GEOGRAFSKI OBZORNIK KMETIJSKO OBREMENJEVANJE OKOUA NA GORENJSKIH DOBRAVAH V ENERGETSKI LUCI Mirni Urbane UDK 91:504.05(497.4-011) KMETIJSKO OBREMENJEVANJE OKOUA NA GO- RENJSKIH DOBRAVAH V ENERGETSKI LUČI Mimi Urbane, Geografski inštitut ZRC SAZU, Gosposka 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Na Gorenjskih Dobravah se je v zadnjem desetletju razvila izjemno intenzivna mlečna govedoreja, ki ima že značilno- sti industrijske pridelave. Zaradi velikih vnosov energije močno obremenjuje okolje, kljub temu pa analize vode in pr- sti onesnaženja niso dokazale. Članek prikazuje primere na- selij Gorice, Letenice in Srednja vas. UDC 91:504.05(497.4-011) BURDENING OF THE ENVIRONMENT BY AGRICUL- TURAL ENERGY INPUTS IN GORENJSKE DOBRAVE Mimi Urbane, Geografski inštitut ZRC SAZU, Gosposka 13, 1000 Ljubljana, Slovenia Extremely intensive diary farming has been developed in Go- renjske Dobrave in the last decades. It has all the features of an in- dustrial production. Although a great impact on the environment would be expected due to large energy inputs, soil and water analyses have not proved any pollution. The article presents the study cases of 3 villages: Gorice, Letenice and Srednja vas. Problematika degradacije okolja je pri nas in v sve- tu prisotna že več desetletij. Predmet raziskav so bili tako viri oziroma vzroki onesnaževanja kot tudi po- sledice le-tega. Pozornost raziskovalcev je običajno veljala gosto naseljenim urbaniziranim in industriali- ziranim regijam s poudarkom na industriji, ki je velja- la za edini vir onesnaževanja, katerega učinki so bi- li očitni. Nasprotno pa je kmetijstvo dolgo veljalo za dejavnost, ki je v sozvočju z naravo, okolje ohranja in ga ne onesnažuje, torej z vidika okolja ni proble- matično. To je v veliki meri veljalo za samooskrbno ekstenzivno kmetijstvo. Današnje kmetijstvo pa se s so- dobnimi agrotehničnimi procesi in kemizacijo vedno bolj približuje industrijskemu načinu pridelave in za- radi energetske intenzivnosti deluje obremenjujoče na okolje, na kar so opozorili primeri onesnaženja pod- talnice. Tudi slovensko kmetijstvo, ki po energetskih vno- sih in hektarskih donosih večinoma zaostaja za zahod- noevropskim, obremenjuje naše okolje. Kmetijstvo sem poskušala ovrednotiti z vidika vpli- va na pokrajino in nakazati možnosti onesnaževa- nja obravnavanega okolja prek različnih pokazate- ljev, to je hektarskih donosov, živinorejske obreme- njenosti tal, rabe tal, energetske intenzivnosti. Pose- bej so me zanimale razlike med intenzivnim in manj intenzivnim kmetijstvom. Analizo možnih posledic one- snaževanja naravnega okolja sem dopolnila z ugo- tovitvami dejanske onesnaženosti na osnovi analize voda in prsti. Osnovne podatke sem dobila z anke- tiranjem, ki sem jih dopolnila s podatki uradnih po- Slika 1: Struktura rabe tal na anketiranih kmetijah Slika 2: Struktura živine v izbranih skupaj z najeto zemljo. naseljih v letu 1995. konji l n prašiči perutnina v 10 ] % 4 % 2 % govedo 93 % travniki 16 GEOGRAFSKI OBZORNIK travna silaža 28 % koruzna silaža - kupljena 13 % koruzna silaža • domača 21 % Slika 3: Struktura krme glede na njihovo težo. Slika 4: Struktura mineralnih gnojil na osnovi energetske vrednosti. pisov prebivalstva, Geodetske uprave in Kmetijske zadruge Naklo. Vasi Gorice, Srednja vas in Letenice predstavlja- jo večji del krajevne skupnosti Gorice in ležijo v skrajnem severozahodnem delu občine Kranj. Od občinskega središča so oddaljene približno 9 km. Le- žijo v jugovzhodnem delu Gorenjskih Dobrav in pred- stavljajo mejo med Ljubljansko kotlino in Kamniški- mi Alpami. Spodnji del območja je še ravninski, v sred- njem delu se ozemlje že začne počasi dvigovati in nato se nad zadnjo vasjo hitro vzpne v strma prisoj- na pobočja Tolstega vrha (1715 m). Terciarne kamenine tvorijo rahlo valovit, gričevnat svet, v katerega se vrivajo obsežni vršaji, ki so nudili najboljše možnosti za naselitev in preživetje. V vrša- ju, na katerem stojijo omenjene vasi, prevladuje sla- bo zaobljen prod, ki postaja z oddaljevanjem od vi- sokogorskega sveta drobnejši in čedalje bolj sortiran. Najnižja dolinska dna iz fluvioperiglacialnega proda prekrivajo holocenski nanosi potokov v obliki ilovna- tih in peščenih nanosov, ki izvirajo iz bližnjih globo- ko preperelih in slabo odpornih terciarnih laporastih in peščenih kamnin. Holocenski nanosi so debeli od 2 do 3 m, posebno debele so ilovnate plasti ob vznož- ju pobočij že v samem prehodu v plosko dno, ki je v naj- nižjih delih zamočvirjeno. Tu lahko opazimo počasen in komaj zaznaven prehod pobočnih nanosov v širo- ke poplavne ilovnate ravnice v dolinah. Celotno ozem- lje pada proti jugozahodu in tja večinoma odtekajo vodotoki, ki imajo skoraj neznaten padec. To je tudi razlog, da je Goriško polje na vzhodu suho in ugod- nejše za kmetijsko izrabo, medtem ko je zahodni del močviren, o čemer pričajo tudi ledinska imena: Na mla- kah, Trste, Ribjek, V bajerju in podobno. Kmetijska izraba tal je odvisna od naslednjih na- ravnih dejavnikov: • Pedoloških lastnosti tal: težišče kmetijske pridela- ve je na obrečnih evtričnih tleh na aluvialnih na- nosih in fluvioglacialnem produ, ki so mestoma oglejena. Na sušnejših in globokih tleh so njive, sicer travniki. Delno so travniki tudi na evtričnem hipogleju na glini in melju in na evtričnih rjavih tleh na sivici. Približno polovica vseh obdeloval- nih površin je mokrotnih, kar pogojuje samo ra- bo tal, predvsem pa predstavljajo določene ome- jitve pri načinu obdelave, predvsem pri gnojenju in uporabi mehanizacije in časovni razporeditvi del. • Podnebnih razmer: obravnavano območje spada v tip zmerne inačice alpskega podnebja, v drob- nem pa zaradi reliefne razgibanosti prihaja na majhnih razdaljah (vodoravnih in navpičnih) do raz- lik kot posledica lege in nadmorske višine. Glav- na podnebna značilnost so topla poletja in hlad- ne zime. Padavin je dovolj in so enakomerno raz- porejene prek celega leta, primarni višek je novem- bra, sekundarni v poletnih mesecih. Za vse nave- dene kraje velja, da imajo ugodnejše podnebje kot nižje na Kranjskem polju: imajo manj megle in več sonca, obenem pa jih visok gorski greben varuje pred hladnim severnim vetrom. Glavna odlika te- ga podnebja so relativno izravnane temperature. 