> 7096 AA 50040201 OSREDNJA KN...JI '±NICA 4 >. VJ.LHARJA j TRG REVOLUCIJE 1 P.FMT? ■ 1 66001 KOPER ,, I Št. ’08 (14.503) leto XUX. _________________ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bilje edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST -Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 ___ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1200 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 NEDELJA, 25. APRILA 1993 ITALIJA / DO IZBIRE MANDATARJA ŠE DALEČ DOLINA / VČERAJ IN DANES Scalfaro v težavah zaradi križnih vetov Tudi včeraj vrsta sestankov brez zelo jasnih stališč o novi vladi Danes pri Scalfaru predstavniki DSL, PSI in KD Vojmir Tavčar RIM - »IšCe se politik, pripravljen prevzeti nehvaležno delo, ki ne nudi velikih perspektiv za prihodnost.« Tako je ameriški New York Times v obliki malega oglasa včeraj ironiziral nad italijansko politično situacijo. In dodal, da kdor bo »po-testnem kolokviju sprejet v službo«, bo »zadolžen za oblikobanje novih pravil za volitve, ki bodo najbrž jeseni, najpozneje pa prihodnjo pomlad«. In dodal, da se bo »nesrečnež« moral spoprijeti s številnimi neznankami, med katerimi je zlasti podčrtal problem dela s politiki, ki se delijo »na tiste, ki doživljajo spremembe kot grožnjo za lastno prihodnost, in tiste, ki so se sprijaznili z nujnostjo spremembe in upajo, da bodo v tem spreminjanju uresničili svoje sanje o slavi«. Newyorški list je zelo točno zadel bistvo proble- ma, s katerim se v teh dneh spoprijema predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro ob formalnih posvetovanjih za imenovanje novega mandatarja. Posvetovanja in dialektika med strankami so v marsičem repriza starega sistema, ki se ga politične sile ne znajo znebiti kljub jasnim opominom volilcev zlasti ob referendumih 18. aprila. Po petkovem vrtincu srečanj in sestankov, se je včeraj ritem politike nekoliko upočasnil in žarometi noiv-narske pozornosti so bili usmerjeni predvsem na Kvirinal, kjer so se dopoldne in popoldne zvrstili predstavniki PLI, PRI, PSDI, Zelenih, MSI, SKP in Severne Lige. »Zdi se mi, da je predsednik republike v precejšnjih težavah,« je dejal predsed- nik komunističnih senatorjev Ludo Libertini. Dodal je, da je po njegovem mnenju dokončno zatonila možnost institucionalne vlade in da bo mandatar »maskiran« demokristjan. Ah je mislil na bivšega predsednika ustavnega sodišča Leopolda Elio? Ne Libertini ne ostali predstavniki SKP tega niso hoteli potrditi. Toda kandidatura bivšega predsednika ustavnega sodišča ne navdušuje DSL in Achille Occhetto je sinoči v bistvu zavrnil tako možnost. Vse kaže, da se stranka ne namerava angažirati v vladi, ki ne bi bila odraz novega in ki je ne bi vodil predsednik zbornice Giorgio Napolitano. Marsikdo sumi, da se v Ul. Botte-ghe oscure še niso dokončno odločiti in še nihajo med angažiranjem v vladi in željo, da bi v teh težavnih časih ne tvegali nepopularnosti tudi pod pritiskom SKP, ki je včeraj spet pozvala DSL, naj »se ne vpleta v potezo, ki bi imela značaj zmernosti«. Poleg Leopolda Elie je bilo včeraj slišati še imena ekonomista Romana Prodija, referendumskega li-derja Maria Segnija, dosedanjega premiera Giuliana Amata, pa tudi guvernerja državne banke Carla Aze-glia Ciampija, čeprav v tem trenutku ni veliko tistih, ki bi stavili na njegovo ime. Za Segnija so se zavzeti zlasti republikanci in - dokaj provokativno - tudi Severna liga. Referendumski li-der bi nedvomno pomenil znaten preokret v dosedanji praksi in bi podčrtal distanco od strank, vprašanje pa je, ati bi lahko zbral zadostno večino v palamentu. Ob Segnijevem imenu se na primer DSL razdvaja, pa tudi KD ni navdušena, saj bi imenovanje sardinskega parlamentarca klofuta zlasti starejšemu delu de-mokrščanskih veljakov. Danes dopoldne bo Oscar Luigi Scaliaro sprejel na pogovor še predstavnike PSI, DSL in KD. Tako bo imel celotno paleto stališč, mnenj, predlogov in vetov. Na tej osnovi bo predsednik moral odločiti in izbrati mandatarja. Morda že danes zvečer ali, verjetneje, v ponedeljek dopoldne. Naključje je tej izbiri dalo posebno simboliko, saj bo predsednik republike tehtal in izbiral ob obletnici splošnje vstaje, s katero je Italija pred skoraj 50 leti dokončno obrnila stran v zgodovini in zakorakala naproti novemu. Ati bo tudi Scalfarova izbira imela tak značaj? Sinoči se je na Kvirinal zadnji podal voditelj Severne lige Bossi (Telefoto AP) Z vodenim izletom po dolini Glinščice se je včeraj začel prvi dan »odprte meje«, ki jo že vrsto let uspešno organizira dolinska občina (Foto S. Ferrari, KROMA) ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Proslave 25. aprila na Tržaškem Kot drugod po državi bodo danes na Tržaškem številne proslave ob 48-letnici osvoboditve izpod nacifašizma. Osrednja svečanost bo v tržaški Rižarni s pričetkom ob 9.30. Prireja jo pokrajinski Odbor za obrambo vrednot odporništva in demokratičnih ustanov. ......................stran 3... Martinazzoli v Trstu: KD naj se ne sramuje osimskega sporazuma Tajnik Krščanske demokracije Mino Martinazzoli je sinoči pozval svoje tržaške somišljenike, naj izkažejo odprtost do vzhodnih sosedov. V svojem govoru je ostro napadel desnico in nacionaliste. ......................stran 2... Še veliko neznank za deželne volitve Volilna kampanja za Deželo se je začela v znamenju velike negotovosti, še ni jasno, kakšno pot bo ubrala stranka Slovenske skupnosti, medtem ko se bo DSL povezala z republikanci. SKP je izbrala slovenske kandidate za deželni svet in za tržaško pokrajino. ......................stran 3... Gorica: odprt sejem Espomego V Gorici so včeraj odprli 23. mednarodni blagovni sejem Expomego. Na njem razstavlja okrog 160 razstavljalcev, v glavnem iz Italije. Prisotni so, čeprav v manjšem številu kakor prejšnja leta, tudi razstavljalci iz Slovenije in Koroške. Na slovesnosti ob odprtju izražen optimizem za oživljanje gospodarstva. Sejem bo odprt do nedelje, 2. maja. ......................stran 5... Imola: Prost v prvi vrsti Alain Prost bo tudi danes, na četrti dirki letošnje sezone v formuli ena, startaI v prvi vrsti. Ob njem bo Damon Hill, njegov kolega pri Williams Renaultu, a v drugi vrsti bosta Michael Schumacher in Alain Prost. Velika nagrada San Marina v Imoli pa ne obeta nič dobrega za Ferrari: Berger je na skromnem 8. mestu, Aleši Se niže. .....................stran 21... BALKAN / MISIJA LORDA OWNA ■ D Srbi D Hrvati C] Nobene večine Nadzorstvo nad ozemljem Hrvati in Muslimani Karadžic zavrnil predlog o koridorjih Ministri ES za bombardiranje srbskih položajev - ZDA ne bodo ukrepale same BEOGRAD, ZAGREB -Voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžič je v soboto med pogovori s pogajalcem ES lordom Davidom Ovvnom v Beogradu zavrnil spremenjeni mirovni načrt razdelitve BiH na deset pokrajin. Lord Owen je bosanskim Srbom ponudil povezavo vzhodnih srbskih pokrajin z zahodnimi. Deset kilometrov široka koridorja bi potekala po Posavini in čez tuzlansko pokrajino, vendar je Karadžič ta predlog zavrnil. Owen je po prihodu na zagrebško letališče dejal: »Karadžič je ne samo bosanske Srbe, ampak ves srbski narod popeljal na zelo nevarno pot.« V Zagrebu se je Owen s predsednikom BiH Alijo Izetbegovi-čem in s hrvaškim predsednikom Tudmanom pogovarjal o najnovejših spopadih med Hrvati in Muslimani v osrednji Bosni. Owen bo danes ponovno odpotoval v Beograd, da bi srbske voditelje prepričal, naj se izognejo ostrejšim ukrepom ZN, ki naj bi začeli veljati 26. aprila. V Sarajevu se je v soboto mudila delegacija Varnostnega sveta Združenih narodov, ki jo je vodil venezuelski veleposlanik v svetovni organizaciji. »S tem dejanjem izražamo solidarnost s prebivalci Sarajeva,« je dejal venezuelski veleposlanik. Neznanci so v bližini Viteza streljali na britanske pripadnike modrih čelad, ki so na to odgovoriti z orožjem. To je prvič, da so se pripadniki mirovnih sil odzvati na napade. V Middlefartu na Danskem pa so se na neformalnem sestanku sešli zunanji ministri ES. Zavzeli so se za selektivno bombardiranje srbskih ciljev v BiH, zlasti Francija in Velika Britanija pa Se'vedno zavračata ukinitev prepovedi na prodajo orožja bosanskim Muslimanom. O razmerah na Balkanu je v petek govoril tudi ameriški predsednik Bill Clinton. Dejal je, da ZDA proti Srbom ne bodo ukrepale same, ampak samo v dogovoru z evropskimi partnerji. (Agencije) RUSIJA / REFERENDUM Rusi bodo danes odločili ali še podpirajo Jelcina Za obe strani gre za »odločitev o usodi Rusije« MOSKVA - Za obe strani gre za »odloči- nekod privedla že do stanja pomanjkanja in tev o usodi Rusije«, le da so si izhodišča in celo lakoti. perspektive povsem različne. Na eni strani Sinoči je Jelcin zadnjikrat spregovoril na so reformisti z Jelcinom na čelu, za katere je televiziji: bil je zelo odločen in je ponovno cilj tržno gospodarstvo in torej »ekonomska polemiziral s 1.068-clanskim parlamentom, normalizacija« države, na drugi pa pred- o katerem je dejal, da je »odveč«. Jelcin je sednik parlamenta Hasbulatov in ruski tudi dejal, da bo uspeh na referendumu ra- podpredsednik Ruckoj, ki očitata Jelcinu, zumel tudi kot privoljenje volivcev za spre-da je kriv za gospodarsko krizo, ki je po- membo ustave. Atentat v Londonu Ena smrtna žrtev, več kot 40 ranjenih in ogromna materialna škoda je obračun včerajšnjega atentata, ki ga je v londonskem cityju izvedla irska teroristična organizacija IRA. Eksploziv je bil v tovornjaku, parkiranem v bližini nebotičnika National Westminster Bank, policija pa je šifrirano telefonsko napoved atentata prejela pol ure pred eksplozijo. ...............................stran 23........ v goauci od ozta isšz POPUSTI DO 50% NA VSEH ARTIKLIH 2 IZJEMO ZLATA UL. CARDUCCI 49 - Tel. 0481/535€57 ;; ■ % ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Nedelja, 25. aprila 1993 NOVICE MILAN / NOVO SREČANJE S SODNIKI POLITIKA / MARTINAZZOLI V TRSTU Jutri odločitev glede dodatnega gradiva zoper Giulia Andreottija RIM - Palermsko tožilstvo bo v ponedeljek odločilo, ali naj posije senatnemu odboru za odvzem parlamentarne imunitete dodatno gradivo, ki ga je zahteval odbor. V bistvu bi moralo tožilstvo povedati ime človeka, ki naj bi, po pričevanju skesanca Baldassareja Di Maggia leta 1988 prisostvoval srečanju med bivšim premieram Giuliom Andreottijem, njegovim prokonzulom na Siciliji Salvom Limo, izterjevalcem Ignaziom Salvom in mafijskim bossem Totojem Riino. Sodniki doslej tega gradiva niso izročili zaradi preiskovalne tajnosti, ker zadeva Se drugo preiskavo v teku. Po novicah iz Palerma kaže, da naj bi nekateri med sodniki bili naklonjeni izročitvi tega gradiva, drugi pa naj bi bili Se neodločeni. In medtem ko na palermskem tožilstvu razmišljajo, se je Andreottijev branilec Odoardo Ascari vCeraj zavzel za to, da bi senat izročil gradivo in preiskavo sodiSCu ministrov. Očitno je, da si odvetnik in njegov klient pričakujeta drugačen odnos tega sodiSCa, predvsem pa želita pridobiti kar največ Časa, saj bi izročitev gradiva sodišču ministrov pomenilo zavlačevanje. Gesta obupa osumljenca v preiskavah o podkupninah ROVIGO - Karabinjerji in gasilci ter razni prostovoljci so ves včerajšnji dan iskali bivšega upravnega tajnika KD iz Roviga Gina Mazzolaia, ki je izginil brez sledu v petek. Krajevno sodstvo ga je pred nedavnim obtožilo, da je prejel 50 milijonov lir podkupnine pri gradnji bolnice v Adrii. Njegov avtomobil so našli včeraj zjutraj ob bregu Adiže, v njem pa je bilo kratko poslovilno pismo, v katetrem je Mazzolaio napisal, da ne more vec zdržati moralne more, čeprav se ima za nedolžnega, poleg tega pa je prosil domače, naj mu oprostijo za tak nečasten konec. Mazzolaio je star 68 let in ima dve hčeri. V Trstu posvet dežel s posebnim statutom TRST - »Dežele s posebnim statutom in načrt o reformi države«: pod tem naslovom bo pojutrišnjem, 27. aprila, v prostorih nekdanje Pomorske postaje v Trstu zasedanje predstavnikov skupščin in odborov dežel s posebnim statutom in avtonomnih pokrajin, ki se bo začel ob 9.30 in ga prireja deželna vlada FJK sporazumno s Tri-dentinsko-Južno Tirolsko. Na posvetu, ki se ga bo udeležil tudi bivši predsednik ustavnega sodišča in minister za dežele dr. Livio Paladin, bodo proučili možnosti o zagonu regionalizma in razčistili vlogo ter pristojnosti tako imenovanih diferenciranih avtonomij. Posvetovanje bo uvedel predsednik skupščine FJK Nemo Gonano in zaključil predsednik deželne vlade Vinicio Tu-rello, nanj pa pridejo na Čelu kvalificiranih delegacij Tarcisio Andreolli in Oskar Peterlini (Tri-dentinska-Južna Tirolska), Gianni Bazzanella in Marco Giordani (Avtonomna pokrajina Trento), Romano Viola (Avtonomna pokrajina Bočen), Giuseppe Campione (Sicilija), Francesco Steve-nin (Dolina Aosta) in Linetta Serri (Sardinija). Dvodnevno zasedanje o vzhodnih državah TRST - V kongresnem centru znotraj Velesejma v Trstu bo v sredo in Četrtek, 28. in 29. aprila, Studijsko zasedanje o »zakonodajno-normativ-nih in finanCno-valutnih vidikih« poslovanja z vzhodnoevropskimi državami (Slovenija, Hrvaška, Poljska, Romunija in države z območja bivše Sovjetske zveze), ki ga prirejajo skupaj sejemsko vodstvo, Trgovinska zbornica, Združenje industrijcev, Zveza za malo in srednjo industrijo pa tudi Job Creation Italiana iz Rima pod pokroviteljstvom Zavoda za zunanjo trgovino (ICE). Zasedanje predstavlja prvi moment manifestacije »4 t - Trieste Trade Technology Transfer« -njen drugi moment bo namreč razstavno-semi-narska prireditev v dneh 8., 9., 10. in 11. novembra, na kateri bodo predvsem preverili razvoj postopka za evropsko integracijo v luči novih privatizacijskih procesov in tržne usmeritve v vzhodnih državah, a Se zlasti učinkovitosti politike joint-ventures. Revija Panorama o vezeh med mafijo in sicilskimi framazoni RIM - V prihodnji številki tednika Panorama bodo objavili daljši članek o zvezah med mafijci in framazonskimi ložami na Siciliji. V njem piše, da ima palermski glavni tožilec Giancarlo Casel-li v rokah seznam z imeni 2.441 prostozidarjev, ki so včlanjeni v 113 sicilskih ložah. Med njimi je 29 takih, ki so tako ali drugače - zaradi vpletenosti v preiskave o mafijskih zloCinah ali pa zaradi sorodstvenih vezi z mafijci - neposredno povezani s Coso nostro. Omenjeni seznam je odkrila januarja 1986 v Palermu policija, ko je vodila preiskavo o večji skupini prekupčevalcev z mamili, vendar ga ni izkoristila, Ceš da ni pomemben. Dvojnik tega seznama pa je prišel v roke predsedniku parlamentarne protimafijske komisije Lucianu Violanteju, ki ga je izročil osrednjemu organizmu za pregon mafijcev DIA. O vezeh med mafijo in delom framazonskih lož znajo marsikaj povedati »skesanci« Buscetta, Calderone in Mutolo. PE5FJ . elektrogospodinjski stroji nore cene lil REX - ZEROVVATT - ARISTON - SILTAL npr. pralni stroji od 299.000 lir dalje brezplačno parkirišče PESEL TRST - Ul. Pecenco 4 (III. stranska ulice Cologna) Pomiti: kako je Fiat plačeval stranke Pooblaščeni upravitelj turinskega koncerna izročil preiskovalcem obsežno dokumentacijo Fiatov pooblaščeni upravitelj Cesare Pomiti, slikan med včerajšnjim pogrebom Guida Carlija v Milanu (AR) MILAN - Pred enim mesecem je ostro napadel milanske sodnike, sedaj pa se je odločil za popolno in odkrito sodelovanje. Poverjeni upravitelj in drugi mož koncema Fiat Cesare Romi ti se je vCeraj zjutraj spet srečal s poolom milanskega tožilstva, ki vodi preiskavo o podkupninski aferi. Kot je obljubil prejšnjo sredo, je Romiti izročil sodnikom obsežen dokument, v katerem opisuje odnose med Fiatom in politiki. Po polemikah prejšnjih dni, ko je tednik Espresso anticipiral vsebino Romi-tijevih izjav tožilstvu, je včeraj na milanskem sodišču prevladalo načelo molka. Izvedelo se je samo, da je Romiti v svojem dokumentu baje navedel na splošno odnose med koncernom in politiko, nato pa tudi tiste Fiatove firme, ki so izplačale politikom podkupnine. Končno naj bi tudi opisal Fiatov sistem za izplačevanje tega dodatnega »davka«. Po anticipaciji tednika Panorama naj bi med sredinim zasliševanjem Cesare Romiti najpogosteje omenjal imena Bettina Craxija, Ciriaca De Mite, Paola Cirina Pomicina in Giulia Andreottija. S tem Panorama v bistvu potrjuje to, kar je navedel Espresso, ki prav tako omenja ista imena. Panorama pa dodaja, da je Romiti med drugim omenil primer podjetja Telit, ki naj bi nastalo v dogovora med Fiatovo Teletro in javno družbo Italtel. Načrt je propadel, ker turinski koncern ni sprejel predlagane ma-nadžerke Marise BeUisario za poverjeno upraviteljico. »Uprli smo se, ker nismo hoteli, da bi del družbe dali v zakup PSI,« je baje dejal Romiti. Tednik navaja tudi, da naj bi se Fiatovo vodstvo odločilo za sodelovanje na sestanku 14. aprila, najbrž tudi pod pritiskom tistih manadžerjev, ki so tvegali zapor. Po tem srečanju je najprej (predsednik Gio-vanni Agnelli javno priznal izplačevanje podkupnin, nato pa se je Romiti odločil za spontano pričevanje. In vCeraj je s stolpcev dnevnika Corriere del-la Sera tudi ostalim indu-strijcem naslovil poziv, naj sodelujejo s pravico. Medtem pa se je tudi v precejšnji meri razblinila zadeva okoli Espressovih anticipacij. Kaže, da je vsebino svojega pričevanja novinarjem povedal osebno Cesare Romiti. (V.T.) »KD naj se ne sramuje Osimskega dogovora« Poziv tržaški stranki, naj se res odpre do sosedov Tajnik KD Martinazzoli za predsedniško mizo na Pomorski postaji v Trstu (foto KROMA) TRST - Vsedržavni tajnik Krščanske demokracije Mino Martinazzoli je sinoči pozval svoje tržaške somišljenike, naj pogledajo naprej in naj se resnično odprejo do Slovenije ter do ostalih vzhodnih sosedov. Rekel je, da se KD ne sme na noben način sramovati, ker je svojčas dosledno podprla Osimski sporazum. Za to dejanje je plačala zelo visoko ceno (v Trstu je izgubila skoraj polovico glasov), danes pa se ne sme izmikati pred težkimi, a zgodovinsko potrebnimi odločitvami, »ker tisti, ki v Trstu gledajo nazaj, se ne zavedajo, da je mogoče zgodovino ustaviti le z orožjem«. Opozorilo je bilo namenjeno krajevnim krščanskim demokratom, ki mislijo, da bi morala Italija spet zaCeti "osvajati" Istro. Martinazzoli je rekel, da je treba - posebno na Tržaškem - strogo ločevati domoljube od nacionalistov. On se ima za domoljuba (patriota), ki je kot Italijan Čustveno vezan na Trst, ki pa mora svoje italijanstvo gojiti in potrjevati v pozitivnem ter v odprtem odnosu do sosedov. Tržaška KD naj zato ne naseda vulgarni nacionalistični retoriki in naj se raje obrne k inteligentnemu delu tega mesta, ki dobro ve, da je edina per- spektiva Trsta v odprtosti in v ustvarjalnem sožitju. »Kar se mene tiče, se Čutim zelo blizu kulturi, ki jo poosebljata pisatelja Scipio Slataper in Claudio Magris,« je še povedal Martinazzoli, ki s tem gotovo ni razveselil desnice v tržaški KD: desnice, ki je Se vedno vplivna in glasna, a gotovo šibkejša, potem ko je bil za tržaškega pokrajinskega tajnika stranke izvoljen Silvano Ma-gnelli, predstavnik na- predne miselnosti in človek, ki je politično gledano zelo blizu odprtim stališčem škofa Bel-lomija. Martinazzoli je pred tržaškim shodom spregovoril tudi v Pordenonu. Tudi tukaj je pozval stranko, naj kljub hudim notranjim težavam pogumno ubere pot radikalne prenove. Samo z novimi voditelji bo lahko katoliška stranka še upala v konsenz širokih demokratičnih množic. Ce bo nasprotno prevladala težnja po ohranitvi oblastniške vloge pa je KD že danes obsojena na smrt. Pred Martinazzolijern je v Trstu spregovoril madžarski zunanji min1' ster Geza Jeszinsky. P°u' daril je potrebo po okrey pitvi vsestranskih veZ1 med Italijo in Madžarsko ter izrazil upanje, da bo Rim izkazoval se večjo pozornost kot doslej srednjevropskemu prostoru, ki ga je v zadnjem Času nekoliko zanemarjal. (S.T.) RIM - »Bela stvar« je še nedorečena Ni ne gibanje in niti stranka, lahko pa bi postala ah eno ali drugo. Pobudniki sestanka demokratičnih katolikov, ki je sledilo pvemu srečanju izpred enega meseca v Modeni, Čakajo prej na odgovor demokršCan-skega vodstva, predvsem pa članstva KD. Sele na tej osnovi bodo odločili, kaj jim je storiti. Vsekakor pa se bodo spet sesli pred 8. majem, ko zapade termin za predstavitev volilnih list za upravne volitve. Nedorečenost včerajšnjega srečanja, za katero je dal pobudo bivši minister in intelektualec Ermanno Gorrieri skupaj s predsednikom Acli Giovannijem Bian-chijem in drugimi katoliškimi razumniki, je po svoje logičen zaključek teme, ki je bila predmet skupnega razmišljanja. V bistvu so se udeleženci vpraševali, kakšna naj bo in s kakšnimi cilji naj bo sklicana ustanovna skupščina katoliških demokratov. Razmišljanje je odraz nelagodja v katoliških vrstah, ki je postalo še bolj izazito po zmagi DA na referendumih. V bistvu so se udeleženci vprašali, na katero stran naj se postavijo v nastajajoči demokraciji izmeniCnosti: med progresivne ali konservativne sile? Prepričani so namreč, da je prenavljanje stranke po poti, ki jo je nakazal tajnik KD Mino Martinazzoli pomembno, vendar ni veC zadostno, poleg tega pa ne odgovarja na vprašanje, kam naj se postavijo demokratični katoliki, med napredne ali konservativne sile, ker »s padcem berlinskega zidu in s krizo komunizma« ni vec prostora za »centristicno vlogo, kakršno je doslej imela KD«. In ob teh problemih je prišlo tudi do razhajanja med tajnico KD v Venetu in evropsko poslanko Rosy Bindi ter Gorrierijem in Bianchijem. Bindijeva, ki se včerajšnjega sestanka v Rimu ni udeležila, je v dolgem pismu med drugim poudarila svoje prepričanje, da je treba stimulirati Martinazzolija za hitrejše in odločnejše prenavljanje stranke ter sklicanje nove ustanovne skupščine, na katero naj bi povabili tudi Maria Segnija in njegove »ljudske reformiste«. Predvsem pa je zavrnila nujnost izbire med progresivnostjo in konservativnostjo. Pobudniki »bele stvari« pa razmišljajo drugače in želijo sodelovati s progresivnim taborom, predvsem pa hočejo osnovati enotnost demokratičnih katolikov s srečanjem med zdravim delom KD, Segnijem in socialno angažiranim delom katolikov. To bo tudi jasen znak prekinitve z dosedanjo partitok-ratsko prakso. Za končno odločitev pa bo treba počakati še nekaj tednov. RIM / KATOLIŠKI DEMOKRATI- POSEBNO BOGAT SPORED LETOŠNJE IZDAJE ŽE TRADICIONALNE POBUDE »Bela stvar«: gibanje ali stranka? »Od se si prta meja pomeni prostor, ločujeta dve prijateljski drž Okrogla miza o pomenu meje v današnji Evropi kjer avi« Udeleženci okrogle mize o pomenu meje v današnji Evropi (foto Križmančič/KROMA) TRST - Po jutranjem vodenem izletu po parku Doline Glinščice je včerajšnji prvi dan odprte meje v občini Dolina opomenila okrogla miza na temo »Kaj nam pomeni meja v Evropi danes«. Pozdrav gostom je podal dolinski Zupan Marino Pecenik, ki je pojasnil namen obude, da prirejanju odprte meje doda globljo vsebino. O vlogi »meje« skozi zgodovino, njeni bolj ali manj potencirani obliki je v uvodnem poročilu spregovoril prof. Jože Pirjevec. Danes so Časi berlinskega zidu in »obrambne Črte loCnice« med socialističnimi in kapitalističnimi evropskimi državami za nami: »Opdrta meja pa pomeni prostor, v RIM / PODKUPNINSKA AFERA Hišni pripor za Giuseppe Ciarrapica in Maurer Leoneja RIM - Znani poslovnež in predsednik nogometnega kluba Roma Giuseppe Ciarrapico je vCeraj na krovu rešilca po 33 dneh zapora zapustil kaznilnico Regina Coeli in se zdaj mudi v hišnem priporu na svojem domu. Ciarrapica so milanski sodniki obtožili, da je vpleten v nezakonito financiranje PSDI, zdaj pa je njegov primer prevzela rimska preiskovalna sodnica Augusta Iannini, ki je takoj sprejela zahtevo njegovih branilcev Fran-cesca Misianija in Anto-nina Vincija po hišnem priporu. Ianninijeva je včeraj odredila hiSni pripor tudi za Maura Leoneja, bivšega voditelja državne družbe ENI in sina bivšega predsednika republike Giovannija Leoneja. Tudi proti Mauru Leoneju so milanski sodniki bili izdali zaporni nalog, toda moški je zaporni ukrep prestal v rimski bolnišnici Forlanini, v kateri se mudi zaradi bolezni. Njegovi branilci so vCeraj izjavili, da se Leone za zdaj, žal, ne bo mogel vrniti domov, Ceš da se mu je zdravje Se poslabšalo, odkar ga je zadel zaporni nalog. PISMO UREDNIŠTVU Delež 9. korpusa NOV v osvobodilnem boju Na slovesnem sprejemu, ki ga je v VVashing-tonu priredil predsednik ZDA ob odprtju muzeja holokavsta Zidov v dragi svetovni vojni, in katerega se je udeležil tudi predsednik Slovenije Milan Kučan, so govorniki židovske skupnosti posebej omenili tudi prispevek slovenskih partizanov v skupnem medvojnem boju proti nacifašizmu, na spominski slovesnosti na pokopališču v Arlingtonu pa je bil omenjen zlasti prispevek slovenskega, našega primorskega 9. korpusa NOV, katerega zastava je bila v Špalirju. Vest so dale v svet mednarodne tiskovne agencije. Vsem bivšim pripadnikom enot 9. korpusa NOV Slovenije in posebej primorskim borcem je prijetno, v zadoščenje in ponos, da se po skoraj petdesetih letih v tako pomembnem in svetovno odmevnem okolju oživlja in vrednoti delež, ki ga je 9. korpus dal v skupnem boju za zmago nad naci-fašizmom. Ob letošnjih petdesetletnicah takratnih zgodovinskih dogajanj še toliko bolj. Eden od tisočih katerem se srečujeta dve prijateljski državi in predpostavlja, da to stičišče ni vprašljivo«. Prof. Pirjevec je pri tem omenil tržaške nacionalistične sile, ki se še niso sprijaznile z obstoječo mejo med Italijo in Slovenijo, nasprotno, nevarno spodbujajo javno mnenje k nostalgičnemu revanšizmu. Aurelio Juri, župan prijateljske Občine Koper, ki od vsega začetka sodeluje pri prirejanju odprte meje, je v svojem posegu poudaril vidno vlogo obeh majšin v spodbujanju teh vsakoletnih srečanj. Novinar Piccola Matteo Laudato je ovrednotil nekatere pojave na področju medijev. Tudi Saša Rudolf, odgovorni urednik Radia Trst A, je dal poudarek na vlogo medijev v ustvarjanju pravega vzdušja na tem obmejnem pasu, važen dosežek za uveljavljanje odprte meje pa je nakazal v uresničitvi skupne manjšinske televizije, ki bi v širšem prostoru povezovala obe narodnostni manjšini. Prisotne sta pozdravila še predstavnik tržaške pokrajine in slovenski konzul v Italiji Jože Sušmelj, v razpravo pa je posegel tudi Edvin Švab, bivši dolinski župan in sploh najprizadevnješi pobudnik odprte meje. Sinoči z množično kulturno prireditvijo in nastopom zborov in instrumentalnih skupin breških društev je doživelo ponovno odprtje občinsko gledališče France Prešeren v Boljuncu. Danes pa se odprta meja v dolinski občini nadaljuje s pohodom na Socerbsko planoto, srečanjem lovcev na Beki in popoldansko proslavo 25. aprila v Dolini. TRST Nedelja, 25. aprila 1993 25. APRIL / OBLETNICA ZMAGE NAD NACIFAŠIZMOM Proslavljanje osvoboditve Osrednja slovesnost v noši pokrajini bo v tržaški Rižarni s pričetkom ob 930 Danes italijanska država pro-sljavlja 48-letnico osvoboditve izpod nacifašizma. V Trstu bo osrednja svečanost v Rižarni s pričetkom ob 9.30. Prireja jo Odbor za obrambo vrednot odporništva in demokratičnih ustanov. Po katoliškem, judovskem in srbsko-pravoslavnem verskem obredu bodo o pomenu odporništva govorili izredni komisar tržaške Pokrajine Mario Marrosu, deželna tajnica sindikata UIL Adele Pino, predsednik ZSKD Ace Mer-molja in nosilka zlate kolajne za vojaške zasluge Paola Del Cin. V miljski občini bo delegacija občinske uprave s predstavništvom VZPI-ANPI danes najprej ob 9.30 položila venec pred spomenikom padlim pri Korošcih, glavna proslava pa bo takoj po 10. uri na Trgu Marconi, kjer bodo navzoče nagovorili poslanec VViller Bordon, predsednik krajevne VZPI-ANPI Giorgio Marži in prof. Jože Pirjevec, zapel pa bo zbor Jadran. V repentabrski občini bodo danes proslavili osvovoditev izpod nacifašizma z začetkom ob 11.30 pred spomenikom padlim v Repnu, ki so ga fašistični mazači pred nedavnim oskrunili. Sodelovali bodo domači osnovnošolski otroci in razni zbori. V devinsko-nabrežinski občini bo delegacija občinske uprave skupno s predstavništvom VZPI-ANPI od 8. ure dalje polagala vence pred spomenike padlim po vaseh, ob 10. uri pa bo na glavnem trgu v Nabrežini osrednja proslava, na kateri bodo govorili župan Caldi, podžupan Brecelj in predstavniki borčevskih organizacij. V Križu bo krajevna VZPI-ANPI priredila z začetkom ob 10. uri sprevod od Ljudskega doma do rojstne hiše heroja Josipa Verginelle, kjer bo slovesnost z nastopom zbora Vesna. Odbor za proslavitev zmage odporništva od Sv. Ivana, iz Pod-lonjerja, Lonjerja in Katinare bo priredil proslavo danes z začetkom ob 11.15 pred svetoivanskim Narodnim domom. Krožek Kras SKP pa bo danes od 11.30 dp 12.30 polagal vence pred spomenike po vzhodnokraških vaseh. SKGZ poziva k udeležbi na proslavi v Rižarni Tržaški pokrajinski odbor SKGZ je ob dnevu odporništva izdal tiskovno sporočilo, s katerim poziva k udeležbi na današnjih spominskih protifašističnih slovesnostih na Tržaškem. Poziv k prisotnosti je v Trstu Se toliko bolj umesten ob poskusih. da bi se vrednote odporniškega gibanja izničile z izzivalnimi pobudami, ki so našemu mestu lahko samo v veliko sramoto. V to nazadnjaško igro se vključuje predlog tržaškega župana o poimenovanju ulice po nekdanjem fašističnem županu Paniniju, ki je bil tržaški »podesta« v najhujših letih nacifašistične okupacije, ko so tisoči primorskih antifašistov izginjali v krematoriju tržaške Rižarne. Tržaškemu županu se je v deželnem svetu pridružil listarski kolega Gambassini z nezaslišanim napadom na slovenska deželna svetovalca in predlogom, naj se z deželnimi finančnimi sredstvi podpre proslava ob obletnici smiii pripadnikov zloglasne fašistične enote »X Mas«, ki so padli v Trnovskem gozdu. Taksni predlogi niso vredni le ostre obsodbe ampak tudi odločne reakcije vseh demokratičnih sil, ki tolikšnih žalitev idealov odporniškega gibanja ne morejo dopuščati. ______________POLITIKA / DEŽELNE VOLITVE__________ DSL v povezavi s PRI Še nejasna izbira SSk SKP brez Spetiča, Lipovec glavni slovenski kandidat Demokratična stranka 7 Z nega kapitala«. V tržaški levice se bo za deželne ___SAND0R 1ENCE_ psi je torej politični volitve povezala z republikanci, Lista za Trst z liberalci, socialdemokrati z Zeleno listo marjetice. Dva dni pred iztekom roka za predložitev volilnih simbolov in povezav so to edini sklepi za junijske volitve. Vse ostalo je še v popolni negotovosti, začenši s potjo, ki jo bo ubrala stranka Slovenske skupnosti. Po spodletem poskusu povezave s Krščansko demokracijo ima ta stranka sedaj na razpolago nekatere druge možne rešitve. Govori se o možnosti povezovanja s Furlanskim gibanjem, z Orlandovo Mrežo in tudi s Komunistično prenovo, v teh pogojih pa tudi ni zkljuCe-no, da se bo SSk predstavila na volitvah kar sama. O tem je sinoči sklepalo strankino deželno tajništvo. Nosilec kandidatne liste SKP za Deželo bo Fausto Monfalcon, na kandidatni listi pa so tudi Slovenci Sergij Lipovec, Tatjana Turko, Tatjana Malalan por. Kneipp, Rada Cergol in Oskar Kjuder. Med kandidati ni Stojana Spetiča, ki je svojo izbiro utemeljil s potrebo, da se v stranki, tudi med Slovenci, uveljavijo novi ljudje in da torej pride v njej do globoke prenove. Spetič, kot nam je povedal, pa se še zdaleč ne umika iz aktivne politike, saj bo gotovo imel druge priložnosti (glej skorajšnje jesenske parlamentarne volitve) za ugledne kandidature. Iz vrst SKP se je tudi zvedelo, da je ta stranka včeraj ponudila Slovenski skupnosti "tehnično možnost" volilnega povezovanja. Spetič nam je glede tega povedal, da Komunistična prenova sicer zelo kritično ocenjuje znana pogajanja med SSk in KD in dosedanje sodelovanje slovenske stranke v deželni koaliciji, pristavil pa je, da imata SKP in SSk do manjšinskih vprašanj zelo sorodna stališča. Od tod možnost, da se obe stranki povežeta za deželne volitve, a pod pogojem, da SSk v primeru, izvolitve deželnega svetovalca ne vstopi v koalicijo s KD. DSL se bo, kot rečeno, volilno povezala z republikanci. Gre za sporazum, ki je dozorel predvsem na deželni ravni in ki je naletel na nasprotovanje strankine slovenske komponente. Na včerajšnji seji deželnega odbora se je za povezovanje s PRI izreklo 16 elanov, proti pa jih je bilo pet, med drugim tu- di sen. Darko Bratina, Miloš Budin in Ravel Kodrič. Slovenci v DSL so torej imeli zelo velike pomisleke nad povezovanjem s PRI, mnogi od njih so se nasprotno prizadevali za povezavo s SSk. Uradnih stališč o poteku tržiške seje še ni, Kodrič nam je glede tega vsekakor povedal, da si je SSk s pogajanji s KD v marsičem sama zaprla vrata. V Trstu se bodo za DSL potegovali za Deželo dosedanji svetovalci Budin, Perla Luša in Ugo Poli. V Trstu bodo 6. junija tudi pokrajinske volitve, ki pa bodo z razliko od deželnih, potekale na osnovi popolnoma nove volilne zakonodaje. Najvažnejša novost zadeva direktno izvolitev predsednika Pokrajine. Nacionalistični kandidat Sardos Albertini ima novega podpornika, ki je socialistični senator Ar-duino Agnelli. Slednji, ki je tudi elan LpT, je v nekem intervjuju rekel, da se bodo na upravnih volitvah pomerili z nasprotniki in zagovorniki osimskega dogovora. On je seveda na stranki nasprotnikov Osima in torej podpira Sardosa Al-bertinija, saj so bili po njegovem ti sporazumu »sad zarote mednarod- razkol sedaj res neizbežen! SKP je za kandidata za predsednika Pokrajine izbrala Dennisa Vi-siolija, med kandidati za PalaCo Galatti so tudi sen. Jelka Gerbec, Elena Legiša, Bianka Furlan in Igor Pavletič. Komunistična prenova je torej izbrala svojo samostojno pot za predsednika pokrajinske uprave, še vedno pa upa v skupno kandidaturo levice, ki pa je trenutno ni na obzorju. SodeC po razvoju dogajanj je najbolj verjetno, da bo do združevanj in do zavezništev za Pokrajino prišlo v balotaž-nem glasovanju, 20. junija, na katerega se bosta pomerila kandidata, ki bosta dobila največ glasov. Eden od njiju bo skoraj gotovo Sardos Albertini. LpT je včeraj z notarskim aktom potrdila zavezništvo s PLI in z drugimi "avtonomističnimi gibanji" iz dežele, ki so se združila v Listo za Italijo. Glavna tržaška kandidata sta Gianfranco Gambassini in pokrajinski podtajnik Roberto Antonione. Kandidati za PSI za Deželo bosta, poleg odbonika D ari a Ter-sarja, tudi tržaška občinska odbornika Alessan-dro Perelli in Roberto De Gioia. _______NABREŽINA / OBČNI ZBOR V DOMU GRUDEN_ Več kot zadovoljiv poslovni obračun nabrežinske hranilnice Na rezultate so vplivali neugodni zunanji in notranji pogoji KRIZA / SPROSTILI POSOJILO 38 MILIJARD LIR Svež kisik za Tižaški Uoyd Sindikalisti pri Saru zaradi razmer v Tržaškem arzenalu REPEN / V KRAŠKI HIŠI Na ogled »karpuoni«, delo »čudovitih rok« lepenskih tečajnic Tržaški sindikalisti iz vrst CGIL, CISL in UIL imajo Čedalje vec opravila zaradi krize, ki je zajela podjetja z državno udeležbo. Ponekod so se razmere še dodatno zaostrile - zgovoren primer sta zadnji stavki uslužbenk tekstilne tovarne Filatura Triestina e Al-tessano in osebja Tovarne velikih motorjev pri Boljuncu, za katero je bilo treba žrtvovati velike površine slovenske plodne zemlje in v kateri so malokdaj vec kot petdesetodstotno izkoristili proizvodno zmogljivost, drugje je položaj nekako zamrznjen - recimo v škedenjski železarni, a le tu in tam je mogoče zapaziti kakšen redek, spodbuden korak naprej. To velja denimo za v gotovem pogledu najodmevnejši krizni primer -Tržaški Lloyd: v torek so na redni in izredni seji upravnega sveta predstavniki holdinga Fin-mare odobrili obračun za lansko leto, ki izkazuje 12 milijard lir zgube, in hkrati znižali glavnico na 4,5 milijarde lir, predvčerajšnjim pa je prišla iz Rima ugodna vest, da je vlada sklenila sprostiti državno posoji- lo v višini 38 milijard lir, ki naj bi ohranilo Lloyd pri življenju vsaj še kakšne štiri mesece, da bi medtem poiskali ustreznejšo, predvsem pa trajno rešitev. Z druge strani so se sindikalisti CGIL, CISL in UIL sestali s podpredsednikom deželne vlade oziroma odbornikom za industrijo Ferrucciom Saram glede bodočnosti Tržaškega arzenala sv. Marka, za katerega ni predložil holding Fin-cantieri še nobenega razvojnega načrta in mu zaradi tega grozi popoln propad. Med slovenskimi denarnimi zavodi na Tržaškem je v petek zvečer prva opravila redni letni občni zbor Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini (na sliki - foto KrižmanCiC) . Predsednik upravnega sveta Gnido Zidarič, predsednica nadzornega odbora Marija Marc in ravnatelj Milan Vremec so elanom denarne zadruge (ob koncu