlasti pri upadanju prodaje izdelkov trajnejše vrednosti. ^teieM&st-sedeu^ast-fmUtcduast V teh dneh, ko bodo v iskrivem majskem soncu in ob kakor ahnjenih pomladnih cvetovih zaplapolale praznične zastave, velja Za trenutek zastati v svojem vsakdanu, se ozreti v preteklost, iz ka-t,ere ie zrasla naša sedanjost, in se zamisliti, kako osmisliti pridnost. Praznujemo obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte. Tako kot Pred več kot tremi desetletji tej vseslovenski fronti uspelo združiti • e naPredne sile za boj proti okupatorju in za socialno revolucijo, tudi danes, v povsem drugačnih družbenih pogojih, dobila njena tednica Socialistična zveza delovnih ljudi nadvse pomembno lZbeno vlogo. Postala je povezovalec in usklajevalec hotenj najvrednejših družbenih sil za naš boljši jutri. Zato moramo zasta-v. 1 vse sile, da bo ustavna opredelitev njene vloge dobila resnično lenjsko vsebino in idejno podobo. Za Praznuiem° trideseto obletnico osvoboditve. Morda se premalo kaj pomeni trideset let svobode, trideset let svobodnega in Varja^ne&a snovanja po dolgih in mračnih stoletjih narodnostnega ^socialnegd zatiranja in ko so še mnogi narodi v svetu zgolj igrač-v rokah velesil, ki jim krojijo usodo. Z vso hvaležnostjo se mo-VeSk° sP°mniti vseh, ki so nam svobodo priborili, z najglobljim člo-Zrt\,Un sp°št°vanjem se moramo spomniti vseh, ki so za svobodo tak 0Valj svoja življenja. Iz teh spoznanj bo zrasla zavest, da bomo ° težko priborjeno svobodo tudi v prihodnje z vsemi silami bra-Uh m ohranili. tr ,Praznuiemo praznik dela. Po dolgih desetletjih težke, s krvjo, r ienjem in bojem pretkane poti, je delavski razred pri nas postal lcn° svoboden ustvarjalec socialistične samoupravne družbe. 0va ustava, novi smoupravni odnosi so mu dali najpomembnejšo tatp\^en° vi°S° — ustvarjati dobrine in svobodno odločati o rezul-svojega dela. Nedvomno smo ustvarili najnaprednejšo — samo-vno družbo prav zato, ker ima možnost in odgovornost ustvar-č z/0. °dločanja delovni človek. Tudi pri tem nas v prihodnje ajo še velike naloge: ne le ohraniti to, kar smo ustvarili, pač j, ,e naprej poglabljati samoupravne, humane medčloveške odnose. y ° ko sleherni delavec lahko z zaupanjem zrl v prihodnost. a o bo vsak delavec in vsak človek delavec. ^sem Brestovcem in ostalim občanom iskreno čestitamo ob Pazniku dela! Uredništvo Ker je bil izvoz pohištva kot ene izmed najznačilnejših dobrin trajnejše vrednosti usmerjen predvsem na razvita zahodna področja, je bila pohištvena industrija s tem najbolj prizadeta. O tem nam zgovorno pričajo naslednji podatki: vrednost izvoza celotnega jugoslovanskega gospodarstva leta 1974 je bila v primeri z letom 1973 po fizičnem obsegu skoraj enaka, medtem ko je fizični obseg izvoza lesne industrije leta 1974 padel za 20 odstotkov. Slovenska lesna industrija je leta 1973 izvozila 28,4 odstotkov, leta 1974 pa le še 20,5 odstotka od svoje celotne realizacije. Eden od poglavitnih vzrokov za upadanje izvoza je tudi razkorak med zunanjo in domačo inflacijo. Cene na zunanjem trgu so sicer naraščale, vendar daleč za rastjo cen surovin, reprodukcijskih materialov in ostalih stroškov na domačem trgu. Takšnemu gibanju cen pa niso sledile naše izvozne stimulacije, ki so stagnirale in celo nazadovale. Zato smo bili na zunanjem trgu vse manj konkurenčni. Težavam pri vključevanju finalnih izdelkov v mednarodno delitev dela se je pridružila še stagnacija izvoza primarnih izdelkov (žagan les, furnir, plošče) — kot posledica enostransko usmerjenega izvoza (predvsem v Italijo). Zato je letošnji izvoz v še hitrejšem upadanju, saj je v prvih treh mesecih letošnjega leta dosegel le 60 odstotkov v primeri z izvozom v enakem obdobju lani. — Kakšne pa so možnosti za izvoz v vzhodne dežele in v dežele v razvoju? — Zadnjih deset let je jugoslovanska lesna industrija izvozna na primer v Sovjetsko zvezo poprečno letno le za 3 milijone dolarjev. Velika ovira temu so blagovne liste, ki postavljajo lesno industrijo pod »razno«. Po večletni stagnaciji so napori za večji izvoz pokazali prve sadove lani, ko se je povečal izvoz na 6 milijonov dolarjev, pa tudi letos, ko se predvideva izvoz v višini 9,3 milijonov dolarjev. V celoti vzeto pa je izvoz na vzhodna tržišča daleč pod možnostjo naše lesne industrije. Izvoz v dežele v razvoju pa je povezan z razvojem in oblikovanjem tega trga, pri čemer nas čaka še mnogo prizadevanj. Ugotavljamo, da so začetki sodelovanja ohrabrujoči, zavedati pa se moramo tudi, da zahteva osvajanje vsakega novega tržišča daljše obdobje. — Kaj je torej možno storiti v takšni situaciji? — Predvsem bo treba združeno delo organizirati in pomagati tistim temeljnim organizacijam, ki so usmerjene v izvoz. Stekli so že razgovori med grupacijama Slovenijales in Uniles, v katerih se je pokazala potreba po enotnejšem nastopu na zunanjih tržiščih s temeljitejšo obdelavo trga, z iskanjem novih kupcev oziroma novih tržišč na sploh. Tako enostranskega izvoza in v tako velikih deležih na zahodna tržišča (ZDA, Italija, Zah. Nemčija) kot doslej, pa v prihodnje prav gotovo ne bomo mogli več doseči. — Ali bo našla proizvodnja rešitev na domačem trgu? —• Tudi na domačem trgu se vse bolj kažejo številne težave. Izpad izvoza je bil v prvem polletju leta 1974 sicer pokrit s konjunkturo na domačem trgu, v drugem polletju se že kaže padec prodaje, še bolj občuten pa je letos. Da bi padec prodaje omejili, so predstavniki slovenske lesne industrije predlagali Zveznemu izvršnemu svetu zmanjšanje prometnega davka na 15 odstotkov in boljši sistem potrošniškega kreditiranja. Predlog o znižanju prometnega davka je Zvezni izvršni svet ugodno Konec ria 2. strani f'Jv ' % 4&S Lesna industrija pred težkimi preizkušnjami Nadaljevanje s 1. strani sprejel, vendar nobena republika, vključno Slovenija, razen SR Srbije, ni dala potrebnega soglasja, Ker je bil njegov sklep vezan na soglasje vseh republik, ta predlog