PoStarlna plačana, » Po»m«:na ftov. Ofn 1«—v Ste« 48. V Uubtiani, v oetek dne 28. novembra 1924. Leto VM. Uprovotttvo „Domovine" v LjnJSljnoi, Prešernova oliea 54 llretalitvo ..Domovino", Miklošičeva c«sta IS, Telefon 72 Izhaia vsak petek. lUrotaU*: Ceto-tleta« Ma 7-50, polletno 01« 15'-eeteletno Din 34*—. H klerikalni milijonski korupciji O slcparstvu, ki so ga klerikalci hoteli izvršiti pod krinko skrbi za cenejšo prehrano Sloveniji, smo že pisali. Na razkritja naprednega časopisja je klerikalna Zadružna zveza izjavila, da so g. Sušnik in njegovi polUični prijatelji njej izročili tovorne liste z namenom, da bi jih ta proti proviziji prodajala raznim trgovcem. Iz izjave Zadružne zveze je razvidno, da je imel bivši klerikalni minister gosp. Sušnik namen priboriti tej Zvezi ogromne vsote na račun državne blagajne, oziroma na račun revnega ljudstva. G. Sušnik ni smatral za potrebno, da bi postavil Zadružno zvezo na laž. Torej se strinja z njo. Skoro neverjetno se zdi, kako je mogoče, da so klerikalni ministri neposredno pred izročitvijo državnih poslov, zagrešili dejanje, kakor ga nismo še beležili v zgodovini naše države. Nai posvetimo ponovno v to nečedno zadevo: Pne 8. oktobra t. 1. je izdal bivši prometni minister g. Sušnik pod št. 32.962 re-šenje, s katerim je odobril 40odstotni popust redne tarife za prevoz žita in moke ter odredil, da dobi klerikalna Zadružna zveza v Ljubljani za 4000 vagonov prevoznic. Ta popust je imel po besedilu ministrskega rešenja namen, da pride v pasivne kraje, torej tudi v Slovenijo, moka, oziroma žito za toliko ceneje, kolikor znaša 40odstotni popust od to-vorr.ine, to je za 1500 do 2000 Din ceneje, pri vagonu. Ta znesek 1500 do 2000 Din pri vagonu bi izgubila državna blagajna na ko-' rist ljudstva, ki ne pridela nič ali pa ne dovolj žita za svojo potrebo. Ker je odredil g. minister Sušnik, da dobi klerikalna Zadružna zveza za 4000 vagonov prevoznic, bi slednja prihranila na prevoznim od 6 do S milijonov Din, katero vsoto bi morala v zmislu ministrskega rešenja obrniti v prid po:rebnim konzumentom v Sloveniji. Zadružna zveza mirno priznava, da si je klerikalna Gospodarska zveza, ki je dobila te prevoznice od nje, da jih razpeča, hotela pridržati del te vsote kot provizijo. Ta provizija bi znašala dobro tretjino do polovice vse vsote in le ostanek bi prišel v prid revnim slovenskim konzumetom. Lepa je ta klerikalna morala. In to slepar-stvo naj bi bilo po mnenju Zadružne zveze | «poštena, modra, globoka, v korist Slovenije zamišljena akcija». Hudo neumen bi že moral bi i človek, kateremu bi se iz izjave Zadružne zveze ne posvetilo v glavi. Edino pametno je, da se je ukinila naredba, po kateri bi bili klerikalci na račun državne blagajne, od-nosno revnega ljudstva prišli do milijonskih vsot, ki bi jih uporabili najbrže za volitve. To se pravi: s prisleparjenim denarjem bi zopet skušali preslepiti ljudstvo, da bi jih volilo Slovensko ljudstvo, ali se bos ob volitvah otreslo klerikalne more in se izpame-tovalo? Politični pregled Klerikalci so obupani in divji. V tako hudih škripcih kakor v tej volilni borbi se klerikalna stranka še ni nahajala, Povsem jasno. Nikdar še klerikalci niso tako grdo sleparili slovenskega ljudstva kakor pred lanskimi volitvami, nikdar pa se jim tudi ni pripravljal tako težak obračun za vse neizpolnjene ob« ljube, laži in klevete kakor pri sedanjih volitvah. Kaj so kleri« kalni tigri sterili za Slovenijo, menda le« tos izprevidi vsak, ki ni udarjen z večno slepoto. Nič, prav nič niso izpolnili, kar so obljubljali. Škoda, ki jo je Slovenija utrpela s tigrovsko politiko in tigrovskim vladanjem, pa je tako silna, da jo čuti sleherni davkoplačevalec. Klerikalna bar* ka je polomljena na vseh straneh. Za« voženost tigrovske politike se zdaj pri« čenja nad tigri strahovito maščevati. Kaj se je bilo treba dr. Korošcu spe« čavati s takim političnim ciganom kakor je Radič! Vsi se še spominjamo, kakšen ugled je dr. Korošec užival v Beogradu, med Srbi in v vsej državi po osvoboje* nju. Takrat je bil dr. Korošec še za edin« stvo in za državo, Ma!o da ga niso nosili na rokah. Namesto, da je dr. Korošec začel goniti svojo prazno avtonomijo, namesto, da je dopustil svojim agitator« jem hujskati proti Beogradu in državi, naj bi bil raje vzgajal ljubezen do skupne domovine, z dobrimi nasveti pa pripo« mogel k napredovanju države. Kaj bi bili Slovenci s tem že lahko pridobili, tako pa so nam tigri s svojo bedasto gonjo proti državi zapravili skoro ves ugled. Danes ima dr. Korošec, kar je sam hotel. Zvezal se je z Radičem, se bratil z njim pred vso javnostjo, med nezadovoljnim in nezavednim ljudstvom pa pripravil pot Radiču. Radič je ociganil vse svoje zaveznike, posebno pa dr. KoroSca. Radiču je danes «sporazum» postranska briga, on hoče le svojim pobratimom Ko« rošcu, Spahu in Davidoviču pobrati vo« lilne kroglice. Tri mesece so ti možje uganjali zmedo na vladnem krmilu in proglašali, da bo vse šlo v franže, če se ne ustreže Radičevim in njihovim na* črtom za razkosanje Jugoslavije. Danes pa so si najhuje v laseh. Zmerjajo se ka* kor cigani, država pa je v varnih rokah narodnih inož in bo v njih tudi ostala. Zakaj danes postaja jasno, tudi najšir* šim plastem, da je «sporazum» mogoč le na osnovi narodnega in državnega edin« stva, nikakor pa ne na podlagi takih spe* kulacij, kakor so jih imeli Radič, Koro« šec, Davidovič in Spaho. Ne razdvajati jugoslovanska plemena" z mržnjo in huj« skanjem, temveč družiti jih z med« sebojno ljubeznijo in skupnim delom za procvit enotne in bogate jugoslovansko, države, to je pot k sporazumu med Srb; Hrvati in Slovenci. Ta edino pravilni sporazum pa bo izvedel Nacionalni blok, ki složno in z mirno zavestjo stopa pre^ jugoslovanske volilce. Njegova zmaga'jc gotova, zato pa bo poraz separatističnih špekulantov in posebno klerikalnih ti* grov končno zapečaten. Ideje samostojnih demokratov zmago* vito prodirajo po vsej državi. V nedeljo se je v Beogradu vršil veličasten shod, na katerem je Svetozar P r i b i č e v i č, voditelj jugoslovenskih samostojnih demokratov, krasno govoril o jugoslo* vanskem edinstvu in medsebojni ljubez« ni Srbov, Hrvatov in Slovencev. Shoda se je udeležilo nad 4000 ljudi. Iz vseh krajev to« in onstran Save