lanskega leta jih je bilo 341 z 20 novimi elani) podrobno opisali lansko poslovanje hranilnice, tako v številkah kot glede na pogoje, v katerih je morala delati. Splošni gospodarski zastoj in zaključek investicijskih del so namreC močno vplivali na poslovne rezultate, bilančni uspeh pa je kljub temu vec kot zadovoljiv. Cisti dobiček je znesel nekaj vec kot 113 milijonov lir, Cisto premoženje zavoda pa je doseglo 3,4 milijarde lir in se je glede na leto prej povečalo za 3,43%, medtem ko je skupaj z raznimi skladi doživelo 5,6-odstotni porast. Tudi lansko poslovno leto je potrdilo trend nizanja navadnih hranilnih vlog in pologov na tekočih računih, ki jih varčevalci vse bolj opuščajo v korist bolj donosnih oblik varčevanja, kot npr. hranilnih pisem, ki so lani doživela pravi boom z vec kot 80-odstotnim porastom. Petkov občni zbor je poleg predstavnika občinske uprave, podžupana Breclja, pozdravil tudi predsednik deželne zveze kmečkih in obrtnih hranilnic , ki je orisal naloge in izzive, ki jih nov Cas postavlja pred sistem teh denarnih zadrug. V petek smo se lahko prepričali, v kolikšni meri naši ljudje Čutijo navezanost na etnografsko dediščino in z odkrivanjem svojih korenin dejansko izpričujejo svojo pripadnost. V prijetno toplem pomladanskem mraku je na sugestivnem prizorišču Kraške hiše v Repnu nad sto obiskovalcev najprej začarano prisluhnilo pozdravnim akordom Tartinijeve Sonate v izvedbi Godalnega kvarteta Glasbene matice, nakar je predsednik Zadruge Naš Kras Egon Kraus predstavil skupino osmih domačink (na sliki - foto Magajna), ki so na pobudo KD Kraški dom pod mentorstvom Marte Košuta na dveletnem tečaju z izjemno roCno spretnostjo izdelale dragocene karpuone, se pravi svilene naramne šale, ki so pristni dopolnilni element mediteranske narodne noše. To ogrinjalo se je v naših krajih v zadnjem poldrugem stoletju še posebej uveljavilo in predstavlja nekak simbol sinteze in pripadnosti. Ob Krausovi ugotovitvi, kolikšna požrtvovalnost in ljubezen sta bili potrebni za izdelavo tega karakterističnega ogrinjala, kakršnih danes ni mogoče vec dobiti, se je predsednica KD Kraški dom Vesna Guštin toplo zahvalila Košutovi za ves njen trud v zadnjih štirih letih in obudila spomin na vse nitke, ki so jih pretaknile pri šivanju in vezenju noše oziroma karpuona. Obenem je izrekla čestitke ob trojnem srebrnem jubileju, ki prav letos slavijo Zadruga Naš kras, Kraška ohcet in obnovljena Kraška hiša. (Naj v tej zvezi še povemo, da je bil v petek tudi občni zbor Zadruge Nas kras, o njem pa bomo zaradi pomanjkanja prostora poročali v eni prihodnjih številk Primorskega dnevnika.) Ko so v razstavni galeriji prižgali žaromete, so se lahko obiskovalci v primerjavi s starimi izvirniki na svoje oCi z občudovanjem in odobravanjem prepričali, s kolikšno spretnostjo so oblikovale karpuone »Čudovite roke« (to definicijo je uporabila mentorica) domačih vezil Nevenke Bizjak, Majde Colja, Nede Guštin, Nadje Komar, Marine in Silvane Puric ter Mare in Silvane Škabar. Razstava bo odprta ob nedeljah in praznikih od 11. ure do 12.30 oziroma od 15. do 18. ure (-bs-) NOVICE Komisija za Trst odobrila proračun Komisija, ki upravlja Sklad za Trst, je odobrila proračun za letošnje leto in program o porazdelitvi finančnih sredstev za štiriletje 1990-1993, pri čemer se je v bistvu držala vodil iz preteklosti. Tako je na primer potrdila višino prispevkov, ki so bili že predvideni za škedenjsko železarno, papirnico Burgo in tržaški Sitip. Kar zadeva Ustanovo za tržaško industrijsko cono (EZIT) je komisija sklenila finansirati spefificne projekte (uresničitev pete faze del za izpopolnitev železniške infrastrukture in ploščadi za'skladiščenje toksičnih odpadkov), glede Avtonomne ustanove za tržaško pristanišče (EAPT) pa se je odločila za nove finančne posege v korist njenih infrastruktur. Nadaljnja sredstva je komisija namenila Univerzi in drugim ustanovam, ki se bavijo z znanstvenimi in uporabnimi raziskavami, a po že ustaljeni praksi bo 1, 5 milijarde lir nakazala vladnemu komisariatu, ki bo denar uporabil za pomoč kulturnijm, športnim, socialnim in vzgojnim dejavnostim. V štiriletni perspektivi pa je omenjena komisija izdelala naCrt o izkorišCenju sredstev iz Sklada za Trst v prid družbe Monteshell (za preustroj bivše Aquile), ustanov EZIT in EAPT ter med drugim raziskovalnega centra pri PadriCah. Po referendumih nove naloge za katoliške demokrate Jutri, ob 20.30, v konferenčni dvorani ENAIP, v Istrski ulici 57, bo na sporedu javno zasedanje na temo “Italija po referendumu: nove poti za katoliške demokrate". Glavno poročilo bo imel vsedržavni predsednik ACLI Giovanni Bianchi. Prisotnost vsedržavnega predsednika ACLI v Trstu je velike važnosti zaradi vpliva, ki ga organizacija ima v katoliških krogih. Obenem se tudi zavzema za spremembo volilnih zakonov, saj se je na referendumih odločno zavzela za “DA“. V Gradcu manifestacije posvečene Trstu Jutri se bo v Gradcu zaCel niz manifestacij, na katerih bodo predstavili vrsto pobud, ki prikazujejo naše mesto v vseh njegovih aspektih in značilnostih. Turizem, kultura in gospodarstvo bodo glavne teme, o katerih bo govor na raznih manifestacijah; tržaško ponudbo bodo predstavili predsednik turistične ustanove Elio Tafaro, ravnatelj Paolo De Gavardo, v imenu tržaške Občine in Trgovinske zbornice pa bosta prisotna odbornik Alessandro Perelli in predsednik Trgovinske zbornice Giorgio Tombesi. Program bodo predstavili na tiskovni konferenci jutri dopoldne v graškem casinoju. S tem v zvezi je občinski odbornik Perelli želel podčrtati pomen tega srečanja na Štajerskem; na tak naCin se bodo še utrdili odnosi med mestoma, ravno tako pa tudi kulturne izmenjave med pobratenima mestoma. Odbornik Perelli se je tudi zavzel za Cim širše sodelovanje med upravama obeh mest in to na vseh ravneh. Francoska letalonosilka in ameriška fregata odpluli iz Trsta Francoska letalonosilka Clemenceau in ameriška fregata Havves sta včeraj po enotedenskem postanku zapustili tržaško pristanišče. Letalonosilka Clemenceau, ki ima na krovu preko 2.000 elanov posadke in približno trideset letal, je odplula v Jadransko morje, kjer bo sodelovala v mednarodni akciji, ki skrbi za embargo Srbiji in nadzor v zračnem prostoru. Na krovu fregate Hawes je včeraj prišlo do zamenjeve v poveljstvu: prevzel ga je kapetan R. P. Donahue, ki je zamenjal Francisa D. De Masija, ki se je lansko leto mudil v našem pristanišču na krovu torpedovke Coontz. Drobna črna kronika Policija je vCeraj aretirala 46-letnega italijanskega državljana S.B. zaradi upiranja in žaljenja javnih oseb. Tiskovni urad kvesture nadalje sporoča, da je osebje miljskega komisariata izgnalo z italijanskega teritorija štiri albanske državljane (med 30. in 38. letom starosti), ki so skrivaj na gozdnatem področju prekoračili slovensko-italijansko mejo. Izgnali so tudi osem albanskih državljanov1, ki niso imeli veljavnih dokumentov za bivanje na italijanskem ozemlju.V tem primeru je prišlo prvič do izvajanja zakonskega odloka 107/93, ki vsebuje važne novosti glede zapornih kazni in izgnanstva tujih državljanov iz države. Vse te osebe so policijski organi prijavili sodnim oblastem zaradi protizakonitega vstopa v državo. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 z Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 -533382, fax 0481 -532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NI A, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT-45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73j73 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 .»ji Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ITj Kniga in razstava o zgodovini Banov Umu '*■ ■ghijjr ■Sl EJ* / J Mpjl . ■ ; ' ■gj iPler V Ovčarjevi hiši pri Banih so predsinočnjim predstavili zelo zanimivo in skrbno urejeno knjigo o preteklosti vasi z naslovom "Ondile čez stari vrh“, ki jo je uredila mlada domačinka Kristina Kovačič. S članki in prispevki so sodelovali Številni raziskovalci, zgodovinarji in publi- cisti. Vzporedno s predstavitvijo knjige so odprli tudi dokumentarno razstavo o zgodovini Banov, ki bo odprta mesec dni (do 23. maja). Na petkovi kulturni prireditvi (foto KROMA), ki se je je udeležilo veliko število ljudi, je spregovoril istrski pisatelj Marjan Tomšič. Za prijetno kulturno in človeško doživetje pa je poskrbela Zenska skupina ”Stu ledi“. Za pobudo je poskrbelo domače društvo Grad ob sodelovanje odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici. Knjiga o zgodovini Banov je vsekakor publikacija, ki jo je vredno prebrati. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - KROŽEK KRAS prireja na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah PRVOMAJSKI PRAZNIK Petek, 30.4.: ob 20.00 otvoritev razstave “1. maj”. -Sobota, 1.5.: ob 12.00 odprtje kioskov, ob 17.00 nastop godbe V. PARMA iz Trebč in ob 19.00 ples z ansamblom KRT. - Nedelja, 2.5.: ob 15.00 odprtje kioskov, ob 17.00 koncert TTPZ P. TOMAŽIČ, ob 19.00 ples z ansamblom KRT. Vabljeni! KD in ZPZI. Grbec iskreno Čestitata igralcu Stanetu Raztresena ob visokem življenjskem jubileju Slovenski dijaški dom -Trst Zeleni center ■ Vrhpolje pri Kozini Danes ob 15. uri KULTURNA ZABAVA Pel bo MPZ Slavnik, na harmoniko bo igral Tiberio Mauri s prijatelji. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu EDO RAVNIKAR IN NJEGOVA KRITIČNA STALIŠČA DO SODOBNE SLOVENSKE STVARNOSTI Predavanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, jutri, v ponedeljek, ob 20.30. □ naši sladoledi so pripravljeni samo z naravnimi sestavinami □ velik senčnat vrt □ prostorno parkirišče Shajališče poznavalcev pravega domačega sladoleda SAMI Sl PRIPRAVITE POROČNE BOMBONIERE Ul. Manzoni 18-TRST Tel. 632123 I?" H HlSUillH BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA VABILO DELNIČARJEM__________________________ na redni občni zbor, ki bo v prvem sklicu dne 27. aprila 1993 ob 18. uri v Kongresnem centru Pomorske postaje v Trstu, nabrežje Bersaglieri 3 in v drugem sklicu V SREDO, 28. APRILA 1993 ob isti uri in v istem kraju z naslednjim vrstnim redom: 1. Poročili Upravnega sveta in nadzornega odbora; 2. Odobritev bilance poslovne dobe 1992 in zadevni sklepi; 3 . Določitev sejnine upraviteljem in honorarja nadzornikom; 4. Imenovanje upraviteljev in nadzornikov za obdobje 1993 -1996; Za udeležbo na obenem zboru in pravico do glasovanja se upoštevajo veljavni zakonski predpisi. v Upravni svet SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE KRSTNA UPRIZORITEV Milan Kleč VSEGA JE KRIVA MARJANA DERŽAJ Režija: Dušan Mlakar Danes, 25. 4. ob 16.00 Abonma RED G V sredo, 28. 4. ob 20.30 Abonma RED D V Četrtek, 29. 4. ob 20.30 Abonma RED E VZPI - ANPI in barkovljansko društvo prirejata okroglo mizo na temo BARKOVLJE PRED 50 LETI ODPORNIŠTVO IN OSVOBODILNO GIBANJE Uvodna misel prof. Teodoro Sala, Neva Lukeš in dr. Skerk. V torek, 27. t. m., ob 20. uri v Ul. Cerreto 12. KINO AKtaiUN - Ib.43, Iti.30, 20.25, 22.15 »La scorta«, r. Ricky Tognazzi, i. Claudio Amendola, Enrico Lo Verso. EXCELSIOR - 16.45, 17.45, 20.00, 22.15 »Notti selvagge«, r.-i. Cvril Collard, prepovedan mladini pod 18. letom. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »La moglie del soldato« r. Neil Jordan, i. Stephen Rea, Miranda Richardson. NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Accer-chiato« i. J. C. Van Damme. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Abuso di potere«, i. Kurt Russel, Madeleine Stowe. NAZIONALE 3 - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Gli Aristogatti«, prod. VValt Disney. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Rico-mincio da capo«, i. Bill Mur-ray. GRATTACIELO - 17.45, 19.50, 22.00 »Alive - I so-pravvissuti«, i. Ethan Hawke, Vincent Spano, Josh Hamilton. MIGNON - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Sommersby«, i. Richard Gere in Jodie Fo- EDEN - 15.30, 22.10 »Časa d'appuntamento: puttana dal la testa ai piedi«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 19.15, 20.00, 22.00 » Scent of a wo-man - Profumo di donna«, i. Al Pacino. LUMIERE - 17.00, 19.30, 22.00 »Luna di flele«, r. Roman Polanski. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Caccia alle farfalle«, r. Otar Iosseliani. RADIO - 15.30, 21.30 »L’appetito della notte«, porn.. prepovedan mladini pod 18. letom. VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 25. aprila. 1993 DAN VSTAJE Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 20.04 - Dolžina /Obutve in usnjeni izdelki Alenka Prosek 111 Predstaulja: pomladno-poletne modne novosti J TEBN-AGERS by Bimbi Eleganti S.n.c. obleke za prvo obhajilo in birmo TRST- Ul. Carducci 45 Tel. 040/636924 dneva 14.02 - Luna vzide ob 7.57 in zatone ob 23.48. Jutri, PONEDELJEK, 26. aprila 1993 PAS VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,5 stopinje, zračni tlak 1015,3 mb narašča, veter 8 km na uro, jugozahodnik, vlaga 71-od-stotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 13,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Sarah Zucchiatti, Jessica Stiglia-ni, Ester Gaudenzi, Elisa Slobez. UMRLI SO: 75-letni Car-lo Urbani, 90-letna Elisa Broggi, 79-letni Antonio Pasquotti, 71-letna Ada Do-brigna, 82-letni Domenico Pecorella, 83-letna Paolina Codia, 77-letna Angela Co-riani. LI LEKARNE Nedelja, 25. aprila 1993 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Istrska ulica 18, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Trg Liberta 6. BAZOVICA (tel. 226210) Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 18 (tel. 726265), Ul. Soncini 179 -Skedenj (tel. 816296). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Istrska ulica 18, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Trg Liberta 6. BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 (tel. 421125). Od ponedeljka, 26., do petka, 30. aprila 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. delVOrologio 6 (tel. 300605), Ul. Pasteur 4/1 (tel.911667), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. delVOrologio 6, Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje - Mazzinijev drevored 1. PROSEK (tel. 225141/225340} - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 KAM PO BENCIN Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Ul. Revoltella (vogal Ul. d'Angeli) Nabrežje O. Avgusta Istrska ul. (nasproti pokopališča) Ul. Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valerio 1 (univerza) MONTESHELL UL Giulia 2 Drevored Čampi Elisi 1/1 Drev. D'Annunzio 73 Miramarski drev. 37 Miramarski drev. 273 Nabrežje T. Gulil 8 Sesljan (drž. cesta 202) ESSO Trg Liberta 10/1 Ul. Battisti 6 (Milje) IP Ul. F. Severo 2 Drev. D'Annunzio 38/A Ul. Baiamonti 2 Miramarski drev. 213 ERG PETROLI Nabrežje N. Sauro 14 API Ul. F. Severo 2/5 NOČNE ČRPALKE (self Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 ESSO - Zgonik (cesta 202) NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) PRIPRAVI ZA VAŠO POROKO: * VABILA * BOMBONIERE * SPREJEM * CVETLIČNE OKRASE * NAJEM AVTOMOBILA ZA POROČNI OBRED * FOTOGRAFA * VIDEO POSNETKE * GLASBO * PRIČESKO IN ŠMINKO NEVESTE. TRST - Ul. Ginnastica 30 - Tel. 725489 Drevored XX. septembra 6 (tel. 371377). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 39911. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 39911. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 399-111, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. M PRIREDITVE ŽUPNIJSKA SKUPNOST V NABREŽINI obvešča, da je v domači župnijski dvorani na ogled tradicionalna razstava pirhov in velikonočnih motivov še danes, 25. t.m., vsak dan v popoldanskih urah. ZVEZA UPOKOJENCEV SPI CGIL FJK in AUSER vabita na ogled RAZSTAVE DEL ŽENSK USTVARJALK ( ročna, likovna in literarna dela) v dvorani na L.go Barriera Vecchia 15. Razstava bo odprta še danes, 25. t. m., od 10. do 12. ure. SKD GRAD in ODSEK ZA ZGODOVINO PRI NSK vabita na ogled razstave ONDILE CEZ STARI VRH. Razstava je odprta v Ovčarjevih hiši pri Banih do 23. maja ob ponedeljkih, petkih in sobotah od 18. do 21. ure ter ob nedeljah od 10. do 13. ure ter od 16. do 21. ure. 3 OBVESTILA ITALIJANSKA AKADEMIJA UČITELJEV SOM-MELIERS priredi TEČAJ VINSKE POKUŠNJE za ljubitelje vina in dobre kuhinje. Tečaj bo 27. in 28. aprila, 4., 11., 12., 18., 19. in 26. maja , ob torkih v restavraciji Sacra ostaria in ob sredah v restavracji Al Gran-zo. Predvajanje video filmov ter srečanja z gosti in predavatelji. Vsak udeleženec bo dobil kovček z dvemi kupami za pokušnjo, knjige, pismene potrebščine, vina ter sestavine za pokušnjo. Vpisovanje Jtri restavraciji Sacra ostaria - Ul. Čampo Mar-zio 13 - Trst, tel. št. 304791, pri restavraciji Al Granzo -Trg Venezia 7 - Trst, tel. št. 306788 ter na tel. št. (040) 422269 - zveCer. ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane obvešča, da bo danes, 25. t. m. v jutranjih urah polagal cvetje ob začasnem spomeniku pri Sv. Ani. KD I. GRBEC vabi danes, 25. t. m., ob 11. uri na polaganje vencev in cvetja na začasni spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane. VZPI Dolina-Mackolje-Prebeneg vabi danes, 25. t. m., ob 15. uri na spominsko svečanost ob 50. obletnici odporništva, ki bo v Dolini pri spomeniku NOB. Na ogled: razstava fotografij padlih, sodeluje MoPZ V. Vodnik. Ob 13. uri polaganje cvetja na spomenik padlim v Mackoljan, ob 13.30 polaganje cvetja na spomenik padlim v Prebenegu. ODBOR ZA PROSLAVITEV 25. APRILA obvešča, da se bo danes, 25. t. m., ob 11.15 vršila pred Narodnim domom pri Sv. Ivanu proslavitev 48. obletnice osvoboditve. Vabimo prebivalstvo, da počasti padle s cvetjem. ČLANI STRANKE KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK KRAS bodo danes, 25. 4., v okviru proslav 48-letnice osvoboditve polagali vence na kraske spomenike padlim za svobodo: Opčine ob 11.30, Trebče ob 11.45, Gropada ob 12.00, PadriCe ob 12.15 in Bazovica ob 12.30. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - KROŽEK KRAS se bo danes, 25.4., ob 48-letnici osvoboditve udeležila svečanosti, ki ju priredita na-brežinska občinska uprava in kriška sekcija VZPI-ANPI in sicer ob 10. uri pred spomenikom padlim v Nabrežini in ob isti uri v Križu pred Ljudskim domom. VABLJENI NA PREDAVANJE in praktične vaje rejki in shiatzu zdravilne japonske masaže, ki bo v Domu na Brdini na Opčinah danes, 25. t. m., ob 9. in 11. uri. S_______________IZLETI SKD CEROVLJE -MAVHINJE priredi danes, 25. t. m. pomladni orientacijski pohod po označeni poti po Mavhinjah in okolici. Odhod od 8.30 do 10.30 iz Mavhinj. Vabljeni posamezniki in skupine. V SOBOTO, 15. MAJA bo izlet v Bassano del Grappa. Sodelujejo VESELI GODCI. Vpisovanje v Partizanskem klubu v Boljuncu vsak dan od 18. do 19.30 ali na tel. št. 228333 od 12. do 14. ure. POKRAJINSKA ZVEZA CGIL-SPI NABREŽINA priredi enodnevni izlet v petek, 14. maja na izliv reke Pad ter križarjenje s Čolnom po delti. Rezervacije in vpisovanje pri Zvezi upokojencev SPI -CGIL, Trg sv. Roka 3 v Nabrežini, tel. št. 200036 ter Ida Bor-tolotti tel. št. 200007. H ŠOLSKE VESTI SREDNJA SOLA I. CANKAR vabi starše svojih učenčev na roditeljski sestanek, ki bo na šoli jutri, 26. t.m., ob 17.30. E3 ČESTITKE TOM HMELJAK je 20. aprila uspešno diplomiral iz informatike na tržaški univerzi. Čestitajo mu mati, oce, Mitja in Kristina. Danes se JURIJ VODOPIVEC iz Milj sreča z Abrahamom. Mnogo sreče, zdravja, ljubezni in uspeha v življenju mu iz srca želita tast Miro in taSCa Iva iz Rojana. Danes praznuje 3 leta MONIKA PECCHIARI. Vse najboljše ji želijo Genio, Adriana, Elena in Fabio. Pravnukinji MONIKI želita vse najboljše in ji pošiljata zvrhan kos poljubčkov pranona Lidia in pranono Bernardo. Rodil se je mali SANDI. Osrečil je mamo Silvo, očeta Davida, Aljošo in Matejo, nas pa je razveselil in mnogo veselja vlil. Da bo srečen in vesel, vse nas rad imel, da mama vedno nasmejana bo, to želje bratrancev, stricev in tet so. Živijo Sandi! MALI OGLASI OSMICA Brje pri Kom-nu-Kosmina Miran odprta od 24. t. m. do 2.maja. OSMICO je odprl Franc Jelusic v Storjah 7 pri Sežani. Odprta bo 27. t. m. Za domačo hrano, pijačo in zabavo je posrbljeno. OSMICA je odprta pri SimCevih v Križu 202. OSMICO je odprl Mario Gruden v Nabrežini. Toči malvazijo in refosk. OSMICO je odprl Livio Pernarčič v Stivanu. OSMICO je odprl Miro Žigon v Zgoniku. OSMICO je odprl Slavko Švara - Trnovca 14. OSMICO sta v Logu st. 243 odprla Maks in Doria-no Komar. Točita belo, Črno, malvazijo in vitovsko. OSMICO je odprl v Dolini na st. 442 Oskar Slavec. ToCi belo in Črno vino. AGRITURIZEM PRI CIRILI v Doberdobu je odprt vsak četrtek od 16. do 24. ure, petek, soboto in nedeljo pa od 10. do 24. ure. Priporočamo se za obisk! BERTO TONKIC je v Doberdobu na Tržaški ul. st. 25 odprl osmico. ToCi belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek. PRI PIŠČANCIH ima odprto osmico Sergio Ferfolja do 25. t. m. V KOLUDROVCI je odprta osmica Se danes. OSMICO je odprla v Slivnem St. 25 družina Frandoli. OSMICO je odprl Jurij Stubelj v Sempolaju. RIBOGOJNICA AGRO-ITTICA GLINŠČICA iz Boljunca je odprta vsak petek in soboto od 8.30 do 12.30. Na razpolago so prvovrstni majhni kanadski lososi. Tel. 228297. KOKOSJEREJA KRALJIC - Prebeneg 99 obvešča, da začenja s prodajo ■ BARI 80 70 22 n 56 CAGUARI 57 73 72 69 90 FIRENCE 83 7 9 6 64 GENOVA 68 90 76 25 88 MILANO 45 13 73 60 82 NEAPELJ 63 22 41 15 71 PALERMO 12 13 38 59 29 RIM 24 78 7 73 71 TURIN 63 1 34 8 28 BENETKE 19 60 ENALOTTO 7 66 9 2X2 12 11 10 2X2 11 KVOTE 23.896.000 2.207.000 193.000 2 1 .- lir .- lir .- lir 1 2 nove produkcije gob (pleu-rotus). Tel. St. 231846 ali 232577. SEŽANA - prodamo ali oddamo atraktivno hišo uporabne površine 240 kv. m v sedmi gradbeni fazi na parceli 400 kv. m, primerno tudi za poslovni objekt. Telefon/fax Sigma (003861) 349390, 183599 od 9. do 18. ure, sobota od 10. do 14. ure. POLIS IMMOBILIARE prodaja v Ricmanjih krasno vilo z razgledom: salon, dve sobi, tri kopalnice, kuhinja, mansarda, terasa, klet in vrt. Tel. 040/660870. SOBO s kuhinjo in predprostorom v centru Trsta, V. nadstropje, skupno 34 kv.m, potrebno prenove, prodam. Pismene ponudbe na Publiest, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst/Trieste pod šifro "Stanovanje”. OPČINE - gosposko: vhod, salon, kuhinja, shramba, dve sobi, dve kopalnici, dve terasi, box avto. 310.000. 000 lir. Prodaja 3i - tel. 040/774881 BONOMEA - zadnje nadstropje s pogledom na morje, tri sobe, salon, kuhinja, jedilnica, kopalnice, terasa, box. Prodaja 3i -040/774881. MONTEBELLO - z razgledom, dve sobi, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, majhna terasa. Prodaja 3i -040/774881. LONJER - vhod, soba, kuhinja, dnevna soba, balkon z verando, prostoren box, 138.000.000 lir. Prodaja 3i - 040/774881. CARPINETO - vhod, dnevna soba, kuhinja, dve sobi, dvojne sanitarije, balkon, zanimiva cena. Prodaja 3i - 040/774881. S. LUIGI/SV. ALOJZIJ -novejše, svetlo, dve sobi, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, terasa, 195.000. 000 lir. Prodaja 3i - 040/774881. GRADBENO OPREMO IN STROJE prodajamo po izredno ugodni ceni. Tel. 364286 od ponedeljka do petka od 16. do 19 ure. PRODAM mladice z rodovnikom pasma kraski ovCar. Tel. 040/226207. NEMŠKE BOKSERJE, mladice, cepljene, vrhunsko leglo, prodam. Tel. 003864/325106. PRODAM klavir po ugodni ceni. Tel. St. 200620. PRODAM motorno kolo Suzuki mod DR 650 RSE, letnik ’91 v odličnem stanju. Tel. St. 214527 v popoldanskih urah. Y10 v odličnem stanju prodam. Tel. St. 823348 od 13.30 do 16. ure. PRODAM metaliziran opel corsa 1.2 GLS (z dodatki), december '89. Tel. St. 421412. PODARIM dvomesečnega psička. Tel. St. 200169 ob urah obedov. SUKANEC za kvačkanje in se kaj nudim pridnim ženskim rokam. Tel. St. (0481) 533960. MEDICINSKA SESTRA iSCe delo na domu ali varstvo in nego bolnika. Tel. St. 828251. NUDIM LEKCIJE iz matematike. Tel. 213837 ali 371019. GOSPA nemškega materinega jezika nudi lekcije za vse stopnje znanja, po zmernih cenah. Tel. st. 772155. PRIZNANI ANSAMBEL nujno iSCe bas kitarista. Tel. 7796331 od 15.00 do 18.00. POŠTENO in marljivo 22-letno dekle iSCe delo pri slovenski družini v Trstu, Opčinah za opravljanje raznih gospodinjskih del ter varstvo otrok. Prejmem kakršnokoli delo. Tel. st. (003867) 31270. ISCEM knjigo Antologia della lingua italiana, v rabi leta 1940/42. Tel. st. 815478 ob urah kosila. MLAD PAR isce v najem stanovanje/hiso za zmerno ceno. Tel. 425037. 46-LETNI mladostnega značaja, z univerzitetno izobrazbo, dobro situiran, isce za zakonsko zvezo 30-letno visoko plavolasko, tudi brez lastnih dohodkov, marljivo praktikantko katoliškega kulta. Naproša se dopis v italijanščini, po možnosti s fotografijo, na naslov: Giu-liano Lauri - Via Sara Davis 31 - 34135 Trst/Trieste. POHIŠTVO KORŠIČ obvešča cenjene stranke, da je uvedlo nov poletni urnik in sicer od torka do sobote: 8.30 - 12.30 ter 15.30 -19.30. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega Josipa Mahniča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala g. župniku Miklavcu in pevskima zboroma. Družina Mahnič Boršt, 25. aprila 1993 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob boleči izgubi našega dragega Velimira Pavletiča se toplo zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin in nam bili ob strani v tem težkem trenutku ter darovalcem v dobrodelne namene. Posebno se želimo zahvaliti cerkvenemu pevskemu zbom iz Skednja za občuteno petjer ter g. Gerdolu in g-Jakominu za tolažilne besede. Svojci Skedenj, 25. 4. 1993 ZAHVALA Ob izgubi nase drage Marije Kocijančič vd. Oblak se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala gre g' Zorku za opravljeni verski obred. Svojci Trst, 25. 4. 1993 ZAHVALA Svojci Alojza Granduca se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Boljunec, 25. 4. 1993 Ob izgubi dragega očeta sočustvuje z Ma* riom, Petrom in ostalimi prizadetimi svojci SKD Cerovlje-Mavhinje Ob izgubi dragega očeta izreka Petru Terčonu in družini iskreno sožalje sekcija Stranke komunistične prenove Dolina Društvo prostovoljnih gasilcev občine Dolina izreka iskreno sožalje Petru Terčonu in družini ob smrti dragega očeta. 25. 4. 1985 25. 4. 1993 Ob 8. obletnici smrti Maksa Ote se ga spominja žena Marija Kraglje, 25. 4. 1993 25. 4. 1991 25. 4. 1993 Ob 2. obletnici smrti Zofke Guštin se je z ljubeznijo spominjajo vsi njeni dragi PadriCe, 25. 4. 1993 SKGZ Priložnost za območja ob meji Itolija/Slovenija Odnosi med Italijo in Slovenijo: priložnosti za obmejna območja. To je naslov posveta, ki ga Slovenska kulturno - gospodarska zveza v Gorici prireja v sodelovanju z goriskim združenjem AEGEE. Posvet bo v Logarjevem avditoriju na Verdijevem korzu 4, v sredo, 28. aprila, ob 16. uri. K-razpravi, ki jo bo vodil senator Darko Bratina, so organizatorji povabili ugledne predstavnike ter izvedence za pravna in gospodarska vprašanja iz Slovenije in Italije. Uvodna poročila bodo imeli namestnik slovenskega republiškega sekretarja za mednarodne odnose ob podpisu Osimskih pogodb Tone Poljšak, dekan pravne fakultete in docent mednarodnega prava na Univerzi v Trstu prof. Gior-gio Conetti, docent mednarodnega prava v Trstu in Pescari prof. Gian Lui-gi Cecchini, profesor ekonomije na Ljubljanski univerzi dr. Jože Mencinger in dr. Branko Jazbec od Korpeurope iz Trsta. Kakovostna zasedba predavateljev obeta torej zanimivo razpravo o perspektivah dopolnjevanja in nadgradnje sporazumov med Italijo in Slovenijo ter možnosti in perspektive, ki se v tem okviru ponujajo goriškemu prostoru. SOVODNJE / OBČNI ZBOR POSOJILNICE Kljub nastopajoči krizi je bilo tudi poslovanje v letu 1992 uspešno Čisti dobiček znaša 63 7 milijonov lir Člani Posojilnice na petkovem občnem zboru - foto Studio Reportage Tako kakor za vse druge kmecko-delavske posojilnice, je leto 1992 za Posojilnico v Sovodnjah pomenilo mejnik v poslovanju. Novo leto je namreč prineslo vrsto novosti, odpravo omejitev v okviru EGS, nove predpise v poslovanju. Novosti, ki so predvsem izziv za kar se da hitro prilagajanje novim pogojem in novim hotenjem, kot edini možni uspeSni usmeritvi. Z drugo besedo povedano, poslovanje sovo-denjske in drugih posojilnic je bilo lani, kljub precej izrazitim znakom po- glabljanja gospodarske krize še v starih okvirih in, Ce upoštevamo še končni finančni uspeh, tudi uspešno. Poslovanje so sklenili s čistim dobičkom 632 milijonov lir (leto poprej 585 milijonov lir). Posojilnica je lani upravljala 64, 4 milijarde lir sredstev. Globalni povišek hranilnih vlog je znaSal 11 odstotkov (dobra dva odstotka veC kakor je deželno poprečje mreže posojilnic). V številkah pomeni, da so se vloge povečale za 2, 2 milijardi lir. Najpomembnejši rezul- GORICA / RAZSTAVIŠČE OB LOCNI3KEM MOSTU Včeraj so odprli letošnji mednarodni sejem Dr. Bevilacquo: poleg znakov zaostrovanja krize tudi prvi spodbudni znaki oživljanja gospodarstva Kljub prevladovanju negativnih pokazateljev je v gospodarski strukturi na Goriškem, posebej v prvih treh mesecih letos, opaziti tudi spodbudne znake. S hitrejšim utripom se odvija mednarodna blagovna menjava, zlasti kar zadeva izvoz, v Gorico se vračajo kupci iz Slovenije, zelo pozitivne premike beležijo na področju storitev in prometa, zlasti kar zadeva tržisko pristanišče. Zanimiv je tudi pokazatelj, da se je v lanskem letu povečalo Število novih podjetij, kar je mogoče razumeti tudi kot dokaz volje po samostojnem gospodarskem nastopanju. Res je, da je do izhoda iz tunela Se zelo daleč in da Se zmeraj narašča število oseb, na seznamih nezaposlenih in da se podaljšuje spisek zaprtih podjetij zlasti na področju trgovinske dejavnosti, vendar pa se potrjuje tudi doloCen zmer- Vlado Klemse ni optimizem, da bo, predvsem s skupnim in smotrnim nastopanjem mogoče premostiti tudi sedanje težave. V teh nekaj besed bi lahko strnili razmišljanje Predsednika goriske trgovinske zbornice dr. Bevi-lacque na včerajšnji slovesnosti ob odprtju 23. mednarodnega blagovnega sejma Expomego. Predsednik je nanizal vrsto zanimivih podatkov in podal globljo analizo trenutnega stanja go-riskega gospodarstva ter nakazal smernice za postopen izhod iz sedanjega stanja. Gorica gradi svojo prihodnost na mednarodni vlogi in v to smer gredo prizadevanja na različnih področjih, pri Čemer pa je nujna dejanska podpora Dežele in Države. Na slovesnosti so počastili tudi spomin pred kratkim umrlega komendnika Delia Lu-pierija. V imenu Občine se je slovesnosti udeležil Zupan Tuzzi, Pokrajine pa predsednik Saccavini, medtem ko je Deželo zastopal odbornik Brancati. Mednarodni sejem ob locniskem mostu bo odprt do nedelje, 2. maja. SoCasno z razstavno dejavnostjo se bodo v prihodnjem tednu odvijala različna strokovna srečanja in posvetovanja. Tako bo v Četrtek v konferenčni dvorani javna razprava, na pobudo in v organizaciji pokrajinskega odbornistva za izvajanje enakopravnosti, na temo Zenske - podjetnice. Danes pa bo na sejmišču tudi prodajna razstava antikvariata. Poseben pečat daje manifestaciji razstava likovnih in drugih izdelkov, ki jo je pripravilo združenje AN-LA. Danes bo sejem odprt od 10. do 22. ure. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE KRSTNA UPRIZORITEV Milan KleC VSEGA JE KRIVA MARJANA DERŽAJ Režija: Dušan Mlakar V torek, 27. aprila, ob 20.30 v gledališču »G. Verdi« v Gorici Abonma RED A in RED B Avtobus vozi po i običajnem voznem redu. PROSVETNO DRUŠTVO »RUPA/PEC« vabi na vsakoletni PRAZNIK FRTALJE danes, 25. aprila - ob 14. uri srečanje pritrkovalcev, ob 16.30 nastop otroških pevskih zborov iz Standreža, Steverjana in Rupe/Peči, tekmovanje v pripravi frtalje, ples z ansamblom Happy day sobota, 1. maja - ob 16.30 nastop moške pevske skupine Akord iz Podgore, nastop dramske skupine iz Standreža z veseloigro »Obravnava«, slavnostni govor dr. Petra Močnika, ples z ansamblom Vrtnica nedelja, 2. maja - nastop dekliškega zbora Devin, mešanega zbora O. Zupančič, mešanega zbora Fantje izpod Grmade ter moškega zbora Lijak z Vogrskega, ples z ansamblom Happy day. tat, ki ga je posojilnica uresničila do konca lanskega leta pa je znatno povišanje premoženja in preseganje minimalne meje, ki je predpogoj za odpiranje novih okenc. Ob izpolnitvi tega pogoja je posojilnica v Sovodnjah že naredila prvi korak za odprtje okenca v Standrežu. To vprašanje je bilo v ospredju, seveda poleg obračuna, na petkovem obenem zboru v Kulturnem domu v SovodnjahO rezultatih poslovanja bomo podrobneje poročali v prihodnjih dneh, gospodarski strani. OBVESTILA OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo jutri, med 9. in 11. uro, zaradi del na glavni cevi vodovoda, prišlo do prekinitve dobave vode. SINDIKAT UPOKOJENCEV CGIL - sekcija v Doberdobu prireja od 16. do 19. junija izlet v Cinqueterre in San Marino. Vpisovanje do 15. maja 1993 pri Mili (tel. 78072). □ RAZSTAVE V ŽUPNIJSKEM DOMU V DOBERDOBU je do 9. maja odprta razstava skic in risb akademskega slikarja Vladimirja Lakoviča. Obisk je možen vsak dan, po predhodnem dogovoru. Tel. 78004. NA GORIŠKEM GRADU je do 16. maja odprta razstava del goriskega slikarja Vanje Franka. PEVMA/DANES OSREDNJA SLOVESNOST Skupni antifašistični boj osnova današnjega sožitja ljudi v naših krajih V petek sta o zgodovini kraja in partizanski borbi govorila M. VValtritsch in G. Padoan - Vanni Danes 10. uri bo pred spomenikom padlim v NOB v Pevmi svečanost na kateri ne bodo obeležili le praznik osvoboditve, marveč bodo tudi slovesno sklenili akcijo obnovitve spomenika. To bo pomemben dogodek za Pevmo, za kraj, kjer je bil postavljen prvi partizanski spomenik na Goriškem, februarja 1946.V tem okviru so rajonski svet, sekcija VZPI-ANPI in KD Nas Prapor, v petek, v osnovni Soli priredili zanimiv večer. V imenu prirediteljev sta spregovorila Silvino Po-letto in David Sošol, govorila pa novinar Marko VValtritsch in nekdanji garibaldinski komandant Giovanni Padoan - Vanni. VValtritsch je govoril o zgodovini Pevme in še posebej o dogodkih v Časih, ko je tu divjala vojna. Omenil je pevmski most, ki je bil izredno pomemben že v obodbju turskih vpadov in nato avstrijsko - beneških vojn. Most je ohranil strateški pomen tudi med prvo in drugo svetovno vojno. Tako so partizani leta 1944 napadli fašistično postojanko ki je varovala omenjeni most. VValtritsch je zatem opisal dogajanje med drugo svetovno vojno in zlasti množičen odziv domačinov iz Pevme, Oslavja in Stmavra na KINO GORICA VITTORIA 15.00 "Hrestač” Risanka.16.30-18.20-21.10-22.00»La moglie del soldato«. Režija Neil Jordan. CORSO 16.00-18.00-20.00-22.00»L’ armata delle tene-bre«. VERDI 15.00-17.15-19.40-22.00»Gli spietati«. Prepovedan mladini pod 14. letom. TRŽIČ COMUNALE Zaprto. EXCELSIOR 14.30-17.30-22.00»Eroe per caso«. □ LEKARNE KATOLIŠKA KNJIGARNA - GORICA ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabita na PREDSTAVITEV MAŠ SKLADATELJEV STANKA JERICUA IN UBALDA VRABCA Sodelujeta dr. Zorko Harej in prof. Ivan Florijane. Katoliška knjigarna, 27. aprila ob 1730. Kulturno društvo Briški grič Zveza slovenskih kulturnih društev pod pokroviteljstvom Slovenske kultumo-gospodarske zveze in Pokrajinskega odbora VZPI-ANPI SPOMINSKA SLOVESNOST ob prvem maju in 50. obletnici “Goriške fronte” Slavnostni govornik: dr. CIRIL ZLOBEC Sodelujeta moški pevski zbor Jezero iz Doberdoba in mladinska recitatorska skupina iz Steverjana Dom na Bukovju (Steveijan), v petek, 30. aprila 1993, ob 20.00. poziv Osvobodilne fronte. Velik je bil tudi krvni davek, saj je iz omenjenih treh krajev padlo kar 42 mladih. Njim je posvečeno obnovljeno obeležje v Pevmi. Giovanni Padoan je je v svojem posegu naglasil predvsem skupnega boja slovenskih in italijanskih partizanov proti nacifasizmu. ZAHVALA Ob boleči izgubi najinega Walterja Ressija (Reščiča) ganjeni ob tolikih izrazih sožalja, se iskreno zahvaljujeva pevcem, društvu Oton Zupančič, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Žena Loredana in mama Cvetka Standrež, 25. 4. 1993 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega Davida Devetaka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala naj gre pevcem. SVOJCI Ronke, 25. 4. 