ni bil realiziran. Pri pogojih potrošniškega kreditiranja pa smo doživeli nasprotni ukrep, ki je postavil zlasti pohištveno industrijo v še težji položaj z zvišanjem obveznega pologa z 20 na 30 odstotkov vrednosti kredita. Se pravi, da tudi na domačem trgu ni bilo veliko upov za rešitev težavne situacije. Težave v izvozu in otežen plasma na domačem trgu pomenita povečanje zalog, za-mrznjenje obratnih sredstev, nelikvidnost in kot logično posledico, zmanjševanje proizvodnje. To pa spet vpliva na večje stroške po enoti in še večje zapiranje izvoznih možnosti, ki bi jih sicer ob intenzivnejši rasti proizvodnje in s tem zmanjšanjem proizvodnih stroškov poskušali realizirati. — Kako se vsa omenjena problematika slovenske lesne industrije kaže v. Brestovi izvozni usmeritvi? — Brestova dolgoletna usmerjenost v izvoz je pogojevala, da smo bili zaradi teh gibanj v svetovnem gospodarstvu med prvimi postavljeni v težji položaj pri plasmaju naših izdelkov. Kljub relativno visokemu letnemu porastu proizvodnje je delež izvoza od leta 1972 upadal: leta 1972 je znaša! 6 milijonov, leta 1973 4,6 milijona in leta 1974 le še 4,3 milijona dolarjev. S problemom izvoza smo se prvič izraziteje srečali leta 1973 z izpadom izvoza dolgoletnega programa glasbenih omaric v ZDA. Celotno kapaciteto proizvodnje je bilo treba preusmeriti na domači trg ter v iskanje novih kupcev in programov. Pri tem smo dosegli prve rezultate z izvozom standardnega ploskovnega pohištva na vzhodna tržišča, letos pa se obetajo nove možnosti za izvoz ploskovnega pohištva; v izdelavi imamo vzorčno serijo omar za ZDA, za katere se kaže letna potreba do 1,5 milijona dolarjev. Tudi naročila za izvoz masivnega pohištva, ki je bilo pretežno usmerjeno v izvoz in je bilo v celoti naročilniškega značaja, so začela v drugem polletju 1974 usihati in so letos skoraj povsem usahnila. Temu so vzrok predvsem nenormalno visoke cene surovin, ki so na ameriškem trgu, kamor smo izvozili do- slej okrog 80 odstotkov proizvodnje stolov, tudi do 50 odstotkov nižje kot pri nas, pa tudi nova konkurenca na ameriškem trgu (npr. Formo-za, J. Koreja). Ta izpad smo vsaj v TLI Stari trg po letu dni intenzivnega dela uspeli pokriti z novim toaletnim programom, ki ga bomo prodajali na zahodnoevropska in skandinavska tržišča; obseg prodaje bo znašal letno milijon dolarjev. V planu za leto 1975 smo predvideli 5,1 milijona dolarjev izvoza ali 18 odstotkov več, kot smo dosegli lani, pri 15 odstotnem zmanjšanju uvoza. Kljub vsem prizadevanjem pa izvoz v prvem tromesečju ne kaže poroštva, da bo plan lahko izpolniti. — Verjetno so se tudi v Brestu pojavile podobne težave pri prodaji na domačem tržišču kot nasploh v slovenski lesni industriji? — Leta 1973 in tudi v letu 1974 smo uspeli izpad izvoza nadomestiti s prodajo na domačem trgu in še smo imeli možnosti povečati obseg proizvodnje. To se je ugodno odrazilo tudi na lanskih rezultatih gospodarjenja. Letošnja stagnacija prodaje na domačem trgu v okviru celotne lesne industrije se seveda kaže tudi na Brestu. Administrativno urejanje cen v zadnjih štirih letih je pustilo določene posledice tudi v naši proizvodnji. Pod silo razmer smo bili namreč prisiljeni zamenjavati proizvodne programe, tudi tržno zelo idoče izdelke, z novimi izdelki, ki zaradi naglice niso bili dovolj prilagojeni trgu. Tudi to je vplivalo na občasne zastoje v proizvodnji in seveda tudi v prodaji. — Kako se omenjena problematika kot posledica kaže v gospodarjenju Bresta in kakšne ukrepe je ob tem mogoče predvideti? — Tako kot vsa ta negativna gibanja občuti celotna slovenska lesna industrija, jih čutimo tudi na Brestu. Morda še bolj, ker zavzema delež pohištva v Brestu kar 85 odstotkov celotne proizvodnje. Stanje je še toliko ostrejše zaradi obsežnih investicijskih del, ki jih moramo letos končati. Zato bodo letos pred nami predvsem naslednje ključne naloge: zagotoviti dovolj denarnih sredstev za pokrivanje zalog, zagotoviti nabavo potrebnih reprodukcijskih materialov za oskrbovanje proizvodnje, zagotoviti pravočasno izplačevanje osebnih dohodkov in dokončanje začetih investicij. Če naj to dosežemo, je treba usmeriti vse sile v iskanje možnosti prodaje naših izdelkov na domačem in tujem trgu; pri tem mislim na lastne kadre in na prodajno mrežo v SOZD Slovenijales. Sami si prizadevamo za različne oblike prodaje na domačem trgu (prodajne akcije, reklamni nastopi, iskanje neposrednih kupcev, vključevanje v investicijsko opremo javnih objektov in podobno), intenzivno pa obdelujemo tudi nove izdelke, ki naj bi zamenjali manj interesantne-tržno amortizirane programe (kuhinje, sedežne garniture, stole in delno tudi izdelke ploskovnega pohištva). V ta namen pripravljajo strokovne službe akcijske delovne programe za naslednje tri mesece po posameznih temeljnih organizacijah. Sedaj pomenijo naše zaloge dve-inpol mesečno proizvodnjo. Kljub vsem prizadevanjem računam, da bodo do polletja zaloge še rasle. Glede na izkušnje preteklih let pa pričakujem, da bo prodaja na domačem in na tujem trgu v drugem polletju nekoliko ugodnejša; na osnovi sedanje situacije namreč ne bi bilo prav ocenjevati celoletnega poslovanja. Vsekakor ležita pred nami velika skrb in odgovornost; nujno ie potrebno še bolj varčevati, racionalizirati stroške, izboljšati kvaliteto izdelkov in prodajni servis. Strokovne službe so pripravile analizo celotne problematike, o kateri bodo v prvih dneh maja razpravljali organi upravljanja in družbenopolitične organizacije podjetja, in prepričan sem, da bodo s svojimi predlogi prispevali k razreševanju vseh omenjenih vprašanj, ki zadevajo interese slehernega našega delavca, pa tudi interese širše družbene skupnosti. Razgovor sta pripravila D. Mlinar in B. Levec E i : BBf V novi tovarni ivernih plošč so že pričeli z montažnimi deli , .iimiinii Iz montažnega oddelka v Tovarni lesnih izdelkov Stari trg Nova tovarna ivernih plošč raste Strokovna