prihajajo voditeljem samostalnih demokratov po« zdravi in izjave, da se ljudstvo trumoma priključuje njihovi stranki. Slovenci v tem oziru nismo poslednji. Napredna misel se v Sloveniji čvrsto širi, naš voditelj minister Žerjav ima danes za seboj močno fronto navdu« šenih borcev za svobodo, enakost in bratstvo. Naj klerikalci danes opletajo okrog sebe kakor hočejo, naj škofovski listi («Domoljub», «Slovenec») besnijo In psujejo kakor hočejo, vse to je le zna« menjc njihove onemoglosti. Klerika* lizem bo 8. februarja na tleh, kakor se bodo porušile tudi druge papirnate stav« be separatističnih in republikanskih sle« parjev. Zmagalo bo naše vzvišeno geslo: Za svobodo, enakost in bratstvo vseK Srbov, Hrvatov in Slovencev. Med našimi sosedi se bori z največ jimi zapletljaji Italija, kjer se MuS8oliniju od dne do dne godi slabše in se že pripravlja na svojo propast, ki ga bo doletela. Italijansko ljudstvo, ki je Dopisi bilo s fašizmom prav tako omamljeno kakor preprosto jugoslovansko ljudstvo 2 raznimi avtonomističnimi slepili, se za« čenja dramiti. Ko enkrat izpregleda, bo z Mussolinijem obračunalo tako, kakor bo naše ljudstvo na dan 8. februarja obraču* nalo z ljudskimi sleparji. Med Anglijo in Rusijo so se odnošaji močno poslabšali, ker so boljševiki An* glijo že prav nesramno izzivali. Nedavno so bili med obema državama prekinjen! diplomatični stiki In nasprotstva se utegnejo jako poostriti. Ker pa so Angleži v vsaki reči trezni in uvidevni, ne utegne iz vsega postati nič hujšega, kakor to, da bodo boljševiki za dolgo časa in energično odrezani od trgovskih stikov z Anglijo, kar jim bo v težko škodo. valnemu učnemu osebju, pridnim gojenkam in njih staršem. O tečaju samem bo »Domovina« bolj natančno poročala pozneje. Za danes iznašamo javnosti sramoten in naravnost tolkanski sklep občinskega odbora, da občina ne bo dala Gospodinjskemu tečaju niti vinarja podpore. Ker vemo, da je občina bogata, celo toliko bogata, da je hotela lani razmetati težke stotake za neko osebno slovesnost in je še letos prav tako premožna, nam ta sklep odbora s te strani ni razumljiv. Takoj pa smo na jasnem, č« pomislimo, da je šlo pri omenjenem sklepu za podpiranje ljudskega napredka in da so imeli tu odločujočo moč klerikalni »ljudski« zastopniki in »nepristranski« Bizjak! Tečaj seveda zato ne pojde rakom žvižgat, kar bi Bizjak tako nazarensko rad doživel; smo pa vsi prijatelji napredka sedaj vsaj na jasnem, da nimamo od županstva ničesar pričakovati, dokler bo klerikalni večini svoje [osebne namene sufliral slavni vodja katoliškega izobraževanja, domišljavi Blz?:>'•'i »špas« je namreč pri vsem tem, da n; lutskakujo dekliško izobrazibo ravno predsednik katoliškega »izobraževalnega društva. Čudno sc nam zdi. da to društvo tako malo gleda na svoj kredit. Gospodje, Vaš Bizjak ga Vam je z »energičnimi |»rotesti» proti Gospodinjskemu tečaju zelo polomil. G. Košir, na nog" v sveti boj, sicer bo propadel Vaš naklonjenec1. G. Bizjak je bil tudi toliko nedostojen, da je šel »kuharski tečaj« napadati v »Domoljubu* ter motiti naravnost sestrsko razpoloženje med go-jenkami, in bi jih rad razcepil v klerikalke in, seveda brezverske, oziroma orjunske, liberalke. Bizjak naj že vendar neha s takimi prismodarija mi in naj si zapomni, da politika v t e č aj n e spada, najmanj pa tista gnusna, hinavska in farizejska, ki bi jo on rad udomačil na Ježici. Verjamemo, da bi Orel Bizjak napodil, če bi se dalo, v tečaj le gotove vrste dekleta, ker pa je Imel za nabiranje gojenk pooblastilo predsednik Sokolovega prosvetnega odbora, zato so danes v tečaju dekleta ne glede na njih pripadnost k temu oli onemu društvu, oziroma stranki. Bizjak bi nikdar ne mogel pokazati toliko liberalnosti in strpljivostl. Da pa kriči Bizjak, da so se priprave vršile tajno, je deloma upravičen k temu. Povabljena namreč, ni bila ne Jjubezniva hčerka Poldeta Lenfeta, ne hčerkica župana J Kosa, ne hčerkica »župana« Bizjaka, ne hči g. Delničarja, povabljenih pa je bilo (»reko 50 drugih deklet. »Klerikalna župea« naj bo le vsa v eni skledi, da bo imela ved cuikov! — Po vsein tem, kar je tu napisanega, se lahko na široko smejemo g. Bizjaku, ko navdušeno protestira proti zlorabi državnega denarja. Ko se sprašujemo, zakaj Bizjak podira koristne in s trudom pridobljene naprave v občini, se spomnim«^ da je pred 2000 leti živel v Mali Aziji Grk Bero-statos, ki tudi ni napravil človeštvu n i 5 koristnega, a je vendar hotel slavno umreti. Zato je šel jMjžigat krasen tempelj boginje Dijane, da bi ostal, čeprav slabo, pa vendar trajno zapisan v človeški zgodovini. — Ne moremo verjeti, da bi bil Bizjak v srcu toliko skvarjen, da bi iz notranje pokvarjenosti [»odiral Gospodinjski tečaj; najbrž hoče biti samo Berostratos, človek uničevanja. Bog mu bodi prizanesljiv! BEVKE PRI VRHNIKI. Svojega prijatelja A. T., posestnika v Bevkah, sem opozoril na nastopno uradno izjavo, ki je bila priobčena r »Slovencu« št. 264 dne 18. t m.: »Z ozirom na dopis iz Bevk pri Vrhniki v ,Jutru' z dne 14. oktobra t. 1. in zadnji številki ,Domovine' se uradno izjavlja, da vodstvo osnovne šole ni moglo okrasiti grobov v vojni padlih vojakov iz enostavnega razloga, ker takih grobov na tukajšnjem pokopališču sploh ni. Dopisnik je, ho-teč oblatiti tuk. učno osebje, s svojim podlim dopisom oblatil samega sebe In dokumentiral, da je navaden — denuncijant. — Vodstvo šole v Bevkah dne 15. XI. 1024. Šolski upravitelj: S. F. Kristan.« Tako uradna izjava šolskegat upravitelja. Gospod A. T. pa mi je danes poslal uradni odlok okrajnega šolskega sveta z dne 13. X. 1924., št. 4022, ki se doslovno glasi: »V. zmislu odloka prosvetnega oddelka z dne 10./10. t. 1., št. 17.058, vabim vsa šolska vodstva, naj is gojenja pijetete po možnosti oskrbe j»o šolskih otrocih, da se na vseh mrtvih dan okrase grobovi v naši zemlji pokopanih padlih vojakov. V ta namen naj bi šolska mladina zbrala zelenja in cvetje, ga spletla v vence in položila na grobove. 0 uspehu pričakuje okrajni šolski svet ugodnih poročil. Predisednik: dr. Ferjančič s. r.». — Gospod Kristan, tako se glasi pa uradni odlok, ki ima na drujrf strani s črnilom napisano: • Došlo: 30. 10. 