17 GEOGRAFSKI OBZORNIK kurilno olje zemeljski plin 3 % 1 % žganje jajca m e s o 0 , 5 % 0 , 4 % 2 , 5 % mleko 9 6 , 6 % Slika 6: Struktura tržnih viškov. Slika 5: Struktura porabe tekočih derivatov. • Naklona zemljišča in osončenja: večji del kmetij- ske zemlje je v ravnini, nakloni so manjši od 6°. Goriško polje je ravno, medtem ko je mokrotnej- ši svet na zahodu v drobnem bolj razgiban, ven- dar omogoča uporabo kmetijske mehanizacije. Ce- lotno območje se rahlo vzpenja proti severu. Zla- sti vzhodni del, to je Goriško polje, je odprto pro- ti jugu in zato na soncu. Zahodni del območja, kjer so posamezni travniški kompleksi obkroženi z gozdom, je delno na prisojni strani. o j ) S 1.000.000 T 9 0 0 . 0 0 0 800.000 7 0 0 . 0 0 0 600.000 5 0 0 . 0 0 0 4 0 0 . 0 0 0 3 0 0 . 0 0 0 200.000 100.000 0 E o_ o_ o "O o Leto Gorice Mleko fmm Št. kmetov Letenlce Srednja vas Slika 7: Rast pridelave mleka in upadanje števila kmetov, ki mleko oddajajo v izbranih naseljih, od leta 1982 do leta 1995. 18 GEOGRAFSKI OBZORNIK 2 5 0 . 0 0 0 200.000 J3 - f 150 .000 o > ^ 100.000 J 5 0 . 0 0 0 I I I C N r o - ^ u l - O K O O O O ' — C N C O - ^ - l O 0 0 C 0 00 00 00 C 0 C 0 C 0 O O O O O O o o o o o o o o o o o o o o Leto Slika 8: Rast pridelave mleka na čisti kmetiji v Goricah. • Nadmorska višina: omenjene vasi ležijo v nadmor- ski višini od 4 4 0 m do 5 0 0 m. Obdelovalna zem- lja, ki jo uporabljajo kmetje omenjenih vasi, leži večinoma pod 4 8 0 m. Višje imajo zemljo le red- ki kmetje. Na osnovi socioekonomske analize 24 anketira- nih gospodinjstev sem dobila naslednje podatke: 9 či- stih in 2 potencialno čisti gospodinjstvi, mešanih je 5 in 8 je dopolnilnih, ostarelega zaenkrat ni nobe- nega, v nekaj letih pa bosta v to kategorijo prešli 2 gospodinjstvi, izmed katerih je danes eno čisto kmečko, drugo pa dopolnilno. Razgiban teren s prevlado težkih ilovnatih in mno- gokrat vlažnih tal je bil najprimernejši za živinore- jo. Za razvoj kmetijstva je bila pomembna bližina Kra- nja. Zagotovljen je bil stalni odkup pridelkov, zlasti mesa in mleka. Mleko je postajalo vse pomembnej- še, predvsem zaradi sprotnejšega načina plačeva- nja. Tako so se zadnjih deset let kmetje usmerili v in- tenzivno mlečno govedorejo. Pridelava mleka pome- ni edino dejavnost in tudi edini vir dohodka. Stroga specializacija je pripeljala do izrednih donosov. Sku- paj so leta 1995 pridelali 2 . 2 0 1 . 6 0 9 1 mleka, po- sameniki prek 200.0001. To med drugim zahteva ve- like količine krmil. Absolutni rekord ima kmet, ki jih je porabil 5 7 ton, obenem je oddal največ mleka in dosegel rekordno mlečnost, ki znaša prek 8000 l/kra- vo. Pridelava mleka oziroma cenovna politika na po- dročju mleka je tista, ki ves čas oblikuje osnovne zna- čilnosti kmetijstva na Gorenjskih Dobravah. Na- tančnejšo podobo nam dajo slike 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 8. Za izračunavanje energetske intenzivnosti kme- tijstva sem upoštevala naslednje neposredne energet- ske vnose: • organska in