skupina, ki dela pri investiciji, je pred kratkim izdelala predlog dopolnitev investicijskega programa izgradnje tovarne ivernih plošč v Podskrajniku. Dopolnitev programa so narekovale spremembe predračunske vrednosti, virov financiranja in ekonomskih rezultatov investicije. Z začetkom maja bodo o predlogu dopolnitev programa razpravljale vse temeljne organizacije združenega dela Bresta, saj vemo, da pomenijo lastna sredstva za investicijo združena sredstva temeljnih organizacij. Predlog dopolnitev investicijskega programa smo posredovali tudi Ljubljanski banki podružnici Ljubljana, ki zagotavlja pretežni del domačih kreditov za to investicijo, skupaj s predlogom novih virov in dinamike financiranja. Izgradnja tovarne ivernih plošč poteka v času velikih sprememb na področju cen industrijskih izdelkov, katerih porast je še hitrejši od rasti življenjskih stroškov. Tako so nam lani porasle cene v gradbeništvu za okrog 30 odstotkov. Takega stanja smo se zavedali že pred izgradnjo, zato smo skušali čimprej zaključiti s pripravljalnimi deli (razpisi, licitacije, nakup in ureditev zemljišča in podobno), pa tudi s samimi gradbenimi deli, s čimer smo se izognili še dodatnim povečanjem investicijskih stroškov. Prvi investicijski program za tovarno ivernih plošč je bil izdelan in posredovan poslovni banki že leta 1971. Takratna predračunska vrednost je znašala 162 milijonov dinarjev. Zaradi že znanih razprav okrog investicije se je odločitev o dokončni izgradnji zavlekla do konca leta 1973, ko se je predračunska vrednost investicije povzpela na 239 milijonov dinarjev. Predlagana dopolnitev investicijskega programa kaže, da se bo z oceno vseh podražitev in dodatnih del do zaključka inve-stcije predračunska vrednost povečala še za okrog 11 odstotkov. V ta odstotek niso vštete valutne spremembe pri tujem deviznem kreditu, kajti razlike se bodo pojavile šele pri odplačilu kredita. Glavnina dodatnih del nasproti specifikaciji iz predračuna bo nastala zato, ker smo bili pri posameznih izvedbah del vezani na nadrobne tehnološke postavi-tvene načrte s strani tujih dobaviteljev opreme, le-ti pa so nam to dokumentacijo posredovali lahko šele šest mesecev po podpisu pogodb o dobavi opreme. Torej gre v bistvu za časovne odmike od postavitve predračunske vrednosti do podpisa oziroma realizacije pogodbe. Drugi del povečanih stroškov izhaja iz zahtev dokončnih soglasij od raznih institucij, ki so ponekod bistveno ostrejše od zahtev, ki jih predvideva lokacijska dokumentacija. V predvidoma 1 1-odstotnem povečanju vrednosti investicije so ocenjeni tudi stroški podražitev gradbenih del in opreme. V razpisnih pogojih je Brest zahteval, da se ponudbe za gradbena dela glasijo na klavzulo »ključ v roke«, vendar glede na medsebojni dogovor gradbenikov o obračunavanju razlik v cenah po enotni metodologiji Biroja za gradbeništvo iz Ljubljane s tem zahtevkom ni uspel. ' S tujimi dobavitelji opreme so vse pogodbe sklenjene v fiksnih zneskih, tako ne pridejo v poštev podražitve, pa tudi dodatnih del ne predvidevamo. Danes ugotavljamo, da je v Jugoslaviji kar za 10 milijard dinarjev nepokritih investicij v izgradnji, ki so močno žarišče inflacijskih gibanj. Za Brest lahko ugotovimo, da je dosedanja predračunska vrednost v celoti pokrita. Strokovni team je pripravil tudi predloge za celotno pokrivanje predvidenih prekoračitev. V predlogu, ki ga je posredoval organom upravljanja, je predvideno maksimalno angažiranje lastnih sredstev, hkrati pa računamo tudi na sodelovanje poslovne banke. K uspešnemu zagotavljanju investicijske sposobnosti Bresta so prav gotovo prispevali dobri rezultati gospodarjenja v letu 1974. Tako smo kljub zaostrenim predpisom o pokrivanju trajnih obratnih sredstev (Brest je po zaključnem računu za leto 1974 vložil v trajna obratna sredstva za okrog 20 milijonov dinarjev) izdvojili del sredstev tudi za investicijsko izgradnjo (vse zaloge morajo biti pokrite s trajnimi viri obratnih sredstev). V članku ne mislim posebej razglabljati o gospodarskem položaju Bresta v letu 1975. Ne morem pa mimo dejstva, da po zaključnem računu za leto 1975, vsaj po sedanji oceni gospodarjenja, ne bomo uspeli zapolniti manjkajočih trajnih obratnih sredstev. S tem pa tudi v letu 1976 ne bomo imeli večjih investicijskih možnosti. Ugodnost naše investicije je v tem, da glede na doseženo stopnjo investicije z gotovostjo lahko računamo, ob pogoju ustrezne zagotovitve sredstev, da bo investicija končana letos (po investicijskem programu je rok zaključitve investicije meseca junija 1976), kar je izredno pomembno s finančnega vidika, pa tudi zaradi pomanjkanja ivernih plošč. Predlog dopolnitve investicijskega programa obravnava tudi ekonomske rezultate investicije. Ti so se bistveno poslabšali zaradi skokovitega naraščanja cen surovin in reprodukcijskih materialov, vendar pričakujemo tudi ustrezne uskladitve na področju prodajnih cen ivernih plošč. Vsekakor pa rezultati poslovanja Bresta v naslednjem in v prihodnjih letih kažejo, da bomo uspešno zagotovili potrebna sredstva za odplačilo obveznosti in s tem tudi uspešno uresničitev nalog, zastavljenih v srednjeročnem programu. Poseben problem, povezan z investicijo, so likvidna sredstva. Na rešitev tega problema pa je vsaj v trenutnem položaju splošne nelikvidnosti težko dati odgovor, ker je odvisen od niza dejavnikov izven, pa tudi znotraj Bresta. D. Mlinar Potrošniški krediti spet v ospredju VERJETNO ŽE DOLGO ČASA NI EKONOMSKI UKREP ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA TAKO RAZBURIL DUHOV KOT JIH JE OB SPREJETJU NOVE UREDBE O POTROŠNIŠKEM KREDITIRANJU. PRAVZAPRAV NIČ ČUDNEGA, SAJ JE TAKO ALI DRUGAČE SKORAJDA SLEHERNI POTROŠNIKOV ŽEP vpleten V GOSPODARSKI UTRIP SODOBNEGA ŽIVLJENJA SKOZI TAK ALI DRUGAČEN KREDIT. DRUGA PLAT MEDALJE POTROŠNIŠKEGA KREDITIRANJA ZADEVA PROIZVODNJO. DANES VEDNO IN POVSOD UGOTAVLJAMO, DA PROIZVAJATI NI VPRAŠANJE, VPRAŠANJE