1924. Št 26. Vzamem v znanj« JEZICA. »Domoljubarju« g. Bizjaku sporočam, da mu v »Domovini« ne bom odgovorjal na tisto, kar bi on želel, ampak bom dopisoval brez ozira na njegove želje ali bolečine. Ce ste me, g. Bizjak, kot jngoslovanskega nacijonalista izključili iz slovenske družbe in je slovenska tista družba, v kateri Vi sedite, vedite, da sem M je že dolgo izogibal in da se je iz-ogiha tudi le vet drugih ljudi. Bodite pa vsaj enkrat toliko pošteni, da se podpišete pod svoje dopise v »Domoljubu«. Vas iskreno pozdravlja Jože Krega r U Kleč. JEZICA PRI LJUBLJANI. V soboto 29. novembra ob 8. uri zvečer je pri »Ruskem carju« predavanje »o sokolski misli«, obvezno za vse letos priglašene člane ter moški in ženski na-nSčaj. Vabljeni tudi drugi prijatelji Sokolstva. V ponedeljek, 1. decembra, ob 8. zvečer je isto-tam svečana zaobljuba vsega članstva ter nagovor o pomenu državnega praznika. V petek, &. decembra, ob osmih zvečer je istotam »Miklavžev večer«. Do svidenja! D. P. O. JEZICA PRI LJUBLJANI. V vili Theresa v Savljah je otvorila 4. novembra naša Kmetijska podružnica »Državni kmetijsko-gospodinjski te-čaj«. Uspeva prav zadovoljivo, v veselje požrtvo- Anton Stražar: Krvavi denar Povest iz minulih časov. (Dalje) Začetkom meseca avgusta v letu 1853. .'e dr. Stoklas znova obiskal svojega so* šolca kaplana Matijčeta v Moravčah. Iz Ljubljane je takrat vozila še znana c. kr. pošta po Dunajski cesti proti so* sednji Štajerski. S to pošto se je vozil tudi dr. Stoklas do Lukovice. Tu pa je izstopil in nato v lepem nedeljskem predpoldnevu koračil po stranski mo* ravški cesti proti Moravčam. Ker je imel s seboj precej težak pleten košek, je že v Lukovici gledal, kje bi dobil človeka, ki bi mu pomagal nositi. V znani gostilni pri »Slaparju® je bil slučajno Ilkovec*) iz Prapreč. Ker je bila baš nedelja, se je sam ponudil za nosača, kajti vedel je, da bo dobil boljše plačilo za dobro uro hoje, kaker drugače za pol dne oranja. *) V zadnji številki se je to ime po* j motoma tiskalo «Hkavec» mesto «Ilko*' yec», j Od očanca Ilkovca je zvedel dr. Sto* klas spotoma marsikaj. Med drugim mu je tudi povedal svoje tržaške doživljaje: «Vejo, gospod, ongžl, ko sem bil le* tošnjo spomlad v Trstu, sem tam vsega hudirja videl, onga. Ali vam povem ?» Seveda je dr. Stoklas želel slišati očanca in rekel mu je, naj pripoveduje svoje doživljaje, saj ga je bilo prijetno poslušati. Ilkovec je torej pripovedoval vso pot, zaključil pa takole: «Vejo, gospod, onga. sedaj naj povem še eno reč; samo to vas prosim, nikar tega pred kako gospodo dal je ne sprav* ljajte, onga. Kajti okreg gospode jaz ne hodim rad, raje molčim!« Ko mu dr. Stoklas zatrdi, da bo mol* čal o vsem, pa izve od očanca, kar mu je zapiralo sapo... «Torej, vejo, gospod, ongik, jaz sem hodil po Trstu sem in tja, pa sem jo mahnil tudi v neko gostilno na dobro črnino. Pa, ongčk, tam naletim na tistega j Jurčeta, ki je bil pri Šimnovcu, oni ga i niso poznali, jaz pa dobro. Pil je z nekim j tovarišem, ki je bil nekoliko starejši od 1 njega, a tudi Kranjec. Pa sem ujel na ušesa čudne skrivnosti. Pogovarjala sta se, da bosta postala bogata, če se jima nekaj posreči na Opčinah. Onga, pa se je kar naslednje dni izvedelo in razneslo, da sta vojakom na Opčinah dva falrta odnesla kaso. ker sta jih prej opijanila. Onga, pet vojakov so zaprli na leta; dva pa ustrelili. Sedaj pa, onga. jaz sklepam, da sta ravno Jurče in njegov pajdaš to hudobi jo izpeljala ... Al? to so hude reči, o tem ni, da bi govoril človek, onga...» Dr. Stoklas si je brisal potno čelo, slabost ga je obhaiala. Toda z vso silo sa je premagoval in sledil Ilkovcu z mračno mislijo: Toraj, ravno njegr,v sin. njegova kri, je bil soudeležen pri takem hudode!« stvu! To se mora vse dognati! O dogodku samem je bil dr. Stoklas sicer inforrri« ran. saj je bral razna poročila v nemških! listih — ali tega niti slutil ni. da krivdat pada na Jurčeta, njegovega izgubljenega sina... Tudi Tlkovec ie kar molčal, ko je vi« del, da je gospodo njegovo pripovedo« vanie šlo do srca, ali pa je smatral, da iel dr. Stoklas že močno utrujen. Sele ko se bližala Moravčam, vpraša dr. Stoklas z rahlim glasom: 80. 10. 1924. ta predsednika K. (nečitljiv pod-1 jiis) ter žig. Dalje Fasc. (.z rdečini svinčnikom; J 18. aa.» Vojaka, ki sta v Bevkah umrla in pokopana, pa »e pišeta; Valentin Skrel (k. k. Schlachtvielidepot 5/U), rodom iz Cruuč, iu drugi Nikola Gomboč (Ut. IV/58. l.Stafel). Kdor se ta to zanima, lahko pogleda uradni odlok pri g. A. T., kojega imam sedaj v rokah jaz, glede vojakov pa se prepriča v župnem uradu. Gospod Kristan je dal, kot se mi poroča, izjavo klicati pred cerkvijo a pripombo, da bo tožil vsakogar, ki drugače govori. S tem mu je dana ta prilika in g. Trček mu bo v tem oziru rad šel na roko. Druge izjave g. Kristana pridejo že pravočasno pred javnost. Javnost pa lahko iz tega sodi, koliko je verjeti uradnim izjavam klerikalnih učiteljev. Ljubljana, 21. XI. 1924. — 1. B. GORNJI LOGATEC »Takega predavanja pa 8e nismo slišali. Kaj takega je za nas. Takih predavateljev si želimo!« To je splošna sodita o predavanju z dne 23. t. m., ko nam je predaval strokovni učitelj iz Jesenic g. Jos. Zupančič «0 inkviziciji in njenih ustanoviteljih«. Predavatelj nam je na podlagi sv. pisma in S" citad iz zgodovino dokazal, da je moglo priti do inkvizicije le, ker se je katoliška cerkev oddaljila od temelja, ra katerem je bila ustanovljena. Tudi današnji predsta vitel ji cerkve se ne drže Kristovih naukov: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe — Moje kraljestvo ni od tega sveta itd. Ko je predavatelj razlagal, kaj so bili farizeji, ki so Krista spravili na križ, se je nehote vsem poslušalcem vrinila primera z današnjim klerikaliz-mom. Ubogi Kijst, ako bi danes zojiet prišel na »vet! Ali ga ne bi čakala ista usoda, če bi hotel cerkev očistiti? G. predavatelju prisrčna hvala in na svidenje! — Intervencija g. drja. Žerjava v ministrskem svetu in še posebej pri zunanjem ministru dr ju. Ninčidu nam daje zadnje upanje, da bo naša meja napram Italiji vsaj deloma pravičneje začrtana kot se je to zgodilo v Ra pallu, oziroma Opatiji. NaSa minimalna zahteva ostane slej ko prej: da jte nam katastralno mejo! — Prošli teden so nam kar povprek začeli «za Crtavati» mejo brez ozira na naše šume in na naše najbitnejše interese. Na našo prošnjo je g. dr. Kramer izf*>«loval pri ministru Ninčiču, da Je v svrho razčiščenja te zadeve razmejitveno delo začasno ustavil. Naj bi se čimprej nadalje- «Pa, očka, ali ste dobro videli, da je bil tisti fant v gostilni resnično Jurče?