mineralna gnojila, • zaščitna sredstva, • tekoče derivate, • električno energijo, • krmne dodatke. Pojavlja se vprašanje smiselnosti upoštevanja vseh vrst vnosov. Smiselno je z vidika stopnje energetske intenzivnosti. Kadar pa energetske ekvivalente agro- kulturnih vnosov razumemo kot kazalec energet- skega obremenjevanja okolja, bi veljalo upošteva- ti, da električna energija in krmni dodatki v prosto- ru uporabe neposredno ne predstavljajo obremenje- vanja. S pomočjo energetskih ekvivalentov sem dobilo končno podobo kmetijske intenzivnosti. Vrednost ne- posrednih agrokulturnih vnosov je j z r& i r io velika za slovenske razmere in tudi z a druge podobne kme- GEOGRAFSKI OBZORNIK Preglednica 1: Srednji, maksimalni in minimalni specifični energetski vnosi v G]/ha obdelovalnih površin. Vnosi v GJ/ha/gospodinjstvo Srednji Maksimalni Minimalni Energija 1 * 79 _ J 0 8 3 0 Energija 2 * * ~ " 6 0 8 9 2 4 Energija 3 * * * 3 8 5 3 _ 15 Energija 4 * * * * " 2 7 4 3 N * Vsi neposredni vnosi energije * * Vnosi brez električne energije * * * Vnosi energije v obliki naravnega in mineralnega gnoja, tekočih derivatov in zaščitnih sredstev * * * * Vnosi v obliki mineralnih gnojil, tekočih derivatov in zaščitnih sredstev tijske sisteme po svetu. Primerjava (preglednica 2) nam pokaže uspešnost izbranih kmetij ob predpo- stavki, da je hektarski donos merilo le-te. Po izkuš- njah v zahodni Evropi se onesnaževanje razširi prek meja kmetije, ko vnosi v kmetijsko pridelavo prese- žejo 15 GJ/ha obdelovalne površine, 40 GJ/ha pa pomeni začetek industrijskega načina pridelave (Slesser, 1 975). Če upoštevamo vse vrste energije, vse kmetije, z eno izjemo, kmetujejo na industrijski način. Neposredni vnosi so izjemno veliki in v pov- prečju znašajo 79 GJ/ha. Tudi brez električne ener- gije in krmnih dodatkov še vedno skoraj polovica gospodinjstev presega mejo 40 GJ/ha, dve prese- gata celo zgornjo mejo 60 GJ/ha. V povprečju pa gospodinjstva dosegajo vnose 38 GJ/ha (pregled- nica št. 1). Ne glede na to, da upoštevamo samo tiste vrste energije, ki neposredno obremenjujejo, se vsa kmetijstva približujejo industrijskemu načinu kmetovanja. Vprašanje pa je, kolikšna je nosilnost Gorenjskih Dobrav in kdaj vnosi začnejo obreme- njevat okolje. Poleg specifičnih energetskih vnosov na hektar ob- delovalnih površin je pomembna tudi njihova struk- tura, ker posamezne komponente okolje različno obre- menjujejo. Strukturo energetske porabe leta 1995 v na- seljih Gorice, Letenice in Srednja vas kaže slika 9. Značilnosti posameznih vnosov so naslednje: • Naravni gnoj: delež naravnega gnoja je enak dele- žu mineralnih gnojil. Del tega gre na račun velike živinorejske gostote in vnosi znašajo 1 1,5 GJ/ha. Naravni gnoj je z okoljevarstvenega vidika spo- ren, ne samo zaradi velikih količin, ampak pred- vsem zaradi oblike. • Mineralna gnojila: gnojenje z mineralnimi gnojili je zmerno. V povprečju kmetje vlagajo 11 GJ/ha v ob- liki mineralnih gnojil. Ob upoštevanju naravnega gno- ja je obremenitev obdelovalnih površin zaradi gno- jenja velika presega 20 GJ/ha obdelovalnih povr- šin in