JE BLAGO PRODAJATI. Potrošniško kreditiranje je torej danes zelo pomemben gospodarski instrument, ki nima samo svojega ypliva na porabo dobrin, temveč ima odločilno vlogo pri razvojni politiki posamezne delovne organizacije, če ne celo pri določenih panogah. Med take veje gospodarstva nedvomno sodita avtomobilska in Pohištvena industrija, pa proizvodnja bele tehnike in morda še katera, ^oglejmo si nekatere elemente iz jjredbe, mimogrede, veljati je začela 28. marca, ki zadevajo predvsem nas — proizvajalce pohištva. Za blago, ki je naprodaj tudi na Potrošniške kredite, je treba odslej odšteti v gotovni najmanj 30 odstotkov (doslej 20 odstotkov). ?jema so avtomobili, za katere velja dinarski polog 10 odstotkov. Najdaljši odplačilni rok potrošniških kreditov je 24 mesecev, izjemoma *a avtomobile 36 mesecev. Na kredit lahko prodajamo le industrijske lzdelke, pri katerih je prodajna cena za mersko enoto večja od 1.000 di-narjev (doslej 400 dinarjev). Na pobilo ni moč kupiti izdelkov, v katere je vgrajenih več kot 50 odstotkov uvoženiih materialov, surovin °zirorna delov. Med drugim je v tjredbj zapisamo tudi to, da organi-‘acije združenega dela lahko dajejo sv°jg kret]jte za potrošniško kredi-'ranje le iz lastnih prostih sredstev. 0 Pomeni iz sredstev, ki so ostala Podjetju po zagotovitvi trajnih virov I Oratnih sredstev vsem svojim za-9am, z drugimi besedami, iz inve-t lcijskega dinarja. Možna zadolži- t, V jemalca kredita ostaja na višini etJine osebnih dohodkov. u, Najprej velja ugotoviti, da je li^eP o povečanem pologu v ve-l^k' zamudi, kajti obdobje konjun-§hUre' govorim predvsem za pohi-nam-10 'tdustrijo, je že daleč za let ' ’ morda nekje sredi lanskega iern' *^anes b* bil na mestu kveč-dos ^drugačen ukrep, o zmanjšanju j-gj. anjega 20 odstotnega pologa. 1 večanje zalog namreč pomeni vezavo kapitala, preusmeritev proizvodnje pa čas in tudi sredstva. Slej ko prej ostaja v posebnem statusu avtomobilska industrija, ki uživa ugodnosti v odplačilnem roku in v dinarskem pologu. Težko se je sprijazniti, da je avtomobil v posebni, izdvojeni kategoriji in da se nabava avtomobila favorizirano postavlja v ospredje pred drugimi trajnejšimi dobrinami. V času solidarnostnega reševanja stanovanjskih vprašanj za kategorije občanov z nižjimi dohodki, uredba na drugi strani otežkoča nakup potrebe stanovanjske opreme. Vsekakor je ukrep močneje udaril po plitkejših žepih, ker ima v proizvodnji za posledico krčenje tržnih možnosti prodaje izdelkov. Zvezni izvršni svet ugotavlja, da uredba o potrošniških kreditih ne more rešiti vprašanja zalog in pravi, da uredba ni instrument socialne, temveč predvsem ekonomske politike. Če rečem še besedo o kreditiranju iz lastnih sredstev, potem moram ugotoviti, da je teh sredstev pičlo malo in da so vse oči vedno bolj uprte v banke. Kaj lahko rečemo o Brestu? Najprej naj zapišem ugotovitev prodajne službe; da imajo ti ukrepi za posledico znižanje prodaje. Zatem velja podčrtati, da Brest nima prostih sredstev za dajanje potrošniških posojil (smo sredi največje investicijske izgradnje) in da skušamo dobiti ustrezna sredstva pri poslovni banki. Trenutno bi lahko trdil, da je nasploh pridobitev potrošniških kreditov za Brest pomembnejša kot pa razprava o višini pologov, kajti brez možnosti kreditiranja ne moremo govoriti o 30 odstotnem, temveč kar o 100 odstotnem dinarskem pologu. Torej za nas je zaenkrat pomembnejše tisto pravilo o vrabcu v roki in o golobu na strehi. Hkrati pa poudarjam, da je potrošniško kreditiranje zelo celovito vprašanje, ki bi ga morali še kako reševati s posluhom za enotni jugoslovanski trg in z dogovarjanji vseh zainte-reseranih. Od tega, kot kaže, se spet odmikamo. D. Mlinar UDELEŽIMO SE OSREDNJEGA PRAZNOVANJA 30. LETNICE OSVOBODITVE V LJUBLJANI S proslavami in kulturnimi prireditvami bo letošnje jubilejno leto prav posebno bogato. Ena izmed osrednjih proslav bo 10. maja v Ljubljani, kjer bo množično zborovanje z odkritjem spomenika revolucije. Ta proslava ni samo za ožjo ljubljansko regijo, temveč za celotno slovensko območje. Zato je prav, da se te proslave udeležimo tudi iz naših temeljnih, organizacij združenega dela. Družbenopolitične organizacije naših temeljnih organizacij skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami občine Cerknica vabijo, da se te proslave 10. maja v Ljubljani udeležimo v čimvečjem številu. Nosilci naloge za obisk proslave so osnovne organizacije sindikata v temeljnih organizacijah. Udeleženci naj se prijavijo pre-stavnikom izvršnih odborov, da bi lahko uspešno organizirali prevoz na proslavo. Konferenca sindikata Bresta Novo iz proizvodnega programa; VEGA 74—S Kako uresničujemo letni plan Čeprav v času, ko oblikujemo to informacijo, še nimamo vseh podatkov o poslovanju v prvih treh letošnjih mesecih, lahko ocenimo uresničevanje ciljev, postavljenih v letnem planu. Naj omenimo, da bodo ob koncu aprila organi upravljanja in delavci po temeljnih organizacijah razpravljali o periodičnem obračunu za prve tri mesece, v katerem bodo posredovani celoviti rezultati gospodarjenja v tem obdobju. V prvih treh mesecih smo dosegli obseg proizvodnje 132.166.000 dinarjev, kar predstavlja 27,5 % letnega načrta. Primerjalno z istim obdobjem lani pa je obseg proizvodnje višji za 46 %. Res je, da primerjava ne upošteva vpliva cen, vendar je tudi vpliv produktivnosti bistven. Zlasti se pozitivni premiki kažejo v večji serijski proizvodnji in tudi v specializaciji ter standardizaciji proizvodnega programa. Doseženi obseg proizvodnje je zlasti narasel v pohištvenih kapacitetah, medtem ko je v primarni proizvodnji omejen. Proizvodna rast je vidna tudi v pričeti proizvodnji poliuretana, ki si počasi utira pot v popolno osvojitev proizvodnje in s tem daje možnosti za razširitev proizvodnega programa. Področje prodaje je manj uspešno >in moramo temu vprašanju posvetiti vso skrb in dejavnost. Čutimo