« «Onga, ongžt, gospod, na to bi lahko prisegel.® Zdaj je bilo dr. Stoklasu dovolj. V tem sta se že tudi približala kaplani ji. Dr. Stoklas je očancu Ilkovcu dal lepo napitnino, vzel kovčeg v lastne roke in 6e naglo odpravil k prijatelju. Ilkovec pa je počasi koračil nazaj proti Lukovici in se spotoma oglašal v krčmah, « Nadejal se je dr. Stoklas. da se bo nekoliko razvedril pri prijatelju Matij« Četu — pa je bilo ravno nasprotno. — Kaplanu je kot nesrečni prijatelj razodel svojo dušno bol. ta pa mu je rekel: « Vidiš, Andrej, sedaj lahko sam pri* poznaš, kako važen je zakon. Le pogisj take otroke, kakor je Jurče. ako jih nima cče v oskrbi, da bi jih vodil in strahoval, zabredejo na slaba pota. Bog zna, kaj bo ie vse iz tvojega sina! Skoda pa je, ker je tako nadarjen. In če je v resnici on, aH ga bo še mogoče spraviti na pravi tir?» valo, ln sicer v rnislu naših zahtev, da bomo vendar enkrat rešeni te more. Razmejitveno vprašanje je sedaj v rokah g. drja. Rybara, ki se v Benetkah pogaja z Italijani. RADOHA PRI SEMIČU. V .Domovini* ste zadnjič priobčili, da pri nekem porodu v Stopi-čah tamošnja babica ni hotela pomagati, ker da ni mogla računati na primeren honorar. Mišljena je s tem, kakor je podoba, ugledna gospa Prijateljeva. Ta pa ni zakrivila ničesar in se ji ne more predbacivati, da ni hotela k porodu zaradi majhnih izgledov honorarja. (Mi smo dotično vest povzeli iz drugih listov, ne da bi vedeli, katera babica je bila mišljena. Da popravimo krivico, ki smo jo nehote napravili, priobčujemo zgornji dopis. Op. ur.) IMENO. Pred nedavnim je našemu vrlemu županu snel raz stene znani slamorezec občinsko tablo. Svoje junaško dejanje je seveda izvršil v temni noči, kakor se za čistokrvnega klerikalca tudi spodobi. Velikemu prijatelju občinske table svetujemo, da si svojo nečisto ljubezen do takih stvari izbije za vedno iz glave in srca, ker je prvič grozdje zanj prekislo, drugič pa, ker je s takim poslom tudi v zelo ozki zvezi kazenski paragraf. OBREZ PRI SREDIŠČU. V nedeljo 16. t. m. ob 3. uri popoidne je bil v gostilni gospe Rakuna zaupni sestanek pristašev demokratske stranke v svrho ustanovitve krajevne organizacije. Naši vrli somišljeniki iz Središča so v velikem številu napravili izlet v Obrež, da utrdijo obreške demokrate v samozavesti. Ker se je izvedelo, da je za isto uro v Marčečova gostilno sklican sestanek radičevcev, na katerem bi moral govoriti neki Radeče v apostol, smo šli najprej središki in obreški demokrati v gostilno g. Marčeca, da «i ogledamo to radičevsko zborovanje. Našli nismo nikogar, radičevci so se po vzgledu svojega voditelja — poskrili. Po nagovoru domačina, drja. Šalamuna, smo šli nazaj v gostilno gospe Rakuša. kjer pa se je naš zaupni sestanek spremenil v veliko javno zborovanje, kakršnega Obrež že dolgo n! vedel. Obe gostilniški sobi sta bili polni poslušalcev, med katerimi je bilo nekaj klerikalcev in samostojnežev. Shod je otvoril in mu predsedoval g. Martin Rakuša. posestnik v Obrežu. Oblastni tajnik naše stranke, g. Spind-ler. je orisal naš politični položaj z ozirom na volitve, ter dokazal na neštevilnih primerih «0 Bog, vsega sem sam kriv!» vzdihne žalostno Jurčetov oče, dr. Stcklas. Česar se je dr. Stoklas najmanj na« dejal, ga je tudi še doletelo: udeležil ne je pogreba svoje nekdanje Mete ... Od tist?ga časa, ko se je Jurče odpra< vil z doma neznano kam, so potekla štiri leta. Meta ga ni več videla. Le Prelov^ek z Gradišča, znani tobakarski tihotapec in član pisane družbe, je enkrat prinesel Jurčetov pozdrav iz rokovnjaške družbe Ta novica je ubogo mater tako po* trla. da je zabela kar vidno hirati. Preden pa je mogla doznati še o dogodk-t v Trstu, jo je iz te doline solz že rešila koščena znanka smrt. Meta si je želela ob smrtni uri, da je prišel k nji sam kaplan Matijče z zad* njimi tolažili sv. vere. Bolnica je'iskreno prosila kaplana: «0, gospod Mati jče. če vam bo le mo* goče sestati se še z Jurčetom, prosite ga v mojem imenu, naj pošteno živi, naj krene na pravo pot! Težko umiram radi njega... Odpuščam tudi Andreju, očetu njegovemu, in ga odvezujem od vsega, kar mi je obetal y tistih taladih letih.« brezplodnost hujskaške klerikalne in republikaa-ake politike. G. dr. Salamuu je poudarjal, potrebo organizacije v svrho pravega političnega in gospodarskega dela ter priporočal ustanovitev krajevne organizacije demokratske stranke, kar je bilo z zadovoljstvom sprejeto. V odbot so bili izvoljeni: gg. Martin Rakuša, Ivan Borko, Matija Masten, ponesUiiki v Obrežu, Jakob Bra-tuša, posestnikov sin v Obrežu, nadalje gg. Martin Kocjan, Jakob Kocjan in Anton Kukovec, posestniki na Grabah pri Obrežu, ter Lovro Kosi, gostilničar na Grabah, možje, ki uživajo splošeu ugled in spoštovanje. Oni so nam poroki, da se bo naša organizacija v Obrežu krepko razvijala. Značilen pa je sledeči dogodek: Navzoči vodja obrežkih samostojnežev, Sala, je — dasi v to popolnoma neupravičen — zahteval, da morajo posamezniki izjaviti, če sprejmejo od« borništvo v organizaciji JDS. Domneval je menda, da se bodo iz kakšnega strahu pred njim in njegovimi navzočnimi zavezniki-klerikalci po-tuhnili in odklonili. Vsi pa so moško in odločno izjavili, da so demokratje in da sprejmejo častna me?ta odbornikov. Vsa čast samozavestnim in značajnim možem in mladeničem! G. Iv. Najžer iz Središča je v imenu središke krajevne organizacija prinesel pozdrave novi poeestrimi. Govorili so še gg. Hlebec, Rakuša, Jakob Zadra-vec, Kukovec, Skrinja*r, Borko in drugi; še po zaključenem zborovanju se je v družbi naprej govorilo navduševalno, pa tudi stvarno politično. Novi organizaciji kličemo: Krepko na delo, brei ozira na levo in desno. —S.