1993 S tem enotnim bojem so položili temelje bodočega in današnjega sožitja in premagali sovraštvo, . ki ga zasejal fašizem. Danes marsikdo skuša oporekati takemu ravnanju. Fašisti in šovinistično nastrojeni ljudje spet dvigajo glave, vrhu vsega pa je Italija v političnem razsulu. NOVICE Slovenska skupnost začela akcijo zbiranja podpisov Slovenska skupnost začenja jutri organizirano akcijo zbiranja podpisov . Do najkasneje 5. maja mora, tako kakor druge stranke, za nastop na volitvah, zbrati najmanj tisoč podpisov. Od jutri bodo podpise zbirali v občinskih volilnih uradih na vseh občinah, v dopoldanskih urah, na sedežu rajonskih svetov v Pevmi (osnovna Sola), in Standrežu, vsak veCer od 20. do 22. ure, na Prazniku frtalje, prihodnjo soboto in nedeljo v Rupi. Podpisniki naj prinesejo s sabo osebni dokument. V prihodnjih dneh bodo zbirali podpise tudi na drugih mestih. Usodno dejanje dekleta V bolnišnici v TrCiCu je v petek ponoči umrla 18-letna Anna Vittor iz Fiumicella. Dekle je zadobila hude telesne poškodbe, ko je se je, v trenutku duševne stiske, odločila za skok iz četrtega nadstropja stanovanjske hiše v Tržiču. Dekle je lani dokončala poklicni tečaj dodeljene prodaji, vendar pa je zaman čakala na delovno mesto. Menda je prav ta okoliščina vplivala na njeno tragično odločitev. OBČNI ZBOR VABILO Va bi mo Vas na redni občni zbor, ki bo dne 30. aprila 1993 ob 18. uri v Katoliškem domu v Gorici, drevored XX. Septembra 89, s sledečim dnevnim redom: • poročilo Upravnega sveta za poslovno leto 1992; • poročilo Nadzornega odbora; • odobritev bilance za poslovno leto 1992; • davek na čisto premoženje podjetij - zak. odi. št. 394 z dne 30.9.1992 - obremenitev rezerv; • razno. Bilanca in bilančne priloge so na razpolago članom na glavnem tajništvu banke. Predsednik Ksaverij Leban DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO (Alesani), Carduccijeva ulica tel. 530268 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, Ul. F.lli Rosselli 23, tel. 410340 KMEČKO - DELAVSKA HRANILNICA fieg-G IN POSOJILNICA V SOVODNJAH BILANCA 31. DECEMBRA 1992 AKTIVA PASIVA Blagajna 135.176.681 Vloge in hranilna pisma 22.811.537.567 Lastne vrednotnice 10.699.407.962 Razni upniki in cedenti 670.862.719 Vloge pri bankah 4.555.452.358 Pasivni pripisi in izločitve 244.053.760 Posojila 9.415.123.047 Razni skladi 760.252.024 Razni dolžniki 1.954.930.020 Lastno premoženje 2.528.200.246 Prehodna aktiva 492.143.739 Poslovni dobiček 631.809.026 Imobilizacije 394.481.535 Skupna aktiva 27.646.715.342 Skupna pasiva 27.646.715.342 Razvidnostni računi 36.780.253.522 Razvidnostni računi 36.780.253.522 Skupno 64.426.968.864 Skupno 64.426.968.864 RAČUN ZGUBE IN DOBIČKA POSLOVANJA 1992 DOHODKI Obresti klientov Obresti bank Obresti vrednotnic Razni dohodki Izkoriščanje skladov Skupno 1.354.676.162 423.057.559 1.210.901.420 345.314.449 84.619.394 3.418.568.984 IZDATKI Obresti klientom Stroški za osebje Razni stroški Knjigovodski odpisi Skupni stroški Cisti dobiček Skupno 1.472.771.563 583.448.469 571.321.784 159.218.142 2.786.759.958 631.809.026 3.418.568.984 NOVICE ISTRA / MEDDRŽAVNO PODROČJE JAPONSKA / OBISK GORBAČOVA Umrl je Oliver Tambo JOHANNESBURG -V zgodnjih sobotnih urah je v bolnišnici Milpark umrl Oliver Tambo (75), poslanec v Afriškem narodnem kongresu, ki je bil znan kot vodja gibanja proti apartheidu in borec za rasno enakopravnost. Svet je zapustil v Času, ko se v JAR pripravljajo na prve večstrankarske volitve. Natančen datum teh naj bi bil, kot je sporočil vladni predstavnik Roef Meyer, znan v šestili tednih. Hkrati je omenil, da bodo na prvih večstrankarskih pogovorih, ki bodo v ponedeljek v Johannesburgu, poskušali rešiti vprašanja, ki zadevajo procese demokratizacije. Eno najpomembnejših je sprememba vlade, ki naj bi bila poslej mešana, s Čimer bi bila pretrgana 300-letna absolutna prevlada belcev na oblasti. (Reuter) Na Kosovu je vse bolj napeto PRIŠTINA - Razmere na Kosovu se v zadnjih dneh zaostrujejo ne samo zaradi navzočnosti oboroženih sil in preletov vojaških letal nad kosovskimi mesti, temveč tudi zaradi mobilizacije albanskih mladeničev in vsakodnevnih racij. Po dosedanjih podatkih so bili mobilizirani mladeniči, rojeni med letoma 1972 in 1973, kar albanski politični krogi označujejo kot provokacijo in množično zajemanje talcev. Na Kosovo pa množično prihajajo Albanci, ki so jih začele vračati zahodne države, v katerih so prosili za politični azil. Pred dnevi je iz Skopja prišla že druga skupina Albancev, ki so jih izgnali iz Švedske in so jih makedonske oblasti predale srbskim. (STA, Reuter) Za eno marko - 60.000 dinarjev BEOGRAD - Na tamkajšnji Cmi devizni borzi je napočilo izredno stanje, saj je v soboto zjutraj nemška marka dosegla vrednost 60.000 jugoslovanskih dinarjev. Prve dni letošnjega januarja je bila marka vredna 2000 dinarjev, v začetku zadnjega tedna že 38.000 dinarjev, prekupčevalci pa trdijo, da bo marka v ponedeljek vredna kar 100.000 dinarjev. Prihodnji ponedeljek naj bi Narodna banka dala v obtok novi bankovec z nominalno vrednostjo 500.000 dinarjev. Ge se bodo napovedi uresničile, bo s tem bankovcem mogoče kupiti komaj pet mark. Nekateri napovedujejo preplah na Cmi borzi 26. aprila, ko naj bi bila znana usoda Vance-Ownovega načrta. (STA, Reuter) Istrani so odločeni, da si izborijo večjo avtonomijo Za svoj polotok bodo od Zagreba zahtevali več upravnih pravic Perestrojka ni bila poraz Predavanje bivšega predsednika na tokijski univerzi Goran Moravcek / Reka REKA - Ivan Jakovčič, predsednik Istrske demokratske zveze, stranke, ki jo podpirata dve tretjini Istranov, je napovedal, da bo od hrvaškega predsednika zahteval, naj istrska županija dobi poseben status, kar pravzaprav pomeni, da Istrani zase zahtevajo avtonomijo. Zahteva bo nedvomno sprožila nove spore vodstva LDS z Zagrebom, saj državni vrh ocenjuje istrska prizadevanja po večji avtonomiji le kot »slabitev države«. Skrbi jih, da bi se Istra preveč italijanizirala, in nekoC, ko bi dobila vec avtonomije, to morda izkoristila celo za odcepitev. Kot stvari vidijo iz istrskega zornega kota, pa je polotok naravna, geografska, zgodovinska in kulturna celota, ki bi ji najbolj ustrezal položaj vmesnega oziroma meddržavnega območja -med Hrvaško, Slovenijo in Italijo - kakršnih je v Evropi kar 46, kot so predsedniku IDS povedali, ko je pred Časom obiskal evropski parlament v Strasbourgu. Hrvaška bi lahko prav s pomočjo Istre prišla v Evropo, meni prvak IDS. Hrvaški predsednik Tu-dman je pred Časom nejevoljno govoril o idejah IDS in njihovi nameri, da polotok spremenijo v vmesno območje, ki bi poleg hrvaškega dela Istre obsegala Se slovensko KopršCino in italijansko mestece Milje pri Trstu. Poleg tega se IDS zavzema za združitev vse Istre v enotno županijo, saj zdaj vanjo ni vključena Opatija z otokoma Cres in Lošinj. »Eden od temeljev nase politike bo sodelovanje s Slovenijo in italijanskim delom Istre,« je trdno odločen Ivan Jakovčič. »Za zdaj nameravamo ta prostor povezati funkcionalno. Ko se bomo rešili vseh bremen, ki jih prinašajo balkanske delitve, pa jr j ■k ■ x>, .. ™ jf ■ p- m m & ' ■ Bi S Kakšna bo Istra, ko bo deklica z naše slike iz Umaga zrasla v dekle? (Foto: Aleš Pavletič / TRIO) bomo vso Istro lažje povezali, ne glede na meje, pravi predsednik Istrske demokratske zveze in dodaja, da se njegova stranka sicer zavzema za jasno začrtane meje, vendar brez ovir, ki jih te lahko postavljajo ljudem.« Najvplivnejša istrska stranka ne sodeluje pri najnovejsih razpravah o mejah in reviziji osimskih sporazumov. Predsednik IDS se zato boji, da bodo o Istri, tako kot že velikokrat doslej, odločali drugi. »Zato želimo kot enakopraven partner sodelovati v vseh pogovorih, ki zadevajo našo usodo. Zdaj o vsem odloča Zagreb. To pa pomeni, da se spet ponavljajo tisti Časi, ko Istrani nismo imeli nobene besede pri sestavljanju pariške mirovne listine, londonskega memoranduma ali oblikovanju Svobodnega tržaškega ozemlja,« zagrenjeno ugotavlja Jakovčič, ki zato za Istrsko županijo zahteva ustrezna zakonodajna in upravna pooblastila. Istrani ponujajo tudi boljšo ureditev položaja Italijanske manjšine, kot pa jo po njihovem mnenju omogoča sedanja hrvaška zakonodaja. »V IDS so Italijani konstitutivni del strankinega telesa, s čimer smo samo formalizirali dejansko stanje na polotoku,« meni dr. Lore-dana Bogliun-Debeljuh, istrska podžupanja. TOKIO - Nekdanji sovjetski predsednik Mihail Gorbačov je v soboto na univerzi v Tokiu povedal, da perestrojka ni pomenila poraza Sovjetske zveze, temveč zmago duha in poguma tamkajšnjega ljudstva. Večina ljudi v zahodni Evropi, predvsem pa v ZDA, ki vidi v perestrojki deklaracijo, s katero se je prebivalstvo nekdanje SZ odločilo za kapitulacijo, se moti, je pred 7000 študenti povedal Gorbačov, Cigar reforme so pravzaprav pomenile začetek razpada večnacionalne države. Slo je za deklaraci- jo, s katero je ljudstvo pokazalo pogum, da končno obračuna s stalinizmom. Temelj perestrojke je bilo najpreprostejse in hkrati najpomembnejše dejanje - ponovna oživitev človekovih pravic, je povedal zadnji predsednik razpadle države, ko je prejel Častni doktorat univerze Soka. Ob tej priložnosti je dodal, da jim je z reformami uspelo spreobrniti in demokratizirati Sovjetsko zvezo, vendar te niso preprečile gospodarskih težav in etničnih konfliktov, ki so se v zadnjih letih še stopnjevali. ___________ERITREJA / REFERENDUM O NEODVISNOSTI_____________ Prvi dan je glasovalo že 70 odstotkov upravičencev Nihče ne dvomi o plebiscitarnem izidu referenduma ASMARA - V Eritreji ni več dolgih vrst pred volišči. Čeprav traja referendum tri dni, so se vo-lilci pred volišči gnetli prvi dan in tako je v petek volilo že 70 odstotkov volilnih upravičencev, ki jih je v Eritreji 861 tisoč. V tujini pa je 300 tisoč Eritrejcev volilo že prejšnji teden. O izidu referenduma za osamosvojitev Eritreje torej ni dvomov, kar je potrdil tudi generalni sekretar Ljudske fronte za osvoboditev Eritreje Isais Afevvorki. »Nikoli se nismo bali poraza na demokratičnem referendumu,« je dejal in že napovedal zamenjavo nekaterih ministrov v začasni vladi, ki so jo oblikovali spomladi lanskega leta. Napovedal je tudi sklicanje tretjega kongresa fronte, na katerem naj bi to gibanje razpustili in bodo razpravljali o usta-vno-pravni ureditvi vove države. Neodvisnost Eritreje bodo uradno proglasili 24. maja, na drugo obletnico osvoboditve izpod etiopskega režima, rezulcctati referenduma pa bodo vsekakor znani že jutri. Isaias je tudi napovedal ustanovitev ustavodajne komisije, kar pa zadeva vojsko je dejal, da zaenkrat se ne bo demobilizacije 90 tisoC borcev fronte, ki so v zadnjih dveh letih »brezplačno skrbeli za obnovo Eritreje«. Voditelj fronte ni prikrival zaskrbljenosti zaradi možnosti zunanjih posegov v neodvisnost »58. afriške države« in opozoril na nevarnost, ki jo za Afriški rog predstavlja islamski fundamentalizem. S puško in z zastavo za neodvisnost Eritreje (Telefoto AP) NEMČIJA / PROTESTI SINDIKATA Vzhodni del vse bolj zaostaja Delodajald snedli besedo BONN - V sedmih nemških mestih se je včeraj zbralo na desettisoCe sindikalistov in protestiralo proti odločitvi vzhodnonemških jeklarskih delodajalcev, da prekličejo pogodbo o plačah. Demonstracije je pripravila zveza sindikatov DGB kot zadnji izraz moCi pred zasedanjem vzhodnonemškega sindikata IG Metali, katerega elani naj bi prihodnji teden s tajnim glasovanjem odločali o organizaciji prve stavke v regiji po skoraj šestdesetih letih. Sprva so govorili le o plačah, vendar se je razprava sprevrgla v resen prepir o plačilni politiki, sindikat pa je potezo delodajalcev označil za napad na pravice delavcev. Vodja IG Metalla Franz Steinkiihler pravi: »Ce ne udarimo nazaj še danes, v kratkem noben plačilni dogovor v deželi ne bo vec varen. Nismo podpirali združitve, da bi se vzhodna Nemčija prelevila v kolonijo poceni delovne sile.« Po njegovem mnenju poskušajo oblasti željni delodajalci najprej oslabiti sindikalno gibanje na vzhodu, saj prav temu območju grozi najbolj množična brezposelnost. V letu 1991 sta sprti strani sklenili dogovor, ki določa, naj bi se dohodki zaposlenih v jeklarski industriji na vzhodu aprila letos povečali za 25 odstotkov in do leta 1994 dosegli zahodno-nemško raven. Vendar pa so sporazum pretrgali delodajalci, ki menda zaradi resnih gospodarskih težav ne morejo zagotoviti rasti plač, višje od predvidene stopnje inflacije.(Reuter) ZDA / PREDSODKI Protest homoseksualcev zaradi diskriminacije VVASHINGTON - Direktor osebja Bele hiše Bob Hattoy je zavrnil nasvet, naj se Cim bolj neopazno udeleži množičnega protestnega shoda homoseksualcev, ki je za danes napovedan v ameriški prestolnici. »Zakaj bi se bal, da me bodo označevali za homoseksualca v Beli hiši? Saj to v resnici sem,« je dejal Hattoy, ki se je Clintonovi ekipi sicer pridružil kot svetovalec za okolje, nato pa ugotovil, da ima aids, ter na Clintonovo prošnjo na shodu demokratov javno spregovoril o problemu te bolezni. Hattoy je tako postal predsednikov svetovalec za vprašanja ho- moseksualcev, ki od Clintona zahtevajo, naj se njihove pravice uradno prištejejo k deklariranim človekovim pravicam. Neka radikalna skupina homoseksualcev pa je v petek pripravila akcijo, med katero je vec sto pripadnikov gibanja za boj proti aidsu vdrlo v poslopje ameriškega združenja proizvajalcev zdravil in želelo tako opozoriti na nevzdržen položaj okuženih in obolelih za kugo dvajsetega stoletja. Na enem izmed transparentov, ki so jih razobesili na okna zgradbe, je pisalo: “Aids je bolezen in ne priložnost za ustvarjanje dobička! “ (Agencije) ALBANIJA / PAPEŽEV OBISK Zaradi varnosti v Skadar po kopnem Spremenili potek papeževega obiska RIM, 24. april - Pepžev obisk v Albaniji pomeni prvi obisk poglavarja rimskokatoliške cerkve v kakšni balkanski državi. Vendar pa njegovo kratko bivanje in potovanje po tej najrevnejši evropski državi, eni zadnjih, ki se je izvila iz štiridesetietne komunistične diktature, ne poteka povsem brez težav. Zanesljiv vatikanski vir je namreč včeraj sporočil, da papež Janez Pavel II. med obiskom v Albaniji v Skadar ne bo potoval s helikopterjem, saj so se organizatorji v zadnjem trenutku odločili, da je zaradi bližine balkanskih spopadov, vojnih razmer in cone prepovedanega letenja »bolje biti previden« in uporabljati kopenske poti. Severnoalbansko mesto Skadar, poglavitni cilj papeževega obiska, je od srbske meje oddaljeno 60 kilometrov, od Črnogorske pa pidih 20. Papež in njegovo spremstvo naj bi po prvotnem naCrtu od Tirane do Skadra potovala z italijanskimi vojaškimi helikopterji. Kot sporoča Vatikan v kratki izjavi, je do spremembe prišlo zaradi »logističnih razlogov«. Dvainsedemdesetletnega Janeza Pavla II. tako Čaka 100-kilometr-ska pot s kopenskimi prevoznimi sredstvi v obe smeri po ni C kaj dobrih albanskih cestah. Neimenovani vir je v odgovor na vprašanje, odkod taka zaskrbljenost, Čeprav italijanski helikopterji sicer redno dovažajo Albaniji velike količine hrane, povedal: »Leteti naokrog s hrano je eno, prevažati osebnost svetovnega pomena, kot je pa- pež, pa je nekaj popolnoma drugega.« Omenjeni vir Se poroča, da menda ne gre za kakršnekoli konkretne grožnje poglavarju katoliške cerkve. Ni znano, ali je Vatikanu spremembo načrta svetovalo vodstvo italijanske vojske v Albaniji, vlada v Tirani ali oboji hkrati. Papež bo med svojim prvim obiskom v državi, katere nekdanja oblast je trdila, da je izkoreninila vero, blagoslovil prve štiri albanske škofe. Slovesnost bo potekala v restavrirani katedrali v Skadru, središču albanskega katolicizma. V Tirano je prispela tudi mati Tereza (Telefoto: AP) RUSIJA / REFERENDUM O USODI PREDSEDNIKA IN O PRIHODNOSTI DRŽAVE Večina na Jelcinovi strani? Raziskave javnega mnenja kažejo, da bo Jelcin zmagal - Nova sporočila o podpori iz VVashingtona MOSKVA VVASHING-TON- Ruski predsednik Boris Jelcin si je pred nedeljskim referendumom v soboto Se vedno prizadeval za podporo ljudi. V Moskvi je bil navzoč ob otvoritvi stanovanjskega bloka, v katerem bodo stanovali veterani iz afganistanske vojne. Boris Jelcin je ljudi prosil, naj bodo potrpežljivi, saj bodo gospodarske reforme po njegovem mnenju začele učinkovati. »Korak za korakom in rusko gospodarstvo bo začelo okrevati. Sprememb na bolje Se ne bo tako kmalu, zato je potrebno potrpljenje. Verjemite mi, res bo vsem slo na bolje,« je zatrdil Jelcin afganistanskim veteranom, ki so se za to priložnost oblekli v vojaške uniforme. »Na jutrišnjem referendumu se boste odločali o svoji usodi,« je dejal Jelcin. Bolj kot o svoji prihodnosti pa se bodo Rusi odločali o politični usodi predsednika Jelcina. Na volišča se bo odpravilo približno 106 milijonov ruskih volilcev; na referendumskih lističih bodo Štiri vprašanja. Volilci bodo morali odgovoriti,' ali zaupajo Jelcinu, ali so se v letu 1992 strinjali z njegovo gospodarsko in socialno politiko ter ali so za predčasne predsedniške in parlamentarne volitve. Ce se bodo volilci odločili za Jelcina, bo to omogočilo sprejem nove ustave in bližnje parlamentarne volitve, na katerih bi se predsednik lahko znebil najtrših predstavnikov opozicije. Vsekakor bo parlament poskuSal na vse načine preprečiti sprejem nove ustave. Ce bo Jelcin poražen, to ne bo pomenilo, da mora oditi, toda parlament bi ga lahko veliko lažje odstavil. Po ustavnem osnutku, ki ga predlaga Jelcin, bi se- Jelcin si še zadnjič prizadeva prepričati čim večje število državljanov, da bi glasovali njemu v prid. Na sliki: med pristaši na moskovski ulici (Telefoto:AP) ~~ UKRAJINA / V SENCI VELIKE SOSEDE Vodstvo se za enakopravno mesto pod soncem bori z ■ Jedrskimi raketami Moskva izsiljuje Kijev z nafto in zemeljskim plinom - Gospodarske trežave Ukrajina je ena izmed najvecjih novo nastalih evropskih držav, saj je po velikosti približno tolikšna kot Francija, ima pa vec kot 52 milijonov prebivalcev. Toda nemalokrat ostaja ta zemljepisno evropska država v senci svoje velike vzhodne sosede Rusije. Rusija je s predsednikom Jelcinom na čelu znala z agresivno politiko in diplomatskim nastopom v svetu, večinoma tudi neupravičeno, potisniti v ozadnje vse druge nove države nekdanje Sovjetske zveze. Med Rusijo in Ukrajino obstaja kar nekaj spornih točk, zaradi katerih se medsebojni odnosi nevarno zaostrujejo, se posebej zato, ker se kot sredstvo pritiska oziroma barantanja uporabljajo tudi med- Marko Krautberger celinski balistični izstrelki. Ukrajina je namreč v svoji politični in gospodarski nemoči posegla po »končnem« orožju, ki ji zagotavlja vsaj to, da jo druge države upoštevajo kot enakopravno in močno sogovornico. Čedalje ostrejši spor med Rusijo in Ukrajino je nastal tudi zaradi neurejenih gospodarskih odnosov med državama. Rusija namreč Ukrajino izsiljuje z načrtnim vplivanjem na gospodarstvo, ki se le stežka prebija skozi preobrazbe. Ukrajina ima velike težave predvsem zaradi pomanjkanja energetskih surovin. Rusija je včasih Ukrajini zagotavljala 70 odsto- tkov zemeljskega plina in 85 odstotkov nafte, ki jo je potrebovalo ukrajinsko gospodarstvo. Dandanes to Rusija izrablja za pritsk na svojo sosedo, ki je na izsiljevanje odgovorila z grožnjo, da bo zaprla plinovode in naftovode iz Rusije v Evropo. Ukrajince močno skrbi tudi ruski odnos do sedanjih meja, saj veliki sosedi ne zaupajo in ne verjamejo, da bo spoštovala sedanje meje. Državi namreč nimata enakih pogledov na »zgodovinskost« krimskega polotoka, ki ga je Nikita HrušCov podaril ukrajinski republiki kot rusko darilo v počastitev 300-letnice ru-sko-ukrajinskega prijatelj- stva leta 1954. Tristo let pred tem, leta 1654, so namreč Ukrajinci prosili ruskega carja, da jim pomaga pri osvoboditvi izpod jarma poljskih gospodarjev. V zameno za osvoboditev so Ukrajinci dobili novega gospodarja - ruskega carja. Poleg težav s sosedami in ob nerazumevanju Zahoda, ki ni pripravljen Ukrajini pomagati v tolikšni meri, kot bi si Ukrajinci želeli, ima država velike težave tudi pri izvajanju zastavljenega načrta politične in gospodarske preobrazbe. Januarja leta 1992 so številni zahodni opazovalci videli v Ukrajini državo, ki se bo znala hitro preoblikovati in se v danji tisoCClanski kongres nadomestil manjši dvodomni parlament. 'V Rusiji še vedno velja spremenjena sovjetska ustava, ki je polna protislovij in ne razmejuje jasno pristojnosti posameznih vej oblasti. Najnovejše raziskave javnega menja so pokazale, da bo Jelcina vendarle podprla večina ljudi. Liberalni Časnik Izvestja navaja, da Borisu Jelcinu zaupa približno 57 odstotkov vprašanih. Glede Četrtega referendumskega vprašanja pa so Rusi, kot kaže, razdeljeni; 50 odstotkov jih namreč podpira gospodarske reforme, medtem ko jim druga polovica nasprotuje. Jelcinov najvecji nasprotnik predsednik parlamenta Ruslan Hasbulatov pa je v nekem intervjuju dejal, da se Kongres ne bo vdal, Četudi mu izidi referenduma ne bi bili naklonjeni. Jelcina pa je opozoril, da bi sprememba ustave na podlagi referendumskega izida pomenila precedens, saj bi za glasovala le polovica od 106 milijonov volilnih upravičenčev. »Ce bo predsednik Jelcin uporabljal' takšno taktiko, potem mu lahko samo sporočim: Kdor seje veter, bo žel vihar.« Opozicijske nacionalistične skupine so celo zagrozile z uporabo sile, Ce bo kdo hotel razpustiti sedanji Kongres. Toda ljudje se za politične spore v dr- Vprašanja na referendumu v Rusiji: 1. Ali zaupate predsedniku Ruske federacije Borisu Nikolajeviču Jelcinu? 2. Ali podpirate gospodarske in socialne reforme predsednika Ruske federacije v letu 1992? 3. Ali se vam zdi potrebno, da bi opravili predčasne volitve predsednika Ruske federacije? 4. Ali se vam zdi potrebno, da bi izvedli predčasne volitve za Kongres ljudskih poslancev Ruske federacije? žavi ne zanimajo preveC. »Ni mi všeC, kako Jelcin vodi državo, toda nisem se pripravljen pridružiti kakšnim norcem, ki bi me pozivali na barikade, da bi spremenili sedanji položaj,« je dejal Konstantin Grisko, veteran iz afganistanske vojne, in dodal, da bo glasoval proti Jelcinu. Od izida referenduma pa je seveda odvisna tudi stabilnost ruske države. Zahodni politiki so Jelcinu in njegovim gospodarskim reformam namenili kar 43 milijard ameriških dolarjev pomoči, vendar so postavili kot pogoj zlasti napredek pri uvajanju tržnega gospodarstva. Jelcinovi nasprotniki zavračajo njegove korenite posege v gospodar- stvo in zahtevajo upočasnjeno uvajanje tržnih reform. Ameriški predsednik Bill Clinton je v petek ponovno izrazil podporo ruskemu predsedniku Borisu Jelcinu in ga označil za resničnega demokrata. Toda Clinton ni prepričan, ali bo Rusija dobila vso obljubljeno pomoč. »Vprašanje je, ali bo dodatno pomoč Rusiji odobril tudi ameriški kongres,« je dejal Clinton na petkovi tiskovni konferenci v VVashingtonu. Da bi Clinton resnično pomagal Jelcinu, je sprožil preiskavo o ameriških zakonih, ki omejujejo trgovinsko sodelovanje z Rusijo. O tem se je Clinton že posvetoval tudi z zavezniki in dejal, da si bo prizadeval odpraviti omejitve, ki veljajo še iz Časa hladne vojne. Poleg 1,6 milijarde ameriških dolarjev pomoči Rusiji, ki so jo ZDA namenile na nedavnem srečanju v Vancouvru, je Clintonova administracija obljubila še dodatnih 1, 8 milijarde dolarjev pomoči, vendar mora to potrditi njihov kongres. O referendumu so se na široko razpisali ruski in ostali svetovni Časniki. Liberalno usmerjena Izvestja meni, da je 75 let po oktobrski revoluciji Rusija dobila priložnost, da zgradi demokratično, civilizirano družbo. Časnik v komentarju še poudarja, da ne obstaja narod, stranka ali vodja, ki bi lahko tej velikanski državi omogočil skladen in neposreden prehod iz totalitarne v civilizirano in demokratično ureditev. Izvestja na koncu še opozarja, da mora drugi demokratični poskus Rusije v 20. stoletju uspeti, sicer obstaja le še ena možnost - nadaljevanje boljševistične agonije. Zahod se je torej že odločil, zdaj pa mora to storiti še ruski narod. Konservativni dunajski časnik Ku-rier je o tem zapisal: Rusko prebivalstvo se je že v časih Brežnjeva in Gorbačova navadilo, da je po vsaki spremembi, ki obljublja izboljšanje stanja, sa- Na newyorški borzi so pred nedeljskim re-ferednumom v Rusiji znatno poskočile cene zlata in sicer največ v zadnjih šestih mesecih. Tako je bilo potrebno za unčo zlata v petek odšteti kar 6.30 dolarjev vec in sicer 347.50 dolarjev. mo še slabše, zato od nedeljskega referenduma v Rusiji ni pričakovati bistvenih sprememb. Časnik še opozarja, da bo v primeru Jelcinove zmage kongres ljudskih poslancev vztrajal pri svojih pravicah in pooblastilih, ki sploh niso zajeta v referendumska vprašanja. (B.C. in agencije) Iz starih dobrih časov, ko so z jedrskimi raketami upravljali iz enega samega mesta - vrhovnega vojaškega poveljstva v Moskvi; S prvomajske parade na moskovskem Rdečem trgu (lelefoto: AR) kratkem Času razviti v cvetočo evropsko državo. Zal je bila to le lepa teorija. Resničnost je drugačna, saj vrednost državne valute vztrajno pada, neprestano pa se veča tudi stopnja nezaposlenosti. Uradni podatki kažejo, da je nezaposlenih 2, 2 odstotka za delo sposobnih ljudi. Nekoč centralno vodeno gospodarstvo se ne zmore preobraziti. Poleg tega je celotna struktura gospodariva neustrezna in ne zadošča za potrebe države. Ukrajina kot kmetijska država namreč ne potrebuje velikih kompleksov težke industrije, metalurgije in oborožitvene industrije. In ker se, kot kaže, še najbolj spoznajo na vojaške zadeve, so se pac odločili, da bodo svoje želje uresničevali s pomočjo orožja. Zaenkrat le v okviru diplomatskega barantanja, vendar ne gre zanemariti dejstva, da ima Ukrajina tudi močno in dobro oboroženo vojsko. Ukrajinci s predsednikom KravCukom na Čelu pa ob vsem tem zagotavljajo, da sploh nimajo slabih namenov. Predsednik celo trdi, da jedrskih raket, ki jih ima Ukrajina, sploh ne morejo uporabiti. Izstreli jih lahko le Moskva, on sam pa lahko le prepreči izstrelitev ukrajinskih raket v primeru ukaza za izstrelitev, ki bi prišel iz Moskve. Nikakor pa ne more zaukazati in izvesti izstrelitve nevarnih raket. Toda Ce je to res, zakaj se potem nikakor ne morejo ločiti od tega nevarnega in okolju škodljivega železja!? 28. SEJEM RADIO * AMATERSTVA s* HI-FI TVGOLOR • VIDEO *HI*H 30. APRIL -1./2. MAJ 1993 URNIK: 9.00-18.00 # • L ni r M IBM I PUftOMtM SH FILMSKI SPORED V PRIHODNJEM TEDNU 8 Nedelja, 25. aprila 1993 TV SLOVENIJA 1 / PETEK OB 20.30_ Spielbergov Sugeriand Expres$ Prvi igrani celovečerec slavnega režiserja Števen Spielberg je svoj prvi celovečerni film Dvoboj (Duel) posnel že leta 1971, vendar so ga v Ameriki predvajali le za televizijsko občinstvo, v Evropi pa je tudi prišel v kinodvorane, zato Američani za njegov kinematografski prvenec Štejejo film Su-garland Express iz leta 1974. Zapornikova žena (Goldie Hawn) prepriča svojega moža (VVilliam Atherton), da pobegne iz zapora tik pred iztekom kazni, ker so jima oblasti odvzele otroka in ga namenile za posvojitev. Na poti v Sugarland, kjer se nahaja njun otrok, sta tako rekoC prisiljena vzeti policaja za talca in od tega trenutka dalje ju zasleduje cela armada policajev, ki pa si ne upajo ostreje nastopiti, ker se bojijo za življenje svojega kolega. Števen Spielberg je ob svojem filmu Sugarland Express dejal: »Prva stvar, zaradi katere me je ta tema pritegnila, je dejstvo, da nek dogodek lahko spravi ljudi na cesto, stran od njihovih televizorjev, tako da pravzaprav sami postanejo del televizijskega dnevnika. Prav tako je bila privlačna ideja, da se filmski pregon podaljša prek sto minut. Ta pregon je organizirala karavana, ki privlači Američane vseh slojev ter odraža ameriški duh in stanje v Ameriki, kakor ga sam vidim. Želel sem povedati nekaj o prekinitvi komunikacije med birokratsko oblastjo in nedolžnimi, preprostimi ljudmi v kompleksni družbi; o navadnih državljanih, ujetih v nekaj, Cesar ne razumejo v celoti, ker so Čustveno tako vpleteni, da se ne zavedajo dejavnosti ogromne mašine-rije okoli sebe in za seboj.« Tako kot Spielbergov prvenec Dvoboj je tudi Sugarland Express svojevrsten »road movie« na temo preganjanja, le da je bolj Širokopotezen v primerjavi s predhodnikom, sama zgodba pa temelji na resničnih dogodkih. Prav Spielbergovi zgodnji filmi so verjetno najbolj zanimivi, saj je znal režiser z malo denarja posneti žanrsko zelo moCne filme. Dvoboj se na primer v celoti odvije v osebnem avtomobilu na avtocesti. Ze tretji film Zrelo (Jaws, 1975) po istoimenskem romanu Petra Benchleyja pa je postal veliki hit, ki je doživel še tri nadaljevanja, original pa se Se danes nahaja na listi najbolj gledanih filmov vseh Časov. Po Bližnjih srečanjih tretje vrste (Glose Enco- unters of the Third Kind, 1977) in Nori invaziji na Kalifornijo (1941, 1979) je Spielberg združil produkcijske sile s Georgeem Lucasom in nastala je (poleg Lucasove Vojne zvezd) najbolj gledana trilogija vseh Časov. Nasploh se ob Spielbergovih filmih vedno pojavlja fenomen »gledanosti«, Spielbergovo ime pa se različnih lestvicah naj večjih dobičkarjev redno pojavlja (-kot režiser ali producent) vsaj petkrat. O Lucasu je rekel: »George je moj brat. Pozna me bolje kot kdorkoli drug.« Spielberg bo verjetno še eden velikih režiserjev (poleg na primer Hitchcocka in VVellesa), ki nikoli ne bo prejel oskarja in to zato, ker ga Ameriška akademija ne razume. Ko so mu leta 1987 podelili spominsko nagrado Irvvinga G. Thalberga, ki jo podeljujejo za visoke dosežke v produkciji, je v zahvalnem govoru povedal naslednje: »Mislim, da je Cas, da obnovimo našo romanco z besedo.« Potem je dodal, da je Thal-berg organiziral ekrani-zacijo velikih knjig, se stoično vprašal, ce danes sploh kdo bere velike knjige in končal s stavkom: »Filmi so bili literatura mojega življenja. Simon Popek TV SLOVENIJA 1 / SOBOTA OB 23.20 0 ljudeh! Film Štirje letni časi je nastal po motivu Vivaldijevega glasbenega dela Film, ki si ga boste na malih zaslonih lahko ogledali prihodnjo soboto, 1. maja, je gostoval v naših kinematografih pred štirimi leti. Delo igralca, scenarista in režiserja Alana Al-de zagotovo sodi med tiste izdelke, ki jim Cas ne more do živega in pri katerih gledalci ob ponovnem gledanju lahko odkrivajo nove plati in razmerja pripovedi. Štirje letni Časi so natančno premišljeni filmski esej o človeških odnosih. Zgodba pripoveduje o treh na videz zadovoljnih zakonskih parih srednjih let. Vsa leta skupaj odhajajo na izlete v naravo, kjer preživljajo sproščene in prijetne urice. Pripoved o teh ljudeh razpreda široko paleto Čustvovanj in občutij. Zdi se, da druščina živi sku- paj s kolobarjenjem letnih Časov, enotna in tesno povezana v pogovorih in trenutkih razvedrila, enkrat na vodi in drugič na snegu. Zadovoljni in sproščeni dnevi se na enem od izletov porušijo, ko najmlajši moški med njimi oznani, da po enaindvajsetih letih zakona svoje žene ne prenese veC. Vse ostale njegova odločitev pretrese. Ze naslednje poletje pripelje s seboj mlado, vitko blondinko. Njena prisotnost njihove odnose popolnoma spremeni. Zaljubljeni Nick postane nenadoma drug človek: pomlajen, svež in neugnan. Prijatelji spremljajo njegovo preobrazbo z začudenjem, skepso in celo odporom. Se huje je na naslednjem izletu, ko odpotujejo na obisk h hčeram. Nova ženska je očitno tujek, ki ga ne more sprejeti niti Nickova hci. Neobvladani izpadi nerazumevanja se vrstijo eden za drugim Zgodba se motivno navezuje na znano Vivaldije vo glasbeno delo Štirje letni Časi: napetost, ki se pojavi spomladi, se poleti in jeseni, ko se novi par poroči, stopnjuje, višek pa doseže pozimi, ko pride do grozovitega izbruha, v katerem mlada žena izjavi, da je nihče ne mara in sredi noCi zapusti moža. Sledi nesreča, ki pa kljub tragičnosti omogoči, da se strasti umirijo in ki ponudi možnost, da steče življenje po starih, ustaljenih tirih.. V filmu Štirje letni časi so poleg Alana Alde zaigrali še Carol Burnett, Len Cariou, Sandy Den-nis in Rita Moreno. TV SLOVENIJA 2 / SOBOTA OB 13.10 Ne čakaj na maj Film iz zakladnice češkega režiserja Františka Čapa Film Vesna velja v slovenski filmski zgodovini za najboljšo in najbolj priljubljeno filmsko komedijo. Cas Vesne je bil težak Cas povojne obnove in nizkega standarda, v katerem je bil lahkoten film še posebno dobrodošel. Zaradi velikega uspeha, ki je segel tudi preko meja, se je kmalu zbrala »stara klapa« in tako so štiri leta po filmu Vesna posneli njegovo nadaljevanje - Ne Čakaj na maj. Slovenska kinematografija je torej leta 1957 zastavila projekt, ki je v Hollywoodu postal redna praksa precej kasneje. Zgodba filma Ne Čakaj na maj je zelo enostavna. Vesna in Samo se imata še vedno rada. Cas dogajanja je postavljen v zimske počitnice, ko se stari znanci s starim, odsluženim avtomobilom odpeljejo na smučanje. Vesnin oče zadolži svojo sestro, naj bdi nad Vesnino »nedotaknjenostjo«. Tik pred odhodom pa se mora Samo javiti na leta- lišču, zato se odloči, da se bo ostalim izletnikom pridružil kot padalec. Med padalci, ki so kasneje pristali na smučišču, je tudi lepo dekle Zora, ki med Vesno in Sama vnese kanček ljubosumnosti. Nesporazum pa je kmalu pozabljen in zaljubljenca po vrnitvi domov celo načrtujeta poroko... Zgodba je precej skromnejša kot v filmu Vesna, vendar je František Cap znal narediti prijeten in zabaven film. V filmu Ne Čakaj na maj, v katerem je za fotografijo skrbel Janez Kališnik, so zaigrali: Metka Gabrijelčič, Stane Sever, Elvira Kralj, Franek Trefalt, Metka BuCar, Olga Bedjanic, Janez Furlan, Metka Ocvirk in drugi. HRVAŠKA TV 1 / PONEDELJEK OB 20.50 Utrip srca z nepozabno igralko Ginger Rogers Režiser Sam Wood je med drugim Ginger Rogers pripeljal tudi do oskarja Na prvem programu hrvaške televizije si boste v ponedeljek, 16. aprila, lahko ogledali ameriški film Utrip srca (Heartbe-at), lahko komedijo z Ginger Rogers v glavni vlogi in v režiji Sama VVooda, režiserja, ki je tej igralki zagotovil oskarja s filmom Kitty Foyle. Film je nastal leta 1946, v njem pa so poleg Ginger Rogers nastopili še Jean Pierre Aumont, Adolphe Menj-cu, Basil Rathbone, Mel-ville Cooper in drugi. Arlette spozna profesorja Aristidea, profesionalnega učitelja žeparstva. Začne se uriti v tej veščini in kmalu postane njegova najboljša uCenka. Profesor ji kmalu zaupa prvo nalogo: okrasti mora povabljence na plesu diplomatov. Vendar se Ar- lette zaljubi in zanemarja delo, ki se ga je naučila... Ginger Rogers se je rodila leta 1911. S šestimi leti je spremljala svojo mamo, ki je postala pomembna scenaristka. Kmalu so ji ponudili prve pogodbe za otroške vloge, vendar jih je njena mati zavrnila. S štirinajstimi leti je debitirala kot pevka, kmalu zatem pa še kot plesalka. Kot filmska igralka je debitirala leta 1930. S svojim najbolj znanim filmskim partnerjem Fredom Astaireom je nastopila v svojem 20. filmu Let v Rio. Ginger Rogers in Fred Astaire sta nedvomno postala najboljši plesni filmski par vseh Časov, skupaj pa sta nastopila v devetih glasbenih filmih. TV SLOVENIJA 2 / PETEK.OB 23.30 Ljudje mačke ■ fantastični film o zvereh v ljudeh režiserja Paula Schraderja Sodobni fantastični film, film monstrumov, pošasti in nečloveških bitij se je, glede na vCasih že neverjetne specialne efekte, izpopolnil do te mere, da smo tudi v tem žanru priča vse številnejšim predelavam. Če je v prvih inačicah filmov osnovni suspenz filmske pripovedi temeljil na principu skrivanja in namigovanja, potem so predelave temeljile na razkazovanju efektov (tipični primer je Carpenterjev Stvor), s tem pa so seveda zanemarili Car skrivanja. Ljudje - mačke režiserja Paula Schraderja (Hard- core, American Gigolo, Mishima) temeljijo na filmu Jacquesa Tourneurja, ki je bil posnet leta 1943. Od Tourneurja pa v Schraderjevem filmu ni ostalo skoraj nie, mogoče le kak citat ali zametek demonske strasti, ki obseda ženska čarovniška bitja. Bistvena razlika je po mnenju nekaterih v tem, da je glavni junakinji zadoščalo že gledanje, opazovanje živali, da je bil človek podoben zveri (s tem pa še ni bil zver). Schraderjev film potemtakem bolj kot na vajerizmu temelji na ekshibicionizmu. Irena je novinka v New Orleansu. Naseli se pri bratu, ki pa ga ni nikoli doma, da bi ji razkazal mesto. Tudi sicer je njegovo obnašanje nenavadno in sestri povzroča hude slutnje. Ko se sama sprehaja po mestu, zaide v živalski vrt, kjer jo posebej pritegne Cmi panter... Scenarij za film je nastal po Dantejevi pesniški zbirki Novo življenje. Za fotografijo je poskrbel Paul Von Breck, za glasbo Robert Badami. V filmu so zaigrali: Nasstasia Krnski, Malcolm McDowell, John Heard, Annette OToole in Ruby Dee. PREGLED FILMOV NEDELJA, 25. april TV Slovenija 1-17.10 Vlak (Le train), francoski film, 1973, 96 min, scenarij in režija: Pierre Granier-Deferre, igrajo: Romy Schneider, Jean-Louis Trinti-gnant, Nike Arrighi, Regine... Pretresljiva ljubezenska zgodba med Židinjo in Francozom, ki jo skuša zaščititi pred Gestapom, a ju Čustva izdajo, kar ju pelje v pogubljenje. Hrvaška TV 1 -13.30 Na drevesu (Sur un arbre perche). francoski film, 1971, 90 min, režija: Serge Korber, igrajo: Louis de Funes, Geraldine Chaplin. Zaplet je dokaj nenavaden, saj po prometni nesreči na vrhu drevesa obvisijo v avtomobilu politik in poslovni človek ter njegova sopotnika - avtostopar in lepa žena, ki se ji je pokvaril avto. Rete 4 - 23.00 Sabrina (Sabrina), ameriški film, 1954, 135 min, režija: Billy VVilder, igrajo:Audrey Hepburn, Humphrey Bogart, W. Holden. A. Hepburn tudi tokrat igra Čustveno in rahločutno žensko, ki išCe varstvo pri moškem. Za njeno naklonjenost se potegujeta brata, ki ji oba izražata svojo ljubezen. PONEDELJEK, 26. april TV Slovenija 1 -15.20 Moški, ki ga ljubim (The Man I Love), ameriški Crno-beli film, 1947, 90 min, scenarij: Catherine Turney, režija: Raoul Walsh, igrajo: Ida Lupino, Robert Alda, An-drea King, Martha Vickers, Bruce Bennett. Glavna junakinja se spopada s kopico problemov, ki ji jih povzročajo sorodniki in tudi sama kot zapeljiva barska pevka. TV Slovenija 2 - 21.05 Cma orhideja, slovenski barvni film, 1990, 55 min, režija in scenarij Matjaž KlopCiC po istoimenski noveli Edvarda Kocbeka, igrajo: Mirjam Korbar, Matjaž Tribušon, Igor Samobor, Alojz Svete, Nataša Ralijan, Radko Polic...Kocbek se sprašuje o smislu bivanja, o problemu odnosa med posameznikom in zgodovino. Hrvaška TV 1 - 20.50 Utrip srca.