upadanje prodaje, saj smo v prvih treh mesecih realizirali 80 % dosežene realizacije v enakem obdobju lanskega leta. Primerjalno z letnim planom pa smo realizirali okrog 20 °/o, kar je pod običajnim gibanjem povprečnega mesečnega doseganja plana. Pri tem pa je pametno opozoriti, da je delež prodaje v prvem polletju nižji od deleža v drugem polletju. Kljub temu pa nas ta ugotovitev ne sme zavajati, saj moramo objektivno in z vso resnostjo pripraviti vrsto ukrepov za pospešitev prodaje. Pri tem naj omenimo, da obdelujemo vrsto izvoznih poslov, ki naj bi dali učinke v prihodnje. Sodimo, da je največ težav v prodaji kuhinjskega in tapetniškega programa in je potrebno ustrezno temu prilagoditi prodajno strategijo in taktiko (pri tem pa ne smemo zanemariti ostalih izdelkov). Veliko pričakujemo od predvidenih ukrepov za pospeševanje izvoza, saj se zavedamo, da predstavlja izvoz pomemben delež prodaje. Prav zato je prodajna služba pripravila vrsto ukrepov, ki jih bodo obravnavali in sprejeli delavci v temeljnih organizacijah. V planu za leto 1975 smo si zastavili cilj, da se bo uvoz znižal za 15% primerjalno z letom 1974. Dejansko moramo ugotoviti pozitivne premike na tem področju in optimistično ocenjujemo zastavljeni cilj kot uresničljiv. Vse uvozne materiale smo preanalizirali in za sleherni material poiskali možnost za nabavo na domačem trgu, poleg tega pa smo nekatere uvozne materiale zamenjali s podobnimi domačimi. Vrsta težav se pojavlja na področju obratnih sredstev in likvidnosti. Terjatve do kupcev so narasle za 7 % in so posledica prodaje, medtem ko so obveznosti do dobaviteljev narasle za 49 %, kar je po- sledica dinamične proizvodnje. Ta razlika med proizvodnjo in prodajo, merjena z odnosom terjatev do obveznosti, povzroča poslabšanje likvidnosti in plačilne sposobnosti podjetja in temeljnih organizacij. Zaloge repromaterialov so ostale na ravni enakega obdobja lani. Zato je izhodišče predvsem v pospešeni prodaji, ne le trenutno, temveč za daljše obdobje. Temu vprašanju moramo posvetiti vso pozornost s sintezo vsklajenlh ukrepov na področju prodaje In zagotovitvijo potrebne likvidnosti, saj se ta vprašanja med seboj pogojujejo in dopolnjujejo. Osebni dohodki so v precejšnji meri vezani na proizvodne rezultate, kar pomeni, da je njihova rast odvisna zvečine od proizvodnje. Povprečni osebni dohodki znašajo v prvih treh mesecih letos 2.947 dinarjev in so za 19% nad povprečjem lanskega leta. Prav gotovo, da samo v treh mesecih ne moremo oceniti celovitih gibanj, vendar že sedaj lahko ugotovimo odmike in se ustrezno organiziramo za premagovanje težav in doseganje zastavljenih ciljev. Prizadevati si moramo za varčevanje na vseh ravneh, za večjo produktivnost dela in zaostreno odgovornost za dosego zastavljenih ciljev. B. Mišič ZGLEDNA DEJAVNOST Na preteklem občnem zboru krajevne organizacije Združenja zveze borcev NOV Cerknica se je pokazalo, da je ta organizacija še povečala svojo aktivnost. Že tako številna udeležba na občnem zboru je dokaz, da je organizacija aktivna (šteje 309 članov). Poročilo, ki ga je posredoval tajnik organizacije, pa je oceno o veliki aktivnosti in delavnosti organizacije še potrdilo. Organizacija je dejavnost povečala zlasti po sprejetju nove ustave. V -poročilu in v razpravi so člani posvetili veliko časa urejanju nerešenih vprašanj. Dogovorili so se tudi, da -bodo ob trideseti obletnici osvoboditve uredili vsa spominska obeležja na področju krajevne skupnosti. Organizacija mora biti aktivna že zato — kot je bilo rečeno v poročilu — ker moramo to družbo graditi na temeljih, ki so bili postavljeni v času narodnoosvobodilnega boja. Zato članom Zveze borcev ne more biti vseeno, kakšna bo ta stavba, ki jo gradimo in v katero je vgrajenih na tisoče življenj borcev za svobodo, mir -in socializem. J. Klančar Kako je zaživel delegatski sistem Delegatski sistem je pomembna novost v našem samoupravnem sistemu. Z njegovo pomočjo se utrjuje in ostaja politična oblast v rokah delovnih ljudi in omogoča spremembo družbenoekonomskih odnosov v smislu dejanskega odločanja delovnih ljudi o skupnih družbenih in o njihovih zadevah. Delo delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih je zastavljeno, praksa v preteklem obdobju pa je odprla vrsto vprašanj in protislovij, ki jih bomo morali hitreje in bolj organizirano reševati. Prav v zadnjem času na najrazličnejših ravneh mnogo govorimo in pišemo o delegatskem sistemu. Da ne bi ostali samo pri načelih in splošnih ugotovitvah, smo se odločili, da povprašamo nekaj naših delegatov, kako se s tem vprašanjem srečujejo pri svojem neposrednem delu in življenju. Zastavili smo jim naslednja vprašanja: — Sodiš, da je delegatski sistem že dovolj zaživel in v zadostni meri povezuje delovno organizacijo z drugimi samoupravnimi skupnostmi? — Kaj je delegatski sistem prinesel v dograjevanje samoupravnih odnosov in katere pomanjklivosti v njem še čutiš? — Kaj sodiš o obveščevanju v delegatskem sistemu? So delegati dovolj' obveščeni, da lahko odločajo in kako prenašajo informacije delovnim skupnostim, ki so jih izvolile? Prav gotovo velja prisluhniti njihovim odgovorom in predlogom, kako delegatski sistem tudi v prihodnje dograjevati in pogljabljati. - Kako je zaživel delegatski sistem,.., v.. temeljni organizaciji združenega dela Tovarni pohištva Cerknica? To vprašanje smo zastavili vodji delegacije za zbor združenega dela občinske skuščine tovarišu Miru Horvatu kt vodji, .delegacije za samoupravne ; interesne . skupnosti Stanetu Kosu. -Či t-z i . Miro Horvat: • Kol -vodja delegacije zbora združenega dela še močneje občutim,, da je to povsem nov sistem obravnavanja gospodarskih in političnih vprašanj. Delegacijo sklicujemo pred vsakim zasedanjem občinske skupščine. Na sestankih delegacije preštudiramo gradivo. Tako si delegati oblikujejo mnenje, iz tega pa dokončno stališče. Pred sestankom delegacije se delegati