tako kmetijstvo je po Slesserju že intenzivno. • Krmni dodatki: največji delež ob upoštevanju vseh vložkov predstavljajo krmni dodatki, ki so posledi- ca intenzivne pridelave mleka. V celoti predstavljajo dobro tretjino vseh energetskih vnosov ali 21,7GJ/ha, maksimalno pri enem kmetu kar 39,5 GJ/ha. Taka struktura vnosov je edinstvena v Sloveniji in je odraz stroge specializacije v mlečno govedorejo. S krm- Preglednica 2: Primerjava energetskih zahtev nekaterih intenzivnejših kmetijskih sistemov po svetu s kmetijstvom na izbranem območju. Kmetijski sistem Vnos v GJ/ha Donos v kg/ha Intenzivno poljedelstvo 1 5 - 2 0 2 0 0 0 ( 2 0 Ž E ) Prireja živine na farmah 4 0 3 0 0 0 (36 ŽE) Gojenje alg~(Japonska) 1 6 0 0 2 2 0 0 0 Pridelava mleka* 7 9 ^ * 7 5 0 0 1 ( 9 0 Ž E ) ~~ Pridelava mleka*** ~ 1 0 8 0 8 I ( 1 2 9 , 7 Ž E ) * Pridelava mleka na anketiranih kmetijah * * Upoštevani so vsi neposredni energetski vnosi * * * Upoštevane so samo čiste kmetije 20 GEOGRAFSKI OBZORNIK B tekoči derivati električna energija H mineralna gnojila O zaščitna sredstva H naravni gnoj krmni dodatki r ' Vsi neposredni vnosi energije *Vnosi brez električne energije *Vnosi energije v obliki naravnega in mineralnega gnoja, tekočih derivatov in zaščitnih sredstev *Vnosi v obliki mineralnih gnojil, tekočih derivatov in zaščitnih sredstev Slika 9: Struktura neposrednih absolutnih agrokulturnih vnosov na anketiranih kmetijah v Gorenjskih Dobravah leta 1995. nimi dodatki kmetje povečujejo število živine, ker ima- jo premalo obdelovalnih površin na razpolago in obe- nem dosegajo višjo mlečnost. • Električna energija: kljub veliki porabi električne energije, ki v povprečju znaša 19 GJ/ha se njen delež v celotni energetski strukturi zmanjša ob vi- sokih vložkih naravnega in umetnega gnoja ter kr- mil. Ob upoštevanju vseh vnosov je z 2 0 % na dru- gem mestu za krmnimi dodatki, brez njih se njen delež poveča na 3 0 , 4 % . • Tekoči derivati: največji delež predstavlja nafta. Spe- cifični vnosi so znašali povprečno 1 1 GJ/ha, kar je bistveno manj kot na družbenih posestvih, kjer znašajo 1 8,9 GJ/ha (9). Delež tekočih goriv v ce- lotni strukturi vnosov je majhen in znaša 12,8%. V družbenem kmetijstvu tekoči derivati dosegajo tretjino vseh vnosov, v zasebnem kmetijstvu v Slo- veniji pa kar dve tretjini vseh vnosov. Električna ener- gija in tekoči derivati so v kmetijski prireji konstan- ta, vložki gnojil in krmnih dodatkov pa kažejo na veliko intenzivnost usmerjenega kmetijstva. • Fitofarmacevtska sredstva: v energetskem vredno- tenju je njihov delež izredno majhen in znaša 0,1 %, vendar ne smemo zanemariti toksičnosti. Specifična poraba na hektar pa znaša 0,081 GJ, kar je dvanajstkrat manj kot v družbenem kmetij- stvu. Na osnovi neposrednih energetskih vnosov lah- ko sklepamo, da je potencialno obremenjevanje oko- lja zaradi kmetijstva veliko, kakšne so možnosti de- janskega obremenjevanja, pa dobimo ob upošteva- nju lokalnih naravnih razmer. Predvsem pedološke razmere z globokimi in zmerno prepustnimi tlemi in raven relief zmanjšujejo dejansko obremenjevanje