(Heartbeat) ameriški film, 1946,100 min, režija: Sam Wood, igrajo: Ginger Rogers, Jean-Pierre Aumont, Adolphe Menjoui, Basil Rathbone, Melville Cooper. Arlette se nauči spretnosti profesionalnega žeparja. Ko dobi za nalogo pokrasti denarnice na diplomatskem plesu, se zaljubi in pozabi na denar. TOREK, 27. april Kanal A - 21.20 Iskanja, ciklus slovenskega filma, 100 min, režija: Matjaž Klopčič, igrajo: Milena Zupančič, Boris Cavazza, Boris Juh ... Film je nastal po literarnem delu Izidorja Cankarja. Zgodba pa pripoveduje o potovanju umetnostnega zgodovinarja po Italiji, kjer išče svoj notranji mir, vendar ne najde rešitve, dokler se ne zamisli nad samim seboj. TV Koper Capodistria - 20.40 Rajski slapovi (Le cascate del paradiso), ameriški film, 1986, 100 min, režija: Duncan Gibbins, igrajo: Virginia Madsen, Craig Sheffer, Kate Reid in drugi. Film je ljubezenska zgodba med mladeničem, ki je zaprt v vzgojnem zavodu in dekletom, ki se je prostovoljno odločila za življenje v samostanu. Avstrija 1 - 23.20 Dvojna identiteta (Double Identity), ameriška kriminalka, 1944,100 min, režija: Billy VVilder, igrajo: Barbara Stanwyck, Fred MacMurray, Edvvard G. Robinson. Zavarovalniški agent se zaplete v ljubezensko razmerje z ženo bogatega poslovneža. Moža se znebita in želita to prikazati kot nesrečo, vendar postaneta kmalu sumljiva. SREDA, 28. april TV Slovenija 1 - 20.30 Ko oživi gozd (El Bosque Animado), Španski barvni film, 1987, 100 min, scenarij: Rafael Azcona po istoimenski noveli Femandeza Florenza, režija: Jose Luiš Cuerda, igrajo: Alfredo Landa, Fernando Rey, Alejandra Grepi, Miquel Rellan... V gozdu živijo eni le za preživetje, drugi Se za užitke kot so ljubezen, denar, pijača. TV Koper Capodistria -22.30 Dnevi sreče (Giorni felici), italijanska komedija, 1942, 75 min, režija: Gianni Franciolini, igrajo: Lilia Silvi, Amedeo Nazzari in drugi. Pilot zaradi okvare na letalu pristane v bližini vile, kjer mu pet mladih ljudi ponudi gostoljubje, vendar kmalu spozna, da so se med njimi spletle usodne ljubezenske vezi. Hrvaška TV 1 - 20.05 Zbogom lažni paradiž (Abschied vom falschen Paradies), nemški film, 1988, 92 min, režiser: Tevfik Bavser, glavna vlogo igra turška igralka Zuhal 01cay. Dvomljiva zgodba pripoveduje o Turkinji, ki je ubila svojega moža, ker jo je mučil, vendar ne zeli, da ji skrajšajo zaporno kazen v Nemčiji, saj jo čaka izgnanstvo v domovino. ČETRTEK, 29. april TV Slovenija 1-15.15 Morala bi umreti (She was Marked for Murder), ameriški barvni film, 1988, 91 min, scenarij: David Stenn, režija: Chris Thomson, igrajo: Stefanie Povvers, Lloyd Bridges, Hunt Block, Debrah Farentino, Polly Bergen... Bogata urednica Časopisa se poroči z mlajšim moškim, a kmalu spozna, da je posredi vse kaj drugega kot ljubezen. Kanal A - 22.05 Detektiv iz vesolja (Alien private eye), znanstvenofantastični film, režija: Vik Rubenfeld, igrajo: Nikki Fastinetti, Cliff Audell, Brenda VVinston, Robert Axerod, LeeAnne Lee. V Los Angelesu sta skriti dve polovici Čudežnega Črnega diska. Edino dekle Rene ve, kje je disk, zato jo napade banda iz podzemlja. Rete 4-01.45 Film ljubezni in anarhije, italijansko-francoski film, 1973, 105 min, režija: Lina VVertmuller, igrata: Giancario Giannini in Mariangela Melato. Zgodba govori o razočaranem anarhistu, ki pride v Rim, da bi naredil atentat na Mussolinija. Živi v bordelu, vendar mu podvig ne uspe in postane sam žrtev fašizma. PETEK, 30. april TV Slovenija 1 - 20.30 Ekspres v Sugeriand (Sugeriand Ekspress), ameriški barvni film, 1974,105 min, scenarij: Hal Barvvood, Matthevv Robbins, režija: Števen Spielberg, igrajo: Goldie Havvn, Ben Johnson, Michael Sacks, VVilliam Atherton. Zgodba pobeglega zapornika in njegove žene, ki hočeta ugrabiti lastna otroka, katera so jima vzeli in dali v posvojitev. TV Slovenija 2 - 22.40 Psihiatri (Shrinks), angleška barvna nadaljevanka, 1991, 7 delov scenarij: S. Levell, L. Hollamby, J. Rich, R. 0’Keefe, režija: S. Orme, C. Gregg, P. James, M. VVinterbottom. Pobliže bomo spoznali svet psihiatrov, njihovega dela in medsebojnih sporov. Med njimi pa se nekateri bolj zanimajo za posel kot za počutje pacientov. Hrvaška TV - 20.45 Vojaški pohod (War party), ameriški film, 1989,115 min, režija: Frank Roddam, igrajo: Billy VVirth, Kevin Dillon, Tim Samson, Jimmie Ray Weeks. V ameriškem mestecu se domislijo, da bi privabljali turiste z zaigrano rekaon-strukcijo bitke med Indijanci in novonaseljenci, vendar jo nekateri vzamejo zares. SOBOTA, 1. maja TV Slovenija 1 - 23.20 Štirje letni Časi (Four Seasons) ameriški barvni film, 1980, 103 min, scenarij in režija: Alan Alda, igrajo: alan Alda, Carol Burnett, Len Cariou, Sandy Dennis, Rita Moreno. To je pripoved o treh parih srednjih let, ki že leta skupaj hodijo naravo in z njo živijo kolobarjenje letnih Časov. Idila pa se nepričakovano poruši. TV Slovenija 2-13.10 Ne Čakaj na maj, slovenski crno-beli film, 1957, 98 min, scenarij in režija: František Cap, igrajo: Metka Gabrijelčič, Franek Trefalt, Janez Cuk, Stane Sever, Elvira Kralj, Olga Bedjanic, Janez Furlan... Film je nadaljevanje Vesne. Zaljubljeni par se z družbo odpravi na zimske počitnice, kjer se dogaja marsikaj. TV Koper Capodistria - 20.30 Prav posebna ženska, kanadski barvni film, 1987,110 min, režija: Bill Forsyth, igrajo: Christine Lahti, Sara VValker, Andrea Burchill in drugi. Ko sta bili sestrici Ruth in Lucille še majhni deklici je njuna mati naredila samomor in tako sta odraščali najprej pri stari mami, nato pa pri mamini sestri, čudaški teti. Hrvaška TV - 22.30 Do zadnjega diha (A bout de souffle), 1960, 87 min, režija: Frangois Truffaut, režija: Jean-Luc Godard, igrajo: Jean P. Belmondo, J. Seberg. Glavni junak je razdvojena osebnost, ki išCe svojo lastno identiteto v svetu nasprotij, pa nima sreče. Pri tem mu ne more pomagati niti mlado dekle, ki se vanj zaljubi. SLOVENSKI PROGRAM IT SLOVENIJA 1 e RAI 1 RETE 4 Koper Živ žav, ponovitev B.Vovk: Radovedni slonček, lutkovna igrica Huckleberry Finn in njegovi prijatelji, 7/26 del nadalj. Divji svet živali, 1/25 del angleške pzn. serije Slovenska ljudska glasbila in godci: Cimbalist Obzorja duha Ljudje in zemlja Videomeh Poročila Tvariete, ponovitev, VPS 1305 Filmsko popoldne, ponovitev 'Alo, 'alo!, 8/18 del angleške nanizanke, VPS 1420 Tassilo, primer zase, 1/6 del nemške naniz., VPS 1450 Velika pričakovanja, 6., zadnji del angl. nad., VPS 1555 TV dnevnik 1 Vlak, francoski film Baletna suita, glasbena pravljica Slovenski loto, VPS 1917 TV dnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Nedeljskih 60, VPS 2030 Na poti z dr. Stinglom, 2/12 del nemške dok. serije TV dnevnik 3, vreme, VPS 2205; Športni pregled Dirka za SP posameznikov v speedwayu, rep. iz Lj. Rašica ’93, reportaža iz Tacna 6. med. turnir mladih v športno ritmični gimnastiki SP v hokeju na ledu, skup. A: Finska-Ceska (do 02.10) SLOVENIJA 2 Poglej in zadeni, ponovitev Vrnitev na otok zakladov, 3/10 del angl. nadalj., ponov. Alpe-Donava-Jadran, ponovitev Zgodba o psu in dečku, japonski barvni film Poročila Košarka, NBA liga: Portland Trailblazers - San Antonio Spurs Formula t, prenos iz Imole Pogovor s Pelejem, ponovitev Finale slovenskega rokometnega pokala (Z): Krim Electa - Branik, prenos 4. tekma končnice DP v košarki (M); Slovenica Koper -Smelt Olimpija TV dnevnik 2, vreme, šport A.Adam: Giselle, balet Sova Hal Roach predstavlja, 7/29 del am. nanizanke, (GB) Tassilo, primer zase, 3/6 del nemške nanizanke j Jute City,3. zadnji del angleške nadaljevanke (do 00.20) A KANALA RIS, risanke in spoti Kako nastaja risanka, film o risanki Srečni Luka, 16. del risane serije Male živali SreCni Luka, 15. del Male živali Čudoviti cirkus pod morjem, ponovitev 1. dela Matlock: Afera, ponovitev 3. dela serije Dance Session, oddaja o plesu Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha Kulinarični kotiček, 12. oddaja Helena, 12. oddaja Live & Kickin', 9. brcanje v živo Maribora Musič Show Zaupamo v zlato, ameriški akcijski film ® KOPER Vohuna, ameriška tv nanizanka mmp KOROŠKA Variete: Dadaumpa Nan.: Strega per amo- Dok.: Kvarkov svet re, 8.00 Hotel, 9.00 Otroški variete: La Družina Bradford Banda dello Zecchino Nedeljski koncert: Zelena linija magazine Simfonični orkester Maša Scale Parola e vita Aktualno: 4X7 Zelena linija Nedelja v cirkusu TG Tuna in dnevnik Variete: A časa nostra Variete: Domenica in, TG 4 vesti (vodita T. Cotugno, A. Filma: Grandi magaz- Parietti), vmes športni zini (kom., ’86), 15.30 oddaji (16.50,17.50) I segreti di Filadelfia (- Dnevnik in 90. minuta dram., ZDA ’59) Vreme in dnevnik TG 4 vesti Športne vesti Nan.: 11 ritorno di Co- Nan.: Un commissario lombo, vmes vesti a Roma - Una macchia Film: Mediterraneo (- di te (i. N. Manfredi, kom., It. ’90), nato F. Fabian, zadnji del) Kronika (vodi E. Fede) Aktualno: Tocca a noi Film: Sabrina (kom., (vodi Enzo Bi.agi) ZDA ’54, i. A. Hep- Športna nedelja burn), vmes vesti Dnevnik 1 Športna oddaja Dnevnik in vreme . konjske dirke iBl CANALE5 Film: LA ragazza sotto il lenzuolo (kom., ’61) Na prvi strani i | RAI 2 Aktualno: Mattina 2, (8.00, 9.00,10.00) vesti Avtomobilizem Fl Aktualno: Tvoj bližnji Giorno di festa Nan.: Medico alle Hawaii Dnevnik in vreme Avtomobilizem Fl: VN San Marina Nan.: Un caso per due, 17.00 Detective Extralarge (i. B. Spencer) Nogomet A lige Vreme in dnevnik Domenica Sprint Nad.: Beautiful Nan.: 11 sole nel cuore Dnevnik 2 Zidovska kultura Dokumenti Šport: Konjske dirke, 1.10 IP v sabljanju, 1.30 motonavtika Film: Rollerball (ZDA '75, i. James Caan) Dober dan, Koroška 4 k RAI 3 Film: 11 capitano del re (pust., It. ’60) Koncert RAI 3 Atletika, kolesarstvo Deželni dnevnik Popoldanski dnevnik Aktualno: Italijani Film: La gang dei doberman (dram., 72) Šport: A giochi fatti Kolesarstvo Domenica gol, vreme Dnevnik Deželne vesti, šport Film: Madame Bovary (dram., Fr. ’91) Dnevnik in vreme Aktualno: Babele Danes v kioskih Film v originalu: L’amica (kom., ZDA '43, i. Bette Davis) ______TV SLOVENIJA 1 / DANES OB 17.10_ Ko spregovorijo neizživeta čustva Francoski film Vlak prikazuje eksodus v letu 1940 Pretresljivo delo scenarista in režiserja Pierra Graniera-Deferra Francoski režiser Pierre ; Granier-Deferre je poleg nekaterih odličnih kriminalk, ki jih je ustvaril v svoji plodni karieri, rad segal po literarnih delih; tako je tudi film Vlak (Le train) leta 1971 nastal po romanu slavnega pisatelja Georgesa Simenona. Film je pretresljiva ljubezenska drama, ki se dogaja leta 1940, ko so Nemci osvajali Evropo. Julien s hčerko in nosečo ženo z vlakom beži iz severne Francije. Ker so moški na vlaku ločeni od svojih družin in nameščeni v tovorne vagone, Julien na vsaki postaji hiti k družini, a po nesreči se zgodi, da na eni izmed postaj odklopijo vagon z Julienovo družino. Tako ostane Julien sam Romy Schneider; na vrhuncu kariere jo je pokopala »temna plat filmske slave« in v trenutkih obupa in pobitosti poišče uteho pri mladi Židinji Ani, ki potuje Dok.: National Geogra-phic Aktualno: Reportage, 11.15 Arca di Noe Risanke: I Simpson Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show, vmes (13.00) dnevnik Variete: Buona dome-nica, vmes (18.10) nan. Nonno Felice Dnevnik TG 5 Nan.: Extralarge - Ope-razione Condor, 22.10 Nonno Felice Aktualno: Ciak, 23.10 Nonsolomoda Aktualno: Italia do-manda TG 5 dnevnik Parlamento in ITALIA 1 Otroški variete A tutto volume Veliki golf in nan. Odprti studio Športni oddaji IP v odbojki Nan.: Tarzan Domenica stadio Film: Vacanze d’estate (kom., It. ’85, i. Yari Porzio, S. Vallone) Variete: Karaoke Film: Legge criminale (krim., Kan. ’88, i. Gary Oldman, Kevin Bacon) Športna oddaja: Pres-sing (vodi R. Vianello) Variete: Mai dire gol Avtomobilizem Fl: VN San Marina Studio šport, odprti studio in pregled tiska # TELE 4 Lastne oddaje Film Dogodki in odmevi Mannix, ameriška tv nanizanka Biggles: Pustolovščine v času, pon. angl. filma NoCni sodnik, am. nanizanka Čarobna svetilka, otroški program Fantazoo, japonska risana nanizanka Heidi, avtrijsko/nem-ška otroška nanizanka Stanje stvari, ponovitev Vohuna, am. tv nanizanka TV dnevnik Mannix, ameriška tv nanizanka Nočni sodnik, ameriška tv nanizanka Kako rešiš zakon in uničiš svoje življenje, ameriški film TV dnevnik Slovenski magazin Saj ni nič resnega, italijanski film (MHSP Avstrija 1 Cas v sliki Filmski forum: Dediščina Inkov na filmu Rapsodija, ameriški film (E. Taylor, V. Gassman) Jaz in ti, otroški program Mini cas v sliki Beverly Hills, 90210 Kopališki mojstri iz Malibuja: Umor z utopitvijo Levja jama, 1/32 del serije Jedi z zgodovino: Češenj Talisman, komedija J. N. Nestroya J. Hayden - koncert za violončelo in orkester v C-dura Poročila Tisoč mojstrovin Avstrija 2 Cas v sliki Studio W. Disneya: Vojni agent, am. komedija Revija popevk Dober dan, Koroška Tatanka - v deželi velikih bivolov Harry in Hendersono-vi: Opičje norčije Slika Avstrije Cas v sliki Kranj dejanja: Smrt starke Cas v sliki SP v hokeju: Rusija -Kanada Hennessy, ameriška politična srhljivka Manekenka in vohljač, serija Hrvaška 1 Poročila Tv koledar Mini človečki, ponovi- tev 3/12 kanadske nadaljevanke za otroke Poročila Hišni ljubljenčki Sezamova ulica, 11. del otroške nanizanke Zeleni Jurij, oddaja narodne glasbe Poročila Plodovi zemlje Mir in dobrota Pustolovščine gozdne družine, 1/13 del risane serije Oskar med detektivi Kje je nastala 55. šola, tv-film za otroke Operne arije Poročila Na drevesu, francoski film z Louisom de Fun6som in Geraldine Chaplinovo Zajčkove zgodbe, 8. del risane serije TV fortuna Dnevnik 1 Lorelei, angleška drama Sedma noč Dnevnik 2 Slika na sliko Sanje brez meja Hrvaška 2 S TV koledar j Flash Gordon, ponovitev am. filma Nedeljsko športno popoldne 33 Dnevnik 1 Z jadri okoli sveta, 3/12 del dokumentarne serije MaCke, 3/5 del angleške dokumentarne serije Ko se snideva spet, 12/13 del ameriške nadaljevanke Šport Hrvaška nogometna liga Jazz okrog polnoči @ Madžarska Za otroke Angleščina Nedeljski magazin Pokalni rokomet Pesem doni Policijski dan '93 Formula 1. prenos iz San Marija Svet A. C. Clarkeja: 3. del Reformatorski verski program Disney, risanke Kolo sreče, kviz Teden Dnevnik Filmski mozaik o slavnih policijah in detektivih Superdetektivi, italijanska kriminalka TV SLOVENIJA 2 11.35 na istem vlaku. Med njima se začne spletati ljubezen, ki pa jo duši mračno ozračje pošastne in brezkončne vojne tam zunaj. Da bi Julien Ano, ki je židovskega porekla, zaščitil, jo prijavi kot svojo ženo, a kljub temu napoči dan, ko se morata posloviti in oditi vsak svojo pot. Gez leta se Julien in Ana spet srečata - na gestapu -in takrat čustva prevladajo razum. Prav to občutje pa ju pelje na pot pogubljenja... Glavni vlogi sta ustvarila slavna francoska igralca Romy Schneider in Jean-Lo-uis Trintignant. V ostalih vlogah: Nike Arrighi, Regine, Ma-urice Biraud in Serge Marquand. ZGODBA O PSU IN DEČKU, japonski film Žival je pogosto eden izmed glavnih junakov mladinskih filmov. Tako je tudi v japonskem mladinskem filmu Zgodba o psu in dečku, v katerem fantič Jiro od kinološke zveze za leto dni dobi psička Hustyja. Jiro pa ima poleg Hus1yja še nekoga, s katerim mu je lepo. To je mladenka Saeko, ki čudovito igra klavir in se marljivo pripravlja na tekmovanje mladih pianistov. Radostno mladost, ki jo uživa deček Jiro v prijateljstvu s Saeko in Hustyjem, zatemnita dva dogodka, ki krepko spremenita Jirov mladostni svet. Mine leto dni, ko mu odpeljejo Hustyja, Saeko pa podre avto in oslepi. RETE 4 MEDITERRANEO, italijanski film 20.35 Spomladi leta 1941 osem italijanskih vojakov brez boja zasede grški otok Symo. Morali bi odpluti', vendar se njihova ladja potopi, zato ostanejo na otoku. Prebivalci, ki so se poskrili, pridejo počasi iz skrivališč in se z Italijani spoprijateljijo. Po vsej Evropi divja vojna, ta okupacijska vojska pa se sonči, počiva in pozabi, da so drugje borbe. V te nenavadne okoliščine poseže angleško letalo, ki mora zaradi okvare pristati na otoku. Režiser Gabriele Salvatores je Ulm posnel na grškem otoku Kastellorizu. Mediterraneo je prejel oskarja za najboljši tuji film in bistveno prispeval k mednarodni uveljavitvi italijanskega filma. RA SLOVENIJA 3 20.15 GLASBENI PORTRET: Gevvandhaus v Leipzigu V letošnji koncertni sezoni slavi 250-letnico delovanja znameniti orkester Gevvandhaus v Leipzigu, kjer je bilo središče najpomembnejših evropskih glasbenih dogodkov že v 19. stoletju; takrat je orkester Gevvandhaus vodil skladatelj in dirigent Felix Mendelssohn Bartholdy, v tem stoletju pa so s slavno glasbeno ustanovo povezana tale velika imena -Wilhalm Futvvangier, Bruno Walter in od leta 1970 Kurt Masur. V glasbenem portretu te ustanove, v katere koncertni dvorani so koncertirali tudi slovenski umetniki, se bomo z besedo in glasbenimi posnetki spomnili bogate tradicije. PRO 7 20.15 MOŽ Z ZLATO PIŠTOLO, ameriški film V mestu Warlock se skupina revolverašev izživlja nad meščani, ki pokličejo na pomoč Claya Blaisdella (Henry Fonda). Clay pride v mesto s prijateljem Tomom, poklicnim hazarderjem. Ker pa skupina ne preneha nadlegovati, meščani izvolijo za podšerifa Johna Gan-nona (Richard Widmark), nekdanjega revolve-raša. Ob pomoči vaščanov Gannon premaga kavboje. Tom, razočaran nad Clayem, prijatelja pozove na dvoboj in ta ga mora ubiti. Gannon kmalu nato prisili Claya, da zapusti Warlock. Režiser Edvard Dymztrick je psihološki vestern Mož z zlato pištolo posnel leta 1959 po scenariju A. R. Aurthurja. RADIO »TA Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz,16.00 SV 918 KHz) 04.30, 05.00, 06.00, 06.30, 07.30, 08DO, 09.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; JD6.50 Duhovna misel; 07.00 Jutranja kronika in vreme; 08.05 Veseli tobogan; 09.05 Pomnjenja; 10.05 Quo Vadiš; 11.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.20 Za naše kmetovalce; 14,15 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci čestitajo; 17,30 Naš gost; 18.00 Nedeljska reportaža; 18.30 Pojo amaterski zbori; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 06.30, 07.30, 08.30, 09.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30.17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 07.00 Jutranja kronika; 08.00 Servisne informacije; 08.30 Nedeljski val; 08.40 Koledar prireditev; 09.40 Nedeljski gost; 11.00 Uganka; 12.05 Z Valom okoli sveta; 13.00 Športno popoldne, vmes aktualne informacije, glasba; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos 1, programa; 19.00 Večer na 2.; 19.30 Drugi val; 22.00 Zrcalo dneva, vreme. Slovenija 3 08.00, 09.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22,00 Poročila; 08.10 Na poljani jutro; 08.30 Preludij s klavirjem; 09.05 Besedno bogoslužje; 10.05 Orkestri in solisti; 13.05 APZ Tone Tomšič; 14.05 Humoreska tega tedna: Premiera (Fadil Hadžič); 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma in potopisi: Hiša mojega očeta (Mila Kačičeva) 19.35 Cerkvena glasba reguiem (T.L. de Victoria) 20.00 Sedmi dan; 20.15 Glasbeni portret; 22.05 Prevodne strani: Čakajoče Zenske (R. Nelson); 22.30 Orgelska glasba Nizozemske od baroka do danes; 23.55 Lirični utrinek; 24.00 Konec 3. programa in vključitev v nočni program RS. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz) 08.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30 Primorski dnevnik; 08.00 Otvoritev programa, napoved programa, vmes radijski koledar 08.30 Osmrtnice, pesem tedna Radia Koper; 08.45 Poti do zdravja; 09.15 Dober nasvet za boljši pridelek; 09.30 Po domače; 10.00, 10.50,11.10 Sosednji kraji in ljudje, vmes osmrtnice; 11.30 Glasba po željah; 14.00 Oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.30 Športni ritem: 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 17.30 Dnevnik in osmrtnice; 18.00 Humoreska; 19.00 Večerni radijski dnevnik, Slovo - Prenos RS, Radio Koper (italijanski program) 08.30.10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; ,7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Dober dan Radia Koper, pozdrav in almanah; 07.15 Horoskop; 08.00 Turistični napotki; 08.35 Pesem tedna; 09.00 Knjižne novosti; 09.30 Pregled kulturnih dogodkov; 10.00 Evergreen, film tedna, iz gledališča; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Souvenir d'ltaly; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Glasbeni desert; 14.30 - 17.30 Glasba in šport; 17.32 Velika glasbena imena; 18.00 Lestvica LP; 19.40 Na športnih igriščih; 20.00 Nočni program. Radio Trst A 08.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00; 08.20 Koledar; 08.30 Kmetijski tednik; 09.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 09.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: V rekordnem času okoli sveta (Zlata Jurin, r. Adrijan Ru-stja, 1, del); 10.30 Narodnozabavna glasba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.15 Orkestri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev, nato orkestralna glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Janez Povše: Srečanja z Marjanom Rožancem (r. Boris Kobal 11. odd.); 14.45 Znani ansambli; 15.30 Iz krajevnih stvarnosti; 17.00 šport in glasba; 18.30 Potpuri; 19.00 Večerni radijski dnevnik; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 19.00 Morski val (vsakih 14 dni). Radio Koroška 06.30 - 7,00 Jutranja oddaja: Dobro jutro na Koroškem - Duhovna misel (-prov. Tonček Zajc); 18.10 - 18.30 Dogodki in odmevi. IZBOR IZ SATELITOV »TA MUSIČ TELEVISION 8.00 Awake on the Wild Side; Konec tedna s Stingom; 10.30 Week in Rock; 11.00 The Big Picture, pon.; 13.30 XPO; 14.00 Rockumentary: Sting; 19.00 Us Top 20; 21.00 120 minutes, vodi Paul King; 23.30 Headbangers Bali, Heavy Metal Rock; 3.00 Nočni video SKY ONE 7.00 Hour of Power; 8.00 Fun Factory; 12.30 The Brady Bunch; 14.00 Robin of Shervvood; 19,00 Simpsonovi; 20.00 21 Jump Street; 21.00 Blo-od of others, 1/2 ameriške mini serije; 0.00 Hill Street Blues MOVIE CHANNEL 7,10 Where's Willy, zadnjič; 9.00 A Breath of Scandal; 11.00 Re-venge of the Pink Panther; 13.00 American friends, zadnjič; 15.00 Jetsons. The mo-vie; 19.00 Immediate Family, zadnjič; 21.00 The Commi-tments, premiera; 23.00 Regar-ding Henry PRO 7 4.40 Serije; 7.40 Satan nikoli ne spi, angleški film; 10.05 Gorath, japonski film; 13.30 Živali znanih ljudi, vrhunci 50. oddaj; 14.40 Črna roža, am. pustolovski film; 16.55 Gospa, ki izginja, angl. kriminalka, 20.15 Mož z zlato pištolo, am. vestern; 22.30 Mala bobnarka, am, vohunska srhljivka; 0.50 Neizprosna peterica, 1/33 del am. serije; 1.50 Leteči tigri, am. vojni film RTL 13.00 Moj oče je z drugega ^planeta; 13.30 Formula 1 za VN San Marina, prenos iz l«mole; 16,50 Sindbad - gospodar sedmih morij, ameriški film PREMIERE 14.00 Doc Hollywood, ameriška komedija, 15.40 Čisto vsakdanja obletnica poroke; 17.05 Noč z Aliče, it. komedija; 20.15 Jean Florette, fr. film; 22.15 Mis-sion of the Shark, ameriška vojna drama; 23.50 Materinsko moštvo, am. komedija; 4.45 V zadevi Henry, am, film EUROSPORT 8.30 Aerobika; 9,00 Eurofun; 9.30 Formula 1, prenos; 11.00 Hokej na ledu, prenos, 19.00 Lahka atletika; 20.00 SP v hokeju naledu; 22.30 Formula 1 3SAT 20.10 Kaj se je zgodilo z Baby Jane, ameriški film z Bette Davis in Joan Crawford SATI 8.25 Prijateljica z dolgim vratom - iz življenja žirafe v Afriki, ameriški tv film; 10.15 Gideonova trobenta, ameriški film; 17.00 Čez galaksijo in potem na levo, 4. del avstralske znf, serije SUPER CHANNEL 20.00 The Triangle Factory Fire Scandal, ameriški barvni film SKY MOVIES 9.00 The Lincoln Conspiracy; 11.00 Smokey and The Bandit II; 15.00 VVhite Fang; 19.30 Xposure; 21,00 F/X2 - The deadly Art of lllusion; 0.40 I was a teenage Vampire, zadnjič; 2.10 Preppies; 3.30 Descending Angel; 5.20 The Commander TISKOVNE KONFERENCE / POJASNJEVANJE OZADIJ AFER VIS - HIT - CASINO PRORAČUN / ODMEVI Obtožbe brez dokazov? Školč, Golobič in Zlobec menijo, do gre za napad na LDS - Ljudi zaznamujejo -Zadeve razčistiti do konca - Brejc pojasnjuje Jegličevo pismo - Zakaj je predal dokumente komisiji Vladne stranke zadovoljne, opozicija manj Poslance opozicije motijo proceduralne napake Ivanka Mihelčič Imenovana preiskovalna komisija LJUBLJANA - Včeraj v zgodnjih jutarnjih urah so poslanci državnega zbora vendarle uspeli izgasovati predlog odloka o sestavi osemčlanske preiskovalne parlamentarne komisije, ki se bo ukvarjala s sumom zlorabe javnih pooblastil v poslovanju podjetij Hit, Elan, Slovenske železarne, bank v sanacijskem postopku in pri dodelitvi koncesij za uvoz sladkorja za potrebe državnih rezerv. Po dolgotrajni razpravi, medsebojnem prepričevanju in dvakratnem dnevnem ter dvakratnem noCnem sestanku Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zade, so končno soglašali s predlogom, da komisijo vodi poslanka Slovenske nacionalne stranke Polonca Dobrajc, da pa demokratsko stranko predstavlja namesto Igorja Bavčarja Tone PerSak. Bavčarjevem članstvu v komisiji je najostreje nasprotoval vodja poslanskega kluba LDS Jožef Skolc, ker je BavCar bil v Času, ki ga bo komisija preiskovala notranji minister, torej je lahko predvsem dragocena priCa. Zato ne more istočasno nastopati tudi v vlogi tožitelja.(STA) LJUBLJANA - »Dogaja se nam že tretja velika afera, za katero najprej se zdi, da maje temelje sistema, kasneje pa se izkaže, da so stvari bistveno drugačne. Dobro je, da smo imenovali parlamentarno preiskovalno komisijo, ki naj bi poleg komisije za nadzor nad zakonitostjo dela Varnos-tno-informativne službe zadeve razčistila in odgovorila predvsem na nekaj poglavitnih vprašanj: ali je šlo za nepravilnosti pri lastninjenju podjetij, vmešanosti politikov in za pranje umazanega denarja?« To je med drugim dejal predsednik poslanskega kluba LDS Jožef Skolc na včerajšnji tiskovni konferenci, katero je sklical skupaj z Jašo Zlobcem in generalnim sekretarjem stranke Gregorjem Golobičem, da bi osvetlili ozadje napadov na njihovo stranko, zlasti s strani nekdanjega notranjega ministra Igorja Bav: Carja in nekdanjega šefa Visa Mihe Brejca. Skolc je dodal, da so te afere vsekakor povezane z delovanjem Visa in celo policije. Zato je treba pojasniti, ali so se kršili zakoni, ki urejajo delo teh služb, in ali so se zbrani podatki uporabljali v politične namene, vsa namigovanja in morebitne obtožbe pa podkrepiti z dokazi. Jaša Zlobec je nekoliko posegel v »zgodovino« sporov med LDS ter Bavčarjem in Brej- cem. Do teh je prihajalo že v prejšnji skupščini, ko sta Zlobec in Vika Potočnik želela priti do dna (ne) zakonitemu prisluškovanju. Ze takrat je BavCar to razčiščevanje razumel kot politično kosanje, zadeve pa so se postopoma razraščale v politični konflikt. Zato jih Brejčeva zgodba na petkovi seji komisije za nadzor nad delom Visa v bistvu ni presenetila, je dodal Zlobec. Povedali so tudi, da sta se Brejc in BavCar odzvala na poročilo vladne ministrske trojice, ki je nadzirala delo Visa. Tega je namreč vlada v torek poslala Brejcu s prošnjo, da napiše svoje pripombe. Namesto njegovega odgovora pa je bila sklicana seja parlamentarne komisije, na kateri je Brejc obtoževal predvsem elane LDS. Uro po tiskovni konferenci liberalnih demokratov sta sklicala tiskovno konferenco tudi Igor BavCar in Miha Brejc. Komentirala sta uradno sporočilo s petkove seje vlade in tudi pismo nekdanjega Brejčevega namestnika Romana Jegliča, o katerem sta izrekla nekaj ne ravno laskavih ocen. Brejc je dejal, da mu je Drnovšek pokazal Jegličevo pismo, ki naj bi bilo poglavitni vzrok za njegovo zamenjavo, a šele 14 dni po razrešitvi. Skupaj z Bavčarjem pa je zatrdil, da v javnost nikakor ni prišla celotna vsebina pisma, saj manjka poglavje o preprodaji orožja. Miha Brejc je tudi odgovoril na vprašanje, zakaj je dokumente o Hitu in Casinoju, ki jih ni hranil na ministrstvu za notranje zadeve, šele po dveh mesecih predal par- LJUBLJANA - Obisk je bil naporen, a uspešen, je po vrnitvi iz ZDA, kamor so ga povabili organizatorji prireditve ob otvoritvi muzeja holokavsta, povedal slovenski predsednik Milan KuCan. Čeprav je bila večina pogovorov z najvišjimi ameriškimi predstavniki - Kučan se je dvakrat sestal z Billom Clintonom, s podpredsednikom Al Goram, z veleposlanikom Bartho-lomewom, zunanjim ministrom Christoferjem itd. - posvečena predvsem dogajanjem v Bosni in reševanju krize na območju nekdanje Jugoslavije, so ameriški sogovorniki pokazali tudi veliko zanimanje za gospodarsko sodelovanje s Slovenijo. Na tiskovni konferenci po prihodu je Milan KuCan tako LJUBLJANA - Državna sekretarka pri ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Vojka Ravbar se je včeraj s sodelavci vrnila z obiska v Singapurju in na Tajskem. Na novinarski konferenci je povedala, da so v obeh državah pustili dober vtis, saj so se na obisk dobro pripravili. Poslovnih konferenc v obeh državah so se udeležili predstavniki 14 slovenskih podjetij, med katerimi so bili tudi Hit Tours International, Luka Koper, Državna založba Slovenije, Univit, Rudis Azija, LB, d.d., Lek in Metalna. Državna sekretarka Ravbarjeva je povedala, da je bil odziv singapurskih in tajskih po- lamentarni komisiji. Razložil je, da je ta večstrankarsko sestavljena in tako nobena od strank zadeve ne bo mogla »prirediti« po svojih potrebah. Dejal je tudi, da gre za zbirna poročila (na osnovi izsledkov iz telefonskih pogovorov) in za druge pripadajoče ugotovitve, ki se nanašajo na posneto gradivo, na nadzor telefaksov ter na gradiva, ki so jih »pridobili od drugod«. Miha Brejc je še pove- Milos Ekar omenil, da mu je Bill Clinton zagotovil, da razen formalnosti ni nikakršnih ovir vec za sprejem Slovenije v Gatt; ZDA bodo Sloveniji pomagale skleniti ugodne finančne aranžmaje pri različnih mednarodnih finančnih ustanovah, pogovarjali so se o oblikovanju ameri-ško-slovenskega združenja podjetnikov itd. Najpomembnejši del pogovorov pa je bil namenjen vojni v Bosni, s katero so ZDA vse bolj obremenjene, zato je predsednik pozorno prisluhnil našim stališčem, je povedal Milan KuCan. Slovenski predsednik je v pogovorih poudarjal stališče, da mora svetovna sku- slovnežev presenetljiv, saj se je konference udeležilo večje število, kot so sprva pričakovali. Predstavniki vlade so tujim poslovnežem predstavili Slovenijo in njeno gospodarstvo, možnosti za vlaganje in vodilne slovenske panoge, sledili pa so bilateralni pogovori med slovenskimi in najprej singapurskimi, potem pa še tajskimi poslovneži. Poslovneži obeh držav so se zanimali predvsem za sodelovanje z Luko Koper, za sodelovanje na področju strojne oziroma gradbene opreme, elektrooptike in tekstilne ter farmacevtske industrije. Zanimalo jih je tudi, če je Slovenija politično vama dal, da so elanom LDS prisluškovali v njegovi odsotnosti zaradi suma, da stranka »nudi gostoljubje« trgovcu z orožjem. Sodišče pa naloga za prisluškovanje ni hotelo izdati. Pojasnil je tudi, kako so »izginili« dokumenti o Visovem posebnem fondu, Ceš da gre za običajno vsakoletno uničevanje papirjev, ki kažejo službo v slabi luči. Menda je to praksa vseh podobnih služb v svetu. pnost najprej odgovoriti na vprašanje, ali želi ohraniti BiH kot neodvisno in suvereno državo. »Po naši sodbi je odgovor pozitiven, zato bodo morali ZN z aktivno prisotnostjo zaščititi Muslimane v še obstoječih enklavah in prevzeti odgovornost za ohranitev države,« je menil Milan KuCan. »Najbrž se ne bo mogoče izogniti tudi resni grožnji Srbiji z vojaškim posredovanjem, saj se je Beograd doslej izmikal uresničitvi vseh dogovorov,« je dejal slovenski predsednik in dodal, da so jim Američani dali jasno vedeti, da prav o tej možnosti vse bolj resno razmišljajo, jasno pa je, da se posredovanja ne bodo lotili brez soglasja in soudeležbe zaveznikov iz zahodne Evrope. država, kako je s telekomunikacijami in zavarovanjem pogodb, kolikšne so najemnine za poslovne prostore in ali imamo hotele za poslovneže. Vojka Ravbar je menila, da so vladni krogi tako Tajske kot Singapurja naklonjeni sodelovanju s Slovenijo, ob tem pa izrazila upanje, da se bo obseg menjave med državami v prihodnje povečal. Obseg zunanjetrgovinske menjave Slovenije z državami jugovzhodne Azije namreč ne presega 0, 4 odstotka, obseg menjave s Tajsko znaša po zadnjih podatkih 17 milijonov dolarjev, s Singapurjem pa le 12 milijonov dolarjev. (A.J.L.) LJUBLJANA - Petkova maratonska proračunska razprava se je zavlekla v zgodnje sobotne ure, ves Cas pa je potekala v ozadju imenovanja posebne preiskovalne parlamentarne komisije (preiskovala naj bi zlorabo pooblastil pri lastninskem preoblikovanju in poslovanju podjetij, kot sta Hit in Elan) in predaji izginulih dosjejev Visa. Proračun so kljub proceduralnim zapletom in očitkom opozicijskih poslancev, da glasovanje o njem in o spremljajočih dokumentih ni v skladu s poslovnikom, le sprejeli, zato smo za kometar o »pestrem« parlamentarnem dnevu (in noCi) zaprosili nekatere veljake slovenskih političnih strank. Ignac Polajnar, vodja poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov: »Menim, da je to, da smo sprejeli republiški proračun, zelo pozitiven dogodek, saj se lahko spet začne oziroma nadaljuje normalno delovanje resorjev, ki se napajajo iz proračuna. Porazdelitev sredstev se mi zdi glede na to, da so bile v vseh resorjih potrebe večje od možnosti, Nace Polajnar (SKD) ustrezna. To je navsezadnje pokazalo tudi glasovanje v parlamentu, na katerem sta biti za taksno razdelitev denarja približno dve tretjini poslancev. V stranki nas dejstvo, da bo kmetijstvo dobilo nekaj veC denarja, veseli, Čeprav ga je seveda manj, kot bi ga bilo treba. Prav tako je razveseljivo sicer majhno povečanje sredstev za družinsko politiko, upamo pa, da bo od zdaj naprej v vladi poseben človek skrbel prav za to področje.« Anton Peršak, vodja poslanske skupine Demokratske stranke: »Temeljni problem v zvezi s proračunsko razpravo je, da ni jasno razvidno, Cernu vlada daje prednost, zdi pa se, da je večina sredstev namenjena pokrivanju izgub. Tudi metoda, ki jo je vlada uporabila pri pripravi predloga, je napačna, saj so parlamentu podali le predlog, medtem ko so osnutek in razpravo o njem preskočiti. V preiskovalno komisijo vsi vlagamo veliko upanja, vendar je uspeh njenega dela odvisen predvsem od pripravljenosti visokih politikov priti aferi do dna. Uspeh oziroma neuspeh pa bo pome- Tone Peršak Jožef Školč, Gregor Golobič, Jaša Zlobec: »zgodovina konflikta z Bavčarjem je dolga...