sestanejo z delavci, tako da so ta stališča pogojena z mnenjem delavcev. Ko je stališče oblikovano, določimo dva delegata, ki se udeležita seje zbora. Mislim, da kljub vsemu ta sistem še ni povsem zaživel in sicter, zato, ker je gradivo preobsežno in.preveč strokovno napisano, da bi ga lahko delavec ali 'občan dojel in res lahko razumno o tem odločal. ! Delegatski sistem je prinesel y samoupravne odnose to, da so vsi; delavci seznanjeni s problematiko ožjega in širšega območja in jim daje možnost soodločanja o posameznih vprašanjih. Mislim, da bi bilo potrebnih več seminarjev, da bi še delegati postopoma usposabljali. Predavatelji naj hi, delegatom na nazoren in razumljiv način prikazali prednost delegatskega sistema ter njihovo odgovornost. ..Mislim, da sedanji sistem obveščanja ni zadovoljiv. Samo z gradiva na oglasni deski delavcev ne obveščamo dovolj. Sklicevanje delovnih enot pred sejanji, in .po njih bi bilo za delavce irt temeljno skupnost le preveliko brcine. Predlagam, da bi sklepe in odločitve skupščine objavili, v kakšnem glasilu ali posredovali delavcem kot posebno prilogo. Tako naj bi objavili tudi sklepe vseh samoupravnih interesnih skupnosti, pa tudi izvršnega sveta. Stane Kos: Imam težave z udeležbo — komaj da smo sklepčni. Največkrat ni na sestanek delegacije tistih delegatov, ki delajo v drugi izmeni. Po drugi strani pa opažamo odsotnost tudi delegatov, ki so iz oddaljenih krajev. So pa tudi še drugi vzroki — družinske razmere in podobno. Sicer pa ima naša delegacija največ pripomb na pogosto pre-obsežnost in premalo razumljivo gradivo za skupščinske seje. Lahko rečemo, da nam je čedalje bolj jasno, kako novi sistem deluje in je težav vsak dan manj. Povezavo med delegacijo in delavci ustvarjamo tako, da člani delegacije neposredno obveščajo delavce na delovnem mestu. Pomembnejše odločitve in sklepe bi bilo nujno objaviti v našem glasilu. Organizirano izobraževanje delegatov je potrebno, poleg tega pa se mora vsak delegat sam potruditi, da se izobražuje in seznanja z dogajanji. Za vso delegacijo dobimo samo en izvod gradiva. Ta je zelo obsežen. Predlagam, naj bi gradivo dobil vsak delegat in da bi bilo prirejeno tako, da bi bile vsebovane le bistvene stvari. V gradivu naj bi bili predlagani zaključki v variantah in nakazane dobre in slabe posledice. Tako bi racionalizirali delo delegacije. Po drugi strani pa bi bilo tako tudi odločanje kvalitetnejše. Na konferenco pošiljamo vedno nove delegate, ne glede na gradivo. Potrebno bo izdelati zadolžitve posameznih delegatov po področjih, ki so jim bolj blizu in se bolj razumejo nanje. V našem Obzorniku bi kazalo odpreti rubriko »S sestankov delegacij«. Tone ZALAR, Tovarna ivernih plošč Cerknica: Mislim, da delegatski sistem še ni zaživel tako kot bi moral. To pa zato, ker nekateri delegati svoje naloge ne jemljejo dovolj resno. Ne zavedajo se, da je naloga, ki jim je zaupana, zelo pomembna in zajema stvari, ki so pomembne zanje, za delovno organizacijo in za krajevne skupnosti , v katerih delajo in žive. Zato bi moral delegatski sistem zelo dobro povezati delovne organizacije in druge samoupravne skupnosti. Skupaj bi morali reševati in odločati o stvareh, ki so skupnega pomena za delovno organizacijo in za samoupravno skupnost. Delo delegacij še ni tako, kot bi moralo biti. Predvsem ne zato, ker smo delegati slabo obveščeni, ravno obveščenost pa je zelo močan pogoj za dobro in uspešno delo delegacij. Gradiva, ki ga dobimo, je premalo, pride prepozno, je preobsežno in je pisano v izrazoslovju, ki ga večina delegatov težko razume, zato je tudi težko zavzeti določena stališča. Namesto celotnega gradiva naj bi vsak delegat dobil samo povzetke, tako da bi lahko takoj zavzeli stališča, ki so večini najprimernejša. Včasih se zgodi, da pošljemo delegata na sejo delegacij nepripravljenega, ker je prišlo gradivo prepozno in potem ta delegat zavzame tam tako stališče, ki je zanj najprimernejše. Da bi bili delegati dovolj obveščeni, bi lahko gradivo, ki ga občinske službe razmnožujejo, dali tiskat v dnevne časopise, tako da bi vsak delegat lahko dobil vse gradivo v celoti in pravočasno. Lahko pa bi tiskali gradivo v Brestovem Obzorniku kot prilogo. ; Tone LUNKA, šef pogonske službe v Tovarni pohištva Martinjak, vodja delegacije samoupravnih skupnosti: Delegatski sistem, pa naj bo v občinski skupščini samouprav- nih interesnih skupnostih je kot sistem dobro zastavljen. Prav je, da delavci o sredstvih, ki jih ustvarjajo in o družbenem razvoju sami odločajo. Vendar pa moram pripomniti, da smo se pri uvajanju tega sistema ustavili skoraj na začetku. Tega ne bi mogel trditi za sistem občinske skupščine, lahko pa trdim za samoupravne interesne skupnosti. Izvolili smo delegacije, jih konstituirali, izvolili konference delegacij in to je bilo vse. Ob obsežnosti gradiva o ustanavljanju teh skupnosti in o njihovem financiranju, ki je prihajalo na različne načine, je bilo daleč premalo, lahko rečem, nobenih obrazložitev. Upoštevati bi morali, da smo pri sestavljanju predlogov za člane delegacij gledali, naj bi bilo v njih čimveč neposrednih proizvajalcev. Vsi ti ljudje gradivo, ki je sestavljeno v zapletenem pravniškem jeziku, težko razumejo. Mislim, da bi moralo biti gradivo obrazloženo v kratkih povzetkih in v vsakemu občanu razumljivih besedah. Istočasno pa bi moral biti v okviru občine zadolžen organ, ki bi skrbel za življenje tega sistema in na katerega bi se delegacije im konference delegacij lahko obračale za pojasnila. Janez ŠTEFANČIČ, terminer proizvodnje v Tovarni pohištva Martinjak, član delegacije TOZD TP Martinjak in vodja konference delegacij št. 2: Že vodja delegacije, tov. Lunka, je povedal, s kakšnimi težavami se srečujemo pri uvajanju delegatskega sistema. Zato bi se dotaknil le povezovanja med delegacijami naše konference. Zaradi obsežnosti in prepogostega dobivanja gradiva smo imeli težave pri sestavljanu