Franjo   ČIček
Zgodbe o Tijeku Kijeku
13. Tijek v vojaški službi               čal od kovača. Vojaki so  ga na poti
m- ^    j   •                 iM          i          ~    An     zarabili, mu naložili nekaj vreč ovsa in
Tiste dni so se vah e preko nase do-      «         '         dU                .    __ hoče§ nQ_
movine  francoske  cete,  pred  katerm            _  ^          ^   yoziti   z   njimi         ,ti
so   se  umikah  Avstrijci.  Ti  so   delah    Q    d     Jy     izgovarjanje, da je v gro-
judem posebno ob cestah vehko nad                            «       ^    L.     zal    lo_   ge
logo, ko so Jim jemali zmla. zivmo m          . ,          •           ^
drugo kar brez plačila in jih še silili,    smetjal1 so sem       ,
da so morali za njimi voziti krmo, hra-        »Kaj   nam  mar  tvoj   grof,  vojna   je
no. ranjence in bolnike.                           v°Jna- klobasa pa klobasa«, so pravih.
Taikšna usoda je zadela tudi našega       »Tako tudi jaz ,p>ravim,« de Tijek in
Tijeka, ko ®a je neki dan z vozom vra-    vozi z njimi, videč, da je vsak ugovor
243
bob v steno. Dolgo pa le ni vozil. Ne-opaženo je izdrl vtikač iz prednjega kolesa, da so se kmalu nato skotalili z vrečami vred v obcestni jarek. Go-drnjaje so se vojaki pobirali in začeli popravljati kolo. Tačas pa je Tijek izbil vtikač na zadnjem kolesu. Ko so zopet pognali, jih je doletela ista smo-la. Le Tijdk je srečno odsikočil, ker je vohaJ, kdaj bo kiolo odletelo.
»Teža je iteža«, razlaga Tijek pova-ljanim vojščaikom. »Veste kaj, soldatje, dajte mi groš, pa skočim domov po močnejši voz. Grofa >sem žc itak sit, pa še eno kobilo mu odženem.« In je začel istrahovito udrihati čez grofa. Vo-jaki so mu verjeli in ker se na ta voz itak niso več upali, so mu dali celo dva groša, naj hitro pride z drugim vozom.
Tijek je urno pregledal in pritrdil v&a štiri kolesa, eno vrečo ovsa je ob-držal, da bo laže sedel, in naglo pognal.
»Zbogom. na onem sveitu se vidimo. presneti iblajtarji,« brunda skozi zobe in urno zavozi proti gradu.
Ali so vojaki ipresneto dolgo čakali na Tijeka in njegov voz! V grad <pa jih vendair ni bilo, grof je pač grof in Tijek  je bil  v njegovem  vanstvu.
14. Tijekova smrt in konec
Neumna navada je, da ljudje radi stavijo o Veliki noči, koliko bo kateri pojedel trdo kuhanih jajec. Tako si je tudi grof izmislil to budalost in oblju-
bil Tijeiku pol cekina, ako poje 12 trdo kuhanih jajec  drugo za drugim.
Tijek se jih je lotil in res srečno spravil pod streho. In še dve si je pri-voščil za naineček. Toda zvečer mu je
postalo slabo, itiščalo ga je v želodcu in nasledmji dan so ga našli mrtvega.
Grof je silno žaloval za Tijekom, po-sebno, ker mu jei prav za prav on bil kriv STnrti.
Poikopali so ga ipoleg Urha in mu na grob postavili skromen lesen briž s temle napisom:
Tukaj počivata Urh in naš Tijek, Urh je bil lačen, ko je umrl, Tijek pa jajec preveč je pojedel, naj bi oba Bog v nebesa povedel!