(Foto:Tomi Lombar/TRIO) DOGODKI, KI SI JIH KAŽE ZAPOMNITI Dejstvo, da je Zeleni Jurij priplesal pomlad tudi do Ljubljane, je lahko le slaba tolažba za vse, kar je padlo po Slovencih v minulem tednu. Letošnji proračun, ki so ga že pričivka-li sobotni jutranji pevci v bližnjem parku, je seveda uspeh, zaradi katerega bo letos še marsikoga bolela glava, nekaterim pa zaradi njega glavobol že nekaj mesecev ni niti popustil. Vse skupaj je še bolj naporno zato, ker je že tako ali tako težko politično sedanjost in preteklost otežil še nekdanji šef Vamostno-informativne službe, ki se je pred parlamentarno komisijo za nadzor nad delom svoje nekdanje službe znašel z dvema črnima kovčkoma v rokah, v njiju pa je bilo gradivo, ki so ga nekateri že odpisati in trditi, da je šlo rakom žvižgat. Pogrešana dokumentacija o vsem, kar zadeva Hit, se je znašla pred obličjem pravice, in to tiste pravice, ki ji gospod Miha Brejc dovolj zaupa, da je vso stvar iz domačega sefa prinesel na piano. Nekateri so si oddahniti, drugi pa zadnji dve noCi slabo spijo, saj so menda na 1500 straneh tudi imena tistih, ki bi morati na sonCni stremi Alp skrbeti za pravico, resnico in pra- Lovska sezona na zaupne dokumente vno državo. Prav zaradi njih je vsa dokumentacija za nekaj Časa dobila noge, je povedal dr. Miha Brejc, ki je z vseh strani obsojano zadržanje pomembnih dokumentov izvedel samo zato, ker bi sicer gosto popisani papirji izginiti z ljubljansko meglo vred. Zdaj se mora Slovenija samo še odločiti, ali bo gospoda Brejca proglasila za narodnega heroja ali pa bo v očeh pravne države in ljudstva postal in ostal izdajalec. Vse, kar so v zadnjem tednu očitali tako njemu kot tudi Igorju Bavčarju v zvezi z (nekdaj) njuno obveščevalno službo, je pravzaprav nepomembno, Ce mu na greha polno dušo položijo še 1500 strani Hitove dokumentacije. O vseh drugih 15 do 18 tisoč pogrešanih dosjejih pa za zdaj še ni ne duha ne sluha. Zato pa so se dogajale druge pomembne stvari, za povprečnega Slovenca Sanje, kot za gospoda Brejca: heroj ali kriminalec? Morda bi ladji lahko vozila robota. Ce jih na Hrvaškem nimajo dovolj, bi jim jih morda lahko posoditi mi, ki jih imamo že 120. Slovenci, namreč. Za povračilo bi nam Hrvati zelo radi odstopili kakšno od milijard rumenih stonog, ki so preplavile Reko in okoti- Zeleni Jurij je prinesel - poletje (Foto: S. Zivulovič/TRIO) Dosjeji, zaradi katerih bo bolela glava (Foto: A. P./TRIO) je med njimi tudi drsenje tečaja marke - navzgor, seveda. Tega zagotovo ni kriv obisk Milana KuCana v Ameriki, pa tudi dejstvo, da delamo z okoljem kot svinja z mehom, ne. Pa naj bo dan Zemlje ati ne. Saj za svetovni dan laboratorijskih živali tudi marsikdo ni vedel, pa se zaradi tega ne sekira. Ta dan je bil. Včeraj. Ce smo mednje vključeni tudi ljudje vsega sveta, tisti, ki trpijo zaradi lahkote, vojne ali Česa dragega, in tisti, ki se delajo, da jim na tem svetu nic ni, najbolje ve vsak sam. Svet je tako ali tako krivičen. Ce ne bi bil, se tudi pogumna kapitana Ilirije in Aurore, ki sta herojsko vijugala med srbskimi izstrelki, da sta ohranjala pomorski promet, ne bi znašla pred sodiščem. Že res, da sta se potem zaletela in zakrivila smrt desetih ljudi, trudila pa sta se vendarle. Tudi za njiju velja enako vpra- co, tako da se ljudje ne upajo spati, ker bi jim golazen lahko zlezla v vse mogoče telesne odprtine. Karavana gre dalje, tako pri nas kot v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem in v Ameriki. Pomembno je, da vemo, kako nas svet ceni. V Italiji oziroma v Vatikanu, od koder sta prišli listini in odlikovanji za gospoda KuCana in gospoda Peterleta, in v Ameriki, kjer je Milana KuCana Bill Clinton kar dvakrat sprejel. Že mora bolj malo vedeti o slovenskih zdrahah, da je bil tako naklonjen našemu predsedniku in obenem našemu boju za demokracijo. Ali pa je morda slišal, da je predsednika nadzoroval VIS (tako kot Jelinčiča), Čeprav je trdil, da tega ne dela? Milan KuCan je ravno toliko strpen, da bo morda na koncu rekel (dr. Ciril Ribičič je tako poimenoval svojo predvolilno knjigo): »Imel sem jih rad.« PREDSEDNIK PO VRNITVI IZ ZDA Veliko zanimanje za slovenska stališča Lepi obeti tudi za gospodarsko sodelovanje VLADNA DELEGACIJA / OBISK V AZIJI Nezaupanje v varnost naložb ■ Azijske poslovneže zanima koprska Luka nil tudi upanje, da se približujemo pravni državi, ati narobe.« Marjan Podobnik, predsednik Slovenske ljudske stranke: »Včeraj smo se približali točki, ko je bila parlamentarna demokracija ogrožena. Ko smo spre- Marjan Podobnik (SLS) jemati proračun in ustanavljali parlamentarno preiskovalno komisijo, je par-lamentarna večina kršila poslovnik in zakone. Med 220 dopolnili k proračunu je bilo nekaj naših predlogov, ki bi omejiti centralizacijo Slovenije, podprl1 demografsko ogroženo podeželje in povečali sredstva za kulturo. Vlada je zavrnila vsa ta dopolnila, tako da razprava sploh ni bila mogoča. Ustanoviti smo preiskovalno komisijo, ki je sestavljena po potrebah vladne večine, zato dvomim, da bo delovala neovirano in dovolj učinkovito. Ce se bo v slovenski javnosti vzpostavilo prepričanje, da je vse v Sloveniji skorumpirano, bo to za našo demokracijo slabo. To so sicer mračne napovedi, vendar moram povedati, da se je nekaj razumnih poslancev, ki niso bili iz vrst opozicije, odločilo, da bo nasprotovalo takemu početju vlade.« Lev Kreft, podpredsednik državnega zbora in poslanec Združene liste: »Staro dejstvo v zvezi s proračunskimi razpravami je, da z izdatki, ki jih pre- dr. Lev Kreft (ZL) dlog predvideva, nikdar ni nihče zadovoljen. Vsekakor pa se mi zdi dobro, da je sprejeta vsota v okviru, ki ga je vlada predlagala. Zdi se mi, da pri zapletih ne gre toliko za proceduralne kot za politične razloge, saj je parlament izglasoval odločitev, da predlog proračuna obravnavamo po hitrem postopku, ki pa je bil kljub vsemu v treh fazah. Na razdelitev sredstev nimam bistvenih pripomb, pomembno pa se mi zdi, da je resor za kulturo dobil veC denarja, s katerim bo lahke financiral tudi neinstitucionalno kulturo. V zvezi s preiskovalno komisijo v aferi Hit sta se pojavljali predvsem dve vprašanji: kdo naj to komisijo vodi in kdo naj zastopa Demokratsko stranko? Uspeh dela komisije je odvisen predvsem od Zelje pričevalcev priti zadevi do dna.« KULTURA Nedelja, 25. aprila 1993 FILOZOFIJA / RECENZIJA KNJIGE ZGODOVINA / RECENZIJA KNJIGE IZŠLO JE ... / REVIJE Hegel, najsublimnejši histerik Matevž Kos Seksualnost kot nevarnost Andreja Rebernik Mladen Dolar, Samozavedanje (Heglova Fenomenologija duha II.), zbirka Analecta, Ljubljana 1992, 180 strani, cena 1.500 tolarjev. Po Heglu in objektu (1985; skupaj s S. Žižkom) in Fenomenologiji duha I. (1990) je pričujoče delo že tretja Dolarjeva knjiga, v celoti posvečena Heglovi filozofiji. Dejstvo, da je Dolar do zdaj napisal o Heglu toliko knjig, kolikor imamo njegovih knjižnih prevodov v slovenščino (pa Se ti so le odlomki), je dovolj zgovorno že samo po sebi. Po eni strani priča o težavnosti Heglovega filozofskega diskurza, po drugi in Se toliko bolj pa o notoričnem slovenskem zamudnistvu pri prevajanju filozofske klasike. Dolarjeva nova knjiga pomeni nadaljevanje njegove analize Heglove Fenomenologije duha. V Heglu in objektu je pronicljivo interpretiral Heglov »Uvod« v Fenomenologijo, Se zlasti znamenito problematiko začetka oziroma prvega stavka v filozofiji, v naslednjih dveh knjigah pa se avtor spopada z nadaljnjimi poglavji Heglovega najbolj razvpitega filozofskega teksta, ob katerem se je (že ob razumevanju Predgovora, kaj Sele Absolu- tne vrednosti) zlomilo že marsikatero interpretativno pero. Kazalo Dolarjeve Fenomenologije duha I. in II. (brati ju je seveda treba kot celoto) dokazuje, da sta obe pisani v »ortodoksnem« heglovskem duhu: trije deli, od katerih se vsak deni na tri poglavja. Kompleksnost Heglove Fenomenologije oziroma Dolarjeve analize se kaže že v tem, da obe knjigi skupaj prideta »le« do konca prve velike Heglove triade: zavest - samozavedanje - um. Vendar ta omejitev še zdaleč ne pomeni parcialnosti: najprej zato, ker kasneje, v Enciklopediji filozofskih znanosti, Hegel z omenjeno triado predstavi Fenomenologijo v celoti, hkrati pa je to razdelitev, kot zatrjuje Dolar, »mogoče koherentno razčleniti na podlagi tukaj privzetih lacanov-skih predpostavk«. Interpretacija je potemtakem zasnovana s perspektive lacanovske psihoanalize, ene najodmevnejših sodobnih filozofskih smeri na Slovenskem. Vendar Dolarju Se zdaleč ne gre zgolj za ponavljanje Lacanovh temeljnih konceptov ali za njihovo žargonsko uporabo. Na prvem mestu je vseskozi natančno slede- nje »logiki« Heglovega teksta, iz katerega tako rekoč »imanentno« vzniknejo lacanovske predpostavke. Sele branje Hegla z novimi očali, ki je v opoziciji s »klasičnim« razumevanjem Hegla kot zadnjega velikega metafizika in tipičnega filozofa moderne, omogoča Dola-rjevo provokativno izjavo, da je Hegel »prvi postmodernist«. Hkrati velja opozoriti, da je avtor kljub lastnemu lacani-zmu do Lacanovega branja Hegla kritičen. Pod vprašaj postavlja zlasti Kojevovo razumevanje Hegla, ki je v svojem Času precej vplivalo na Lacana in nasploh na recepcijo nemške klasične filozofije med francoskimi intelektualci. Povedano drugače: Dolar lacanovsko bere Hegla proti Lacanovemu lastnemu branju Hegla. Posledici tega branja sta zato »nek drugačen Hegel in nek drugačen Lacan.« Na tem mestu na vse razsežnosti Dolarjeve študije niti ni moC opozoriti. Ge je Hegel rekel, da je »filozofija svoj cas, zajet v mislih«, in ce je nas Cas Se zmeraj Heglov cas, potem nedvomno drži, da je Hegel Se zmeraj - po Dolar j e vem prepričanju pa zmeraj bolj - »subjekt, za katerega se predpostavlja, da ve«. Michel Foucault, Zgodovina seksualnosti 3, Skrb zase (1. in 2. knjiga, Volja do vednosti ter Uporaba ugodij, sta izSli pri založbi Prosveta, Beograd, in sicer 1982. in 1988. leta), prevod Brane Mozetič, SKUC, Ljubljana, zbirka Lambda, 171 strani, cena 1.680 tolarjev. Seksualnost predstavlja eno najobcutljivejsih področij, nad katerim bdijo Številni pogledi, katerih posledica je prav gotovo tudi temu primerna stopnja radovednosti, ki proizvaja in oblikuje določeno vednost o omenjenem področju. Vprašanja seksualnosti so pri nas Se vedno potisnjena na stranski tir, kar daje oziroma dopušča videz nezanimanja in neproblematičnosti. Toliko bolj je zato dobrodošel prevod na žalost samo tretje knjige Zgodovine seksualnosti, Skrbi zase, ki je izšla v zbirki Lambda. V tej zbirki izhaja homoeroticna literatura, kar prav gotovo ni le naključje, saj se homoseksualnost kot seksualna praksa tudi pri nas srečuje z nasprotovanji in diskvalifikacijami, ki jo izrinjajo iz priznanih sistemov združevanja, in je zato ujeta v borbo za temeljno pravico do svoje vrste seksualnosti, različnosti, to je do izbire lastnega načina subjekti vi zarije. Verjetno se je preva- jalec za tretjo knjigo o seksualnosti odločil zato, ker je v njej analizirano obdobje velikega preloma, ki ga predstavlja krščanstvo, katerega tradicije opredeljujejo tudi slovenski prostor. Zanimiva pa je verjetno tudi zato, ker se ukvarja z načini subje-ktivizacije. Ce se je Foucault v prvi knjigi o seksualnosti (Volji do vednosti) osredotočil na vprašanje seksualnosti v razmerju do odnosov mori in vednosti, se v drugi knjigi (Uporabi ugodij) izrazito preusmeri na odnos do sebe oziroma tehnike sebstva, v tretji knjigi pa vzpostavi ravnovesje, torej naCin konstituiranja nas samih kot subjektov vednosti, do polja moti, skozi katerega oblikujemo načine delovanja na druge ter v razmerju do etike, skozi katerega se oblikujemo na moralni osi. Slednje, torej vprašanje, zakaj človek doživlja seksualnost kot moralno preizkušnjo, je osrednja tema tretje knjige, v kateri z analizo filozofske in medicinske misli v helenistični, grsko-rimski kulturi, od 3. stoletja pr. n. št. in dalje do 2. oziroma 3. stoletja n. st., pride do ugotovitve, da je omenjena problematika vezana na določeno celoto postopkov, katerih cilj je predvsem krepitev odnosa do samega sebe, prek katerega se človek oblikuje kot subjekt svojih dejanj. Ta ideja je pravzaprav že zelo stara tema v grški kulturi, ki je počasi pridobila razsežnosti in oblike resnične »kulture samega sebe«, in sicer primarno skozi medicinske in ose-bno-higienske predpise o zdravem načinu življenja posameznika. NaCin seksualnega obnašanja v grški misli temelji na moralnem odnosu do seksualnih užitkov, ki jih določajo in omejujejo zlasti tista pravila, ki se nanašajo na skrb za ravnovesje krhkega Človeškega telesnega ustroja. Cilj spoštovanja teh pravil je krepitev obvladovanja samega sebe. Ne gre za prizadevanje za oblikovanje nekega splošnega zakona, ki bi bil obvezen za vse, temveč za načelo, o katerem naj bi se subjekt na osnovi lastne izbire oblikoval tako, da bi bil zmožen doseči tisto najlepše in najpopol-nejse. Foucault dokazuje, da je antična filozofska in medicinska misel sicer zapustila določene normativne elemente, ki se v kasnejših oblikah družbenosti niso spremenili, vendar pa postanejo sestavni del drugačnega načina vzpostavljanja same- ga sebe kot moralnega subjekta seksualnega življenja. Tako krščanska morala na primer definira odnos do samega sebe na osnovi seksualnih užitkov, ki jih povezuje s po-željivostjo. V središču pozornosti ni vec ukvarjanje s seksualnim obnašanjem, katerega cilj so ljubezenski užitki in estetika predajanja tem nasladam, temveč borba proti pože-ljivosti, ki je ovrednotena izrazito negativno, saj odvrača Človekovo pozornost od božjega, večnega popolnega, na njegovo nasprotje, to je trenutno in zato minljivo ter nepopolno. Krščanska morala torej oblikuje odnos do samega sebe na osnovi človekove končnosti, ki je podrejena nekemu splošnemu, božjemu zakonu. Skrb zase temelji na cim višji stopnji samoodpove-dovanja v imenu neke prihodnje blaženosti. Skrb za samega sebe ni vec nekaj, kar je treba vzpodbujati in oblikovati, temveč nekaj, Čemur se je treba odpovedati. Fouca-ultova osnova ideje je torej, da tako poganski kot krščanski svet prežema strah pred seksualnostjo kot nevarnostjo, ki lahko izzove različne motnje, zato sta jo oba omejevala, vendar vsak v svoji obliki. Prvi s strogostjo, ki je bila povezana z estetiko eksistence, drugi pa v nujnosti odrekanja sebstva. LITERATURA IN HUMANISTIKA Razpis za nagrado Marjana Rožanca Časopis Dnevnik in Založba Mihelač letos prvič razpisujeta nagrado za izvirno slovensko esejistiko. Komisija - Tone PavCek, Jože Horvat in Jaroslav Skrušny -bo pri izboru za nagrado upoštevala: esejistična besedila, ki bodo v knjižni obliki v slovenščini izšla v Času od 1.1.1991 do 30. 4.1993, bodisi v Sloveniji ali zamejstvu. Delo lahko predloži založba ali avtor sam. Peijavi je treba predložiti 3 izvode predlagane knjige. Predloge pošljite najkasneje do 30. 4. na naslov: Založba Mihelač, Kongresni tre 1, 61000 Ljubljana ( s pripisom: za Nagrado Marjana Rožanca). Nagrada v višini 8000 mark v tolarski protivrednosti bo podeljena 26. junija na RožanCevi domačiji v Volejem Gradu. Letošnji najveeji svetovni knjižni sejem otroške in mladinske literature (končal se je preteklo nedeljo v Bologni) je minil v znamenju Gesamkunstvverka oziroma knjig - objektov (najpreprostejša domaCa primerjava so pojoCe voščilnice PTT Slovenija), knjig-ambientov z različnimi formalnimi rešitvami oblike in razrezov strani. Na sejmu so nastopili tudi trije slovenski založniki - Mladinska knjiga, Cankarjeva založba in EWO. Mimo skupne stojnice slovenskih založb po mnenju obiskovalcev in poročevalčev slovenska "ekspedicija” ni ustrezno predstavila Slovenije in njenih otroško - založniških potencialov, za kar pa ne gre kriviti založb, paC pa pomanjkanju državnega razumevanja za manj vidne in "nepomembne" promocijske možnosti. (T. D. V.) Prvi seminar nizozemskega jezika in kulture ...poteka v Piranu do 26. aprila. Organizira ga lektorat za nizozemski jezik Oddelka za germanske jezike in književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti. Seminar vodi vodja lektorata gospod Paul van den Heuvel, poleg njega pa kot predavatelji sodelujejo profesorji z univerz v Utrechtu na Nizozemskem, belgijskem Louvain-laNeuve in na Dunaju. Seminarja se udeležuje Štirideset študentov iz Slovenije, Italije, Avstrije, Madžarske, Bolgarije, Grčije, Turčije, Romunije, Ceske in Slovaške. Delajo v štirih po težavnosti različnih skupinah. Dopoldanske ure so rezervirane za jezikovno izpopolnjevanje, ob popol- dnevih se vrstijo različne delavnice, od prevajalskih do gledaliških, veCeri pa so popestreni s filmskimi predstavami. V Hotelu Piran ter v piranski Tartinijevi hiši poteka tudi večina seminarskih dejavnosti. Seminar so omogočili: Nizozemsko jezikovno združenje, ambasadi Nizozemske in Belgije na Dunaju, Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Studenstska organizacija Univerze v Ljubljani, Hotel Piran, Občina Piran, Obalnokraška turistična poslovna skupnost, Skupnost Italijanov »Giuseppe Tartini«, Cestno podjetje Ljubljana in Slovenijales.Seminar je ena izmed oblik promocije Slovenije. (P.R.) Kratka zgodovina večnosti v Domžalah V domžalski knjižnici so v sredo predstavili tretjo knjigo njihovega bivšega sodelavca Toma Virka Kratka zgodovina večnosti, ki je pred kratkim izšla pri založbi Mihelač. V pogovoru, ki ga je vodil Matevž Kos, je Virk predstavil genezo svojega literarnoteo-retskega dela, pomen vpliva alpinizma na lastno filozofijo (je eden redkih slovenskih teoretikov, ki zna interpretirati Bartolovega Klementa Juga), ambivalenten odnos do vere in Cerkve kot inštitucije ter skušal definirati odnos do svojih najljubših referenc - Dostojevskega, Pascala, Borgesa (ki bo zvezda Virkove naslednje knjige). Na vprašanje, ali se po objavi spremne besede k najnovejši pesniški zbirki Milana Dekleve misli posvečati tudi poeziji, je gost odgovoril, da vsekakor, vendar mora pred tem - kot pravi znanstvenik - prebrati v celoti vsaj novejšo domačo produkcijo. Večer v domžalski knjižnici je minil v prijetnem komornem vzdušju. (T. D. V.) Marulovi dnevi v Splitu V Splitu so se 21. aprila zaceli Tretji Marulovi dnevi, desetdnevna kulturna prireditev, posvečena najveejemu hrvaškemu renesančnemu dramatiku in književniku Marku MaruliCu. Sodelujejo gledališčniki iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Slovenije, tako bo Primorsko dramsko gledališče v sredo, 28. aprila, v Hrvaškem narodnem gledališču v Splitu uprizorilo dramo Glorija naj večjega živečega hrvaškega pisatelja in dramatika Ranka Marinkoviča v režiji Janeza Pipana. (STA) Zahodnonemški PEN o kongresu v Dubrovniku Zahodnonemški PEN v Darmstadtu je zavrnil obtožbe, da simpatizira s srbsko vojno politiko. Te obtožbe je bilo slišati ker je nemški PEN zavrnil udeležbo na svetovnem pisateljskem kongresu, ki naj bi bil letos poleti v Dubrovniku. Nemški PEN je svojo odločitev ponovno potrdil in poudaril, da je hrvaški PEN prekršil dogovor, po katerem naj bi organiziral zgolj in samo delovno konferenco. Namesto tega naj bi ohranili celoten kulturni program, ki pa v vojnih razmerah ni sprejemljiv. Mednarodni PEN je pred dvenma letoma izbral Dubrovnik za mesto svojega 59. svetovnega kongresa. Zaradi političnih zapletov je svojo udeležbo doslej odpovedalo že vec kot 20 Članic. Prejšnji teden se je na Hrvaškem zbralo 250 elanov iz 39 držav, ki so se dogovorili, da 59. svetovni pisateljski kongres ne bo v Dubrovniku temveč na Hvaru. Predsednik nemškega PEN Gert Heidenre-ich vztraja, da kongres na Hvaru ne bo delavna konferenca, temveč program, ki predvideva »družaben dogodek ne pa sestanek delegatov«. Zato pa ni treba v vojno področje, meni Heidenreich. (A.K.) Literarna delavnica mladih ustvarjalcev Mladi ustvarjalci so v sredo na literarnem večeru v Društvu slovenskih pisateljev v Ljubljani predstavili svoja prozna dela in pesmi, ki so jim med delom v Literarni delavnici postala najbližja. Pisatelj Lojze Kovačič je že Četrto leto vodil Literarno delavnico Zveze Kulturnih organizacij Slovenije. Letos se je v delavnico vključilo 24 avtorjev, ki so se skupaj z mentorjem med letom dobivali in se urili v svojem talentu. Kovačič jim je ob srečanjih razdelil dela različnih avtorjev, mladi ustvarjalci pa so napisali ob kakšnem razpoloženju ali Času so jih prebrali in kako je to na njih vplivalo ter se tako urili v esejističnem izražanju. Skupaj z mentorjem so se mladi ustvarjalci kritično odzivali na prebrana besedila sodelujočih, ter izpopolnjevali svoj slog s stilističnimi vajami. Kriterijev za sodelovanje v Literarni delavnici ni, je povedal KovaCie. Sodelujejo ustvarjalci ne glede na starost, smer študija ali poklic. Mladim ustvarjalcem je omogočeno, da svoja najboljša dela objavijo v različnih revijah, pozneje pa, Ce imajo zbranega dovolj gradiva, jim prek Zveze kulturnih organizacij pomagajo do samostojne knjižne izdaje. (R.P.) Majhen kulturni škandal v Mariboru Je predstavitev knjig preveč? So premalo zanimivo pripravljene? Namenjene le novinarjem ali tudi ljubiteljem lepe besede? So morda večkrat le vabila poslana na napačne naslove? O tem smo se lahko spraševali v petek opoldne po prezgodaj zaključeni predstavitvi programa Mohorjeve družbe iz Celovca v dvorani Univerzitetne knjižnice v Mariboru. Osrednji del predstavitve bi moral biti namenjen knjigama Slovenska kulturna kronika primarija dr. Igorja Vetra in Basni za vsakdanjo raho Igorja Torkarja. Kljub maloštevilnemu obisku je predstavnik Mohorjeve družbe Bogdan Patricij na kratko predstavil dva najbolj pomembna založniška programa Austri-jico in Slovenico. Prva je namenjena prevodom avstrijskih avtorjev v slovenščino, druga pa za prevajanje slovenskih avtorjev v nemščino. Ko je besedo predal prisotnemu avtorju Igorju Torkarju, pa je le-ta izjavil: »Neskončno sem presenečen, da se ta križmanovsko znameniti Maribor, ko je napovedana predstavitev dveh novih knjig, sploh ne zgane. Odpovedujem se predstavitvi in mislim, da tudi dr. Veter ne pristaja na prazno dvorano. To je majhen kulturni škandal. Tudi s kanoni nismo zmagovali, samo s kulturo smo.« Pisatelj je jezen zapustil dvorano, tako pa se je tudi zaključila prireditev. (P.T.D.) Literatura 22 (vol. 4, leto 1993, letnik V), izdaja Literarno - umetniško društvo Literatura, 350 tolarjev V najnovejši številki literature poezijo objavljajo Iztok Osojnik, Franjo Frančič in Zoran Pevec, prozo pa (po dolgem • molku, očitno posledici Kresnikove nagrade) Feri LainšCek, Tamara Done-va in Dušan Cater. Enciklopedija živih prinaša študijo Mihe Javornika modeli sodobne ruske literature, ki prinaša pregled duhovnega razvoja v najnovejšem Času, in esej americana Michaela Bigginsa Handkejeva Slovenija in Šalamunova Amerika (Literarne rabe utopije), ki je zanimiv predvsem po tem, da se slovenske literature poglobljeno loteva nekdo iz daljnih ZDA. Intervju z enim vodilnih francoskih intelektualcev, francoskim pisateljem in publicistom Pascalom Brucknerjem (hkrati je objavljen tudi njegov esej Dvorjani apokalipse) je pripravila in prevedla Irena Ostrouška, odlomke iz Odslovitve, romana alžiskega avtorja - in scenarista, ki je 1975 za Kroniko žareče vročih let v Cannesu dobil zlato palmo - Rachida Boudjedre pa je prevedla Suzana Koncut. V rubriki Blitzkrieg je tokrat objavljen tekst jo-sipa Ostija Nekrolog knjigi v BiH, v kateri avtor opisuje, kako je že pred vojno 1992 število izdanih knjig v omenjeni republiki upadalo, in poudarja, "da vojna v Bosni in Hercegovini ni majhna izguba niti za slovensko književnost". V Front-lineu najnovejša Literatura prinaša kritike tekstov Aarona Kronskega, Miloša Mikelna, Roberta Prebila, Evalda Flisarja in Dušana Pirjevca, za nameček pa najdemo še 15 kratkih Robnih zapisov. (T. D. V.) Problemi - eseji 1/93; Nekoč je bilo sto romanov (tematska številka), 1.000 tolarjev Prvi letošnji Eseji, ki so izšli z rahlo zamudo, ker so avtorji zamujali s teksti (zato pa nas v kratkem Čakata dve novi številki, prva s teksti Iva Standekerja o stripu in druga s prevodom Lacanovega teksta o televiziji) bodo pomembno vplivali tako na literarno znanost kot na filozofijo: prinašajo namreč dvanajst novih oziroma "preinterpretacij" romanov, ki so izšli v znameniti zbirki Sto romanov, romanov, katerih spremne besede so bile skoraj toliko pomembne kot romani sami, saj so jih pisali najveeji literarni zgodovinarji sedemdesetih in začetka osemdesetih let (predvsem Ocvirk, Pirjevec in Kos). V Esejih pa se istih tekstov loteva mlajša generacija slovenskih psihoanalitikov, filozofov, kritikov in esejistov. Dragana Kršič piše o Austenovi, Roman Brilej o Robinsonu Crusoeju, Alenka Zupančič o La-closovih Nevarnih razmerjih, Peter Klepec o Don Kihotu, Darja Zaviršek o Modifikaciji Michela Buto-rja, Janez Krek o Heiodorjevih Etiopskih zgodbah, Boris Čibej o Hoffmannovih Življenjskih načelih mačka Murra, Andrej Blatnik o Robbe-Grilletovemu Vidcu, Aleš Pogačnik o Joyceu, avtorju Umetnikovega mladostnega portreta, Marcel Stefančič, jr. o Kraljevski poti, Stojan Pelko o Kafkovem Gradu in Miha Zadnikar o Mannovem Doktorju Faustu. Imena avtorjev in obravnavanih del sama povedo, da gre za vec tehnik pristopa različnim avtorskim pristopom. Vsako študijo spremlja tudi kratek strip avtorjev Zorana Smiljaniča in Diarejca s "samostojno interpretacijo” romana, o katerem teče beseda, stripov pa je celo vec kot tekstov, saj sta dodana tudi za Madame Bovary in RdeCe in Cmo. (T. D. V.) 2000, Časnik za mišljenje, umetnost, kulturna in religiozna vprašanja, številka 67/68, izdaja Društvo 2000, 787 tolarjev Novo številko revije 2000 začenja Esej o težavah z osvobajanjem Janeza Strehovca (Najprej 1968, potem 1989, končno 1993), ki zastavlja naslovno temo na širšem, evropskem nivoju, in ne pozabi okrcati evropskih "samoosvoboditelju” pri razumevanju drugih, na primer bivših YU republik. Boštjan M. Zupančič v eseju O razvoju razmišlja o neokolonializmu, najzanimivejši esej - Coca Cola - pa prihaja izpod peresa Dubravke Ugrešič, saj avtorica po ogledu svetišča omenjene družbe na newyorski Peti aveniji razširi na bojišCa v Bosni z dihotomijo real thing in nothing. Miroslav Slana v bloku Slovenija danes piše o genocidu Medmurcev in Porabcev, filozofske tekste so v novo številko revije 2000 prispevali Artur Štern, Bojan Rauter Kosič, Boštjan Turk in Aleš Debeljak, v leposlovnem delu pa objavljajo Ivan Mrak (dramo Jozefina Baker iz leta 1929, gre za prvo objavo), Slavko Kvas, Marko Veber, Milan Vincetič in Tine Kurent oziroma Tine dr. Prešern, ki ne povzema samo pesnikovega sloga, paC pa tudi rokopis. V rubriki Pričevanje Adil Zulfikarpašič (predsednik Muslimanske bo-šnjacke organizacije, ki živi v Ztirichu) odgovarja na vprašanja Neve Miklavčič Predan, o problematiki BiH pa piše (Kako razdeliti Bosno) tudi Mladen A. Švare. Med literarnimi kritikami je zanimiv Petra Planinca na zadnji 'roman Draga Jančarja, štre-vilko pa zaključujeta Peticija Gibanja za celovito slovenijo in Odprto pismo Vlada in Franceta Habjana, ki kritično presojata delo Svetovnega slovenskega kongresa. (T. D. V.) 2(XX> - Slovenska meja v Medmurju in Porabju Mvas!.rs - Težave 2 osvobajanjem -(ater Sram«#; - 0 razvoju Beit-.sr KI 6768 Hiv-i 8336 KULTURA Nedelja, 25. aprila 1993 SPONZORSTVO / POGOVOR S STEFANELOVIM1 AGENTI ZA STIKE Z JAVNOSTMI Barvita združitev poučnega in profitnega Mednarodna razstava ilustracij knjig za otroke Podobe domišljije potuje po svetu s Stefanelovim denarjem - V Cankarjevem domu na ogled še do 6. maja Tone D.Vrhovnik Razstavo je v Ljubljano pripeljala sponzorska filozofija tekstilne tovarne Stefanel. O praksi sponzoriranja smo se pogovarjali z Leom Pizzolom, ob Stefanu Zavrelu vodilnem organizatorju razstave, ki je obenem zadol- žen, da se z javnostjo pogovarja o fantaziji Stefa-nela. Kako sta razstava in Stefanel prišla skupaj? Stefanel je zaCel sponzorirati Podobe domišljije pred petimi leti, ko je hkrati vpeljal Stefanel Kids, prijetna oblačila za mlade in otroke. Pred tremi leti so predstavili tudi tekstilno kolekcijo za odrasle vseh starosti. S sponzoriranjem razstave želijo združiti kreativnost in fantazijo svojih oblačil s fantazijo, ki jo izraža raz- stava. Zato je tudi naslov Podobe domišljije pravzaprav reklamni znak, saj na plakatu piše Fantazija Ste-fanela. Odtod torej spoj med razstavo in reklamo, podoba predstavitve Ste-fanela širšemu občinstvu. Kakšno je konkretno sodelovanje? Stefanel sponzorira razstavo v vsakem mestu in državi, kjer ima svoja prodajna mesta, torej praktično po vsej Evropi. Ker sta v Ljubljani dve trgovini, je seveda obstajal interes, da razstava pride tudi k vam, kakor smo bili lani v Centru Pompidou v Parizu - tam imajo 13 trgovin, v Genovi, Brescii in drugod. Se Stefanel ukvarja tudi z drugimi kulturnimi sponzorstvi? Ne, plačuje stroške potovanj in razstave le Podobam domišljije, ne pa, kot drugi, na primer razstavam italijanskih umetnikov doma in v tujini. Z umetnostjo in kulturo se na primer veliko ukvarja Fiat, recimo s Tizianom in beneško Palazzo Grassi, kjer imajo stalno razstavo. Seveda je to tudi posel, saj obiskovalci plačujejo vstopnino in je to torej Fiatova dejavnost, ne pa reklamna naložba. V Italiji tudi sicer obstaja veliko število podjetij, ki na ta ali oni način pomagajo kulturi in umetnosti. Stefanel pa se ob naši razstavi ukvarja predvsem s sponzoriranjem športa, ki je žalibog medijsko zanimivejši. Pa imajo v tovarni poseben oddelek v ta namen? Imajo sektor za marketing in znotraj tega oddelek, ki spremlja umetnost. Kaj je Stefanel napeljalo k sponzoriranju razstave, ki vendar nima neposredne zveze z ustvarjanjem dobička? Glavni motiv je spoj med fantazijo naše razstave in oblačili, ki je hkrati v kontrastu z najtršimi, nasilnimi in najmočnejšimi oblikami marketinga v Italiji. Stefanel je izbral slajšo, prijetnejšo obliko oglaševanja, ki je bližja predvsem otrokom. Gre seveda za dolgoročen projekt. Najprej je treba ustvariti pri otrocih in starših interes, močan interes za knjige s kvalitetnimi ilustracijami, za umetnost in risbe. Gre v nasprotno smer od večine drugih reklam in se izogiba močnim mračnim barvam, ki v določenih reklamah privilegira odnos do otrok in otroštva. Mislim, da je Stefanelova reklama najprej in predvsem poučna. Ali so davčne olajšave za sponzoriranje visoke? Nisem popolnoma gotov, mislim pa, da v olaj- šave šteje okoli 20 odstotkov dobička. Po kakšnem načelu? Sponzoriranje se šteje kot strošek za reklamo. Potem se na podlagi zaslužkov, ki jih ima določeno podjetje, ustrezno viša odstotek davčnih olajšav. Bi lahko primerjali marketinško filozofijo Stefanela in Benettona? Reklama, ki jo dela Be-netton, ima cilj, da udari, rani, ne glede na to kako, samo da je jasno, da gre za Benetton. Gospod To-scani, njihov fotograf, dela izključno z namenom, da vzbudi pozornost. Po drugi plati je Stefanelova reklama sladka, fantazijska in navdihuje čustva do otroka s pomočjo barv, elegance in oblike. Ste pri Stefanelu delali kakšno raziskavo v tej smeri? Smo, in menimo, da je reklama nadvse spodbudna predvsem zato, ker je akcija, kamor sodi tudi sponzoriranje naše razstave, v popolnem nasprotju z reklamami ostalih hiš. Zato je naš cilj dolgoročen, saj ljudje potrebujejo določen čas, da ugotovijo resnično razliko med dvema tipoma reklame. Zal je gostovanje Podob fantazije v Ljubljani nekoliko ože zastavljeno, saj drugod obiske vodijo kustosi in vsako dopoldne pač imamo Sole animacije in ilu- Lucija Marija Stupica, Slovenija: Lenora (slika z razstave) Maurzio Olivotto, Italija: Hiša zaljubljencev (slika z razstave) striranja za mlade obiskovalce. Srečanje otrok z animatorji je bilo v Ljubljani zaradi jezikovne bariere pač nemogoče, saj prevajanje ne bi omogočilo tako pristnega stika. Predvsem v romanskih deželah pa je to živa razstava, ko na podlagi določene pravljice ali slike spodbudimo otro- kovo fantazijo, da nam zgodbo ali sliko sam pomaga razvijati naprej. To je spodbuda za otroško domišljijo - in dolgoročno reklama za našega sponzorja. Pa Stefanel sponzorira samo vašo razstavo? Od kulture morda, seveda pa poznate vrsto športnih klubov z istim imenom. Obenem Stefanel pomaga pri izidu določenih knjig naših ilustratorjev, jci kreirajo modele za majice, objavili pa so tudi knjigo pravljic Umberta Eca, trenutno največjega italijanskega pisatelja. Se pa naš sponzor ne oddaljuje od konkretnega področja pravljic za otroke. ________ABECEDARIJ SPONZORSTVA (1)___ Misterij in razodetje Pošast hodi po deželi, pošast sponzorstva, in išče svoje salone... Darinka Pek BON mi \ i w Q ! ra «L * J "X. /' j' *» 1,-u. i M* % MAUREUGE FESTIVAL INTERNATlONAl DE THEATRE ttmON »CMS« NI! M CALAU Dti 36 MAKS AU 3 A VRH 19« TO.; 37 AS 65 40 Srečno pot! - plakat za mednarodni gledališki festival (sponzorji turistične in potovane agencije) V zadnjem času smo priče burni razpravi in številnim zapisom o višini sredstev, ki jih je država v tem letu namenila financiranju kulture. Pogosto se je v tej zvezi odprlo tudi vprašanje sponzoriranja v kulturi, to je tiste oblike vlaganja v kulturo, ki ne izhaja iz državnega proračuna, pač pa od podjetij, ki se odločajo za neposredno pomoč pri izvedbi kulturnih programov. V Sloveniji je kar nekaj podjetij, ki se sistematično odločajo za sponzorsko vlaganje v družbene dejavnosti. V zadnjem času je bilo uresničenih precej kulturnih projektov, do katerih brez te pomoči sploh ne bi prišlo. Toda le redki so primeri, ko se tako sponzor kot sponzoriranec zavedata vseh dimenzij sponzorskega odnosa. Pravo sponzorstvo namreč ni le trenutni vzgib volje tistega, na katerega je naslovljena sponzorska prošnja, in ne sme biti le posledica prijateljevanja z direktorjem neke kulturne ustanove ali z umetnikom. Motivi za izvajanje sponzoriranja se v Evropi in v svetu na žalost še vedno krepko razlikujejo od teh v Sloveniji. Tudi sponzorstvo torej postaja eden izmed tistih poslovnih procesov, ki jih je v Sloveniji potrebno približati evropskim. Vzroki za ta zaostanek so seveda različni. Eden izmed temeljnih pa je, da se na eni strani velika večina podjetij ne zaveda vseh komunikacijskih razsežnosti sponzorstva in da na drugi strani tudi kulturne ustanove oziroma avtorji kulturnih proje-tkov razumejo sponzorstvo le kot nujno zlo, ki se ga je treba sramovati. Sponzorje in njihove zahteve največkrat dojemajo kot vdor v svojo umetniško integriteto. Razumejo, da mu morajo nameniti oglas ali logotip v programski knjižici, nikakor pa nočejo z njim graditi korektnega poslovnega odnosa. Marsikdo se celo boji namigovanj, da se je prodal za borih toliko in toliko mark (ali tolarjev). Takšni odnosi seveda niso v prid niti sponzorjem niti sponzoriran-cem. S serijo zapisov o sponzorstvu bi želeli vzpostaviti abecedarij sodobnega sponzoriranja in pa tiste dimenzije sponzorskega odnosa, ki združujejo poslovnost in kulturo v luči družbene odgovornosti tako tistih, ki jim je dobiček temeljni poslovni cilj, in tistih, ki imajo znanje in moč del tega dobička preusmeriti v dvig kulturne in civilizacijske ravni naše družbe. Ali lahko sponzorstvo natančno definiramo? Pri poskusu definicije sponzorstva se lahko marsikdo zaplete, celo tisti, ki se z njim pogosteje srečujejo, saj pri tem pogosto zamenjujejo oblike, uporabo in cilje, ki jih želijo s sponzorstvom doseči. Ravno zaradi razvejanosti njegove uporabe je lahko tudi definicij več in vsak uporabnik sponzorstva bo seveda lastno definicijo prilagodil ciljem, na podlagi katerih se odloča za vstopanje v sponzorski odnos. Ne glede na povedano, pa se je v teoriji sponzorstva uveljavila definicija, ki sponzorstvo označuje kot posredovanje finančnih sredstev ali vlaganja v obliki kakršnih koli drugih materialnih sredstev ali storitev za neko dejavnost, ki se sicer brez teh sredstev ne bi mogla uresničiti ali bi bila brez njih okrnjena. Vzgibi za sponzorsko vlaganje so vedno tržne narave; sponzorstvo je torej poslovno-tržni dogovor, ki prinaša ugodnosti obema partnerjema, ki vstopata vanj. Podjetje, ki se odloča za sponzoriranje, popolnoma upravičeno pričakuje neposredna povračila v obliki tržnih oglasov in drugih oblik publicitete, za sponzorstvo se torej odloča iz tržnih nagibov in ga uporablja kot orodje marketinga oziroma izvajanja odnosov z javnostmi. Sponzorstvo se razlikuje od donatorstva in mecenstva Na žalost smo vedno pogosteje priča napačni uporabi pojmov mecenstvo in donatorstvo. Termin mecenstvo se v teh časih sicer pojavlja redkeje, donatorstvo pa pogosteje zasledimo na različnih vabilih in napovedih za kulturne, športne, izobraževalne, čove-koljubne in podobne dejavnosti. Kot tipičen primer lahko navedemo na primer vabilo na neko poslovno prireditev, ki so jo omogočili sponzorji (sledi naštevanje sponzorjev)- in donatorji (sledi naštevanje donatorjev). Vizualno pojavljanje donatorjev se na vabilu ne razlikuje od vizualnega pojavljanja sponzorjev. Slutimo lahko, da je organizator tega poslovnega srečanja za sponzorje proglasil tiste, ki so finančno prispevali k srečanju nekoliko višje vsote od tistih, ki jih poimenuje donatorji. Uporaba je seveda popolnoma napačna. Razlike med donatorjem in sponzorjem ne narekuje višina sredstev, ki jo je neko podjetje namenilo nekemu dogodku, temveč izključno vzgibi/razlogi za odločitev o financiranju posamičnega dogodka. V nasprotju s sponzorstvom, kjer gre za tržni dogovor med dvema poslovnima strankama, sta donatorstvo in mecenstvo pomoč oziroma podpora brez neposrednih tržnih/komercialnih spodbud in namenov. Donatorstvo in mecenstvo sta torej oblika pomoči, kjer podjetje zanju ne pričakuje povračila v obliki tržnih oglasov in publicitete. Motiv za donatorstvo in mecenstvo je torej vezan na proces dolgoročnejšega vlaganja v družbene procese, ki pomenijo povračilo v obliki učinkov dejavnosti prejemnika in vzpostavitve in ohranitve »dobrega imena«, ki si ga donator pridobi z vlaganjem, ne da bi se pri tem posebej izpostavljal s svojim imenom. Navajanje sponzorjev in donatorjev v isti sapi govori o dveh možnih nesporazumih: ali tisti, ki vlaga, ne pozna motivov svojega dejanja, ali pa oni, ki sprejema, ne razlikuje med komunikacijskimi oblikami sponzorstva in donatorstva ter mecenstva. Oboje ima lahko katastrofalne posledice za razvoj neproračunskih oblik pomoči kulturnim programom. Naj za konec prvega prispevka na to temo nakažemo možne posledice takih nesporazumov. Znano je, da mnoge države na svetu sredstva, ki jih neko podjetje vlaga v družbene dejavnosti, odpisuje od davčne osnove ah celo davka teh podjetij. Manj pa je znano, da so na primer v ZDA tako oproščena izključno donatorska vlaganja, ne pa tudi tista, ki nosijo s seboj za vlagatelja komercialne učinke. Ravno narobe pa je v Veliki Britaniji in še nekaterih evropskih državah, kjer mora vlagatelj-sponzor celo dokazovati, da je sponzorstvo zanj imelo komercialne učinke, če hoče ta sredstva odbiti od davka. Na teh dveh primerih je verjetno dovolj jasno razvidno, kako natančno po svetu razlikujejo sponzorstvo od donatorstva in kako različen je položaj enih in drugih v različnih državah. Darinka Pek je strokovna sodelavka PR Centra v Ljubljani. (Nadaljevanje v petek, 7. maja) H Umrl Edvard Primožič Zaradi smrti soavtorja Edvarda Primožiča je predstavitev knjige "PLEČNIKOVI KELIHI” prestavljena na 5. maj ob 17. uri. Predstavitev bo v bifomi dvorani v gradu Fužine v Ljubljani. Fotograf Edvard Primožič, rojen leta 1928 v Mariboru je uspešno deloval na področju industrijske fotografije. Sodeloval je pri samostojnih izdajah za Iskro in Alpino in izdal več samostojnih knjižnih del. Knjiga Plečnikovi kelihi je bilo njegovo zadnje avtorsko delo. Razstava V torek, 20. aprila, je bila otvoritev razstave "Oblikovanje za industrijo” oblikovalca Lada Koširja. Na sicer skromni razstavi stolov, miz in drobnih oblikovanih predmetov si lahko ogledate, kaj zmore slovenska industrija napraviti v smislu množične produkcije. Kot že neštetokrat lahko spoznavamo, da so materiali, ki so slovenskim oblikovalcem svojski, les, kamen in steklo. Eisenman napada Peter Eisenman, letnik 32, ameriški arhitekt »post-strukturalist«, »dekonstru-ktivist«, je več kot aktiven. Ob »Bahnhof Friedrich-stra3e« v Berlinu, je zasnoval sto petdestet metrov visoko Max-Reinhardt-Haus v čast istoimenskega režiserja in vizionarja. Skoraj »teroristični« monumeAt za enaindvajseto stoletje, je po besedah Eisenmana poskus integracije situsa, ideje Bruna Tauta po vzpostavitvi ekspresionistične mestne krone, kot vozlišča Spree in FriedrichstraSe in računalniške tehnike. Gre seveda za premišljeno provociranje diskurza o umestnosti, rizi-čnosti in vlogi vertikal (visoke gradnje) v transformaciji mest v glavna mesta in metropole. Zanimiva tema- tika tudi za našo Ljubljano -glavno mesto. Poletna šola urbanizma Tel Aviv University organizira poletno šolo pod naslovom »Climate - Envi-ronment - Planning - Buil-ding«. Potekala bo od 11.