okolja. Intenzifikacija kmetijske pridelave je imela poleg pomembnih pozitivnih učinkov tudi negativne učin- ke na okolje. Kmetijstvo obremenjuje okolje predvsem 21 GEOGRAFSKI OBZORNIK z obdelavo z uporabo mehanizacije, velikimi vnosi energije predvsem v obliki mineralnih gnojil in raz- ličnimi melioracijami. Kmetijstvo onesnažuje tri po- membne sfere človekovega okolja: zrak, tla in vodo. Z intenzifikacijo kmetijske pridelave pa se seveda obremenjevanje oziroma možnost onesnaževanja stopnjuje. Kolikšen delež onesnaževanja prinaša kmetijstvo zaenkrat ni jasno, ker manjka tovrstnih raziskav. Tež- ko je določiti izvor škodljivih snovi v okolju, še zla- sti v gosto naseljenih pokrajinah, kjer se poselitev, promet, industrija in kmetijstvo tesno prepletajo. Kmetijstvo onesnažuje zrak z emisijami izpušnih plinov, vendar je to v primerjavi z industrijo in pro- metom majhen delež. Seveda pa kmetijstvo doprine- se k onesnaževanju zraka, predvsem pripomore h ki- slemu dežju. Iz živalskih iztrebkov se sprošča amo- nijak, ki pripomore k zakisanju tal. Kmetijstvo one- snažuje zrak tudi s smradom, ki neposredno zdrav- ju večinoma ni škodljiv. Najpomembnejše je obremenjevanje tal zaradi različnih energetskih vnosov, predvsem v obliki or- ganskega in tudi mineralnega gnoja. Poraba mine- ralnih gnojil je zmerna, saj ne dosega slovenskega povprečja. Kljub temu pa je gnojenje intenzivno, saj zaradi velikega števila živine nastajajo ogromne ko- ličine naravnega gnoja. Količina vnešenega dušika je dvakratno prekoračena, prav tako fosforja. V me- jah ostaja edino kalij. Ugoden pa je način oziroma čas uporabe, saj kmetje gnojijo v rastni dobi, od šti- ri do petkrat letno, kar pomeni, da enkratne koncen- tracije niso prevelike. Tla obdelovalnih površin omenjenih kmetij so pre- komerno založena s hranili. Največji problem pred- stavljajo nitrati. Del se jih iz zemlje izgublja z izpi- ranjem v talne in površinske vode, del pa v obliki pli- nov v ozračje. Izpiranje nitratov je povečano zara- di velikega vnosa le-teh z mineralnim in naravnim gno- jem. Dodatno spodbuja izpiranje velika količina pa- davin in njihova razporeditev. Tudi v rastni dobi, ko je gnojenje najintenzivnejše, prihaja do viška pada- vin. Zaviralno na izpiranje nitratov vpliva slabša pre- pustnost tal in debela plast prsti z veliko humusa. Ugodna je tudi raba tal, na travnikih z gosto rušo je izpiranje zmanjšano na minimum, prav tako na rav- nih tleh, kjer poteka večino kmetijske dejavnosti. Dva- krat sem opravila analizo prsti na različno gnojenih površinah in ugotovila, da so razlike v količini nitra- tov zelo majhne, kar je proti pričakovanju glede na količine uporabljenega gnoja. Gnojevka je do nedavnega veljala za neškodlji- vo zaradi organskega nastanka. V zadnjem času pa se ugotavlja prav nasprotno, zlasti na govedorejskih območjih. Osnovni problem je količina. Vpliv gno- jevke pa je močno odvisen od vrste tal, na katerih se uporablja. Na Oddelku za agronomijo Biotehnič- ne fakultete so opredelili tla, primerna za nanašanje gnojevke, na osnovi fizikalno kemičnih lastnosti in de- beline