—• SREDIŠČE OB DRAVI. (Volitev župana in svetovalstva.) Dasiravno je izšla naŠ3 stranka v zadnjih občinskih volitvah kot najmočnejša iz volilnega boja, vendar smo prepustili mesto župana napredni kmečki stranki, pod pogojem, da kandidira dosedanjega župana g. Lukačiča, k! ga vsi cenimo kot odličnega narodnjaka in na-prednjaka. G. Lukačič je eden izmed onih samostojnežev, ki vedno odločno zastopa načelo napredne sloge. — Volitve župana ro se lele sedaj izvršile, ker je prejšnja vlada, ki si je nadela ime vlada zakona in reda, tri mesece zavlačevala potrditev volitev. Za župana je izvoljen ponovno g. Fr. Lukačič, za prvega svetovalca in županovega namestnika odlični vodja demo-. kratov g. J. Zadravec; tudi tretji svetovalec, g. IFrie Kanlč, je naš odličen pristaš: blagajniške Kaplana so čudno ganile te bolnične besede... Čez dva dni je bil pogreb, Stoklas se ga je udeležil. Vsi pcgrebci so se čudili prisotnosti tujega gospoda, kaplanovega prijatelja, ki si je ob grobu siromašne Mete brisal frenke solze. Po« bro srce ima, so rekli eni, drugi pa ufii« bali marsikai. Dr. Stoklas se seveda nI menil za govorice, temveč po povrarku s pogreba izročil prijatelju Matijc^t« lepo vsoto denarja s prošnjo, da on po« išče osebo, ki bo oskrbovala ln vedno sveže krasila Metin greb. XIV. Pr! «Granadirju» v Ihanu se je Jurče sešel s tovariši iz »pisane družbe«. Od njih je doznal dosti novic. Bila je krasna poletna noč. Na ne* beškem svodu je kraljevala svetla luna v družbi neštetih zvezdic. Kaj prijetno se je torej zdelo v takem času potovati Jur* četu po cesti preko ljubljanskega polja proti domačim krajem. V rokah je sukal težko okovano palico z ostro konico in korakal zložno skozi svetlo noč. Gredcč posle prevzame nag diftni Joža Veeelko, eden naših najagilnejšib in najdelavnejšib zaupnikov. Njem«, kot našemu nosilcu liste pri občinskih volitvah, je bilo od naše strani ponujeno mesto župana, 011 pa je v svoji skromnosti odklonil, samo da se očuva sloga obeh naprednih strank. Pokazal jo s tem iznova, da mu ni do časti in da neumorno njegovo delovanje za stranko ne pomeni iskati častna mesta, temveč da mu gre edino za našo lepo stvar in idejo. — Trg Središče je danes krepko v demokratskih rokah ter ostane za vedno narodna, napredna, demokrat-itka trdnjava. SREDISČE OB DRAVI. Petdesetletnico pisatelja Moška sino proslavili središki Sokoli na lep in dostojen način* Uprizorili smo njegovo dramo »Pri Hrastovih*. Pred uprizoritvijo [>a je Šolski ravnatelj brat Anton Kosi v lepih besedah orisal življenje in delo tega našega odličnega ožjega rojaka, ki ni samo velik pesnik in pisatelj, temveč tudi goreč rodoljub-trpin. Uprizoritev drame »Pri Hrastovih? je uspela sijajno. Vsi igralci in igralke so odigrali svoje vloge izvrstno in vsak posamezni se je vživel v vlogo ter jo podal z največjim razumevanjem. Bilo bi odveč hvaliti jih. Br. Torič, Bedo, Venigerhole,, sestro Plohova, Rakušuva, Horvatova, Venigerholčcva, vsi so iz garde naših vrlih sokolskih diletantov, ki jih borno vedno prav radi gledali na našem odru. Občinstvo je z lepo udeležbo pokazalo, da ceni našega Meška kot vzor rodoijuba-duhovni-ka. Naši politični nasprotniki se njegove petdesetletnice niso spomnili — kar bodi le mimogrede omenjeno! —N— SV. BARBARA V HALOZAH. Sapa napeta, to je bilo veselo v nedeljo dne 16. novembra pri Sv. Barbari! Če bi Vi, g. urednik, imeli tako srečo kakor jaz, bi bili tudi na 251etnici bralnega društva «Naprej«, tako boste pa dejali z zavistjo v srcu: «Meja zelena, ta človek ima pa dober nos!* ... Priredili so igro «V Ljubljano jo dajmo!* Poznate moj okus, a ne pretiravam, če Vam povem, da bi bil najrajši ves oder pobaral v nahrbtnik in ga odnesel z »lutkami* vred >» aoboj. Hvala Bogu, da moja stara ni videla Gašperja ali pa hčerka moja onega Pavleta aii drja. Snoja! Jaz pa sem so zagledal kar po vrsti najprej v mater Kotijo, potem v Nežo in na konec v Marico. — Po igri je bila vinska trgatev, | proti Biščam začuje fantovsko petje, ki se mu bliža naproti. Jurče postoji neko« liko in premišlja, ali bi šel kar dalje po cesti, ali se skril v grmovje. Odloči se za poslednje, da fante v skrivališču pri« čaka. Skrit v gostem grmovju natančno opazuje krdelo krepkih fantov prihajati Eroti njemu. Spredaj ob poti, komaj par orakov stran, kjer je bil Jurče skrit, je stal visok jagned; tu se ustavijo fantje in Jurče čuje njihov pogovor: «Hej, vraga, nocoj pa ne dobimo no« benega, da bi nam kaj za pijačo dal, ti vražja smola naša, ti!» «E, veš, Grega, v vsaki jami ni raka, toda noč je še dolga; morda še izsledimo koga,. da bo priložil za pijačo. Le za« pojmo še po cesti 1...» Fantje se res pevaje pomaknejo dalje. Ko so bili že dosti daleč, stopi Jurče iz skrivališča in sam pri sebi misli: «Hm, dobro sem ukrenil, da sem se skril! Pa saj lump se lumpu izogne — taki smo..» Proti polnoči je že bilo, ko dospe Jurče v Ihansko vas. Po vseh hišah so bili ljudje že pri pokoju, le v znani go« stilni pri «Granadirju» jo št gorela luč občinski zapor in neizbežna Eeltaclja, ki so sijajno uspele na hvalo bratoma Juliju ii Marku Blasu. Dinarska reka je naraščala, kakor so rasli I »otoki ob vesoljnem potopu, samo tega nisem mogel razumeti, da sta jo dva čudaka hotela zajeziti v najsilnejžem toku, namesto da bi jo gnala naprej... Zaprt nisem bil, čeprav bi me ne bilo sram, ako bi me bili zaprli s tako imenitno gospodo, ki sem jo tisti večer videl v »občinskem zaporu*. Castitamo za lep uspeh, ki bo bralnemu društvu »Naprej* pomagal naprej, česar je baje jako treba ne le za naročnino v novem letu, ampak i za knjige, katerih je 6amo za eno polico. Pa ne vdajte se! — S o b e d. SV. BARBARA V HALOZAH. Ob 251etnici obstoja bralnega društva »Naprej* se je priredila tu tridejanska burka «V Ljubljano jo dajmo!