-29. Julija na oddelku za geografijo univerze v Tel Avi-vu. Več informacij na naslovu: Department ofGeography Tel Aviv University ZeligSt. 10 V.O.B. 39040 • 69978 Tel Aviv Ismel Odkrijmo Ivana Vurnika Organizacijski odbor za izvedbo posveta, razstave in zbornika o slovenskem arhitektu Ivanu Vurniku v letu 1993 nadaljuje intenzivno delo na pripravi zbornika in razstave. Po posvetu, ki je potekal lani novembra v Radovljici in na katerem so sodelujoči predstavili svoje poglede na njegovo življenje in delo, se letošnje delo posameznih teoretikov nadaljuje s pisanjem prispevkov za zbornik. Organizacijski odbor v tem času nadaljuje snemanje arhivskih gradiv ter snemanje Vurnikovih realiziranih zgradb. Posneto gradivo služi pripravi grafičnega dela zbornika, ki bo izšel kot posebna številka revije AB, hkrati pa bo uporabljeno tudi na razstavi. Zbornik bo izšel predvidoma v jesenskih mesecih tega leta.V delo na projektu se je vključil tudi Strokovni odbor za pripravo razstave, ki bo kot svetovalno telo deloval vse do otvoritve. Na zadnjem sestanku so si člani tega odbora lahko ogledali tudi krajši video spot s predstavitvijo postavitve in oblikovanja razstave - Življenje in delo arhitekta Ivana Vurnika. Bruno Urh Prva razstava Sole za arhitekturo Sola za arhitekturo v Ljubljani je letos prvič predstavila rezultate enoletnega dela. Razstava pod naslovom Eno leto v življenju šole za arhitekturo, je za razvoj slovenske arhitekture dvakrat pomembna. Prvič zato, ker pomeni premik dejavnosti šole iz anonimnosti v slovenskem prostoru in drugič zato, ker razstavljeno gradivo dokazuje mednarodno kvaliteto. Studijski program, ki združuje tehnično in umetniško ustvarjanje, kjer se »tehnična znanja povezujejo s kompozicijskim delom v seminarjih, ki imajo naravo tako raziskovalnih jeder kot tudi umetniških ateljejev«, je očitno eden od pravilnih odgovorov na vprašanje kakšen je arhitekt prihodnosti. V približno enem letu, je tak program sproduciral kar šest na mednarodnih študentskih natečajih nagrajenih projektov. Dvojnost programa lahko »posvečeni« preberejo kar iz razstavljenih študentskih projektov samih. Diapazon sega od vizionarskih načrtov za urbane centre evrope (Jaka Bonča, Miroslav Kvas, mentor ass. Miloš Florjančič), pa do študij novih gradbenih materialov (Brano Urh, mentor prof. dr. Fedja Košir). Tem projektom, ki so nastali predvsem z »nadpovprečnim delom študentov izven normativov, je Sola za arhitekturo dodala nekaj naključno izbranih diplom, za primerjavo med svobodnim in obveznim.« Razstave arhitekturnih del so ponavadi prava grafična žalost fotokopij na ozalitu. Na pričujoči razstavi si lahko ogledate originale, torej tudi sodobne predstavitvene tehnike. Vima Lešnik KULTURA Nedelja, 25. aprila 1993 SESTAVLJENE UMETNOSTI / POGOVOR Z BRACOM DIMITRIJEVIČEM V zgodovini ni pomot, pomota je vsa zgodovina V tednu, ki je za nami, je Ljubljano med pripravami na poti na beneški bienale obiskal Braco Dimitri-jevič, po rodu iz Sarajeva, ki je v vseh večjih svetovnih enciklopedijah zapisan kot eden od najpomembnejših utemeljiteljev konceptualistične umetnosti. Njegova umetniška dela so postavljena v tridesetih svetovnih muzejih, umetnik pa ima za seboj že okoli 90 samostojnih razstav. Lani mu je francoski minister Jack Lang osebno pripel medaljo viteza, trenutno pa predava v Parizu na Academie des Beaux Arts in razmišlja o novih projektih. Naj vas za začetek vprašam, zakaj ste se odločili za odhod iz Jugoslavije in kaj ste počeli prvo leto, ko ste prišli v Pariz? Razlogov je bilo več, z devetnajstimi leti sem odšel od doma, vsega sem imel dovolj. Potem sem začel celo nekaj Študirati, kar nima zveze z umetnostjo, saj sem zmeraj skušal narediti nekakšen odklon od samega sebe oziroma od tistega, kar so ljudje v okolici mislili, da bi moralo biti. Tako sem po gimnaziji poskušal Študirati elektrotehniko. In po dveh letih, od katerih sem v zadnjem pogrnil, sem se, da ne bi bilo leto izgubljeno, odpravil na pot po Evropi za Sest mesecev... Lahko povem, da je bilo teh sest mesecev zame usodnih, saj sem takrat spoznal, kaj hočem početi. Upor, ki je bil prej v meni zoper umetnost, je imel dvojno poreklo. Najprej to, da sem imel prvo razstavo, ko mi je bilo deset let, in Nataša Perovič potem mi je slo zelo na živce, ker sem bil navzoč v medijih. Bil pa sem prepričan, da je to zaradi mojega očeta, ki je znan slikar, in ne zaradi mene. Videl sem, da otroci v soli prav tako dobro rišejo kot jaz. Se pravi, da so vam že kot otroku pripisovali, da ste genij? Mogoče res, samo da tega nisem jemal resno, zato sem po tisti prvi razstavi popolnoma izgubil zanimanje za umetnost. Mogoče ne v celoti, a nekako sem razumel, da slike, ki sem jih delal po tej razstavi, niso bile preveč spontane. V nekem trenutku sem doumel, da v zgodovini ni pomot, ampak da je pomota celotna zgodovina. Potem sem skušal na- rediti nekakšen odklon od tega in sem začel ustvarjati ta dela z naključnimi sprehajalci: nekako leta 1969 sem v Zagrebu ustanovil skupino, ki se je imenovala Upokojenec Tihomir Simčič po človeku, ki sem ga srečal po naključlju. Člani te skupine so bili vsi ljudje na svetu, ki so prispevali h kakšnim vizualnim spe-membam, do tega na primer, da je nekdo pustil sled na asfaltu...To vizualno spremembo sem takrat pojmoval kot umetniško dejanje; sledila je vrsta del, ko sem zaustavljal naključne mimoidoče in od njih zahteval različne stvari. Denimo, postavil sem mleko v tetrapaku na asfalt in čezenj je zapeljal avto. Ustavil sem voznika in ga vprašal, ali ima to za umetniško dejanje, in če je rekel da, sem ga prosil, da ga je podpisal. To se je potem imenovalo na primer Slika KreSimirja Klike ah pa slika tega in tega. Ce se niso podpisali, to potem ni bilo nič. Skratka, dojel sem, da mora umetnost obstajati kot impulz s strani tistega, ki je kreator, in onega, ki to sprejema. Temu je sledila serija del z naključnimi mimoidočimi, v kateri so velike fotografije ljudi, ki so popolnoma naključno izbrani na ulici, potem pa so njihovi portreti povečani na pet do Sest metrov in razstavljeni po javnih trgih... Ali menite, da ste vi kot eden utemeljiteljev konceptualne umetnosti prispevali k tej novi umetnosti in v čem je bila sploh revolucionarna? Ena bistvenih opredelitev konceptualne umetnosti je bila v tem, da sloni na nekem konceptu in manj v vizualnem. Prišlo je do opuščanja Matissove definicije umetnosti, po kateri mora biti umetniško delo kot naslanjač, v katerem človek počiva. Mi smo to obrnili skoraj na glavo, ker smo zahtevali mentalni angažma. Ce je na primer kdo zagledal veliko fotografijo in na njej ni prepoznal naključnega mimoidočega, tudi ni mogel razumeti tega premika, tega mojega zavestnega usmerjanja gledalca k nekakšnemu »napačnemu« sklepu, saj v primerih, ko vidimo fotografijo na glavnem trgu, pač do- mnevamo, da gre za kakšno kultno osebo, za politika... Ko pa človek razume, da ne gre za kultni lik iz javnega življenja, to omogoči oblikovanje kritičnega pogleda, na primer, da naslednjič, ko vidiš veliko fotografijo, pomisliš, da je to naključni mimoidoči. V Zagrebu so ljudje celo pomislili, da se je zamenjala vlada in da je prišlo do državnega udara. Zakaj ste pravzaprav uporabljali ta pristop lan-siranja neznanih osebnosti? Nekoč je londonski Eve-ning Standard, ki ga prodajajo v nakladi sedem milijonov izvodov, objavil ime nekega človeka, ki je bil izbran po naključju, takšnega, ki ne bi po nobenih družbenih in zgodovinskih kriterijih sodil v ta medij. Zamisel pa je bila pokazati na neutemeljenost kriterijev, s katerimi se srečujemo, saj se ob nekaterih spomenikih pogosto vprašamo, kdo so pravzaprav ti ljudje in ali je njihova ideja zares preživela njihovo življenje in njihov neposredni vpliv. Ta sistem običajnih znakov v historični promociji je zdaj nekoliko zavrt, ker so vmešani alternativni znaki in spomeniki. Funkcija tega početja pa je bila ustvariti aktiven odnos do zgodovine. Problem človeštva danes ni identičen s tistim pred deset tisoč leti, ker naše okolje ni več fizični prostor, ampak zgodovinska dediščina, iz katere izhajajo načini obnašanja. Po tem obdobju ste začeli z instalacijami, katerih temelj so bile slike najzna-menitejsih svetovnih slikarjev. Kako ste prišli do te ideje? Okrog leta 1975 sem se začel ukvarjati z radikalnimi intervencijami pri delih iz muzejskih zbirk, ki sem jih neposredno vključil v svoja dela. Moj namen je bil spremeniti pasivni mehanizem opazovanja vrhunskih del, ki predstavljajo našo kulturno dediščino. Instalacije so bile sestavljene iz več delov: iz slik Rembrandta, Rubensa, Bo-sha, Matissa, Turnerja, Picassa, drugi del pa so bili predmeti iz vsakdanjega življenja, različni artefakti, stol, bicikel, violina... Tretji del je bilo sadje ali zelenjava, ki zaznamuje večni ci- Braco Dimitrijevič: Postzgodovinski triptih ali ponovljena skrivnost, 1978-85,1. del: A. Modigliani, Mali kmet. 1919 2. del: garderobna omara (poslikala S. Moore) 3. del: buča, zbirka late Gallery, London Braco Dimitrijevič v objektivu Jožeta Suhadolnika iz Fotoagencije TRIO v torek, 20. aprila 1993 v Ljubljani klus narave. Naš univer-zum je sestavljen iz vseh treh elementov: iz visoke kulture, iz vsakdanjega življenja in ciklov narave. Kako ste prepričali galeriste, da so vam posoditi te dragocene stike, ki ste jih potem umeSčali v nove kontekste? To je bilo strahotno težko, ker taksne prakse do takrat Se ni bilo. Vse ustanove in družbe se projicirajo skozi muzejske institucije, jaz pa sem menil, da ta omrtvičeni odnos ne pelje nikamor in družbi škodi. Ni slo za anarhistično ali nihilistično gesto, zato to sliko jemljem z vsemi njenimi kvalitetami. Ste se kdaj vprašati, kaj bi si o vaših instalacijah mislil na primer Rembrandt, če bi vedel zanje? Zelo pozitivno je reagiral Se živeči ameriški umetnik Richard Serra, ki me je pred 10 leti vprašal, ali bi lahko naredil kaj z njegovo skulpturo. Ker je šlo za sodobno umetniško delo, sem prepričan, da možnost branja ni enaka kot pri delih, ki so stara že petdeset let in zato nisem naredil nič. Moj prvi triptih v Narodni galeriji v Berlinu je nastal po 6 mesecih pogajanj z direktorjem in šele potem sem naredil triptih z neko sliko Kandin-skega iz leta 1923. Ne mislim, da gre za idejo, ki zadeve postavlja na isto raven, prepričan pa sem, da se na tej ravni stvari lahko berejo v svoji celovitosti in da je nanje mogoče aplicirati pomen. Danes lahko po dolgoletni izkušnji rečem, da je sliko mogoče najbolje videti, kadar je zraven nje banana. Ce danes vidim kakšno Cezannovo sliko, poleg katere sem postavil papriko, mi ta slika deluje nepopolno, ker ji manjka kontekst za gledanje. Reakcije ljudi so si bile v tistem času zelo nasprotujoče, mnogi kritiki niso z navdušenjem sprejemali vašega dela. Včasih prihaja do popolnoma nasprotnih reakcij ljudi, ki se oklepajo okostenelih mehanizmov. Ko sem razstavljal svoje delo z Mo-diglianijevo sliko v Tat e Gallery, je nekdo v Timesu naredil škandal, tako da so to delo na prvi strani Timesa pospremili z naslovom »Modigliani za dva milijona funtov drži vrata omare«. (Drugi naslov na prvi strani se je nanašal na krizo v vladi, tretji pa na 72 mrtvih v neki letalski nesreči v Karačiju). S stališča človeške neumnosti je očitno, da je dal Times prednost mojemu delu, kar zelo laska umetniškemu samoljubju, po drugi strani pa spet kaže na paradoks, da je bil Modigliani, ki se mu ni prav nič zgodilo, pomembnejši od človeških žrtev v Karačiju. Ali potemtakem niste biti vi tisti, ki ste povzročati škandale, ampak so mediji iz vas delati škandalozno osebnost? Mene pravzaprav maksimalno navdihuje človeška neumnost, ker je pamet omejena, človeška neumnost pa neizmerna. Med drugim ste biti tudi pri kraljici Elizabeti. Kako vas je sprejela? Ta sprejem pomeni posebno družbeno priznanje, ker kraljica Elizabeta na leto sprejme enega ali dva umetnika. To je bilo po moji razstavi v Tate Gallery. Po tistem sem napisal kratko izmišljeno zgodbo o Turnerju, ki je Sel na tak sprejem h kraljici Vikto- riji sto let prej in v kateri slikar razmišlja o tem, kako bi bilo dobro, če bi kraljica imela kakšno njegovo delo. Razmišlja o tem, da bi ga kraljica poprosila, naj ji naredi kakšno fresko, on pa fresk ne dela, še huje pa mu bo, če ga ne poprosi za nič in ne kupi nobene njegove slike, ampak samo popije čaj z njim. Turner v tej zgodbici v buckinghamski palači razmišlja o najmanjši freski na svetu, ki bi bila samo drobna pika na zidu. Naredi to piko, da bi kasneje lahko rekel, da ima kraljica njegovo delo že v svoji kraljevski zbirki. In ko sem bil sam tam, sem opazil, da so si ljudje z velikim zanimanjem ogledovali vse te predmete, pohištvo, slike; videl sem, da pravzaprav iščejo tisto drobno piko, ki jo je narisal Turner. Piko, zaradi katere je dragocena palača vredna veliko več. Ali ste narisali kakšno piko? Ne. Bi vas zanimalo narediti kak projekt v Sloveniji? V Sloveniji sem že imel razstavo v Obalni galeriji Piran. Trenutno nimam kakšnega konkretnega projekta, čeprav bi zelo rad tukaj prebil več časa in sodeloval s tistimi, ki ustvarjajo kaj zanimivega. Braco Dimitrijevič: Sprehajalec, ki sem ga srečal ob 11.09 dopoldan, Pariz 1971, Last Zbirke moderne umetnosti, Centre Georges Pompidou, Pariz James Lincoln Collier - The Making of Jazz (A Com-prehensive History) /Papermac, 1992, Knjigama Kazina, 541 strani, cena 2678 Sit/ Zgoščeni zgodovinski pregled glasbene kulture, ki je iz folk idioma Afroameričanov prerasla v svetovno priznano in cenjeno glasbo 20. stoletja, je eden zadnjih, a toliko temeljitejših poskusov »pisanja zgodovine jazza«. James Lincoln Collier je The Making of Jazz napisal leta 1978. Od takrat je ta med poznavalci izredno odmevna knjiga doživela vrsto ponatisov. Zadnjega lani. Po avtorjevih besedah je »namenjena študentom in ljubiteljem jazza«. Oboji bojo v njej našli sistematično in lepo napisano »štorijo« o nastajanju in razvoju vrst glasbe, ki so dobile naziv »umazana« - jazz. Collier ves čas skrbi za pedantno in preverjeno nizanje dejstev, podkrepljenih z njihovo umestitvijo v širši sociokulturni kontekst. Avtor se ni pustil zapeljati progresistični premočrtni liniji razvoja jazzovske glasbe. Narobe, bistveni poudarek je na sinhronem večplastnem rojevanju in izginjanju glasbenih stilov, njihovih posebnosti, ki jih opisuje na tudi laiku razumljiv način. Jazz so seveda obvladovali karizmatični glasbeniki, močni avtorji, ki so z zgledi vlekli epigone. Po drugi strani, tu je Collier izredno prepričljiv, pa so se stilistične posebnosti izluščile iz močno zakoreninjenih in »popularnih« vrst glasbe anonimnežev. Naj opozorim na izvrstno analizo klavirskega boogieja, ki je črpal iz ruralne folk blues tradicije, na raziskovanje vzrokov, ki so pripeljali do prvega pravega revivala v zgodovini popularne glasbe, do dixielanda, New Orleans mrzlice v štiridesetih in na pojav bebopa. Bralec bo užival v portretih velikih imen jazza; naj omenim vsaj Ellingtona, opis vzporednih poti Colemana Havvkinsa in Lesterja Younga in Prvo zares naklonjeno analizo »moderne dobe« v jazzu z Ornettom Colemanom in Cecilom Taylorjem. Za konec velja dodati avtorjevo opazko, da se bojo jazzoslovci v prihodnje verjetno posvečali predvsem proučevanju posameznih avtorjev, posameznih idiomov, na kar nas tako ali tako opozarja se večja raznolikost jazza od sedemdesetih let naprej. A COMPREHENStVE HISTORV Ičo Vidmar Louis Sclavis Sextet - Ellington On The Air /Ida Records, 1992/ Sclavis v kratkem spremnem besedilu k svoji najnovejši plošči govori o Ellingtonu kot tistemu jazz glasbeniku, skladatelju in aranžerju, ki je »omogočil tesno dinamično povezavo med ameriško jazzovsko tradicijo in sodobnimi evropskimi tokovi«. Svojevrsten hommage vojvodi jazza z evropske strani ni seveda nič novega. Sclavis z Ellingtonom v zraku, ki je lepa parafraza jazza s sposobnostjo refleksije, v sodelovanju s francosko avtorsko in aranžersko jazzovsko smetano, skuSa elegantno splezati čez bariero spoštovanja skladateljske avtoritete in se ga lotiti s sodobno reinterpretacijo, ki ni zgolj parafraza. »Ta plošča ni ne parodija ne sterilno preigravanje,« nadaljuje Sclavis, ko nas vabi k poslušanju Ellingtona On Teh Air za današnjo rabo. Gre za tipično francosko, »sclavisovsko« ploščo, razpoznavno, z izdatno dozo esprija, želje po igranju in, zakaj pa ne, razkazovanja svoje veščine skladanja in aranžiranja. Le to je čutiti v vsakem trenutku na plošči, ki nekako lebdi med akademsko rigidnostjo in jazzovskim zagonom, odvisno od aranžerja, ki se je polotil kakšnega Ellingtonovega komada. Tu je duhovita Caravan in »pozabljena« Jubilee Stomp z izvrstnim Sclavisovim solom na sopranskem saksofonu, kjer nam Se enkrat dokaže, kako dober pihalec je, ne samo klarinetist. Med drugimi iz kompaktne in standardno uigrane zasedbe pa štrlita ven dve vlogi, ki evocirata vlogi dveh Ellingtonovih sodelavcev: predvsem Juana Tizola (v njegovo se je enkrat prelevil z barvito godrnjavo pozavno Yves Robert) in pa Raya Nancea (tiste redke, a enkratne trenutke na violini v Ellingtonovih skadbah, tokrat prvič prepričljivo na Sclavisovih ploščah preigrava zares sončni Dominique Pifarely). Cvetka plošča pa je Sclavisova združitev dveh Dukeovih skladb v sedemnajstminutni Harlem Pancake, ki je nekaj najboljšega, kar je Sclavis stisnil iz sebe v zadnjih letih. S svojim temperamentom, ki ga zna preliti v skladbe, ostaja prvo ime francoskega jazza, ki upravičeno visoko kotira zunaj včasih preveč samovšečnih in samozadostnih meja. Louis Sclavis je s tem programom že napovedan kot glavna zvezda letošnjega festivala novega jazza v Moersu zadnji majski vikend. (I. V.) LOUIS SCLAVIS S E X T E T K / / i n p, t o ti on t b e a i r Nimal - Dis Tanz /AYAA, 1992/ Nimal se na svoji tretji plošči predstavljajo v razredčeni postavi z gostujočimi glasbeniki. Od prvotne zasedbe so ostali le trije: švicarski multiinstrumentalist Momo Rossel, newyorški tolkalec Pippan Barnett in pa seveda naš sodržavljan harmonikar Bratko Bibič. Vendar to ni edini slovenski delež na plošči. Na večini posnetkov basira Nino De Gleria. Le malokateremu glasbeniku iz teh krajev uspeva »zunaj« redno snemati godbo, ki je izven vsiljenih kanonov, je torej neujemljiva v kakršnokoli stilsko opredelitev, ki glasbi slejkoprej jemlje del prepotrebnega prostora, da zapolni in zaposli poslušalčevo uho. Bibič je že ves ta čas eden glavnih kreativcev na harmoniki v Evropi, avtorsko in izvajalsko izzivalen, De Gleria pa kompetenten in s potrebno večino obdarjen basist, ki lahko igra z vsakomer v vsakem trenutku. Navezava z Rosselom, Barnettom in drugimi gostujočimi funkcionira in je z izbrano godbo prava mala poslastica, ki se lahko v primerjavi s podobnimi, a vse preveč pretencioznimi Newyorčani ponaša s sproščenostjo, živahnostjo in sploh godbo, ki je všečna, a se na ravni zgradbe skladb nikdar ne izgublja v banalnostih. Kot po pravilu (Bibičeve sploh izstopajo) so vse skladbe zašpičene s hoteno plesno igrivostjo, ki gre čez osnovno konturo (simkovite menjave ritma, improvizatorske vložke, obogaten instru-mentarij) Dis Tranz je studijska plošča in kot taka omogoča takšen način poigravanja. Perspektiva skupine se bo pokazala na, upajmo, živih nastopih. V svet druge godbe prinaša dovolj idej, nekatere se šele svitajo, da lahko postane simpatična atrakcija vidnejših evropskih festivalov. Bibičeva harmonika, ki dominira v njegovih skadbah, pa , je tako ali tako vredna pozornosti, ki je je bila premalo deležna v preteklosti. (I.V.) Nedelja, 25. aprila 1993 CANKARJEV DOM - SPORED PRIREDITEV V MAJU niste slučajno zašli nr njihov klubski nastop. To je Big Band, ki ga še ne poznate in všeč vam bo! Klub CD, 600 SIT Petek, 21. maja, ob 21.30 Sreda, 19, maja, ob 21, uri_____ Kunst - Štromajer: LA LA SLINA Zgodba spiralastega rajanja Koprodukcija Študentske organizacije Univerze v Ljubljani in Cankarjevega doma Igra Petra Govc Zgodba, ki jo bom pripovedovala, govori o moji popolnosti in moji izničenosti, o moji bolezni in mojem umiranju, o mojem Življenju in moji smrti. Sredi okroglega sveta in neskončnega vesolja sem doživela svojo lastno smrt in hkrati spoznala svojo lastno veličino. Spiralasto potovanje me vodi na veliko in usodno srečanje s koncem. Ponovitve: 21. in 24. 5. ter 1., 5., in 9. 6. Štihova dvorana, 300 SIT, študentje in dijaki 200 SIT Nedelja, 23. maja, ob 18. uri KRALJ LEAR Zadnja predstava v sezoni! Nadomestna predstava za odpovedano predstavo 13. marca, veljajo iste vstopnice! SMELT International Group, Pivovarna Laško. V ponedeljek, 24. maja zaključena predstava za Sole. Gallusova dvorana, 650, 550, 450 SIT Sreda, 19. maja, ob 21. uri -premiera Kunst - Štromajer: LA LA SLINA Zgodba spiralastega rajanja Igra Petra Govc Sobota, 8. maja, ob 21.30 - PREMIERA GLASBENO - GLEDALIŠKI VEČER PLAF - koncert za dva igralca Alenka Vidrih, Gojmir Lešnjak Dirigent - Leopold Hager, solist -Andrej Petrač, violončelo Program: B. Britten - Štiri morske medigre iz opere Peter Grimes op. 33a, J. Haydn - Koncert za vi-oločelo in orkester v C-duru, J. Brahms - Simfonija št. 3 v F-duru op. 90. V petek TV snemanje! Gallusova dvorana, 500, 400, 300 SIT Torek, 25. in sreda, 26. maja, ob 9.30 in 11.30 SLOVENSKA FILHARMONIJA ZA GLASBENO MLADINO SLOVENIJE Dirigent - Marko Letonja, solist -Tomaž Rajteric, kitara Program: J. Rodrigo - Concierto de Aranjuez za kitaro in orkester, M. Ravel - La Valse Gallusova dvorana, zaključeno za GMS Petek, 28. maja, ob 20. uri__ KONCERT SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA zeleni abonma Dirigent Carl Davis, Velika Britanija Program: Kern, Bernstein, Davis, Gershvvin TV snemanje! Gallusova dvorana, 500, 400, 300 SIT Petek, 28. in nedelja, 30. maja, ob 21. uri________________________ P. Shaffer: LETICIJA IN LUŠTREK Režija Dušan Jovanovič, igrajo Milena Zupančič, Polona Vetrih in Iztok Valič. Štihova dvorana, 500 SIT Gostovanje: 26. maja v Calcu Sobota, 29. maja, ob 21. uri B. Slade: OB LETU OSOREJ Rezija - Boris Kobal, igrata Polona Vetrih in Ivo Ban Štihova dvorana, 700 SIT Tudi v maju! Gregor Strniša/ Damir Zlatar Frey: ŽABE Producenta Koreodrama Ljubljana in Cankarjev dom Štefka Drolc, Boris Ostan, Pavle Ravnohrib Spozorja - Gorenje Velenje in Ljubljanska banka d.d. Ovalna dvorana, 600 SIT KLUB CD Četrtek, 20. maja, ob 21.30_ PERSPEKTIVE ‘93 BIG BAND RTV SLOVENIJA Big Band nam bo predstavil glasbo, ki je še niste slišali - razen če BČSE DAMEN -MARTINA FRENZEL Kabaret - šansoni Martina Frezel nam po ciklu Pariš la nuit predstavlja kabaret, kakršnega gojijo v Nemčiji. Drug kulturni prostor in drug jezik v naši prestolnici! Klub CD, 1200, 1000, 800 SIT Petek, 28. maja, ob 21.30____ SEIS DE SOLAR Brazilska glasba skupine Rubena Blaseda Seis de Solar je skupina, ki je posnela nekaj izvrstnih plošč. Pri nas jih poznamo po sodelovanju z Rubenom Blasedom. Bliža se poletje in vroči petek v Klubu CD! Klub CD, 800 SIT PLES Torek, 4. maja, ob 20. uri__ SKUPINA FATTOUMI -LAMOUREUX Husais, Recidive, Rencontres pa-rallOles Gledališče - sodobni ples Ob svetovnem dnevu plesa bo nastopila znana francoska plesna skupina, zmagovalka natečaja za plesalce mesta Pariza 1989, dobitnica nagrade Novi talenti 1991 SACD in drugih priznanj. “Vedno sem verjela, da sta tako umetnost kot še posebej ples posrednika, ki zbližujeta ljudi, da je ples sredstvo za njihovo medsebojno razumevanje in druženje in da lahko s tem svetim jezikom vse dosežemo.” Maguy Marin, odlomek iz poslanice ob svetovnem dnevu plesa V sodelovanju s Plesnim teatrom Ljubljana in Francoskim kulturnim centrom Charles Nodier. Linhartova dvorana, 400 SIT, za dijake in študente 50% popusta! Petek, 21. in sobota, 22. maja, ob 19. uri___________________ LETNI NASTOP učencev Srednje baletne šole v Ljubljani Linhartova dvorana, 250 SIT Petek, 28. maja, ob 20.30___ THE RIRIE - WOODBURRY DANCE COMPANV Plesna skupina pod umetniškim vodstvom Shirley Ririe in Joan Woodburry Koreografija: Joan Woodburry, Shirley Ririe, John Mead, Jerry Pearson, Keith Johnson, Tandy Beal, Douglas Nielsen Program: Gozdne sanje, Modri konji, Črna globina, Ovčarjeva saga, V lastni podobi, Belo The Ririe and Woodburry Dance Company obstaja kot profesionalna skupina od leta 1964 in uteleša odrsko pestrost, inovativnost, humor, teatralnost. Delujejo v Utahu, nastopajo pa širom sveta. Shirley Ririe in Joan Woodburry, obe profesorici na oddelku za moderni ples na Univerzi v Utahu, sta začeli s skupnim delom leta Sobota, 29. maja, ob 21 uri__ POEZIJA IN GLASBA Katja Levstik izvaja pesmi Toneta Pavčka, avtor glasbe pianist Silvester Stingl Kosovelova dvorana, 500 SIT Ponedeljek, 3. maja, ob 20. uri KOMORNI KONCERT Ciril Škerjanec, violončelo; Andrej Jarc, orgle; Igor Škerjanec, violončelo - pri skladbi J. Goloba. Program: Buxtehude, De Fesch, Gubaidulina, Ramovš, Golob, Handel Gallusova dvorana, 250 SIT Sreda, 5. maja, ob 20.30_______ EGBERTO GISMONTI Egberto .Gismonti - Nando Camei-ro - Zeca Assumpcao - Jaques Mo-relenbaum Brazilski jazz Egberto Gismonti je pri nas že kar nekajkrat nastopil. Lani smo morali njegov koncert odpovedati zaradi bolezni. Tokrat bo nastopil z zanimivo skupino: s čelom in vio- lo. Odličen glasbenik, ki je pri nas uspel z založbo EMC. Njegova glasba je razburljiva in sveža. Gallusova dvorana, 800 SIT Četrtek, 6. in petek, 7. maja, ob 19.30 KONCERT ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE oranžni abonma I in II Dirigent - Pierre-Dominique Pon-nelle, solistka - Rita Kinka, klavir Program: A. Ajdič - Nekje v srcu, F. Chopin - Koncert za klavir in orkester št. 2 v f-molu op. 21, C. Franck - Simfonija v d-molu Gallusova dvorana, 500, 400, 300 SIT Sobota, 8. maja, ob 21.30 - PREMIERA in nedelja, 9. maja, ob 21.30 - ponovitev GLASBENO - GLEDALIŠKI VEČER Alenka Vidrih, Gojmir Lešnjak PTaf KONCERT ZA DVA IGRALCA Borut Lesjak, klaviature; Saša Olenjuk, violina in kitara; Slavko Cnideršič, harmonika “Pesem je zgodba in občinstvo ji mora verjeti. Jaz sem zaljubljena, moja pesem mora biti žalostna, mora biti krik iz srca, to je moje življenje. Lahko sem tudi srečna, vendar ne za dolgo, to se ne ujema z mojim videzom. Besede so enostavne, mojemu občinstvu ni treba razmišljati, toda v sebi morajo začutiti moj glas. V tem je tudi poezija tiste vrste, ki ljudi pripravi do tega, da sanjajo.” Edith Piaf Dušan Jovanovič, režija; Davor Rocco, glasbeni aranžma; Zdravko Duša, besedilo; Bjanka Adžič Ursulov, kostumografija in scenografija; Diana Koloini, dramaturgija; Ksenija Hribar, koreografija; Janez Menart, Alenka Vidrih, Diana Koloini, prevod in priredba; Alenka Vidrih, avtorica projekta; kostumi: Labod Novo mesto; scena: Lipa Ajdovščina; Clavinova: Yamaha, Avtotehna Za podporo pri produkciji se zahvaljujemo Francoskemu kulturnemu centru Charles Nodier. Pokrovitelja: RENAULT; HIT d.o.o., Nova gorica Štihova dvorana, 600 SIT Ponedeljek, 10. maja, ob 19.30 RITA KINKA klavir Srebrni abonma, mednarodni mojstrski ciklus Program: Bach-Busoni - Chacone, L. van Beethoven - Sonata v E-du-ru op. 109, F. Chopin - Polonaise-Fantaisie op. 61, S. Rahmaninov -Deset preludijev op.23 (integralno) dvorana Slovenske filharmonije, 400, 300 SIT Ponedeljek, 10. maja, ob 19.30 ORGELSKI KONCERT študentov Akademije za glasbo v Ljubljani Edvard Popit - 2. letnik: D. Buxtehude - Preludij in fuga v D-duru; J. S. Bach - Fantazija in fuga v g-molu Dušan Ješelnik - 2. letnik: J.G. Walther/A. Vivaldi - Koncert v h-molu; L. Sluka - Via del silenzio Bruno Krajcar - 2. letnik: J. Seger - Fuga v a-molu; O. Messiaen - La Source de vie Renata Burdzi - 1. letnik: F. Men-dessohn-Bartholdy - Sonata II v c-molu Katarina Arlič - 1. letnik: F. Liszt - Nun danket alle Gott (koral); J.F. Doppelbauer - Preambel Barbara Pibernik - 4. letnik: J. Brahms - Preludij in fuga v g-molu; H. Andriessen - Sonata da chi-esa, Tema con variazioni e Finale; P. Eben - Moto ostinato Gallusova dvorana, 200 SIT Četrtek, 20., ob 19.30 in petek, 21. maja, ob 20. uri______ KONCERT ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE modri abonma I in II GLASBA GLEDALIŠČE 1952. Njuno umetniško delo in filozofija predstavljata temeljno usmeritev skupine. Koreografirali sta prek 160 del za skupino, prav tako pa k ustvarjanju spodbujajo druge, mlade koreografe. The Ririe and Woodburry Dance Company posveča veliko energije izgrajevanju nove zavesti o pomembnosti umetnosti, o pomembnosti približanja umetnosti ljudem. Skupina prvič prihaja v Slovenijo. Sponzor: SKB banka Linhartova dvorana, 500 SIT Od 3. do 9, maja, ob 20. uri Klub CD in preddverja Četrtek, 20. maja, ob 19. uri BALKAN EXPRES Predstavitev romana - svetovne uspešnice Slavenke Drakulič ter okrogla miza založbe Rotiš na temo Vpliv vojne na človeka Kosovelova dvorana, vabljeni! Od 27. maja do 1. junija, od 10. do 18. ure PROJECT ENGLISH AND CHATTERBOX Učenci osnovnih šol razstavljajo svoje izdelke Cankarjeva založba in Oxford University Press Valvasor, otvoritev 27. 5., ob 11. Vrhunec razstavne dejavnosti v sezoni! Od 3. maja do 6. junija OSKAR KOKOSCHKA Skice s potovanj - grafike V sodelovanju z deželnim muzejem Rupertinum - Salzburg Galerija CD IGRALEC / THE PLAYER Režiser: Robert Altman, igrajo: Tim Robbins, Greta Scacchi, Woopy Goldberg. Samoironični prikaz holywood-skega Življenja zvezdnikov, producentov, scenaristov..., ki preraste v grozljivki. Slovenski podnapisi! Linhartova (3. 5.), Kosovelova dvorana, 400 SIT PREDAVANJA Torek, 4. maja, ob 19. uri PO POLOMU OBNOVA Predavanje dr. Jožeta Krašovca iz cikla Verska kulturna dediščina sejna E3, 200 brezplačnih vstopnic! Četrtek, 6. maja, ob 10. uri_ PREDSTAVITEV PROJEKTNEGA MODELA MUZEJSKE RAZSTAVE Predava dr. Han Meeter v ciklu Muzeoforum. V sodelovanju z Zvezo muzejev Slovenije sejna E3, vabljeni! Četrtek, 27. maja, ob 19. uri HAVAJI - otoki večnega poletja Na predavanju Marjana Marinška boste spoznali havajske rože in drevesa, vulkane, havajska bivališča, tradicionalni ples hula-hula, deskanje na valovih, sladkorni trs - vse to ob barvnih diapozitivih in izvirni glasbi. Kosovelova dvorana, 300 SIT DRUGI DOGODKI Petek, 7. maja, od 10. do 15. ure POSVET O OTROŠKI IGRI IN IGRAČAH Zveza prijateljev mladine pripravlja v sodelovanju s Fisher Priče posvet, ki ga bo vodila prof. dr. Ljubica Marjanovič-Umek. Ob 11. uri bo v I. preddverju predstavitev igrač Fisher Priče. Sodelovali bodo otroci in vzgojiteljice vrtca Andersen, Ljubljana-Siška. Štihova dvorana, I. preddverje, vabljeni! Ponedeljek, 10. maja, ob 19. uri MATI, DOMOVINA, BOG TRADICIONALNI LITERARNI VEČER OB CANKARJEVEM ROJSTNEM DNEVU Društvo slovenskih pisateljev Štihova dvorana, vabljeni! Od 11. do 18. in 22. maja GAUDEAMUS ‘93 Maturantski plesi ljubljanskih srednjih šol 11. 5. - Srednja zdravstvena šola in gimnazija, 12. 5. - Srednja gradbena in ekonomska Sola, 13. 5. - Gimnazija Poljane; 14. 5. - Gimnazija Ledina, 15. 5. - Gimnazija Bežigrad, 16. 5. - Gimnazija Šentvid, 17. 5. - Srednja šola za gostinstvo in turizem, 18. 5. - Srednja šola za strojništvo ter 22. 5. - Srednja šola za farmacijo in zdravstvo Voditelja Igor Samobor in Bojan Emeršič .scenografka Tjaša Štempihar, gostinstvo Franci Jezeršek, plesne šole URŠKA, BOLERO, MOJCA HORVAT, cvetlični aranžma Cvetličarna Regina. Glavni sponzor REVOZ Novo mesto Gallusova, Kosovelova dvorana, Petek, 28. maja, ob 20.30 THE RIRIE - WOODBURRY DANCE COMPANV Plesna skupina uri v Linhartovi dvorani Nedelja, 30. maja, ob 10. uri POD VESELOSOLSKIMI REFLEKTORJI Zaključno državno tekmovanje v znanju iz Vesele sole Pila s spremljevalno prireditvijo Ob 25-Ietnici vam Vesela šola pripravlja presenečenje. Popeljala vas bo v veselošolski Hollywood, kjer boste izvedeli vse o glasbi v filmu. Po filmskem studiu bodo vodili Blažka Miiller, Zvone Hribar in Janez Dolinar s sodelavci Slavkom Avsenikom ml., Antu-nom Poljaničem, Miho Zadnikarjem, Zoranom Predinom, Orkestrom slovenske policije, plesno skupino Arruba - vse to pod režijskim vodstvom Igorja Šmida. Gallusova dvorana, vabljeni! RAZSTAVE Do 9. maja KBAUliAB HERMAN PIVK Fotografije Mala galerija CD Do 9. maja _______ SODOBNI BRITANSKI DRAMATIKI_______________ INFORMACIJE CANKARJEV DOM - kulturni in kongresni center 61000 LJUBLJANA, Prešernova 10, Slovenija tlx: 32 -111 CD KKC; fax: 061 217 -431, 224 - 279; tel: 061 158 -121 V programu lahko pride do sprememb, zato prosimo, da spremljate naše objave v dnevnem časopisju, na radiu in televiziji. Celovitejša informacija o programu CD je objavljena v dnevnih obvestilih sobotnih številk Dela in Dnevnika. Obiskovalce prosimo, da ne zamujajo pričetka predstav! CENTER ZA INFORMACIJE IN PRODAJO VSTOPNIC v Emonskem prehodu (pasaža Maximarketa) je odprt vsak delavnik od 13. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 14. ure in uro pred začetkom prireditev, tel. 061/222 - 815; centrala CD 061/158 - 121 (rezervacije samo za skupine). Z vplačilom po položnici na številko žiro računa CD 50100 - 603 - 41427 bomo vstopnice poslali po pošti tudi individualnim obiskovalcem izven Ljubljane. Vračilo denarja za vstopnice odpovedanih prireditev - en meSec! Vhod v garažo AVTOHISE iz Emonskega podhoda je odprt tudi po koncu zadnje prireditve v Cankarjevem domu. RAZSTAVE Razstave v CD so odprte vsak dan od 15. do 21. ure. Za Cankarjev dom generalni direktor Mitja ROTOVNIK Ureja Jane Rudolf Javno vabilo za oblikovanje programa Cankarjevega doma Cankarjev dom vabi zavode s področja kulture in izobraževanja, umetniške skupine in kulturno - umetniška društva, kulturne delavce in zveze kulturnih organizacij, da s svojimi predlogi sodelujejo pri oblikovanju kulturno - umetniškega programa Cankarjevega doma za leta 1994, 1995 in 1996. Predlogi z argumentirano in podrobno utemeljitvijo se lahko nanašajo na katerokoli kulturno ali umetniško zvrst, ki jo Cankarjev dom sicer vključuje v svoj program. Predlagatelji morajo predložiti tudi okvirno izvedbeno in finančno ovrednotenje projekta. Cankarjev dom si pridržuje pravico, da pomankljivih predlogov ne bo obravnaval. Vodstvo CD bo nepristransko obravnavalo vse predloge, ki bodo ustrezali zgoraj omenjenim pogojem in prispeli na naslov. Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Prešernova 10, Ljubljana, z oznako Program 94, najkasneje do konca maja letos. Med zbiranjem predlogov Cankarjev dom nima nikakršnih gmotnih in moralnih obveznosti do predlagateljev, vendar pa se kljub vsemu zavezuje, da bo v prvi polovici leta 1994 obvestil predlagatelje o usodi njihovega predloga. Predlagatelje, katerih pobude bo sprejel Svet Cankarjevega doma na predlog vodstva CD, in ki bodo dobile finančno podporo Ministrstva za kulturo, bo Cankarjev dom uradno povabil k sodelovanju. KRIŽANKA Nedelja, 25. aprila 1993 Znameniti tekači našega časa Gesla križanke »Ravnina ob Dravi« Ptuj, Poetovio, Ptujska gora, Dornava, baročni dvorec ' <«, PREPRIČE- VANJE PRITOK DONAVE PRI GVORU IZDELOVALEC IGEL OTEKLINA V TKIVU REKA V SREDNJEM DELU SVEDSKE SINTETIČNO LEPILO PREBIVA- LEC BRKINOV POU.GENE-RAL (JOŽEF) UMIK PRI BOKSU KIRA IVANOVA KONEC POLOTOKA LEONHARD EULER UČINKA Z GRIZALOM GLASBENI OKRASEK KALCIJ THEODORE DREISER POLIESTR-NO VLAKNO NASPROTJE, PROTISLOV- JE ŽIVAHNEJŠI TONOVSKI NAČIN BRINETA SILICIJ BODEČ PLEVEL ST. MESTO MAJEV NIZ. IME REKE MEUSE 2E UMRLI SL. PESNIK KLOPČIČ NAR0D0- SLOVJE PRITRDIL- NICA AJNSTAJNIJ IVAN CANKAR NAJVECJI JADRANSKI OTOK PRVI MOŠKI PO BIBLIJI FRNIKOLA BARTOLOV ROMAN FR. FILOZOF (HYPPOLITE) MNOŽINA SNOVI NA KUPU AM. PROF. KOŠARKAR (MICHAEL) POLIAMID-NO VLAKNO ODLOČNOST, NEPOPUST- LJIVOST VIKTOR AVBELJ IGRALEC NA KLARINET MAJHNA DEKLICA KRAJ PRI POREČU PTIC SEVERNIH MORIJ, NJORKA VLAGA, MOKROTA LETOVIŠČE PRI OPATIJI NEMŠKA IGRALKA DAGOVER ZIDOVSKI MESEC IT. IGRALEC TOGNAZZI ANDRE MALRAUK KOTOR SOKRATOVA ZENA IT. MESTO MEOTERA-MOMIN PESCARO MESTO V HRV. ZAGORJU AM. TENISAC COURIER GOROVJE NA SIBIRSKO-MONGOLSKI MEJI NATANČEN VZOREC MERE ISKALEC NAMEN, NAKANA SOVA, KI SKOVIKA BOG SMRTI V GRŠKI MIT. PRASKA, ODRGNINA NEENAKO- PRAVNOST EGON KUNEJ ZAVEST O OBSTOJU BOGA KARLOVAC RUSKI MATEMATIK (ANDREJ) SUHOMES- NATI IZDELKI STROJENA ŽIVALSKA KOZA ERBIJ KARAMBOL, TRČENJE AM.JAZZ GLASBENIK (THEOLO- NIUS) VISOKE KOPICE SENA OBER m d,). MAJHEN FALOT SODOBNI SL. PESNIK KRATKO ODRSKO DELO AM. MESTO V OHIU LUKANA SICILIJI UDAREC Z NOGO, BRCA RUSKA OBLIKA IMENA KATARINA KLADA ZA SEKANJE DRV RADIJ SL. TOLAR (OKR.) STRELNA RANA LINO VENTURA VVALESKI NOGOMETAŠ (IAN) ACETATNA CELULOZA PREDSTOJNICA SOLE SOMBOR POKRAJINA V S. ARABIJI SOKRATOV TOŽNIK ZBIRKA PODATKOV PLOD LOUIS ADAMIČ LJUBO ŠIRC ETIOPSKI NAZIV ZA GOSPODA GORA V JULIJCIH NEPOROČENA ZENSKA AM. MESTO V TEKSASU (J.F.KENNE-DY) DUHOVNIK VLADAR ZBIRKA PERZIJSKIH MITOV OBLIKOVALEC EBENOVINE SRCECE RIMSKA STIRICA POGANJEK, KLICA IZOBRAZBA, KULTURA POBIRALEC DENARJA ETNIČNA SKUPINA J. AMERIKE SNOV ZA VZHAJANJE TESTA ATA, OCE NEM. FILOZOF (IMMANUEL) BERILO KIJU PODOBEN PREDMET PRI KEGLJANJU PRISKLED- NIK LINO LEGISA MADŽARSKO ZIME GR. MUZA ZGODOVINE ODISEJEVA DOMOVINA MONGOLSKI VLADARSKI NASLOV OKUSEN MORSKI RAK CISTO PREMOŽE- NJE PREPROSTA PESEM, POPEVKA SPORAZUM, ZVEZA DRŽAV TRINITRO- TOLUEN SL. IGRALKA REKA SKOZI STRATFORD DOMAČA PTICA MESTO V SR. FRANCIJI PTICA UJE-DA (BRKATI) ANTON AŠKERC VEČJA SLADKOVODNA RIBA SL. JEZIKOSLOVEC TOPORIŠIČ BRAZILSKO VELEMESTO OTROŠKA ČREVESNA GLISTA JAMBSKI VERZ IZ SESTIH STOPIC GR. BOGINJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI STAROCER- KVENOSLO- VANSKA ČRKA NEKDANJI SL. IGRALEC RANER ČLOVEK Z VELIKIM NOSOM MODRILO, INDIGO TISOČI DEL ČESA, ODTISOCEK ANTON KOROŠEC OGLAS, NAZNANILO GR. IME TURSKEGA MESTA ENEZ RADON FR.FOTOGRAF (FELIX) STRAH PRED JAVNIM NASTOPOM ANGLOAM. POVRŠINSKA MERA IZDELOVALEC VELIKIH SIT HRVAŠKI KOŠARKAR (ANDRO) NOGOMETNI VRATAR DASAJEV POLOŽAJ ZA MEDITACIJO PRI JOGI TOMAŽ TERČEK IGRALKA BEGOVIC POVRŠINSKA MERA AFR. DRŽAVA (AKRA) ŽIVAHNO, MNOŽIČNO LETENJE UMRLA AM. IGRALKA GARDNER NENASITEN, POŽREŠEN ČLOVEK DOMAČA MOLZNA ŽIVAL ZDRAVILNA MOČVIRSKA RASTLINA POKRAJINA V JAR NIKO ZUPANIČ TV VODITELJICA LONGVKA POSODA ZA KOPANJE AVTOR: SIMON BIZJAK ZENSKA, KI STRAHUJE DRUGE ZENSKA, KI KAJ SPREMINJA PRISTAS STARIH, UVELJAVLJENIH VREDNOT UPORNIK ROD TROPSKIH KUŠČARJEV HOLMU RIMSKI PESNIK TEHTNICA (PPG.) SPEVNO (V GLASBI) POGOST UDELEŽENEC SESTANKOV AZIJSKA DRŽAVA (ISLAMA- BAD) GROFIJA NA JV. ANGLIJE URAD EKONOMA KRHEK OVOJ PLODOV (MANJS.) REKA NA PELOPONEZU, EVRO-TAS AM.ASTRON-AVT (EDWIN) IGRALKA NIELSEN ROMUNSKI PISATELJ (MIRCEA) TELEVI- ZIJA MESTO V RUSIJI (TANKOVSKA BITKA /2. SVET. VOJ.) SLADKOVODNA ROPARSKA RIBA Z BRKI PRITISK OSEBNI ZAIMEK KITAJSKA IN JAPONSKA UTEŽNA ENOTA SL. ROKOMETAŠICA (SONJA) POSTAVA, ŽIVOT MESTO V BOKI KOTORSKI OSNOVNA MERA KAMBOSKI GENERAL (LON) PODROČJE POD OBLASTJO IMAMA MEJNA REKA MED POLJSKO IN NEMČIJO NOVOMADZ. MESTO V BAKONJSKEM GOZDU BIVŠI NIZ. KOLESAR (JAN) SPAČENA, . NENARAVNA PRIKAZEN AM. ARHITEKT IN OBLIKOVALEC (CHARLES) ČOKAT KUŠČAR, KI RIJE PO PESKU ČRNILO TASSOVA PASTIRSKA IGRA KITARIST NOVAK SINTETIČNO MAMILO MOČNA SVETLOBA SODOBNI SL. IGRALEC PIJANOST NIKELJ IGRALEC SHARIF MASNA KNJIGA KRAJEVNA SKUPNOST MET PREK IGRALCA RADIKAL OCETNE KISLINE IZDELOVALEC TESTENIN SL. IGRALKA TKACEVA NEM. FILOZOF (GEORG F.) BOG. SRED VLADAR ARABSKI ŽREBEC NEM. MESTO PRI JENI j* NAJAVE PRIREDITEV Nedelja, 25. aprila 1993 GLEDALIŠČA SLOVENIJA LJUBLJANA DRAMA SNG (tel. 061/221-511) V ponedeljek, 26. aprila ob 19.30 uri B. Friel: PLES V AVGUSTU. Za abonma Ponedeljek in izven. V sredo, 28. aprila ob 19.30 uri B. Friel: PLES V AVTUSTU. Za abonma Sreda in izven. MALA DRAMA KARAMAZOVI (danes, 25. 4. ob 20. uri). PREMIERA. Za izven (konto). Produkcija Akademijskega studia in MG Rusli po motivih F. M. Dostojevskega. Besedilo je dramatiziral in režiral Sebastijan Horvat, skladatelj Drago Ivanuša, scenograf Josip Konstantinovih. Igrajo: Ludvik Bagari, Branko Miklavc, Sebastijan Cavazza, Primo- Ekart, Gašper TiC, Uroš Potočnik, Petra Govc, luna Ornik in Alenka Tetičkovič. Woody Allen: ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM (v ponedeljek, 26. 4. ob 20. uri). Za izven. Predstava je razprodana. V sredo, 28. aprila ob 20. uri Woody Allan: ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM. Za izven. SNG OPERA (331-950) V torek, 4. maja ob 19. uri DON CARLOS - nadomestna predstava za odpadlo predstavo 16. 2. Za izven in konto. Blagajna je odprta med 11. in 13. uro ter uro pred prestavo. LUTKOVNO GLEDALIŠČE Alfred Jarry: UBU ROI (danes, 25. 4. ob 20. uri, veliki oder ). Za izven. Študentska gledališka skupina z ljubljanske Filozofske fakultete prvič v Sloveniji na odru Lutkovnega gledališča predstavljajo eno od prelomnih del francoskega gledališča s konca 18. stoletja. Nastopajo: Boštjan Zupancih, Nada Prodan, Primož Vitez, Urša Rigler, Tone Smolej, Gregor Perko, Marko Pravat, Mojca Medvešček, Helena Biffio, Spela Mihelač, Nataša Sterle, Manica Janežič, Vesna Maher in Vladimir Pogačnik. Vstopnice so na voljo v tajništvu oddelka za francoščino na Filozofski fakulteti, v Francoskem kulturnem centru in na blagajni Lutkovnega gledališča. MARIBOP Blagajna je odprta vsak delavnik od 11. do 12. ure ter od 18. ure do začetka predstave. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO (061/210-852) V sredo, 28. aprila ob 15.30 uri G. Tabo- ri: GOLBERGOVE VARIACIJE. Za abonma Sreda popoldanski in izven. Avtor je po lanskoletni praizvedbi v dunajskem Burghtheatru prejel Biichnerje-vo nagrado. Predstava je freska o stvarjenju sveta. Avtor je vanjo spretno vpletel zgodbo o nastajanju gledališke redstave. V tej predstavi predstave, atere dogajanje ni naključno postavljeno v Jeruzalem, kot gosta nastopata Ivo Ban v vlogi režiserja in Aleš Valič v vlogi Ragme. V Četrtek, 29. aprila ob 19.30 uri J. B. P. Moliere: AMFITRION. Za izven in konto. Vstopnice so v prodaji v PIC MGL vsak dan od 10. do 12. ure in uro pred predstavo. DRAMA SNG LA DIVINA COMMEDIA - pesnika Danteja Alighierija, dramatika Nenada Prokiha in režiserja TOMAŽA PANDURJA (danes, 25. aprila ob 19.30. uri). Za red Repriza in izven. OPERA LUNA NAD MISSISSIPPIJEM (ponedeljek, 26. 4. ob 19.30. uri). Gledališko-plesni projekt po motivih baleta Sedem smrtnih grehov Bertolda Brechta. Koreografija, režija in scenarij: Maja Mile-novih VVorkman. Celotni ansambel, še posebej pa solistki LILJANA KECA-ROSKER in GEORGETA RADASAN, ponujajo vznemirljivo in sveže doživetje. G. Verdi: LA TRAVI AT A (v torek, 27. aprila ob 19.30 uri). Režiser: Wazlaw Orlikowsky. Dirigent Stane Jurgec. MALI ODER KABARET XX. STOLETJA - F. Milčinski: NE SMEJTE SE, UMRL JE KLOVN (nedelja, 25. 4. ob 17. uri). Avtorski projekt Vite Mavric Ruič. Predstava je odkupljena. KABARET XX. STOLETJA - F. Milčinski: NE SMEJTE SE, UMRL JE KLOVN (ponedeljek, 26. 4. ob 17. uri). Za red U. V okviru KABARETA XX. STOLETJA bo v maju nastopila s svojimi Šansoni pod naslovom NAMESTO ROZ Svetlana Makarovič. Spremljal jo bo trio Pop-corn. Premiera bo 14. maja, reprize pa 15., 16., 20., 21., 22. in 26. maja. Predstava ne bo v okviru abonmaja. Vstopnice si lahko rezervirate pri gledališki blagajni. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST KULTURNI DOM DANES: ob 16.00 (red G) - Milan Kleč: Vsega je kriva Marjana Deržaj v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča. Krstna uprizoritev. Režija D. Mlakar. Igrajo A. Svete, L. Počkaj, V. Jurc, M. Blago-vic, G. Lešnjak. Ponovitvi v sredo, 28., in nedeljo, 29. t. m., ob 20.30 (red D in E). DVORANA TRIPCOVICH Operna sezona in Baleti 1992/93 V PRIHODNJIH DNEH: v torek, 27. t.m., ob 20. uri šesta predstava (red E) - A. Bibalos »La signorina Julie«. Režija F. Giraldi. Direktor F. Cramer. Ponovitev v Četrtek, 29. t.m., ob 20. uri (red F) Prodaja vstopnic pri blagajni Dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19, ob predstavah 9-12, 18-21 (zaprto ob ponedeljkih). GLEDALIŠČE ROSSETTI DANES: ob 16.00 zadnja predstava - G.E. Lessing »Nathan il saggio«. Rezija G De Monticelli. Predstava v abonmaju: odrezek št. 10. Pred- prodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063) in v gledališču Ros-setti (tel. 54331). GLEDALIŠČE CRISTALLO LA CONTRADA DANES: ob 16.30 zadnja predstava - Noel Covvard »Spirito allegro«. Rezija F. Pero. Nastopajo U. Pa-gliai, P. Gassman in B. Boccoli. GLEDALIŠČE MIELA DANES: ob 15.30 gledališče za mladino Elettricobluegreen: »Peter Pan«, režija G. Zannier; ob 17.00 -Teatro Ridotto iz Vidma predstavlja »Ufficio oggetti smarriti», tekst in režija Sergio Tonon; ob 21.00 - Teatro iz Cassana d’Adda (MI) »II Finimondo», i. Lello Cas-sinotti. MILJE GLEDALIŠČE VERDI V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 14. maja, ob 21. uri niz komičnega teatra - »Risate selvagge«. Nastopata Giuseppe Cederna in Roberto Citran. KOROŠKA Stane Jagodic je umetnik, ki ne slika v blaženem miru, ampak list pripogiba, opazuje, kako barve svojevoljno tečejo po površini, jim sledi in jih usmerja s svojim dahom - impluzivna, ekspresivna umetnost, ne samo gib roke, ampak celega telesa. Mnoge od Jagodicevih slik so okrogle, krog pa je popolna oblika, tudi simbol večnosti. Krog je mogoče razumeti kot pogled skozi mikroskop ali skozi daljnogled. Dvojnost pa izražajo tudi sami sledovi, po svoje spodbudni, dokaz življenja, in po svoje spet gomazeče neprijetni, grožnja neznanega in konCno vprašanje, katero od stališč je pravo, katera od razlag pravilna? V bistvu vse: množica odgovorov na množico vprašanj, mnogoplastna umetnost zrelega umetnika, ki zaznamuje preplet naštetih plati človeškega obstoja. (Lev Menaše) GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA KLUBK4 Koncert ene izmed najboljših evropskih blues zasedb BLUES WIRE (torek, 27. 4., ob 21. uri). MARIBOR KAZINSKA DVORANA Koncert. Društva glasbenih umetnikov Maribor (danes, 25. 4., ob 11. uri). Nastopajo: S. Cursina, Ivica Trubic, Robert Mrascek, Olga PeCenij. UNIONSKA DVORANA SimforniCni orkester Opere in baleta SNG Maribor (ponedeljek, 26. 4., ob 19.30. uri). Dirigent Uroš Lajovic, solistka pri klavirju Dubrovka Tomšič. KAMNIK TITOV TRG Promenadni koncert Mestne godbe Kamnik (ponedeljek, 26. 4., ob 19. uri). FRANČIŠKANSKA CERKEV V petek, 30. aprila ob 20. uri bo koncert ob 150-letnici rojstva tuhinjskega rojaka, organista, zborovodje in skladatelja p. ANGELIKA HRIBARJA in 500-letnici Frančiškanskega samostana v Kamniku. P. Angelik Hribar je bil rojen 3. marca 1843 v Zg. Tuhinju pri Kamniku v glasbeno nadarjeni družini. NajveCje zasluge za slovensko glasbo ima kot skladatelj. Njegov obsežni glasbeni opus obsega nekaj latinskih maš, številne Marijine pesmi, adventne in božične, postne in velikonočne ter druge pesmi. Lotil se je tudi posvetne glasbe.Skladal je preprosto, vendar z velikim talentom, predvsem pa je znal zapeti po slovensko. V zgodovini preporoda slovenskega cerkvenega petja je nepogrešljiv in predstavlja trden most, ki je strnil Riharjevo cecilijansko dobo v harmonično in trajno celoto. POSTOJNA MUZEJ Promenadni koncert postojnske Godbe na pihala (danes, 25. 4. ob 11. uri). FURLANiJA-JULIJSKA KRAJINA TRST GLEDALIŠČE MIELA V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 14. maja, ob 21. uri niz koncertov »Zattere alla deriva«. Nastopil bo Jin Hi Kirn. GLEDALIŠČE ROSSETTI V PRIHODNJIH DNEH: v četrtek, 29. in v petek, 30. aprila koncert-predstava Giorgia Gaberja. Izven abonmaja. Za abonente popust. JUTRI: ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Uto Ughi. GLEDALIŠČE CRISTALLO V PRIHODNJIH DNEH: od 27. do 30. t.m. baletna predstava La bottega fantastica. Glasba: Respighi in Rossini. Predstave so namenjene šolam z začetkom ob 11. uri. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi (tel. 366636). TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 28. t. m., ob 20.30 prvi koncert niza Danubio, Una civilta musicale. Na sporedu bo koncert simfoničnega orkestra RTV Slovenije pod vodstvom Antona Nanuta. Na sporedu Roman Hauben-stock- Ramati, Bela Bartok in Arnold Schoenberg. V petek, 30. t. m., ob 20.30 - drugi koncert: nastopil bo pianist France Clidat. Izvajal bo Lisztove skladbe. CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE DANES: ob 15. uri - rockope- ra Andrevv Lloyd VVebberja »Jesus Christ Superstar«. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA ZA NAJ MLAJŠE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM (061/222-815) ZVEZI ME/ATAME (danes, 25. 4. ob 20. uri, Linhartova dvorana). Slovenski podnapisi! Svečanost v počastitev Dneva upora proti okupatorju (torek, 27. 4., ob 20. uri, Gallusova dvorana). Sodelujejo: Milena Zupančič, Zvone Hribar, Godba policije in Komorni orkester RTV Slovenije, dirigent Milivoj Surbek, pevci in godci etnografskih skupin iz Luc, Sečovelj, Kostela in Veternika. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE (062/26-748) Danes, 25. 4. ob 11. uri Jana Kolarič: TRI LUTKOVNE ZGODBE - SLON BALON. Predstava je za izven. Vstopnice so na voljo pri gledališki blagajni uro pred predstavo. Lahko pa jih tudi rezervirate vsak delavnik od 10. do 12. ure. Predstava je primerna za otroke od 3. leta starosti. TRST GLEDALIŠČE MIELA DANES: ob 17.30 - niz filmov Elettrico Blu: »Edoardo 11», r. Derek Jarman (1991) AVDITORIJ MUZEJA REVO! .TET T A JUTRI: ob 18. uri »Srečanje z...« Jadranko Jovanovič. Vstopnice pri blagajni muzeja od 17. ure dalje. RAZSTAVE SLOVENIJA LJUBLJANA NARODNA GALERIJA (061/219-740) EVROPSKI SLIKARJI IZ SLOVENSKIH ZBIRK (od 14. aprila do 4. julija), avtorja razstave in kataloga: prof. Federico Zeri, Rim in dr. Ksenija Rozman, kustos NG v Ljubljani. SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ Na ogled je razstava iz zbirke Slovenskega etnografskega muzeja PASOVI IN SKLE-PANCI. CEKINOV GRAD (Muzej novejše zgodovine, 061/323-968) Na ogled je razstava MENJAVE DENARJA V 20. STOLETJU V SLOVENIJI. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Na ogled je razstava risb in skulptur MIRSADA BEGIČA. GALERIJA ILIRIJA Na ogled je razstava skulptur Dragice Čadež DRUGAČNOST PODOBE. Razstava bo na ogled do 3.maja. KNJIŽNICA ZALOG Na ogled je razstava umetniških fotografij DUŠANA JEZA. Razstava bo odprta do 15. maja. V knjižnici si do 15. maja lahko ogledate tudi razstavo domače in tuje strokovne literature o železnici iz zasebne zbirke slikarja FRANCIJA LESJAKA. GALERIJA KOMPAS Na ogled je razstava slik akademskega slikarja TOMANA VELJAKA, ciklus slik z naslovom Praznovanje pomladi. GALERIJA EQURNA Razstava slik IZTOKA OSOJNIKA in fotografij DUŠANA PIRIHA-HUPA. VODNIKOVA DOMAČIJA Do 27. aprila bo odprta razstava akademskega slikarja JANEZA ŠIBILE. Vabimo Vas na otvoritev razstave BOGDANA POTNIKA (Četrtek, 29. 4., ob 19. uri). Razstavo bo odprl prof. dr. Mirko JuterSek. MARIBOR RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ Na ogled je razstava Društva likovnih umetnikov Maribor. Sodeluje 36 elanov s skupno 78 likovnimi deli v različnih tehnikah. BLED HOTEL ASTORIA Do 7. maja je na ogled razstava slik akademskega grafika in slikarja KLAVDIJA TUTTE. ILIRSKA BISTRICA HODNIKOV MLIN Prodajna razstava grafik in slik akademskega slikarja CRTOMIRA FRELIHA bo odprta do 7. maja. NOVA GORICA GALERIJA GO Do 19. maja si lahko ogledate razstavo slik STANETA JAGODICA, iz ciklusa Cosmos Gloria. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ Na ogled je razstava DRAGOTINE KAPITELJSKE CERKVE V NOVEM MESTU. POSTOJNA GALERIJA MODRIJANOV MLIN Na ogled je razstava fotografa LUCIANA KLEVE. Razstavo si boste lahko ogledali do 15. maja. TOLMIN KNJIŽNICA CIRILA KOSMAČA Do 30. aprila je na ogled razstava olj ANDREJA JERMOLA in SILVE SAKSIDA. Odprto v pondeljek, sredo in petek od 8. do 19. ure, torek in Četrtek od 8. do 14. ure. ŠKOFJA LOKA LOŠKI MUZEJ Na ogled je slikarska razstava arhitekta Fe-dorja Žigona. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST TK GALERIJA Na ogled je razstava olj G. Roccaglija. MUZEJ ZIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme Zidovske liturgije. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure. MIRAMA R S KI GRAD Zgodovinski muzej Stalna razstava »Načrti za Miramar». MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške letoviSCar-ske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella, ene najlepSih neoklasicnih tržaških poslopij ter najvažnejše galerije sodobne umetnosti. STUDIO TOMMASEO Do 6. maja razstavlja svoja dela Lorenze Mattotti. RAZSTAVNA DVORANA BIVŠE PIVOVARNE DREHER TRGOVSKI CENTER GIULIA Na ogled je razstava o Morski biologiji v Trstu od leta 1800 do danes, ki so jo pripravili elani vodstva Miramarskega morskega parka, ki spada pod sklad WWF in Deželna služba za okolje Furlanije-Julijske krajine. Razstavo si lahko ogledate vsak dan (razen ob nedeljah) od 9. do 19. ure. Za vodene obiske lahko pokličete na tel. St. 040/224147. JULIET Do 25. maja razstavlja Enrico De Par. Na ogled samo ob torkih od 18. do 21. ure. GLEDALIŠČE MLELA Jutri, 26. t.m., ob 19. uri bodo predstavili grafike Gianfranca Pagliara. CELOVEC KOROŠKA DEŽ.GALERIJA Burgg. 8 Do 25. t.m. je na ogled razstava »Vor der Wand» - Bernsteiner, Fian, Gyrko, Heinri-ch, Hollauf, Leutner, Molacek, Reichmanu, Schellander, Trattner. HIŠA UMETNIKOV (Goethepark 1) Do 30. t.m. je na ogled razstava Giinterja Brusa. KAVARNA UMETNIKOV Goethepark 1 Do 2. maja 1993 razstavlja Franz Brandl »Soli u. Haben-Zeichnungen». GALERIJA CARINTHIA Alter Pl. 30 Do 30. avgusta 1993 je na ogled razstava Hansa Staudacherja. GALERIJA MALCANTON Do 29. t. m. je na ogled antološka razstava 1970-1992 slikarke Silve Fonda. Urnik: ob delavnikih od 17.00 do 19.30 in od MILJE OBČINSKA GALERIJA Do 4. maja razstavljata svoja dela Alberto. Allegri in Marco Grassi Grama. Urnik: 10-12, 17-19, ob praznikih 10-12. RONKE ART GALLERV - (Kavama Trieste) Odprta je fotografska razstava Martina Rau-chenvvalda, Maurizia Fruilanija in Rajka Bizjaka. Na ogled vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9. do 22. ure. GORICA GORIŠKI GRAD Do 16. maja bo na ogled razstava »Beneški odtenki* goriskega slikarja Vanja Franka. VIDEM GALERIJA ARTESEGNO Se danes, 25. t. m., je na ogled razstava slikarjev Barbaro, Dinetto in Zotti. Urnik: ob petkih, sobotah in ponedeljkih od 17. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 12. ure. PALAČA SAVORGNAN Do oktobra je na ogled razstava o arheoloških najdbah v Vidmu z naslovom »Zgodovina pod mestom«. ARS TEMPORIS Herreng 14 Do 4. maja je na ogled razstava »4ever glass» - Pala, Opršal, Balgary, Palova in Ch-melova. CAFE LENDHAFEN Villacher str. 18 Do 5. maja 1993 razstavlja Božin Kuzman. BELJAK GALERIJA HOLZER VVidmanng. 7 Do 30. t.m. je na ogled razstava Johanna Ju-liana Taupeja. TINJE GALERIJA TINJE Na ogled je razstava del Staneta Jarema. KOROŠKA TURIZEM, REPORTAŽE Nedelja, 25. aprila 1993 BAVARSKA VIDENJA Romantične sanje norega kralja Pravljične gradove Ludvika II. obiskuje vse več turistov Slovenske turiste, ki se odločajo za organizirane izlete na Bavarsko, očitno najbolj privlačijo nakupovalni Miinchen in gradovi bavarskega kralja Ludvika II. Gradovi bavarskega kralja Ludvika II. so res nekaj posebnega. Ne ravno pretirano prisebni, v preteklost zasanjani in izjemno nesodobni vladar Bavarske (1864-86) je za uresničenje svojih zamisli angažiral vrhunske arhitekte, graditelje in umetnike. Nam najbližji je grad Herrenchiemsee, imenovan tudi "Bavarski Versailles"; stoji na gozdnatem otočku sredi Chiem-skega jezera, na pol poti med Salzburgom in Mii-nchnom. Kralj Ludvik H. je leta 1873 kupil otok in ga iztrgal Špekulantom, ki so hoteli posekati tamkajšnji gozd. Po večletnih pripravah so ga leta 1878 le zaceli graditi. Imeli so velike težave z iskanjem primernih tal za postavljanje temeljev, s prevozom gradiva na otok in seveda z denarjem. Bavarci so nasprotovali dobesedno norim zamislim svojega suverena v Času, ko bi bili morali utrjevati gospodarstvo dežele in skušati loviti korak z evropsko industrializacijo. Grad, ki je ostal torzo - po kraljevi smrti so gra- dnjo ustavili - je terjal ogromno denarja. Graditelji in umetniki so se morali zgledovati pri Francozih, pri njihovem "Sončnem kralju", ki- kot idol Ludvika II. - v gradu Herrenchiemsee ni navzoč le na podobah, temveč v vsakem predmetu, pa naj bodo to zavese ali nočne posode. Obiskovalec strme gleda vse razkošje in dragocene materiale (marmor z vsega sveta!) in se Čudi umetelnostji realizatorjev in norosti kronanega pobudnika, ki si je vse to zamislil. Morda je najmočnejši vtis, ki ga obiskovalec v tem gradu dobi, vstop skozi vrata z razkošnega stopnišča, kjer vam za- TURISTICNA AGENCIJA TOURIST AGENCY l/Kaetfoat 66320 PORTOROŽ, Belokriška cesta, Tel.: (066) 75-860, fax: (066) 75-860 VABIMO VAS, DA Sl Z NAMI OGLEDATE GRADOVE NA BAVARSKEM. ODHODI: 7.5., IN 14.5.93. Izredno ugodno! DEM 219 staja dih, v sosednji prostor, v katerem so šokantno grobe in neusmiljeno gole stene. Na koncu je "nekdo" nesrečnega vladarja Bavarske utopil v enem od številnih jezer. Razglasili so, da je utonil sam, seveda cisto po nesreči... Vsekakor pa je sam otok, na katerem stoji grad in se širi zelo lep in umirjen park, prijetno doživetje. Dodajmo le še prijetno plovbo po jezeru. Navsezadnje pa se na tem otoku spominjamo slovenskih talcev, Gorazda in Hotimirja, saj ju je moral oce oziroma stric, knez Borut, poslati sredi 8.stoletja k krščanskemu nauku prav v tukajšnji otoški samostan. Svetovno znan je drugi Ludvikov grad -Neuschvvanstein, katerega od leta 1980 obišCe po veC kakor milijon turistov na leto. Stoji na strmem holmu nad Neu-schvvangauom pod Alpami. Sam kralj Ludvik II. je menil, da je to najle-pši kraj na Bavarskem in prava scena za grajsko romantiko v VVagner-jevem slogu, za njegove Tannhauserje in Lohen-grine. Gradili in opremljali so ga od leta 1869 do leta 1892, ko so odnehali, Čeprav še ni bilo vse nared tako, kakor si je kralj želel. Grad v slogu nem- ške romantike iz 13.stoletja je res Čudovit umotvor; takšnega ni nikjer drugje na svetu. V njem so prekrasne dvorane, zlasti prestolna in pevska, Čudovita paradna spalnica itn. Vse je polno drobnih in velikih umetnin in zlasti izdelkov umetne obrti. Velikih slikarskih ali kiparskih imen skoraj ne boste zasledili, je pa nemalo odličnih kopij. Tretji grad, ki je pravzaprav bolj dvorec ali vila, je Linderhof v samotni gorski dolini. Ta objekt, ki je po obsegu najmanjši, je pravzaprav najbolj simpatičen, saj je ljubek in intimen, stoji pa v lepem in slikovitem zelenem okolju sredi Alp. V njem je manj para-dnosti in slovesnosti in veC domačega vzdušja. Navsezadnje je tudi kralj Ludvik II. še največ svojih dni preživel ravno v Linderhofu. Dvorec Linderhof obdaja Čudovit park, v katerem so fontane, stopnišča, kioski in "magična" Venerina (podzemeljska) jama z umetnimi kapniki, jezerci in fantastično razsvetljavo; za vzorec je obrtnikom menda bila Križna jama na Notranjskem... Res lepa, zanimiva in poučna turistična paša za oci! Vzdrževanje teh gradov je seveda ne- Neuschwanstein, pravljični grad Ludvika II. znansko drago, saj gre za to na milijone mark, zato so vstopnine sorazmerno visoke. V gradovih se odvijajo tudi mnoge prireditve, tako na primer v gradu Herrenchiemnsee poletni koncerti v zrcalni dvorani ob soju tisočerih sveC. Poleg omenjenih gradov in nakupovalnega Miinchna pa je na Bavarskem, v tistem delu, ki je takoj onkraj Alp in nam je najbližji, še veliko izredno zanimivega, lepega, umetniškega, poučnega in zgodovinskega. Vendar ga agencije zal pogosto se vedno ne uvrščajo v svoje programe oziroma - točneje! - naši turisti se zanj ne zanimajo. Naj omenimo le izjemno lepo "nemško alpsko cesto" in Zugspitze, najvišji vrh Nemčije, gorski Berchtesgaden in Kraljevo jezero (Konig-see); pasijonski Oberm-mergau, Andeški samostan, opatijsko cerkev Ottobeuren z zasluženimi tremi Michelinovimi zvezdicami; pa spektakularne rudnike soli v Reichenhallu, Čudoviti Passau na trojnem sotočju; da o Miinchnu in njegovih galerijah, muzejih, zabavah in znamenitostih sploh ne govorimo. S KOMPAS HOLIDAVS GRADOVI BAVARSKEGA KRALJA LUDVIKA II. tridnevni izleti pod STROKOVNIM VODSTVOM! Odhodi: 21.5., 25.6., 27.8., 24.9. prijave in inf or.: kompas holidays (061)331-444 in 121-053 POČITNICE NA JUGU Izziv Kalabrije Hoteli in apartmaji za slovenske turiste ob Jonskem in Tirenskem morju Slovenci bomo letos lahko zaceli spoznavati Kalabrijo, najjužnejšo italijansko celinsko deželo. Agencija TST iz Ljubljane »izziva« slovenske dopustnike in popotnike s ponudbo letovanj ob obeh kalabrijskih morjih. Ob Tirenskem morju so na voljo hoteli in apartmaji na goratem polotoku Capo Vaticano, kakšnih 50 kilometrov severno od Messinske ožine, ki loči Kalabrijo od Sicilije. Ob Jonskem morju pa sta v ponudbo vključeni apartmajski naselji pod Catanzarom, glavnim mestom dežele. Iz Slovenije bodo dopustniki lahko leteli do letališča pri mestu Lamezia, ki je približno 60 km severno od Capa Vaticana in 50 km zahodno od jonskih plaž. Iz Slovenije v Kalabrijo pa je predviden tudi avtobusni prevoz, in sicer po avtocesti mimo Rima, na pot pa se lahko odpravite tudi s svojim avtomobilom. Počitniški kraji na tem območju so skoraj povsem novi, saj se je turizem na jugu Kalabrije začel razvijati šele v zadnjih dveh desetletjih. Plaže so peščene, morje je zelo Cisto in toplo, vreme pa stanovitno in sončno. Kalabrija, »stopalo italijanskega škornja«, je sicer manjša od Slovenije, (obsega 15.080 km) a ima toliko prebivalcev kot na- ša država (2,1 milijona). Po sredini polotoka se vije granitni greben Apeninov, ki se tu in tam razširi v plapotast svet; gore se dvigajo do 2000 metrov visoko. Kalabrija je najbolj poraščena dežela na italijanskem jugu, saj gozdovi pokrivajo štiri desetine njene površine. Medtem ko v gorah drvarijo in se ukvarjajo z živinorejo, pa na ravninah ob morju pridelajo veliko agrumov, grozdja in žita. V sušnih mesecih namakajo polja iz številnih gorskih umetnih jezer. Počitnice v Kalabriji bodo gotovo veliko doživetje, saj so turistični kraji ob morju izhodišča za številne izlete: v gore, slikovite stare kraje in naravne parke, h grškim in rimskim izkopaninam ali do ribiških vasi ob morju. Tudi Sicilija in Liparsko otočje nista daleč. Termini (tedenski, dvotedenski itn.) so pripravljeni od sredine maja do začetka oktobra; prvi odhod bo 11. maja. V hotelih so na voljo nočitve z zajtrki (razen v juliju in avgustu) ali polni oziroma polpenzioni, v apartmajih (od dvo- do šestposteljnih) pa seveda le najem. Cene so zanimive: tedenski aranžma (brez prevoza) s polpenzionom v hotelu stane v konici sezone (27. julija do 23. avgusta) 610 do 620 nemških mark. V juniju in septembru so cene nižje: 350 do 360 mark. (D. K.) ► Tržaška 2,61000 Ljubljana, Slovenija ►Tel./Phone: +3861/211 363,158141 ► 158 212 int. 294,295 ►Telefax/Fax: +3861/213807 SLOVENE TOUR OPERATOR EDINI NA SLOVENSKEM TRŽIŠČU Z EKSKLUZIVNO PONUDBO VSEH VRST POČITNIC NA KALABRIJI. Odhodi tedensko: avion, vlak, avtobus ali lastni prevoz Zelo ugodne cene. T S T ______MED KRANJSKO IN ŠTAJERSKO______ Izletniško izhodišče sredi Slovenije Nad 230 postelj v hotelu, penzionu, toplicah in planinskih domovih no Trojanah in v okolici Konškova furmansko šoferska postojanka na Trojanah (na razglednici iz leta 1912) Trojane ležijo približno na sredini Slovenije, saj niso daleC od geometrijskega središča (GEOSS) nad Vačami. Večina jih ima Se vedno le za prometni »pojav«, manj pa jih ve, da so ne le izletniški cilj, ampak predvsem izhodišče. Besede, skoraj preveč učene za »vsakdanje« Trojane, ki že desetletja Čakajo, da bi jih premostili s pravo avtocesto. Vojaško cesto Gez Trojane so zgradili Rimljani pred skoraj dvema tisočletjema. Po njej so osvajalne legije hitele v Panonijo, po njej so se umikale poražene legije in odpirale pot Italije Zeljnim narodom. Slednjim so bile Trojane (takrat menda Atrans) pravzaprav najudobnejši prehod proti jugozahodu. Rim je na Trojanah veliko izkopanin zapustil arheologom, ki najbrž še niso našli sledov vseh utrdb, gostišč, konjušnic in svetišč. Morda bomo kdaj (lahko bi že!) na Trojanah imeli tudi kakšno oprijemljivo arheološko predstavitev in nam ne bo treba verjeti le imenu (Atrans -Trojane). Nenazadnje, pravijo nekateri bolj za šalo kot zares, so Trojane - mor- da res? - dobile ime po treh dolinah, ki se s prevala usmerjajo na vzhod (Bolska teCe v Savinjo), zahod (Radomlja teče proti Raci in Kamniški Bistrici) in na jug (Orehovica daje vodo Mediji)- Trojane prečka evropska pešpot Baltik-Ja-dran, ki pride iz Motnika in odhaja proti Limbarski gori. Prav ta pot se, s svojimi markacijami, ponuja izletniku, zlasti ljubljanskemu: z avtobusom do Motnika, potem pa skozi hoste pod Homom in Lipovškom ter skozi zaselke (Lebenice, Zapleš, Hribi) do Trojan. Tura je še lepša, Ce se peljemo z avtobusom na Trojane (in pridobimo višino!) oziroma na vrh prevala Ucak (609 m) ter odkorakamo po evropski pešpoti na Doline, po gozdnatem slemenu skozi Borje in GolCaj in mimo Planjave na Limbarsko goro. Z nje sestopimo v Moravce ali Črni graben. Prav vam bo prišel zemljevid domžalske občine! Z Učaka gre tudi kolikor toliko označena pešpot nad Zavrhom in Cez gozdnato sleme na prisojno stran, kjer leži slikoviti Kolovrat. To je vasica, ki je s svojim gradom zanimiv izletniški cilj, dostopen tudi z avtomobilom: po cestah bodisi iz doline Medije (Mlinše, Brise) bodisi iz Orehovice pri Izlakah (zemljevid občine Zagorje ob Savi!). Medtem ko so hribi med Trojanami in prevalom Kozjak (658 m) nad Tuhinjsko dolino še »ne- odkriti« in brez izletniških pešpoti, pa se zato bolj široko ponujajo tisti jugovzhodno od Trojan -Cemšeniška planina (do 1204 m). Na to gozdnato hribovje med savinjsko Bolsko in savsko Medijo je speljanih več lokalnih cest, med katerimi je tista skozi Sentgotard do Cemšenika celo asfaltirana. Na prisojah Cemšeni-ške planine so na visokih terasah in pobočjih nanizane slikovite vasi in vasice (Sentgotard, Hrastnik, Jelenk, Brezje, Dobrljevo, Razbor). Vsa ta naselja ter izletniške, razgledne in smučarske točke na planini so povezane med seboj z mnogimi planinskimi potmi, ki imajo svoja izhodišča ne le na Trojanah, temveč tudi v Orehovici, Izlakah in, na severu, pri Zajasovniku in nad LoCico. Prijetno presenečenje je prospekt »Vzhodno od Trojan na meji med Štajersko in Kranjsko«, ki predstavlja cestno omrežje Cemšeniške planine in zlasti gostišča, ki se tu ponujajo izletniku: gostilno Zaloka, dom na Prvinah, planinski dom na Cemseni-ški planini in penzion MaCek v Sentgotardu. Razen gostilne Zaloka na Jesenovem pri Cem-šeniku imajo ta gostišča tudi prenočišča (skupaj okrog 90 postelj!). V Mačkovem penzionu, na primer, je 28 postelj v sobah s prho. Ce prištejemo še objekta ob glavni cesti, gostilno Konšek in garni hotel Trojane, ki je na prekrasni razgledni to-, cki in ima v sobah s kopalnico 63 postelj, lahko - ne brez razloga - trdimo, da so Trojane tudi počitniški kraj. Ne smemo pozabiti na Medijske toplice (80 postelj v hotelu!), ki so s svojima bazenoma, na prostem in pod streho, vse leto na voljo tudi obiskovalcem trojanskih hribov. Morda se bo moralo za počitnikovanje na Trojanah najprej »ogreti« nekaj Nizozemcev, preden se bo tudi nam »odprlo«. Morda pa bomo šli letos, in v prihodnje, počivat na mirne Trojane namesto v vročo Istro. Poznavalci vedo povedati, da imajo Trojane zelo prijetno, sončno in zdravo podnebje ter enkratno zeleno okolje. Spomnimo se le, da je na Trojanah najpogosteje že sonce, ko se pripeljemo iz prepogosto zamegljenega Črnega grabna. Ni kaj, na Trojanah in v okolici beležijo ne le postanke popotnikov na »krofovem« prevalu, temveč tudi vedno številnejše goste, zlasti pohode izletniških skupin na območju Cemšeniške planine. (D. K.) Eti PENZION PRENOČIŠČA ŠE.V1T KITARI) 15«U> 1222 Tn »jonc GOSTIŠČE PENZION MAČEK Če želite preživeti dan, vikend ali dopust v prelepi, neokrnjeni naravi, kjer gostom nudijo zabavo, rekreacijo, Šport in Se kaj, potem ne iščite več. GostiSče Maček iz Sentgotarda je prav to, kar ste želeli. GostiSče se ponaSa z odlično kuhinjo in prijaznimi ljudmi. Nudi vam prenočišča, savno in masažo. Ljubitelji konj lahko uživajo v jezdenju ali se odločijo za skupinske izlete jezdecev po okoliških hribih. Manj spretni pa se lahko s kočijo popeljejo po prijetni okolici. V gostiSču Maček imajo prostore primerne za posebne priložnosti kot so poroke, občni zbori, seminarji, poslovni sestanki...Ob sobotah vas vabijo, da zaplešete ob živi glasbi. GostiSče Maček je odprto vsak dan od 7. do 23. ure. Obiščite jih, ne bo vam žal. GOSTINSKO PODJETJE “TROJANE" d.0.0. Trojane 11, 61222 TROJANE tel.:061-733-031, fax: 061-733-113 Restavracija TROJANE je odprta skozi vse leto od 6. do 22. ure. Gostom je na voljo velika izbira različnih jedi po naročilu, ter stalni izbor malic, kosil ter večerij. Naše specialitete so: trojanski krof, gibanice, kremne rezine, ocvrti piščanci, telečja obara itd. V sklopu podjetja se nahaja tudi hotel B kategorije z 63 posteljami, odprt NON - STOP. Informacije in naročila sprejemamo po telefonu 061/733-031 ali 733-115. ___________SLOVENIJA IZ ZRAKA____________ Letalski planinci nad Julijskimi Alpami Z letališča pri Lescah se lahko v nekaj minutah vzpnete do vrhov Triglava in Stola Drago Krau Ko smo pred leti leteli na Kitajsko, smo dobre pol ure ali več »viseli« nad Himalajo. Vrhovi osemtisocakov so bili komaj dva ali tri kilometre pod nami. Eden od popotnikov, Gorenjec po poreklu in prepričanju (v dobrem pomenu te besede), je tedaj, med nenehnim snemanjem, dejal: »Vse, kar sem hotel videti na tem potovanju, sem že videl.