konference, ker so v njej delegati iz Treh delovnih organizacij. Sestajati bi se morali v posameznih primerih tudi večkrat na teden, kar je pa otežkočeno zaradi obveščanja in izgube delovnega časa. Gradivo je bilo zelo obsežno, zato so prihajali na konferenco nekateri delegati nepripravljeni in o gradivu v svojih delegacijah prej sploh niso razpravljali. Ker je število samoupravnih interesnih skupnosti veliko, bi bilo prav če bi gradivo za skupščine skupnosti prihajalo ob istem času, tako da bi ga lahko obravnavali na enem sklicu delegacij in bi člani konference imeli na seji jasna stališča. Franc HACE, TOZD Tovarna pohištva Statri trg Delegatski sistem vsekakor še ni povsem zaživel, saj smo z njim začeli šele lani oziroma letos. Samoupravne interesne skupnosti so se v glavnem konstituirale in sprejele svoje načrte za leto 1975. Večina delegatov komaj spoznava svojo vlogo pri tem. Morda bi to stanje lahko primerjali z letom 1950, ko so bili izvoljeni prvi organi upravljanja; tudi tedaj je bilo treba precej časa, da so ti organi spoznali svojo vlogo pri odločanju in odgovornosti ter se tako uveljavili. Sedaj si življenja kolektiva brez teh organov sploh ne moremo predstavljati. No, prav tako je potreben določen čas za uveljavitev delegatskega sistema. Mislim, da so z uvedbo delegatskega sistema zagotovljeni pogoji, da se razčisti vrsta vprašanj in uredijo odnosi med gospodarskimi organizacijami ter samoupravnimi interesnimi skupnostmi, posebno pa višina in delitev finančnih sredstev. Kljub temu pa bo še vedno prisotna možnost, da bodo nekatere samoupravne skupnosti dobile relativno več sredstev kot druge, to pa predvsem po zaslugi zainteresiranosti in sposobnosti delegatov, ki jih bodo zastopali. Pri razpolaganju s finančnimi sredstvi je zelo važen namen njihove porabe. Predvsem bi se morali vsi delegati zavedati, da bodo ta sredstva zelo težko odstopljena oziroma zbrana. Zato bi morali z njimi skrajno racionalno gospodariti in jih dejansko potrošiti za tiste namene, za katere so bila zbrana. Pri tem me namreč navdaja bojazen, da ne bi preveč porabili za takšne izdatke kot so razne dnevnice, kilometrine, sejnine ter preveliko število plačanih delavcev v teh skupnostih. Za uspešno delo interesnih skupnosti sta nujno potrebna splošna razgledanost delegatov, pa tudi poznanje vprašanj, ki jih obravnavajo. Za slednje je vsekakor potrebno, da delegati dobe ustrezno gradivo več dni pred sejo, ter ga, razumljivo, s svojimi volivci tudi obravnavajo ter zavzemajo primerna stališča. Na sejah imam včasih občutek, da nekatere stvari postavljamo preveč v ospredje, medtem druge, morebiti celo važnejše, nekoliko zapostavljamo. Prav tako se dogaja, da nekateri delegati vse prevč preprosto jemljejo stvari ter pogos-Konec na 5. strani POLJSKI SINDIKALISTI NA BRESTU 15. aprila smo imeli na BRESTU v gosteh delegacijo poljskih sindikatov delavcev lesne industrije in gozdarstva. Zastopala sta jih sekretar centralnega odbora sindikata Poljske -tovariš Edmund Gapinjski in predsednik sindikata v tovarni pohištva Slupsko tovariš Henrik Dimnjic-ki. Spremljali pa so jih sekretar zveznega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije tovariš Bogdan Petkovič ter predsednik, podpredsednik .in sekretar republiškega odbora sindikata lesne industrije in gozdarstva in predstavniki sindikata v naši občini. V pogovorih, ki so jih imeli s predstavniki delovne organizacije in sindikata, je najprej glavni direktor inž. Jože Strle predstavil podjetje. V nadaljevanju Pa so se v medsebojnih razgovo- rih zanimali za samoupravno organiziranost in za oblike organiziranosti na področju delovanja sindikata pri nas. Predvsem so jih zanimala vprašanja družbenega standarda: organizirano letovanje zaposlenih delavcev, stanovanjska vprašanja, organiziranost zaščite pri delu in poškodbah na delovnem mestu. Pojasnili so nam tudi, kako deluje sindikalna organizacija pri njih. Po končanih razgovorih so si skupaj s predstavniki podjetja ogledali Tovarno pohištva Cerknica in Salon pohištva. Popoldne so bili gostje Gozdnega gospodarstva Postojna ter so si ogledali delo v gozdu na obratu Ma-šun. V -naslednjih dneh so si ogledali še Lesonit -v Ilirski Bistrici in Troples v Kopru ter se pogovarjali -s tamkajšnjimi sindikalnimi aktivi. M. Urbas NAŠI LJUDJE Cirila Rudolfa je težko ujeti za razgovor, pa čeprav njegov močni glas odmeva po stavbi kot m bil na treh koncih hkrati. Morda tudi je tako. Vendar je 2daj največ na gradbišču nove tovarne ivernih plošč v Pod-skrajniku, kjer je usklajevalec Vseh del. Najbrž je — v mislih tudi ponoči pri »novi iverki«. »Ciril, kdaj si rojen?« »Leta 1935.« Bres/ ves čas zaposlen nt t najprej sem bil dobro le I ..Pri PTT v Postojni, nato dve li-!’ .°t gradbeni vodja v Ljub J ni pri Tegradu, zdaj pa teče Šestnajsto leto, kar sem Bre stovec.« i *^ai misliš o zvestobi do de '°vne organizacije?« Dr*~Vest°ba? Hm, verjetno gre nr> rVSem za lastno socialno var p Pa za družino in dom avzaPrav je to takole: če imaš ti „ I aL preveč dela, potem ni cin u- utegneš razmišljati o tem d n k 0dobno. Zatem se je skupina, ki jo je vodil direktor Jugoslovanskega dramskega gledališča tov. Novčič zadržala v razgovoru s predstavniki kulturne skupnosti. Razpravljali so o možnostih navezav stikov dramskih ustanov s proizvodnimi organizacijami, o mestu in vlogi igralcev ter o potrebi kulturnega delovanja delavcev. Zvečer je bila v kinodvorani v Cerknici predstava monodrame »Obramba — Sokratova in smrt« s priznanim dramskim in filmskim igralcem Ljubom Tadičem v glavni vlogi. Predstava je bila brezplačna, vendar kljub temu dvorana ni bila povsem polna, kar je vredno obžalovanja. Prisotni so stvaritev Ljube Tadiča nagradili z dolgim aplavzom, kar je tudi dokaz o uspehu predstave. Ljuba Tadiča smo povprašali o vtisih ob obisku tovarne pohištva v Cerknici: — Zelo sem zadovoljen. Če gledam proizvodnjo, potem človek dobi