* s prosto zabavo, licitacijo in plesom. Igra je na splošno zadovoljstvo dobro uspela. Kar so tiče mladih diletantov, je bil vsak na svojem mestu, tako da gre pohvala vsem skupaj. S tem začetkom pa bi bilo želeti, da bi se igre vršile večkrat v letu in bi se na ta način preskrbelo domačinom primerno razvedrila. Hvala gre v gmotnem oziru predvsem trem bratom Blas, dalje sosedom Leskovčanom, ki nas pri takih prireditvah vedno podpirajo, ter dalje vsem ostalim domačinom, ki po s tem pokazali, da žele, da bi se tudi pri nas posvetno delo razširilo, čeravno se nam od druge strani nasprotuje. SV. TOMAŽ PRI ORMOŽU. Dovolite, gosp. urednik, tudi meni enkrat mali kot v cenjeni »Domovini*. Novice, katerih je pri nas vedno dovolj, so me prisilile, da sem vzel pero v svojo trdo in žuljavo roko. Dobili smo pred kratkim novega g. kaplana, ker 6e je prejšnji g. kaplan Miha Kristovič moral umakniti žikanam od strani župnika in njegove kuharice. Gospoda Miho smo vsi ljubili ni spoštovali, ker je bil res duhovnik in ne zdraibar. Župnik nas farane uči, da bi se morali ljubiti med seboj in drug drugemu pomagati. Da on res tako misli, kakor učd, je lepo pokazal ob sprejemu novega g. kaplana. Ta revež, ko se je mučil zvečer pozno od vlaka iz Ormoža cele tri ure peš in s težkim kovčegom na hrbtu, ni dobil niti stanovanja v župnišču, ne večerje, dasi je bil obojega nujno | potreben. Ko je revež prišel do župnišča s svo- in se je čulo govorjenje malo vinjenih ljudi. Jurče sc oprezno priplazi do okna, da si skrivaj ogleda, ali se izplača vstopiti v gostilno ali ne. K sreči je bil pri enem oknu rdeči zastor zguban, da si je Jurče lepo ogledal vse goste. Sam sebi ni skoraj mogel verjeti, ko v njih spozna skoro same svoje nekdanje tovariše iz «pisane družbe«. Najbolj glasna med vsemi pa sta seveda bila Pajek iz Vrhovelj in Pre« lovšek z Gradišča. Misli si sedaj Jurče in sklene: Stopim notri, da vidim, ali me le še kdo spozna. Če me spoznajo, dobro, če ne, še bolje.. «Dober večer, fantje ali mežje, kar ste že!» «Bog daj, dober večer! Kaj boš pa ti povedal, odkod pa prihajaš tako pozno med žejne apostole?« Odzdravi Pajek, ki ni več spoznal svojega bivšega so* druga po preteku osmih let. «Ej, Pajek, ali vas še ni pograbila koščenka! Vi ste pa še zmeraj kavelj. Vprašate me, odkod prihajam in kam grem. Saj vam ne morem povedati, ker nimam, ker nimam nikakega doma.» (Dalje prib.) jim spremljevalcem, nekim kmetovalcem, katerega je spotoma naprosil, da mu je kazal pot, je trajalo najprej četrt ure, preden se je kdo oglasil v župnišču. Slednjič so je oglasila mifo-stiva kuharica skozi okno, češ, da nikogar ne sprejme. Tako je revež moral iti ponoči prosit stanovanja k mežnarju, ki se ga je tudi usmilil ter vzel pod streho. — Zdaj, ko se bližajo volitve, bo spet g. župnik grmel, da je vera v nevarnosti in da bi morali vsi voliti Stranko Ljudskih Sleparjev. Ko boste oddajali kroglice, mislite na sprejem kaplana v župnišču in lahko si bost« predstavljali, kam pridemo, če bodo zmagali klerikalci. Zato bomo volili vsi našo stranko, to je JDS. Če bo župnik še tako grmel, nič se ga ne bojte, saj celo njegova kuharica hlače nosi in se ga nič ne boji. Pri volitvah storite vsi svojo dolžnost po svojem prepričanju, ne pa po lupnikovem nagovarjanju, in klerikalizma bo konec. Vsi volite Demokratsko stranko, ki je res za vse stanove in ki 6e res poteguje za svobodo vseh ljudi. »Stranka Ljudskih Sleparjev je nesreča za naš narod, zato proč z njo!» vam kliče demokrat iz Koračič. HUM PRI ORMOŽU. Vrtanie za petrolejem je doseglo blizu 1000 m globočine Prevrtale so se razne plasti notranje zemlje a ker ni upanja izsleditve pe!roleja, bo tvrdka Bitumen tukaj vrtanje ustavila in poskusila na drugem mestu. Skoda to za H um in okolico v gospodarskem oziru. Kmetijski pouk NOVEJŠI USPEHI POLJEDELSTVA. V zadnjem času se je začel napredek poljedelstva pojavljati v tem, da so začeli posamezni strokovnjaki priporočati bolj redko setev žita in okopa vanje ž i t a, in da bo začeli priporočati namesto dosedanjega oranja in obračanja zemlje samo rahljanje z e m -1 j e. Pri obeh načinih obdelovanja se baje dosežejo ugodnejši uspehi, in to v enem in drugem pogledu, tako nam zatrjujejo zagovorniki teh novih načinov setve in obdelovanja. Na prvi pogled bi bil uspeh takega obdelovanja še dosti verjeten, saj se da od bolj redko sejanga in vrh tega še okopanega žita res kaj več doseči* in bi se dalo pri tem tudi nekaj več samemu prihraniti. Uspehi, ki so se pa do sedaj na raznih krajih s tem dosegli, so pa vendarle različni. Ponekod se hvalijo s takim pridelovanjem, drugod pa ne. Zavisno je to od različnih pogojev, ki jih v kmetijstvu nikjer ne manjka in ki se kažejo v različni kakovosti zemlje in njeni legi, v podnebju, v pievelnosti zemlje, v vsakokratni letini itd. Je pač tako, da je treba v različnih krajih tudi različnega obdelovanja, in da se po euem kopitu ne da ^ivsod delati. Vsak kraj ima svoje posebnosti, ki jih moramo pri kmetovanju upoštevati. Na našem malem posestvu se sploh ne da dosti govoriti o okepavanju žita. "" to bi bilo treba, da sejemo žito najprej v ravne in dosti široke vrste s pomočjo sejal-n e g a s t r o j a, ki je p., naših krajih še docela neznan in bo tudi tako ostalo. V teh žitnih vrstah bi morali okopavati žito s posrv uimi stroji-okopulniki, kakor jih rabijo na velikih posestvih. V to nam pa manjka pogojev. Kar pri nas lahko storimo, je edino to, da žito spomladi prevlečemo z brano, kar se pa tudi ne da vselej odobravati, in kar se seveda ne da primerjati z okopavanjem žita v vrstah. Redka setev žita se pa tudi ne da povsod priporočati, ker ima svoje dobre, pa tudi svoje slabe strani, zlasti tam. kjer se je bati tako Imenovane mora biti tako valjanje podprto z dobrim gnojenjem. Samo valjanje ne izda dosti. Novo nastale bilke se morajo tudi krepko preživljati. Valjanje j>ospešuje tudi. da se zemlja bolj stisne, da se mah pogubi ki površje zemlje poravna. Uspeh valjanja se p3 v oetalem ravna po raznih pogojih, ki si jih moramo bliže ogledati. Predvsem je morodajna travniška z e m -1 j a. Kar velja za valjanje na lahki zemlji, to De velja za valjanje na težki zemlji. Za valjanje, najbolj hvaležne tiste travniške zemlje, ki so rablo in lahke, ali pa srednjetežke. Če je pa zemlja težka, kakor vidimo na travnikih, ki imajo ilovnata in glinasta tla, in ki so tedaj že po svoji naravi stisnjena in včasih naravnost zai>ečena, tam valjar nima tistega učinka kakor na lahki zemlji. V tesni zvezi Rtojita tudi trav niška lega in podnebje, ker je znano, da je v boli suhem in vlažnem podnebju, v bolj suhi in vlažni legi vpliv valjarja različen, tako da je treba po vseh teb kraiih drugega ravnanja. Koder ie travniška zemlja težka in dosti strjena in povrh še vsako jesen po pasoči se živini shojena, tam ne bo imel valjar nohenega po sebnega vidiva ne na zgostitev niše. še manj na zatiranje mahu, in bo v takih primerih drbro gnojenje izdalo veliko več kakor pa valjanje travnikov. Sieor se pa uspeh valjanja ravna tudi po tem, kako je travniška ruša sestavljen a. Ce je travnik plevelen in če manika takih trav, ki delajo šope ali pa, ki se razraščajo 6 oomočjo «pritlik» f plitvih in vodoravnih koro-rik), potm jih tudi z valjarjem ne bomo pričarali. Tukaj treba drugih sredstev, ld obstoje v naravna ali umetni posetvi in v dobrem gnojenju in ki najbolj pospešujejo razvoj in zgostitev travniške ruše. Opozarjati moram pri tej priliki pa tudi na to, da je treba delati r a zl i k o med travniško in pašniško rušo, in da so trave, ki delajo gosto pašniško mšo, precej drugačn« naravi kakor pa trave, ki delajo travniško nišo R;izne važne travniške trave sploh ne prene.