tal ter reliefa (5). Večji del kmetijskih tal ome- njene regije spada v skupino, kjer se jo sme uporab- ljati z določenimi omejitvami, del kmetijskih tal pa je v skupini, kjer je uporaba prepovedana, in sicer oglejena tla, hipoglej. Manjši del teh tal je bil hidro- melioriran in tam je uporaba dovoljena. Kmetijstvo onesnažuje vodo v prvi vrsti z gnoje- njem (4). Dolgo časa je za okolje škodljivo veljala samo uporaba mineralnih gnojil. Ta pomenijo nevar- nost za okolje zaradi povečanih količin dušika in fos- forja. V omenjenih vaseh pa je potrebno poleg mine- ralnih gnojil upoštevati tudi velike količine naravne- ga gnoja, ki nastaja zaradi intenzivne mlečne govedo- reje. Velika večina kmetov ima hleve na izplakova- nje in zato nastaja pretežno gnojevka. Leta 1995 jo je v treh vaseh nastalo 12.077 m3 ali 12.077.000 li- trov in zato bom opozorila na nekaj najpomembnej- ših dejstev v zvezi z njo. Pri gnojevki je še mnogo bolj kot pri mineralnih gnojilih pomemben čas polivanja. V nekaterih evrop- skih državah (uvaja se tudi že pri nas) imajo zakon- sko določeno obdobje uporabe oziroma neuporabe gnojevke. Gnojevka se ne sme uporabljati izven rast- ne dobe, ker je takrat izpiranje nitratov in izhlape- vanje dušika mnogo večje, prvo še posebej na zmrznjeni zemlji (5) in rastline takrat ne morejo po- rabljati nitratov. Pri pravilni uporabi je izkoristek ni- tratov do 80%, sicer lahko samo 3 0 % (1). Tudi v rast- ni dobi je zelo pomemben čas uporabe. Toplo vetrov- no vreme poveča izhlapevanje in možnosti ožiga rast- lin, ob dežju pa se poveča spiranje. Primernejša je bolj razredčena gnojevka, ki je lažje izkoristljiva in je obenem bolj enakomerno razpršena po obdelo- valnih površinah in tako na rastlinski odeji ne pov- zroča škode z ožigom. Po drugi strani pa hitreje pro- nica v tla in zahteva veliko dela pri razvažanju, s pa tem večjo količino porabljene nafte. Svojevrsten problem predstavlja skladiščenje, zlasti velikost gnoj- nične jame, ki naj bi zadostovala za šestmesečne ko- ličine ali vsaj štirimesečne, kar bi omogočilo upora- bo v najugodnejšem času. Temu kriteriju zadosti sa- mo 6 kmetij in celo kmetije z intenzivno živinorejo 22 GEOGRAFSKI OBZORNIK in velikimi količinami gnojevke nimajo zadosti veli- kih gnojničnih jam. Sčasoma bo gnojevka (v velikih količinah) posta- la breme za kmeta. V nekaterih zahodnoevropskih državah so postavili največjo dovoljeno živinorejsko gostoto (in s tem tudi količine proizvedenega organ- skega gnoja na hektar obdelovalne površine). Defi- nirana, vendar še ne sprejeta meja za Slovenijo, je 3 G N Z goveda/ha (3). To je meja, pri kateri lahko nastali organski gnoj brez škode vračamo v tla. V ome- njenih naseljih 5 kmetij presega to mejno vrednost, štiri med njimi so največje kmetije. Vse zgoraj omenjene navedbe so zgolje predpo- stavke o možnostih onesnaženja okolja. Nakazani so vplivi kmetijstva na okolje oziroma potencialne mož- nosti, ne pa dejansko onesnaženje. Da bi dokaza- la le-to, sem opravila analize vode, in sicer štirikrat v trimesečnem obdobju. Vsakokrat sem analizirala od 5 do 9 vzorcev