občutek utečenosti in prizadevnosti, ki je ni oviral niti naš obisk. O potrebi sodelovanja dramskih skupin in organizacij združenega dela je tov. Tadič dejal: — Prav gotovo sta pomembna stik in izmenjava dela, saj se tako celotni sklop združenega dela povezuje, izmenjavajo se izkušnje, spoznavamo delo in navade drug drugega. To je tudi pogoj, da uresničimo svobodno menjavo dela med gospodarstvom in kulturo. O samih vtisih po predstavi pa nam je tov. Tadič povedal: — Zelo prijetno sem presenečen nad občinstvom. Tudi v Ljuba Tadič v vlogi Sokrata manjših krajih so ljudje kulturno izobraženi. Moram reči, da grem iz Cerknice z lepimi vtisi in v prepričanju, da se bomo zopet srečali. Ob odhodu se je tov. Novčič v imenu skupine zahvalil gostiteljem — Brestu in kulturni skupnosti za prisrčen sprejem in izrazil željo po prihodnjem sodelovanju. B. Mišič Lepo kulfurno poslanstvo OB PRETEKI! RAZSTAVI V SALONU POHIŠTVA Ob otvoritvi slikarske razstave akademske slikarske in s Prešernovo nagrado 1973 nagrajene mlade umetnice Šorli-Puco-ve, lahko zapišem, da Brestov Salon pohištva zvesto izpolnjuje zastavljeno zamisel razstav. Morda ne bo odveč, če naštejem glavna stališča: — predstaviti domače umetnike: akademsko izobražene, naivce ali prvinske avtorje. Razstavljali so Perko, Golob, Rot, Puntar (trikrat), Rupnik, Mikše; —• predstaviti »klasike« in »realiste« (Godec, Klemenčič, Gala, Gostinčar); — predstaviti moderne tokove v umetnosti (Dremelj, Šajn, Bem, Šorli); —■ nuditi uporabo Salona za različne občinske prireditve in proslave (projekt Gornji Jadran, razstava Toneta Svetine, Exlibris itd.) Od 18. oktobra 1971 do sedaj je bilo enaindvajset različnih kulturnih manifestacij; lahko brez senčice dvoma trdimo, da smo ustregli vsem okusom: dobrim in slabim, izobraženim in laičnim, z vsem zadovoljstvom in do vsega ironično skeptičnim. Za vse, ki niso bili na otvoritvi pretekle razstave, kjer j e prof. Marjan Tršar govoril o sodobnih tokovih v likovni umetnosti, kratek povzetek iz njegovega govora na otvoritvi: »Srečujemo se z nenavadnim slikarstvom, ki je, vzlic pripadnosti ekspresivnim tokovom naše mlade generacije, dokaj bolj kompleksno zastavljeno ... šor-lijeva je začela zavestno in z vso občutljivostjo labilni figuri iskati kompozicijski in trdnostni smisel nove vrste, tak, ki naj bi se ne opiral na običajne vertikale iin horizontale, ampak izhajal iz izražanja figure same, iz njenih nenehnih napetosti, utrinjajočih se iz strahu pred prekucnenjem, pa iz zavesti svobodnega premikanja v tem, kot dah neoprijemljivem »lebdenju« na površini platna. In tako stojimo pred novejšimi platni Veselke Šorli-Pucove kot pred realnostjo figuralike, ki ji komaj razbiramo figuralno li- ce, a jo vseeno občutimo kot do skrajnosti realno anamnezo slikar kinih misli, porojenih med delom: njenega sprejemanja vizualnih impulzov in hkratnih njenih reakcij, odzivov nanje. To je pogovor s platnom, s slikarsko snovjo samo, pretočen v odmeve in pobliske njene gestularno-sti.« Razstava je torej pred nami: nekaterim (redkim) je všeč, drugi jo odklanjajo, razburkala je duhove, čeprav ni nekaj povsem novega v Salonu. Spomnim naj na Jožeta Šajna, Franceta Goloba in ne nazadnje na Toneta Svetino. V Salonu je knjiga vtisov; prav bi bilo, če bi bilo v njej več resnih in utemeljenih pripomb, ki bi služile za programiranje prihodnjih razstav. Morda ob koncu ne bo napak, če opozorimo na naslednjo razstavo, ki bo odprta konec maja. V Salonu bo gostoval prof. Edo Deržaj, akademski slikar z nadvse zanimivo razstavo pod naslovom »Gore in njihova ]x>doba v slikah«. B. Lavrič Naši upokojenci NA OBČINSKEM TEKMOVANJE EKIP PRVE POMOČI BREST NAJBOLJŠI Oddelek za ljudsko obrambo Cerknica je v počastitev dneva Osvobodilne fronte organiziral 26. aprila tekmovanje ekip prve pomoči iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij občine Cerknica. Tekmovanja so se udeležile ekipe iz Starega trga, Cerknice in Žile. Kovinoplastiko iz Loža je zastopala ena ekipa, Brest Cerknica pa tri. Tekmovanje je sodila strokovna komisija ob prisotnosti predstavnika republiškega odbora Rdečega križa Slovenije. Uvrstitev ekip: 1. Brest I, 2. Krajevna skupnost Cerknica, 3. Krajevna skupnost Stari trg. Sicer pa komisija ni imela lahkega dela, saj so bili rezultati vseh ekip zelo blizu najboljšim. Zmagovalno ekipo so sestavljale: Anita Purkart, Biserka David, Pepca Žumer, Pavla Ponikvar, Irena Urbas in Nada Cimer-mančič, vse iz Skupnih dejavnosti Bresta. Zmagovalna ekipa bo sodelovala na republiškem tekmovanju. Š. Bogovčič 3. aprila je bil invalidsko upokojen delavec Anton Mihelčič, rojen 28. 12. 1918. leta. V Tovarni pohištva Martinjak je bil zaposlen od leta 1960. Med zaposlitvijo je delal na različnih delovnih mestih, nazadnje na delovnem mestu skladišče surovin. 30. aprila, bo predvidoma redno upokojen delavec Ludvik Žni- daršič, po poklicu krojač, rojen 5. 8. 1920. leta. Med zaposlitvijo v Tovarni pohištva Martinjak, kjer je bil od leta 1967, je delal večji del v tapetništvu. Obema želimo veliko zdravih let! Delovna skupnost TOZD Tovarne pohištva Martinjak Humoristov ni Na nagradni razpis za duhovit podpis h karikaturi, objavljeni v prejšnji številki, žal skorajda ni bilo odziva. Poslana sta bila le dva predloga. Komisija je ugotovila, da noben izmed njiju ni niti primeren niti dovolj duhovit. Ostane torej ugotovitev: med nami ni humoristov!? RAZPORED TEKMOVANJ KOŠARKARSKEGA KLUBA CERKNICA V SPOMLADANSKEM DELU 19. IV. Cerknica—TIK Kobarid 26. IV. Pivka—Cerknica 11. V. Cerknica—ETA Cerkno 17. V. Kladivar—Cerknica 24. V. Cerknica—AET Tolmin 31. V. Postojna—Cerknica 7. VI. Cemkica—Idrija 14. VI. Kras Sežana—Cerknica 21. VI. Cerknica—Grosist Gorica Prvo imenovani klubi grajo tekme na domačem igrišču. V prvi tekmi je moštvo Cerknice premagalo TIK Kobarid z rezultatom 69 : 59. Najboljši strelec moštva je bil Dušan Jernejčič z 29 koši. T. Zigmund