-o ne hoje po živini, niti ponovnega popasenja, dočim so za pašnike take trave najbolj hvaležne in najbolj potrebne. Kakor je hoja po pašniku hi ponovno mulenje za zgostitev p a š n i š k e r u ž c mftrodajnrca pomena, tako je valjanje w» ■ ;J5J.l ..Ki i..--.; ' ?. v /: irrfl .;.C\: zgostitev travniške ruSe Ig pogojno večjega pomena. Travnike je valjati spomladi ali [ takole: Dejanje bodi nam življenje celo, dejanje v blagor naroda; vsi složno pojdimo na delo, nam geslo bodi: cVsak za vse in vsi za enega!*' Hvale in časti ni nikdar iskal. To je raz* vidno iz naslednjih njegovih stihov: Kdor pozna za narod žrtev, on po smrti še živi — za svoj narod on ni mrtev, delo žrtve ga slavi. Zanimivosti OKAMENELA OKOSTJA V MONGOLIJI. Ruski raziskovalec profesor Kozlov, ki se je podal nedavno na znanstveno potovanje v Mongolijo, je v bližini Urge izkopal velikansko množino okamenelih okostnjakov do sedaj neznanih živali. Tudi te izkopine potrjujejo, da je bila Mongolija zibelk^, človeka ter pričetek večine živalskega in rastlinskega sveta. Med okamenelimi kostmi, katere je učenjak do sedaj izkopal, je 25 okostnjakov neznanih živalskih vrst, 150 ptičev razne velikosti, 100 plazilcev, kač in rib ter več kot 1000 zelo velikih žuželk. Tu naj bo pripomnjeno, da je profesor Kozlov že v juniju odkopal več zanimivih grobnic kitajskih cesarjev in princev, ki so vladali Mongoliji mnogo pred časom faraona Tutankamena v Egiptu. Kakor je znano, je ameriški raziskovalec profesor Andrevvs iz Newyorka že'lansko leto našel v teh krajih gnezdo z jajci dinosavra. Mnogo večje važnosti kakor živalske in človeške kosti pa sta stisnjen čaj in pšenica, ki jo je Kozlov našel v eni kraljevskih grobnic. Pšenica je še popolnoma užitna, dasi se je uahajala v zemlji že več tisoč let. V nekem drugem delu Mongolije je Kozlov izkopal grobnico neke plemenite žene, ki je imela poleg sebe več lepo izdelanih predmetov iz medi ter več svilnatih preprog z umetno vezenimi podobami jahalcev in konj. Ta odkritja so tako velike važnosti, da je profesor Kozlov sklenil ostati v Mongoliji dalje časa, da bo raziskoval pozabljeno mesto Karokoto (črno mesto), katero je nedavno odkopaL Vzor narodnega učitelja Pretečeni mesec je šel v pokoj na lastno željo g. Franjo L o v š i n, nadučitelj na Vinici. Na Vinico je prišel kot nadebuden mladenič, poln življenske sile in ustvarjajoče moči iz Št. Vida. kjer je učiteljeval štiri leta, potem pa prebil tu kot vzoren nadučitelj dolgih 35 let. Kot vesten sadjar je takoj, ko je prišel na Vinico, predelal sam brez težaka šolski vrt, ki je bil do takrat pustinja. Ker so v oni dobi propadli vinogradi zaradi trtne uši, si je prizadeval, da jih obnovi. V ta namen je posadil na šolski vrt in okoli njega leta 1892. tri eto petdeset ameriških trt, leto pozneje pa je ustanovil podružnico Kmetijske družbe, katera jih je posadila na svojem zemljišču preko 400. Prednjačil je z dobrim vzgledom, si kupil opustošen vinograd in ga obnovil z amerikan-kami. Vinogradnike je učil cepljenja, jim dajal iz svojega vinograda cepiče in jim jih dobavljal tudi od drugod, da je kmalu zopet ozelenela viniška gora. Po sadnih vrtovih vse občine pa so se kmalu pc javila lepa drevesca, ki so bila vzgojena v njegovi šolski drevesnici. Razen tega je bil povzročitelj in izvršitelj 1 razdelitve skupnih gmajnskih posestev 1. 1901. To delo redi že sedaj sadove. Dokler je bila gmajna skupna last, ni rastlo na 800 ha zemlje nič drugega kot grmovje. Danes se na onem prostoru dviga krasen, mlad hrastov gozd, ki re sedaj daje vasem: Vinica, Ogulin, Golek, Podklanec pri trebljenju toliko drv, da jim jih ni treba kupovati. Preden je g. Lovešin to izvedel, je moral bojevati težke boje z viteškim redom ,ki ni imel pravice do deleža, pa si ga je hotel pridobiti nepostavnim potom s trditvijo, da je nepretrgoma pasel po skupnem zemljišču. To I- nepostavno terjatev nemškega viteškega reda je g. Lovšin temeljito izpodbil, radi česar pa je padel v nemilost pri takratnem tukajšnjem župniku. Ljudstvu je bil v besedi in dejanju ob vsaki potrebi na uslugo. Na Vinici je razen podružnice Kmetijske družbe ustabovil tudi čitalnic >, gasilno društvo, Sokola, Kmetsko posojilnico in posvetil vsem tem društvom mnogo prostega časa in veliko svoje energije. Kot zelo nt«li-genten mož je bil s svojim delovanjem povsod na mestu, in se ima Vinica mnogo zahvaliti njemu, da je postala to, kar je danes. Šola je pod njegovim spretnim vodstvom stala vedno na višku in bila drugim za vzgled. Za delo v šoli ni bil nikdar truden. Z "nemo je risal razne zemljevide, popravljal .lčila, če je bilo treba pa je z marsikakim popravkom nadomestil mizarja, kovača in tudi dimn;karja v šoli. Vsa čast mu! Naposled, ko je narastlo število otrok za tretji razred, je brezplačno odstopil šoli še svoje stanovanje, da se je iz njega napravila tretja učna soba. Priljubljen pa ni bil samo med uČiteljstvom svoje šoli, ampak v vsem okraju. Saj je bil njegov zastopnik v okrajnem šolskem svetu od 1. 1895. dalje in je bil s svojim neustrašenim in nepristranskim nastopom vedno vreden zaupanja in ljubezni. Ni se ustrašil niti obstruk-cije pri deželni konferenci leta 1905., katere se je udeležil kot delegat in v onih nevarnih časih obstruiral, ko je šlo za 25odstotno dra-ginjsko doklado. Za uspehe v šoli in za delo na gospodarskem polju je prejel od šolske oblasti :u od okrajnega glavarstva veliko pohvalnih priznanj. Ljudstvo samo pa mu je bilo nehvaležno. O priliki zloma Avstrije, ko je pričelo cesti Radičevo republikanstvo, ga je del zapeljanega ljudstva zamrzel, češ, da je Srb. Ravno v oni dobi se je zelo zavzemal za to, da bi ne podaljšala železniška belokranjska proga preKo Vinice, ko so na velikonočni pondeljek navalili nanj in ga hoteli ubiti. Pozvali so ga iz hiše Sokolstvo Prosvetni odsek Sokola v Sodražici priredi v nedeljo 30. t. m. v društveni dvorani pri br. Strbouku veselico z nastopnim sporedom: 1.) Nagovor br. staroste (zbor «Božo pravde*). 