tekočih površinskih voda, razen enega vzorca podtalnice in pitne vode iz vodovoda. Prvo vzorčenje sem opravila ob visoki vodi po pom- ladanskem gnojenju, nadaljni dve pri srednje viso- ki vodi, zadnje vzorčenje pa po daljšem obdobju su- hega in vročega vremena in ob srednje nizkem vo- dostaju. Rezultati analize so pokazali, da so bile vo- de proti pričakovanju glede na intenzivnost kmetij- stva dokaj čiste in so le malo presegale vrednosti, do- ločene za pitno vodo. Rezultati naloge so bili presenetljivi v več pogle- dih. Ugotovila sem, da je energetska poraba na hek- tar obdelovalnih površin zelo podobna na manjših in večjih kmetijah (in tudi količine dušika v tleh). Kljub te- mu, da slednje obdelujejo zelo intenzivno in dosega- jo visoke hektarske donose, prve pa so samooskrbne. To je v nasprotju s prepričanjem, da samo intenzivna kmetijska raba obremenjuje okolje, medtem ko je sa- mooskrbno kmetijstvo prijaznejše do okolja. Pokaza- la se je ne samo ekonomska vprašljivost majhnih kme- tij, ampak tudi ekološka. Se bolj presenetljive rezul- tate pa so dale analize voda, kar kaže na izjemno visok prag nosilnosti okolja na Gorenjskih Dobravah, ki so torej primerne za intenzivno kmetijsko rabo. Na koncu bi omenila še perspektive kmetijstva v iz- branih vaseh. Omejila se bom na okoljevarstvene, ekonomske se bodo še prehitro pokazale. Osnovni problem so premajhne kmetije. Ce bi kmetje imeli več obdelovalnih površin, jim za prirejo zadostnih koli- čin mleka, ki jim omogočajo modernizacijo kmeto- vanja in primeren življenski standard, ne bi bilo tre- ba tako intenzivno gnojiti, kupovati krme in krmnih dodatkov. Živinorejska gostota bi se znižala in koli- čine gnojevke bi se porazdelile po večjih površinah. Obremenjenost kmetijskih tal bi se tako zmanjšala in s tem tudi možnosti onesnaževanja okolja. 1. Ciraj, M. 199: Usmerjena raba gnojevke. Sodob- no kmetijstvo. CZP Kmečki glas, Ljubljana. 2. Lampič, B. 1995: Kmetijsko obremenjevanje oko- lja v energetski luči na Kranjskem polju. Diplom- ska naloga. Ljubljana. 3. Leskošek, /VI. 1993, Gnojenje. Kmečki glas, Lju- bljana. 4. Lobnik, F. 1989: Izbrana poglavja iz ekologije. Ka- tedra za pedologijo, prehrano rastlin in ekologi- jo. Ljubljana. 5. Monitoring onesnaženosti v kmetijstvu, 1994: Eko- loške obremenitve v kmetijstvu. Center za pedolo- gijo in varstvo okolja, Ljubljana. 6. Radinja, D. 1990: Kmetijstvo v energetsko-ekološ- ki osvetlitvi (tipkopis). ZIFF, Ljubljana. 7. Radinja, D. 1991: Kmetijsko obremenjevanje oko- lja na Slovenskem v energetski osvetlitvi ¡tipkopis). ZIFF, Ljubljana. 8. Radinja, D. 1992: Metodološka problematika prou- čevanja agrarnega obremenjevanja okolja na Slo- venskem v energetski luči (tipkopis). ZIFF, Ljubljana. 9. Radinja, D. 1993: Obremenjevanje okolja v Slo- veniji zaradi energijske intenzivnosti družbenega kmetijstva (tipkopis). ZIFF, Ljubljana. 10. Rejec Brancelj, I. 1993: Agrarnogeografska problematika Koprskega primorja z vidika vars- tva okolja. Magistrska naloga. Ljubljana. 11. Tivy, J. 1990: Agricultural ecology. Longman Group UK Ltd, Harlow. 23