2.) «Ce ti ne boš moj», «Ne maram tebes>, «Na Gorenj-6čem je flettio«. II. Rukovet srbskih narodnih pesmi, «Zvoni zvonce®, «PojJem na Hrvatsko«. Nadalje igra društveni tamburaški zbor, nakar se bo vršila igra »K luči« (simbolična predstava v štirih slikah). Začetek ob 7. zvečer. K prireditvi vabimo vse. Zdravo! Odbor. Sedaj je dobro! pravi mož, ko mu je njegova pametna žena zdrgnila hrbet in ude s Fellerjevim bolečine olajša joči m Elsa-Fluidom. Imate li bolečine v udih, nahod, glavobol, zobobol, grče? Ali trpite na slabosti, slabem spanju, nervoznosti? Poizkusite Fellerjev Elsa-fluid, ki vam bo v hudih dneh dober prijatelj. Zavoj s 6 dvojnatimi alt 2 specijalnima steklenicama z zavojnino in poštnino za 62 Din pri lekarni E u g e n V. Fellor vStubiei Donji, Elsatrg 360, Hrvatska. Iz Zveze kulturnih društev V nedeljo 30. t. m. se bodo vršila po deželi nastopna predavanja, ki jih priredi ZKD v ljubljanski oblasti: Vrhnika. Predava v sokolski dvorani o gospodinjskih vprašanjih ob 3. uri popoldne ga. Jerica Z e m 1 j a n o v a. Dobova pri Brežicah. Ob 7. uri zjutraj predava g. Stanko Sila, profesor, o svetovnem nazoru in verstvu. Škofja Loka. Predava g. profesor Fran Dolžan o postanku sveta. Predavanje se vrši v Sokolskem domu. Ura bo razvidna na plakatih. Koroška Bela. Predava g. dr. Franča-'d e ž, profesor, ob 9. uri dopoldne v sokolski telovadnici o najnovejših svetovih. Rajhenburg. Predava g. Stojan Bajič ob pol 4. uri popoldne o komunizmu v teoriji in praksi. Črna pri Prevaljah. Predava gosp. Ivo Serščak o sokolstvu in ujedinjenju. Predavanje se vrši v sokolski dvorani zvečer. Ura razvidna na plakatih. Mirna peč. Predava g. Oton O. Ambrož o razvoju južnega Sokola v sokolski telovadnici ob 7. uri zjutraj. Hotedršica. Predava ob 3. uri popoldne g. Anton Likozar o splošnih gospodarskih vprašanjih. Jesenice. V če i r tek 27. novembra se vrši predavanje. Predava g. Milan Čimer-man o obrtnem vprašanju. Predavanje bo v gostilni «Pri Mesarju» ob 8. uri zvečer. Na vsa tu navedena predavanja opozarjamo prebivalstvo imenovanih krajev s pozivom, da se istih udeleži v čim večjem številu. Predavanje* v Šmartnem pri Litiji in Domžalah za to nedeljo odpade — vršilo se bo pozneje. Domače sredstvo, ki vam je potrebno i u ki bo tudi pri vas ob vsaki priložnosti pokazalo, da vam olajša bolečine, je: LEKARNARJA FELLERJA ELSA-FLUID.Vrelec močit 2e skozi 26 let izkušen in priljubljeni Znotraj za želodec, pri krčih in bolečinah nekoliko kapljic na sladkorju Hitro deluje kot sredstvo za drgnenje pri revmatičnih bolečinah ln v vseh primerih, kjer je maeaža potrebna I Odstrani nahod in stori neobčutljivega proti mrzlemu zraku, je enako dobro za oči, ušesa, zobe, glavo, usta ln grlo! Z zavojnino ln poštnino stanejo: 1 zavoj s 6 dvojnatimi ali 2 special. stek. 62 Din. 2 zavoja s 6 dvojnatimi in 2 special. stek. 96 Din. 8 zavoji s 12 dvojnatimi in 2 special. stek. 130 Din. 6 zavojev s 18 dvojnatimi in 6 special. stek. 240 Din. Naročila točno nasloviti na: EUGEN V. FELLER, lekarnar v Stubiei Donji, Elsatrg 360, Hrvatska. Prosveta Dom. Filip: Kako so se vragi ženili ter druge legende in bajke. Iz češčine prevel Fr. Bradač. V Ljubljani 1924. Založila Tiskovna zadruga. Cena vezani knjigi 35 Din, broširani 30 Din; poštnina 1-50 Din. — Med darovi, ki jih je prinesel lani sv. Miklavž češkim otrokom, je vzbudila največje zanimanje in priznanje zbirka legend: «Kako so se vragi ženili«. Pohvalno jo je omenjalo vse češko časopisje. V lepi obliki je izšla knjiga sedaj tudi v slovenščini. Vsebuje 14 raznih legend in bajk, ki skušajo tolmačiti razne pojave na nehr. Tako so »Kako so se irragi ženili«, «0 Štirih bratih», «Kako so nastale rvezde na nebu«, »To&onosci« itd. Vsako povest krasi lepa slika kot začetnica povesti, enako mikavno pa predstavlja tudi naslovna stran starega vraga t mlado vražico. — Za Miklavža in Bo«l knjig« prav toplo priporočam«. II Za dopoluitsT m priporočajo: ELSA SVED SKE KAPLJICE želodec, ki pospešujejo prtbavo, in ELSA ZAGORSKI SOK proti kaSlju in bolečinam t prsih. II ne dobi v ussh specerllaklh prodajalnah za ZensK« in mo&ke, parhante, fiancSe In drugo kupite naiceneie pri Crobath Franc, Kranj. Levet, (OiAtrjl, delavoi, priporočamo Vam. da »t kaplte pelerine, suknja, hlače, dežae plaši« is ga-me, ▼•akevratao perilo po najnižji ooai te pri koatokeljakl industriji Drago Sckwabf Ljubljana Dvorni trg it. 3 (pod Narodno kavarno} Največja zaloga vsakovrstnega blag* za atoike ia dečke. Zahtevajte vzorce I * Naročeno blago se razpošilja po postnem povzetja. ▼ lastni režiji se izdelujejo usojeni (kožni) reke Let, hlač« ia čepic« v črni, rjavi ia sivi barvi. ■ Obleke p« meri. ■ Kdor rad 6ita lepe povesti, naj naredi priljubljene romane „JUTB>A" Do tedaj so Iziti sledeči: JSAN DE LA HIBE: L u o 1 f e p fantastičen romau t VI. (Uriih. Cena Din 15 —, vrane Dia 65 —, po poŠti Dia 2-— reč. FKREAL CUENDA8 : Veliki inkviritop Zgodovinski roman iz dobe ftpanske iakrUieije. Cena Din 3U-—, p« pošti Dia 8 — vei HA Rit T BHEFFs -«••»■- Hči papeža Zgodovinski roman, ki popisuje krvoločnost in aenravne življenje papeža Aleksandra VI, aja-goroga siua Cesarja ia hčerke Lukreeije Borjije. Broiir&no Dia 80 —, Tesano Ivin 36-—, po jota Dia 2 — vec. CLAUDEK FAROtiUE: Gusarji Zgodovinski roman it življenja morskih »opsr-jov v XYII. stoletja Cena f> ft^i Dia 2 — več. FS. HELUtft: Blagajna relikeg-a Tojrcde B«man. Ceua Din 15"—, p« pošti Dia 3 - reč. S'R. I1ELLER: Prigetie gospoda Saljiv detektivski renasn » velikega svtta. Cena Din 10 —, po pošti Dia 2 — vet Knjige se naročaje pri nprarniatva „J&txa" ▼ Ljubljani, Pfeierneva alioa 6*. Hajcenejše strešno kritje! Združene opekarne, d. d. v Ljubljani prej V1D1C-KNEZ, tovarne na Vič« ia Brdu n'«dijo v poljubni množini, tekoj dobav:«!, najboijSe preiz-k v Jene modele strežnikov, a eno ali dvema «arewi»a. kakor tndi bobrovcev (biber) ia Miklošičeva o. 13 Na željo s« pošljeta takoj popis in ponudbal 4S