« Doma smo takrat sicer lahko leteli nad hribi, a to je bilo drago in - snemati nismo smeli. Spominjam se, kako sem moral enkrat za letalski posnetek Trente »dokazovati« vojaškemu izvedencu, ki je bil sicer doma iz Vojvodine, da inkriminirana slika ni posneta iz letala, temveč -denimo - s Stenarja. Poleg mene pa se je potil privedeni pilot, ki je prisegal, da me ne pozna in da me ni Se nikoli videl, Čeprav sva seveda bila stara znanca. Zdaj letimo in snemamo, vsaj tako dobro - ali še bolje - kot »vsemogočni« sateliti visoko nad nami, v sinjini nebes. Letal je vedno veC, med njimi so tudi zasebna, in tako imenovani aerotaksi ima vedno veC potnikov. Zračni taksiji so na voljo na vseh naših letališčih; Ce niso stalno tam, pa priletijo od drugod. Za omenjeno »letalsko planinstvo« pa je gotovo najpomembnejši Alpski letalski center pri Lescah. Za to majhno in prijetno letališče, od koder je konec štiridesetih let vzletal DC/3 na redni progi Bled-Ljubljana-Za-greb-Beograd-Skopje-Ohrid, sta značilni pestra športna dejavnost in privlačna turistična ponudba. V zadnji so tudi poleti z majhnimi letali nad Alpami in seveda nad celo Slovenijo, saj je do najbolj oddaljenih slovenskih letališč v Bovcu, Portorožu in Murski Soboti le nekaj minut leta. ZraCni taksi je na voljo tako za izlete nad gore kot za poučne polete nad Slovenijo in za poslovne »skoke«. Marsikdo se odloči za polet samo zato, da iz zraka vidi svoj kraj ali dom. Najpogostejši so poleti nad Gorenjsko, nad Julijskimi Alpami s Triglavom ter nad Trento in Soško dolino. Taki poleti so navadno dolgi petnajst do trideset minut. V Lescah imajo na voljo pester program že določenih izletniških smeri, poleg tega pa so mogoči poleti po želji, tudi z vmesnimi pristanki na nekaterih letališčih v - zraCni krst po ceni - panoramski polet - Bled - panoramski polet - Bohinj - panoramski polet - Triglav - let po 2elji - panoramsko jadranje - skok s TANDEM padalom - 3000 m - Šolanje za motornega pilota - - snemanje iz zraka - - vleka reklamne mreže Sloveniji. Za zahtevnejše organizirajo polete Cez mejo, zlasti nad sosednji državi, Avstrijo in Italijo. Cene so med 70 in 500 nemških mark (za tri osebe!), odvisno pac od Časa letenja in vmesnih pristankov. Razkošje, ki ni ravno za vsak dan, vsaj enkrat na leto pa se zanj gotovo lahko odločimo. Lepote Slovenije, zlasti pa njena raznolikost in razgibanost, se izjemno zanimivo kažejo iz letala, ki ne leti visoko in iz katerega lahko opazujemo in tudi snemamo. Mnogi planinci, ki so že v letih in jih »grizljanje« kolen na kakšnih Hribaricah iz razumljivih vzrokov ne veseli veC, vzletajo na Lescah in obiskujejo v prejšnjih letih premagane vršace. Najbrž bo treba pripraviti letalski turistični vodnik za hitrejše in lažje spoznavanje pokrajine in njenih značilnosti. Taki vodniki so bili v Evropi v modi že pred drugo svetovno vojno, ko so letala letala nižje in počasneje. (10 dem) v SITIosebo (60 dem) v SIT/3 osebe (120 dem) v S IT/3 osebe (180 dem) v SITI3 osebe (240 dem) v S ITIuro/3 osebe (60 demluro) v SIT + aerovleka (200 dem) v SIT/osebo (150 dem) v SITI uro (300 dem) na uro (300 dem) na uro ALPSKI LETALSKI CENTER LESCE - BLED 64248 LESCE, BEGUNJSKA 10, TEL.: 064/ 733-431 vam nudi: 18 Nedelja, 25. aprila 1993 ŠPORT ODBOJKA / V MOŠKI C 1 LIGI V ŽENSKI C 1 LIGI / Z VODILNIM CAMSTOM Mitja Feri Valprapor Imsa - S. Giustina 0:3 (13:15, 10:15, 9:15) Odbojkarji Valpraporja Imse so morali odložiti slavje ob napredovanju v B-2 ligo. Sinoči so namreč doma izgubili z zelo solidno ekipo San Giusti-ne, tako da bodo morali valpraporovci Se eno zmago poiskati nekje drugje. Sama tekma je bila zelo »Čudna«, začela se je z zamudo, ker je 2. sodnik sodil tekmo na Opčinah med Koim-pexom in Camstom, nato se je v prvem setu poškodoval še glavni sodnik in je moral tekmo soditi njegov pomočnik, ki pa je prej imel precej »vroč« konec tekme na Opčinah. Koimpex - Camst 2:3 (15:6,15:17, 8:15,15:11,14:16) KOIMPEX: Brisco (5 točk, 6 menjav), Fabrizi (2, 6), Gre-gori (6, 3), Miot (1,1), Pertot (3, 2), Sosič (6, 0), Starc (1, 0), Ukmar (8,15), Zotti (5, 4). Zgrešeni servisi: 14; Camst 10. Direktne točke na servisu: Koimpex 9; Camst 5. Ce bi pred tekmo kdo najavil, da bo Koimpexu uspelo odtrgati vodilnemu Camstu, ki je sinoči tudi matematcno napredoval v B-2 ligo dva seta, bi v Sloginem taboru vsi na to pristali. Po samem srečanju pa je vsem ostal grenak preokus, saj ostaja zelo utemeljen sum, da je v odločilnem »tie-breaku« zapisnikar naredil grobo napako in pri stanju 12:12 točko dosodil gostjam in ne domačinkam. V zelo dramatičnem in napetem finisu je nato Camst paC naredil eno napako manj in osvojil tekmo s tesnim izidom. Tak razplet pa nikakor ne more zasenčiti dobre igre, ki jo je Koimpex tokrat predvajal. Slogasice so nedvomno odigrale eno svojih letošnjih boljših tekem. Se zlasti pa so odlično zaigrale v obrambi. Camst je sicer nastopil brez dveh svojih igalk, ki sta bili lažje poškodovani, vendar je lider letošnjega prvenstva kljub temu dokazal, da ni nezasluženo na prvem mestu. Slogašice so z brezhibno igro presenetile videmCanke takoj v prvem setu, ko mu praktični niso dovolile, da bi igral. Naše igralke so povedle tudi v drugem setu a so gostje z vztrajno igro in ostrejšim napadom le spravile set pod streho. V tretjem je kazalo, da so slo-gašicam pošle moči, saj je Camst takoj povedel s 7:0. Reakcija naših igralk, ki sicer ni mogla pripeljati do preobrata, pa je že dala slutiti, da se Koimpex ne misli kar tako predati. O izredno izenačenem »tie-breaku« pa smo povedali že vse. Res škoda, saj bi si naša ekipa zmago zaslužila. Ostane pa ji tolažba, da sta dva seta zlata vredna v boju proti igranju play-outa. (Inka) Bor Tombolini Drinks - Lasalle 3:1 (15:11, 8:15, 15:3, 15:12) Koimpexu se je včeraj za las izmuzil podvig (f. Ferrari) Slavje odloženo Valprapor Imsa izgubil precej »čudno« srečanje Koimpex bi tokrat zaslužil obe točki ODBOJKA / MOŠKA D LIGA Sočani še v igri Poraz Sloge v Tržiču MOŠKA D LIGA SoCa Sobema - Acli Ronchi 3:0 (15:3, 15:6, 15:2) SOCA SOBEMA: S. Cotič (3 točke + 10 menjav), I. Cotič (5+5), Braini (6+3), Battisti (10+3), TomsiC (3 + 3), MuCiC (6 + 7), Pahor (4+4), Soban (0+0). Zrešeni servisi: SoCa Sobema 6, Acli Ronchi 4. Sočani so brez težav odpravili že izpadli Acli iz Ronk, ki je zaigral precej demotivirano in soCanom ni nudil niti najmanjšega odpora. O sami tekmi je težko povedati kaj veC, saj so bili domači boljši v vseh elementih. Velja še povedati, da je bil zaradi šolskega izleta odsoten standardni igralec prve še-sterke Aleš Klede, katerega pa je zelo dobro nadomestil Livio MuCiC. S to zmago SoCa še naprej ostaja v boju za napredovanje, za kar pa se bo morala prebiti do tretjega mesta. Do konca ostajata še dve tekmi, v katerih se bo vse razple-tio. Naslednjo soboto bodo soCani gostovali pri Roialeseju, v zadnjem kolu pa bodo doma gostili Torriano. Na obeh tekmah mora SoCa Sobema nujno zmagati. MOŠKA C-2 LIGA Cremcaffh - Sloga 3:0 (16:14,15:11,15:5) SLOGA: Božic, Cisol-la, CaC, JablanšCek, Ker-pan, Kralj, Riolino, Sgu-bin, Strajn. Proti vodilnemu Cremcaffeju, ki je ze pred Časom napredoval v C-l ligo, Sloga kajpak ni mogla računati na zmago, vendar so še naši fantje v prvih dveh setih povsem enakovredno kosali z boljšimi domačini. Mirno lahko trdimo, da bi z igro, ki so jo predvajali sinoči slogaši lahko premagali vsakega drugega nasprotnika v ligi. Dokler so zdržali visok ritem, ki ga je vsilil Cremcaffe, so domačine večkrat spravljali v težave. V prvem setu so imeli pri stanju 14:13 na razpolago celo dve set žogi, vendar jim seta le ni uspelo spraviti pod streho. Povedli so v tudi v drugem nizu z 8:4 in 9:6, nakar so domačini začeli nizati točke, naši fantje pa niso vee zdržali vosokega tempa. Kljub porazu pa so s svojim nastopom povsem zadovoljili, prikazana igra pa je tudi zagotovilo za miren obstanek v ligi. (Inka) 01ympia CDR - Bor 3:0 (15:9,15:6,15:8) ZENSKA C 2 LIGA Sokol Indules - Ausa Pav 1:3 (6:15, 6:15, 15:10,11:15) ZENSKA D LIGA Koimpex - Bor Friu-lexport 3:0 (15:5, 15:10, 15:11) 1. ZENSKA DIVIZIJA 01ympia - Azzurra 3:0 (15:7,15:9,15:3) 1. MOŠKA DIVIZIJA Club Altura - Sloga 3:0 (15:7,15:5,15:11) ODBOJKA / DEŽELNA FINALA V Sovodnjah bi lahko bilo kolo odločilno Borovke v Pocenii zlahka? V Sovodnjah in v Pocenii pri Latisani se bo danes nadaljevala deželna faza odbojkarskega prvenstva za »dečke« in »deklice«. Na sporedu bo 2. kolo. V Sovodnjah, kjer turnir prireja SZ SoCa, bo najprej, ob 15.30, dvoboj med poražencema iz prvega kola, to sta porde-nonski prvak Copat in tržaški prvak Sloga. Slogaši so v prvem dnevu šele po petih nizih klonili pred favoriziranim videmskim VBU, zato je upati, da bodo danes ponovno zapustili dober vtis in odpravili Porde-nonCane, ki so v prvem kolu nodili ekipi gostitelja precej dober odpor. VeCje zanimanje, kajpak, vlada za drugi današnji nastop med do-maCo združeno ekipo Soča Valprapor Posojilnica Sovodnje in VBU. Srečanje bo bržkone že odločalo o naslovu prvaka, predvideva pa se dokaj izenačen in zanimiv boj. Igralci SoCe Valpraporja, ki v pokrajinskem merilu niso imeli enakovredne konkurence, ne skrivajo svoje želje, da bi posegli po naslov deželnega prvaka V Pocenii brani barve slovenske odbojke tržaški prvak Bor Friulexport. Plave so v prvem kolu zanesljivo odpravile žilavega videmskega prvaka Gonarsa, danes pa se bo- do pomerile s pordenon-skim San Vitom, ki je prejšnjo nedeljo proti tržiskemu Fincantieriju zbral v treh nizih le šest točk. Ce bodo borovke igrale tako kot znajo, jim uspeh ne bi smel uiti, v tem primeru pa bi se prihodnjo nedeljo, ko bo na sporedu zadnje kolo, v dvoboju s Fincantierijem (ki bo danesverjetno odpravil Gonars) potegovale za naslov prvakinj. Na Opčinah deželno kotalkarsko prvenstvo V organizaciji SD Polet se odvija na Poletovem kotalkališču deželno pr-venstvvo v umetnostnem kotalkanju v moški in ženski konkurenci za mladinsko in člansko kategorijo. Na tem prvenstvu nastopa okoli 50 tekmovael-cev, od katerih tudi poletovca Samo Kokorovec in Chan-tal Tretjak. Včeraj so bili na sporedu obvezni ligi in kratek program, danes (s pričetkom ob 9. uri) pa bo še prosti program. KOŠARKA / SLOVENSKO PRVENSTVO Z zmago nad Slovenko Smelt Olimpija prvak Ljubljančani povsem nadigrali Koprčane Slovenica Koper - Smelt Olimpija 74:89 (29:50) Z zmago na sinočnji tekmi na Škofijah proti Slove-nici iz Kopra je Smelt Olimpija drugič zapored osvojila slovenski državni naslov. Ljubljančani so za osvojitev naslova morali igrati Štiri tekme (rezultat v zmagah 3:1), najmanj težav pa so imelii prav sinoči. Koprčani, ki so izredno prijetno presenečenje prvenstva, so tokrat igrali povsem podrejeno vlogo in zmaga Ljubljančanov ni bila nikoli vprašljiva. Povejmo Se, da je tekmo spremljalo 2.500 glasnih navijačev, ki pa z bučnim navijanjem niso mogli pomagati Koprčanom, ki so bili le bleda senca ekipe, ki je prej trikrat dobro namučila favorizirane Lju-Prizor s 3. tekme v Ljubljani (f. Jože Suhadolnik/TRIO) bljancane. Košarkarji Kontovela izgubili poslednjo možnost Poraz proti SGT SGT - Kontovel 90:78 (34:39) KONTOVEL: Sosič 3 (1:2), S. GuliC 12 (4:8), D. GuliC 2 (2:2), Sterni 15 (0:2), Grilanc 11 (1:5), Ci-vardi 13 (2:3), Hmeljak 2 (2:5), A. Daneu 11 (1:2), V. Daneu 3, Turk 6 (2:4), trener Ban. PON: Sosič (28), Civardi (33), A. Daneu (38), S. GuliC (39), Sterni (40), Turk (40). TRI TOČKE: Civardi 1, Sterni 1, V. Daneu 1. V odločilni tekmi za obstanek v D ligi so Kontovelci, žal, izgubili, Čeprav so v 30. min. še vodili za 10 točk. ______KOŠARKA / PROMOCIJSKO PRVENSTVO_________ Domovci in sokolove! izgubili doma Pri goriški ekipi je bil spet najboljši strelec Dušan Košuta, ki je dosegel 27 točk NA GORIŠKEM Dom Simek - Pom 60:70 (31:23) DOM SIMEK: Gruzo-vin, Silič, Košuta 27 (11:14), Kocjančič 5 (3:5), Semolič 7 (2:2), Zavadlal 1 (1:2), j are 10 (2:3), Dornik 10 (4:4), trener Miani. PON: KocjanCiC (40), Košuta (40). TRI TOČKE: Košuta 2, Semolič 1. Domovci, ki so nastopili brez Covija in Primožiča, so bili ves prvi polčas v vodstvu. Igrali so namreč pazljivo v obrambi in tudi v napadu so se dobro obnesli. V 28. min. je Domova prednost celo znašala 13 točk, nakar so jim Tržicani nastavili consko obrambo, proti kateri so imeli naši košarkarji velike težave. Domova prednost je začela tako kopneti, tekma pa se je odločila v zadnjih dveh minutah, ko so naši igralci napravili veC osebnih napak, gostje so imeli na voljo kar 10 prostih metov in so prav vse tudi uspešno izvedli ter tako tudi zmagali. V Domovih vrstah je bil najboljši Dušan Košuta. (Re.P.) NA TRŽAŠKEM Sokol VVarm - Santos 63:86 (26:32) SOKOL VVARM: Busan 11 (3:8), TerCon 10, Sosič 8 (1:2), Caharija 7 (2:5), Skerlavaj 14, Devetak 6 (0:3), Sedmak 4 (0.2), Ušaj 3, Lesica (0:3), trener Vatovec. PON: TerCon (32), Sedmak (33), Busan (35), Devetak (36), Skerlavaj (40). TRI TOČKE: Caharija 1, Sosič 1, Ušaj 1. Pri sokolovcih se je Se kako poznala odsotnost Starca in Stanisse. Gostje so bili skoraj vseskozi v vodstvu in so tudi zasluženo zmagali. Vatovčevi fantje so tokrat grešili dosti prostih metov. Pomanjkljivi so bili tudi v obrambi in sploh slabo in nezbrano so igrali v napa- du, tako da je bil poraz neizbežen. Od posameznikov bi tokrat pohvalili le Pavla Busana in Iva Sedmaka, ostali pa so igrali pod svojimi sposobnostmi. Sokolovci bodo sklenili letošnje prvenstvo s slovenskim derbijem proti Bregu, ki bo v Četrtek. Fincantieri - Cicibona Plasteredilizia 79:82 (37:37) MLADINSKA PRVENSTVA DEČKI Polet Zidarič - Stefanel 49:127 (22:65) MINIB ASKET Polet - Bor 59:74 (24:39) ______________NOGOMET / MLADINSKA PRVENSTVA__________ Pri deželnih mladincih sta Juverrtina in Primorje tokrat ostala praznih rok Zarja Adriaimpex uspešna v Žavljah - Hud spodrsljaj Mladosti (najmlajši) DEŽELNI MLADINCI Primorje - San Sergio 0:1 (0:0) PRIMORJE: Emili, Gherbassi, Zacchigna, Nadlišek, E. SardoC (Ostrouška od 70. min.), Natalicchio, A. SardoC (Kuk od 60. min.), Bem-bich, Vodopivec, Škabar, Husu. Valente in Guštin. V zadnjem nastopu se je Primorje pomerilo z zmagovalcem prvenstva. San Sergio je prišel na Prosek trdno namenjen zmagazti, da bi tako tudi •matematično potrdil zmago, naletel pa je na zelo dober odpor domačih igralcev. Posebej velja to za prvi polčas, v katerem so se fantje Primorja res zelo organizirano branili in to v bistvu brez tveganj. Drugače je bilo v drugem delu tekme, ko so gostje navalili na vrata Primorja in potisnili domače igralce v kazenski prostor. San Sergio je imel nekaj lepih priložnosti, gol pa je padel bolj zaradi nepazljivosti obrambe. Čeprav so se fantje Primorja na končnem vrstnem redu uvrstili pri dnu, je bila njihova sezona pozitivna; Trener Miloš Tul je bil z odnosom fantov do dela zadovoljen, saj so znali reagirati tudi v najtežjih trenutkih, ko nikakor niso mogli priti do uspehov, zato pa so spoznali, da je garanje na treningih vedno poplačano. • Juventina - San Gio-vanni 1:2 (1:0) STRELEC ZA JUVEN-TINO: Dario. JUVENTINA: Peric, Pe-teani, Todde, Kobal, Flo- renin, Romano, Scimone, Ferfolja, Brumatti, Dario, Gambino. Prvi polčas je bil dokaj izenačen. Gostje so sicer večkrat napadali, aveCjih priloCnosti niso imeli. Po drugi strani je Gambino zadel vratnico, proti koncu polčasa pa je Ferfolja lepo podal do Daria, ki je z glavo potisnil žogo v mrežo. V prvih desetih minutah drugega polčasa je Juventina dobro nadzorovala igro in z Brumattijem tudi zamudila zelo ugodno priložnost. Brumattija je nato sodnik izključil, gostje so spretno izkoristili prosti strel in stanje izenačili. Pet minut pozneje pa so dosegli še drugi gol. Proti koncu srečanja je sodnik zaradi dvojnega opomina izključil Gambina. Z dvema igralcema manj je bilo za goste lahko ohraniti vodstvo. Pohvaliti je treba predvsem domačega vratarja Valterja Perica, ki je z drznimi posegi preprečil gostom, da bi iz protinapadov dosegli Se večjo število zadetkov. POKRAJINSKO PRVENSTVO Zaule - Zarja Adriaim-pex 3:4 (0:4) STRELCI ZA ZARJO: JurinčiC 2, Guglioso 1, Vrše 1. ZARJA ADRIAIMPEX: Plehan, Švara, Grgič, Ne-ri, Maggi, Giacca, Guglioso, Dandri, JurinCiC, Gen-tile (Carli), Vrše. Čeprav Bazovci niso igrali najbolje v prvem polčasu, so vseeno povsem nadigrali gostitelje in jim nasuli kar štiri za- detke. V drugem polčasu so naši nogometaši nekoliko popustili in od 10. do 15. minute prejeli kar tri zadetke. To je kar »zdramilo« zarjane, ki so nato le reagirali in spet vzeli pobudo v svoje roke. Guglioso je zadel vratnico, moCna strela JurinCiCa in VrSeta pa je ubranil domači vratar. NAJMLAJSI Pieris - Mladost 3:0 (2:0) MLADOST: Dimitrij Devetak, Marko Jarc, Moro, Petejan, Gorjan, Jelen, Sergo, Černič, Manuel Devetak, Matej FerletiC, Florenin, (Cotič, Prinčič, Martin Jarc). Porazno! S to kratko besedo bi lahko označili popolnoma ponesrečen nastop mladih Doberdob- cev. Domači Pieris je v vseh pogledih popolnoma nadigral kraško moštvo, ki si v vsej tekmi ni ustvarilo niti ene zrele priložnosti. Tudi obramba je precej šepala, saj so vse tri zadetke »rdece-plavi« prejeli prav poceni. Treba je tudi povedati, da je Pieris postavil na igrišče postavo, v kateri je bilo kar nekaj igralcev, ki običajno nastopajo na deželni ravni, vendar kljub vsemu tako blede predstave od Doberdob-cev nismo pričakovali. S tem nepričakovanim porazom je verjetno zapravljena vsakršna možnost za osvojitev prvega mesta, kajti v soboto pride v goste vodilna Mossa. S tako igro pa Mladost ne more računati na uspeh. (Vili Prinčič) CICIBANI Mladost - Pieris 1:4 (0:2) STRELEC ZA MLADOST: FerletiC. MLADOST: Spacal, Zu-lian, Semolič, Terpin, FerletiC, Gagliussi, Lavrenčič (Žnideršič, Ferlež, Peric, Francescotto, Attolini). Obramba Mladosti je odpovedala že na začetku, ko je moral zaradi poškodbe gležnja z igrišča Zulian. Naši nogometaši so tedaj prejeli dva gola, kljub temu 'niso popustili ter s Ferleticem zadeli vratnico. Doberdobci so nadaljevali z napadi tudi v drugem polčasu, gostje pa so z dvema protinapadoma dosegli Se dva zadetka. Porti koncu tekpie je FerletiC le dosegel Častni gol, za kaj veC pa je bile prepozno. Posnetek s tekme najmlajših med Opicino in Mladostjo (f. Križmančič/KROMA) ŠPORT Nedelja, 25. aprila 1993 Tižaška ekipa odslej le še za ugled? TRST - Okrnjena Triestina (brez Ba-gnata in Labardija), ki je verjetno že povsem odrezana od boja za napredovanje, bo danes v 29. kolu italijanske C lige gostila ekipo Masseseja. Moštvo iz Toskane, ki je z 22 točkami skupno s Sambenedettesejem, Spezio in Sieno na predzadnjem mestu, se na vse kriplje bori za obstanek v ligi. Tudi trener Masseseja Silvio Baldini ima dokajšnje težave s postavo, saj bo danes gotovo ostal brez treh pomembnih nogometašev, kot so Angelotti, Torroni in Biagianti, ki so izključeni. Vseeno pa vlada v toksanskem taboru zmeren optimizem in trener Baldini je prepričan, da bo njegova ekipa v Trstu osvojila vsaj točko. Neposredna tekmeca Triestine za napredovanje, ki je le še teoretsko možno, Vicenza in Em-poli bosta danes igrala v Palazzolu, oz. doma proti Vis Pesaru. Srečanje Triestina - Massese bo ob 16.uri na stadionu »N. Rocco« v Trstu. NOGOMET / 3 AL Gaja hoče streti odpor Romane Tri kola pred koncem imata Cus in Gaja (35 točk) točko prednosti nad Romano. Ta podatek jasno dokazuje, da je izid dvoboja na Padricah izredne važnosti za obe ekipi, Ce računamo, da si prestop v višjo ligo zagotovita dve moštvi. Domačini tokrat ne bi smeli imeti problemov s postavo, saj ima trener Privileggi na razpolago vse nogometaše. Gaji bi morda ustrezal tudi neodločen rezultat, ker s tem bi še vedno ohranila točko prednosti pred današnjim tekmecem. Gostje pa, ki imajo izredno zanesljivo obrambo, v 23 tekmah so dobili le 9 golov, so v bistvu prisiljeni igrati na vse ali nic. Povejmo naj še, da je Romana doslej doživela le dva poraza. Prvega ji je zadal Stock v drugem kolu s tesnim 1:0, z istim rezultatom pa so jo v TržiCu premagali prav gajevci. Prav zaradi tega so navijači Gaje optimisti in prepričani, da zeleno-rume-ni tudi tokrat ne bodo zatajili. Ce bi pa zmagali, bi bilo vprašanje napredovanje praktično rešeno. Fincantieri - Mladost V zadnjih letošnjih tekmah bodo skušali do-berdobski nogometaši predvsem ohraniti dober položaj na lestvici. S svojimi nastopi so letos že večkrat razveselili domače navijače, prav zato pa pričakujemo, da tudi v sklepnem delu prvenstva ne bodo zatajili. Zmaga v TržiCu prav gotovo ni nemogoča. (B.R. in M.L.) Gaji bi zmaga prinesla skorajšnje napredovanje NOGOMET / NA GOSTOVANJU PRI TORREANESEJU Kanček upanja lahko Vesna ohrani le z zmago V 2. AL je v boju za obstanek prisiljen zmagati tudi Breg Kras za prestiž proti Zaulam - Sovodenjci igrajo pri Domju 1. AMATERSKA LIGA Turriaco - Zarja Edini cilj Bazovcev, ki nimajo vec možnosti, da dohitijo drugouvrščeni Staranzano, je cim višja uvrstitev. Zato zarjani gredo v Turjak z namenom, da neporaženi zapustijo igrišče, kar mislimo, da jim bo tudi uspelo Ce upoštevamo, da nasprotnik v zadnjih nastopih ni blestel. Ekipa Turriaca, ki praznuje letos 70. obletnico obstoja, je računala ta jubilej praznovati bolj slovesno. V zaCetku je bila solidna (8 tekem, 10 točk), vendar to je bil le začetni zagon, saj je nato precej nihala in v zadnjem delu prvenstva igra res povprečno, kar dokazuje dejstvo, da je v zadnjih petih tekmah iztržila le dva neodločena rezultata. Matematično Turriaco si ni še zagovotil obstanka v ligi in bo zato proti Zarji igral zelo previdno. Po vsej verjetnosti bi se zadovoljil tudi s točko. Zarja, ki upa na kaj vec, bo igrala v popolni postavi, v vrstah Turriaca pa ne bo desnega krila Crocija, ker je kaznovan. Za ljubitelje statistik, naj omenimo, da je prejšnjo nedeljo Aleksander Antonie odigral 150. prvenstveno tekmo v članski ekipi Zarje, s katero igra že od sezone 87/88. Torreanese - Vesna Križane, ki niso še zgubili upanja, da dohitijo dru-gouvšrCeni Staranzano, Čaka naporno, vendar ne brezupno gostovanje. Ekipa Torreanese, ki se je lani rešila izpada Sele po dodatni tekmi z Morarom, tudi letos ni začela najboljše. Zaradi tega je pred iztekom prvega dela prvenstva prišlo do zamenjave trenerja (Di Narda - Barbiani). Rezultati po tem so se nekoliko izboljšali, Čeprav ekipa matematično nima še zagotovljenega obstanka v ligi, manka ji namreč se ena točka. Prav na to računajo danes kljub temu, da bodo morali na igrišče brez branilcev Cadalina in Cudicia. Vesna pa se gotovo ne more sprijazniti z delitvijo točk, ker tri kola pred koncem prvenstva zaostaja dve točki za Staranzanom, kar pomeni, da Križani tudi tokrat morajo jurišati le na zmago. 2. AMATERSKA LIGA Primorec - Camino Trebencem pride v goste ekipa, ki se bori za obstanek v ligi. Kjub temu, da so v prvem delu prvenstva zbrali 15 točk, so gostje v nadaljevanju zašli v krizo, iz katere niso še našli izhoda, saj so v 12 tekmah povratnega dela zbrali le 5 točk. Kaže torej, da Primorec ne bi smel imeti problemov, vendar Trebenci ne smejo misliti, da imajo točki že v žepu. Dobro vemo namreč, da ekipe, ki so v nevarnih vodah, večkrat presenetijo. Sicer gostje bodo prišli v Trebče v precej okrnjeni postavi, ker imajo kar tre diskvalificirane nogometaše (Eliani, Frappa, Moletta). Vendar tudi Primorec ne bo v popolni zasedbi, spet - in to že petič v letošnjem prvenstvu - je izključen Pertan. Kras - Zarile Težka naloga pa Čaka Kras, ker nasprotnik še vedno upa na končno zmago. Hud udarec v boju za napredovanje je Zaulam dal prav Kras, ko jih je v prvem delu prvenstva premagal kar v gosteh. Po tem porazu so Zaule zašle v krizo. Doma so zgubile še s Primorcem in nato v gosteh z direktnim tekmecem v boju za napredovanje Lavarianesejem. V nadaljevanju prvenstva si je moštvo iz Zavelj precej opomoglo, saj ima -ta Cas le tri točke manj od vodilnega Lavarianeseja, s katerim se bo pomerilo prav v poslednjem kolu. Poraz, ki so ga Zaule doživele s Krasom, gotovo ni šel v pozabo in zato bodo gostje prišli v Repen s ciljem, da se maščujejo. Z umirjeno in urejeno kolektivno igro pa zna Kras prekrižati račune nasprotniku in s tem še izboljšati že soliden položaj na lestvici. Breg - Pieris Ze obsojeni Pieris ne bi smel predstavljati velike ovire za Brežane, ki se borijo za obstanek v ligi. Da so gostje precej šibki dokazuje dejstvo, da so doslej zbrali le 11 točk. Pozabiti pa ne smemo, da so edino zmago izbojevali prav proti Bregu. Prav to pa mora še toliko vec spodbuditi »plave«, da se primerno oddolžijo nasprotniku s prepričljivo zmago. Z osvojenima točkama bi predstavniki dolinske občine prav gotovo lažje zadihali in nato v preostalih dveh tekmah (Moraro-Villesse) bi verjetno imeli dobro izhodišče za obstanek v ligi. Domio - Sovodnje Serija pozitivnih nastopov sovodenjske ekipe se je nepričakovano pretrgala prejšnjo nedeljo z nerodnim spodrsljajem na domačem pravokotniku proti šibkemu Audaxu. Pri tem gre morda upoštevati padec koncentracije, saj so si naši predstavniki že zdavnaj zagotovili mesto na sredini razpredelnice. Današnje srečanje ne bo torej le gola formalnost za Cupinijeve ■fante, saj je tržaška enajstrica pokazala, da je v dobri formi. V zadnjem kolu je namreč Domio zabil kar šest golov Roianeseju in se povzpel na četrto stopničko na lestvici. Sovodenjci bodo tudi danes skušali iztržiti točko, kar jim je sicer uspelo že šesnajstkrat v letošnjem prvenstvu. (B.R. in M.L.) domači šport DANES Nedelja, 25. aprila 1993 KOŠARKA MOŠKA B LIGA 18.30 v Argenti (Ferrara): Argenta - Jadran TKB D LIGA 17.30 v Cussignaccu (Videm): Virtus Friuli - Bor Radenska PROMOCIJSKA LIGA 15.00 v Trstu, »Suvich«: Scoglietto - Breg DEŽELNI KADETI 9.00 v Trstu, Ul. della Valle: Libertas - Breg PROPAGANDA 9.00 v Trstu, Ul. Caravaggio: Bor - Servolana; 9.00 v Trstu, Ul. Ginnastica: SGT - Kontovel NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 16.00 na Proseku: Primorje - Valnatisone, 16.00 v Krminu: Cormonese - Juventina 1. AMATERSKA LIGA 16.00 v Turjaku: Isonzo - Zarja, 16.00 v Čedadu: Torreanese - Vesna 2. AMATERSKA LIGA 16.00 v Repnu: Kras - Zaule, 16.00 v Trebčah: Primorec - Camino, 16.00 v Dolini: Breg - Pieris, 16.00 pri Domju: Domio - Sovodnje 3. AMATERSKA LIGA 16.00 v Padricah: Gaja - Romana; 17.30 v Zavljah: Fincantieri - Mladost ZAČETNIKI 10.30 v Spetru: Natisone - Sovodnje; 11.00 na Opčinah: Roianese - Zarja Adriaimpex A NAJMLAJSI 8.30 v Trstu, pri Sv. Alojziju: Montebello - Primorje B; 10.30 na Proseku: Primorje A - Altura Muggesana CICIBANI TURNIR ALPE -ADRIA V Trstu, »1. maj«: 10.15: Trissino - Olimpija, 11.15: Bor Farco - Basaldella, 15.15: finale za 3. mesto, 16.15: finale za 1. mesto ODBOJKA DEŽELNI FINALE DEČKOV 15.30 v Sovodnjah: nastopata tudi SoCa Valpra-por Posojilnica Sovodnje in Sloga DEŽELNI FINALE DEKLIC 15.30 v Pocenii: deželni finalenastopa tudi Bor Friulexport NARASCAJNICE 9.30 v Trstu, šola Visintini: Altura - Kontovel JUTRI Ponedeljek, 26. aprila 1993 ODBOJKA NARASCAJNICE 18.00 v Gorici, Kulturni dom: Dom Imsa - Pro Romans ____NOGOMET / V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU_ Na Proseku za obstoj Juventina v Kiminu Bruno Rupel in Marko Lutman Primorje - Valnatisone Po solidnem prvem delu prvenstva (16 zbranih točk) in dobrem začetku povratnega dela (5 tekem 6 točk), je špe-trsko moštvo nepričakovano zašlo v krizo. Fantje predsednika Spe-cogne so v zadnjih 7 tekmah zbrali le očko in na Prosek prihajajo po štirih zaporednih porazih, po katerih so zdrsnili na spodnji del lestvice. Zdaj si Valnatisone s 23 točkami deli predzadnje mesto skupaj z Unionom in Costalungo. Zato je razumljivo, da bodo gostje prišli na Prosek z namenom, da prekinejo negativno serijo, ker je postal njihov položaj res dramatičen. Sicer tudi položaj Primorja ni preveč rožnat. Prosecani imajo le točko vec od nasprotnika, kar pomeni, da se obeta danes na Proseku res oster boj za točke. Ce bi ena od dveh ekip premagana zapustila igrišče, bi verjetno bila obsojena na izpad. Neodločen rezultat bi morda zadovoljil le domačine, ki pa bi v primeru zmage naredili odločilni korak v boju za obstanek, Ce upoštevamo, da Costalunga gosti prvouvršceni S. Luigi. Glede postav po vsej verjetnosti ne bo velikih sprememb. Pri Primorju ne bo Milanija, za katerega se je prvenstvo praktično že končalo, ker je po nedeljski izključitvi dobil tritedensko prepoved igranja. V ekipo pa se bo vrnil Trampuž, ki je bil prav tako diskvalificiran za tri nedelje. Cormonese - Juventina Krminska enajsterica si je z uspešno igro v drugem delu prvenstva zagotovila visoko uvrstitev na lestvici. Prav zato bodo danes Krmincani napeli vse sile in bodo skušali doseči obe točki, s katerima si bodo morda zagotovili tretje mesto na končni razvrstitvi. Cormonese je pred domačimi navijači se posebej nevarna enajsterica, kar pomeni, da ne bodo danes Tabaj in soigralci pred lahko nalogo. Trener Mauri bo sicer lahko računal na vse svoje igralce, z izjemo diskvalificiranega Cecot-tija. Standrežci pa so tudi v nedeljo potrdili, da niso ravno v najboljši formi. Vsekakor pa smo prepričani, da bodo proti Cormoneseju dali vse od sebe, saj nastopa pri Juventini več nogometašev, ki so že branili barve krminske ekipe in bodo zato skušali prekrižati naCrte bivšim soigralcem. Zato ne gre vnaprej izključiti možnosti, da bi lahko Juventina danes tudi poskrbela za prijetno presenečenje. Vrstni red po 27. kolu: San Luigi 39, Aquileia 38, Cormonese 30, Trivi-gnano in Pro Fiumicello 28, Ruda, Juvenbtina, Lucinico in Fortitudo 27, Flumignano in Gonars 25, Primorje 24, Costalunga, Union 91 in Valnatisone 23, Varmo 18. Posnetek s tekme med Primorjem in Rudo (KROMA) ROLKANJE / 1. DEŽELNO PRVENSTVO Zmagovalni oder v rokah Mladine 9. maja grand prix v organizaciji Križanov V Pradamanu je krajevno društvo II Pozzo v sodelovanju z rolkarskim odsekom Mladine priredil 1. deželno prvenstvo v rolkanju. Ker je SD Mladina edino društvo v FJK, ki je vpisano v rolkarsko federacijo, je bilo prvenstvo odprtega značaja, na njem pa so nastopili tekmovalci nekaterih najboljših društev iz sosednjih dežel. Skupno je na krožni progi po Pradamanu merilo moči nad 100 tekmovalcev, z registracijo Mladine pa so tekmovali, poleg »podružnice« našega društva iz Trbiža, tudi nekateri tekmovalci društva 11 Pozzo. Naslov deželnega prvaka so si v svojih kategorijah od Mladine Resco kot zmagovalci priborili Trbižani Christian Miola, Massimiliano Di Giu-sto, Gianni Rupil, Maria Zorzoli in Pierino Di Lenardo ter Mateja Bogateč in Mitja Tretjak, pa še Tatjana Kobau, David Bogateč in Ivo Lah, ki so se na tekmi uvrstili na tretje mesto. Med ci-cibankami je nastopila edinole Mateja Paulina, ki pa je premlada, da bi lahko konkurirala za naslov, zato je tekmovala izven konkurence. V taboru rolkarjev našege kluba pa zdaj že narašča mrzlično pričakovanje za nastop na mednarodnem Grand prixu, ki ga bo 9. maja priredilo prav SD Mladina. Rezultati iz Pradamana: Cicibani (2 km): 1. Cristina Miola, 2. Eros Sullini, 3. Samuel Švab, 4. Ivo Košuta (vsi Mladina Resco). Začetniki (4 km): 3. Ivo Lah, 4. Jan Prinčič, 5. Edoardo Di Felice, 6. Jara Košuta. ZaCetnice (4 km): 1. Mateja Bogateč; 2. Elena Miola, 4. Jelka Bogateč, 5. Ivana Sullini (vsi Mladina Resco). Kadeti (4 km): 1. Mitja Tretjak (Mladina Resco). Kadetinje (4 km): 1. Tatjana Kobau (Mladina Resco). Naraščajniki (8 km); 3. David Bogateč, 4. Matej Lah, 6. Aljoša Paulina (vsi Mladina Resco). Mladinci (12 km): 1. Massimiliano Di Giusto; 2. Edoardo Car-nielutti; 4. Erik Tence, 7. Martin Košuta (vsi Mladina Resco). Obvestila TPK SIRENA nudi možnost otrokom in odraslim, da odkrijejo lepote jadralnega športa. Tečaji bodo v naslednjih izmenah: jadranje - otroci od 8. do 14. leta: prva izmena od 14. do 25. junija, druga izmena od 19. do 30. julija; jadranje - odrasli: od 5. do 10. julija, surf - odrasli: od 12. do 17. julija. Prijave in informacije na pomorskem sedežu v Barko vi j ah - tel. 422696 v popoldanskih urah (razen ob torkih). SK KRAS Upravni svet sklicuje jutri, 26. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v športno-kulturnem centru v Zgoniku 29. REDNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: otvoritev občnega zbora, izvolitev delovnega predsedstva in komisij, poročila upravnega sveta, pozdravi in razprava, odobritev poročil in finančnih dokumentov ter razno. SK KRAS - Odsek za rekreacijo prireja začetniške in nadaljevalne tečaje tenisa. Vpisovanje in informacije do 30. t. m. v tajništvu športno-kulturnega centra. Urnik ponedeljek od 18. do 20. ure , sreda od 14. do 17. ure ter petek od 8.30 do 12.30. Tel. št. 229477. SK BRDINA sklicuje 29. t. m. H. redni občni zbor, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Domu Br-dina na Opčinah. Dnevni red: otvoritev občnega zbora, izvolitev delovnega predsedstva, izvolitev volilne komisije, poročila predsednika, blagajnika in tehničnega vodje, poročilo nadzornega odbora in razrešnica staremu odboru, pozdravi gostov, razno ter volitve novega odbora. TPK SIRENA - športni ribolov organizira tečaj za najmlajše od 28. junija do 9. julija. Informacije na sedežu društva od 17. do 20. ure. Tel. 422696. MLADINSKE IGRE / OUT ZA ČETRTINO TOČKE Smola De Roccove Dijakinja tretjega razreda nižje srednje šole Ivan Trinko v Gorici Susan De Rocco, ki tekmuje za plavalni klub Gorizia nuoto, se je pred dnevi udeležila državnega zbirnega tekmovanja v sinhroniziranem plavanju. Tekmovanje je bilo v Imoli. Po njeni vrnitvi iz Ro-magne, smo izvedeli, da je Susan dosegla boljši rezultat kot pred dvema tednoma na deželnem prvenstvu v Vidmu, vendar se žal ni uspela uvrstiti v nadaljnji krog tekmovanj, in to za las, kajti za prestop na višjo raven, ji je manjkala samo ena Cetrtinka točke. Zaradi posebnega ključa, ki določa, da morajo biti na državnih tekmovanjih zastopane vse dežele, ki gojijo to plavalno zvrst, obstajajo še možnosti, da Susan ponovno vključijo in se bo lahko udeležila tudi nadaljnjih tekmovanj. Kakorkoli že, naša mlada tekmovalka je dokazala, da je sposobna poseči tudi po odmevnejših rezultatih, saj je v Imoli premagala celo vrsto dobrih tekmovalk, ki se s tem športom ukvarjajo dlje od nje. (Vili PrinCiC) V* ir PLAVANJE / 4. TROFEJA DELFINOV Točke je PK Bor zagotovil Luka Peric Ostali Borovi plavalci so tokrat dosegli nekoliko slabše rezultate Pred dnevi so se elani PK BOR udeležili 4. preizkušnje Trofeje delfinov, ki se je odvijala v Trstu v bazenu pri Altu-ri. Nastopili so številni najmlajši Borovi elani, letniki 84, 85 in 86. Ponovno sta se postavila v ospredje Luka Peric in Giuliana Giorgi. Prvi je na 50 m pripraval 8. z odličnim Časom 51, 70 in 12. na 50 m žabica tudi z zelo dobrim Časom 56, 40. Giulia pa je bila 15. na 50 m prosto s Časom 57, 50 in 14. na 50m žabica s Časom 1:09, 6. Tokrat je Giulia plavala malo slabše kot po navadi tako, da je točke zase in za klubsko lestvico zagotovil samo Luka. Pri tem seveda ne smemo pozabiti ostale naše nadebudne male plavalce, ki so se korajžno pomerili s sovrstniki drugih tržaških društev. Nastop naših plavalcev, zlasti najmlajših ni bil uspešen kot bi lahko pričakovali, ker jim je verjetno manjkalo bo-drenje vaditeljev, ki jim vedno sledijo in so bili tokrat odsotni. Rezultati: 50m prosto, deCki: 8. Luka Peric 41, 7; 25. Dejan Mahne Kalin 49, 0; 30. Marco Coletta 53, 3; 39. Jan Sossi DOS, 20; 41. Martin Lissiach 1’06, 1; 44. Aljoša Kalc 1’08, 7; 49. Ivan Zupan 1’21, 3; 50. Daniel Pettirosso 1’25, 7; 52. Federico Giuliani 1 ’28, 0; 53. Alan Mahne Kalin 1’29, 3; 54. Ivan Langella 1’29, 6. 50m prosto, dekli-ce:15. Federica Giorgi 57, 5; 24. Ivana MahoreiC 1’19, 4. 50m žabica. deCki: 12. Luka Peric 56, 4; 22. Marco Coletta 1’03, 1; 29. Daniel Pettirosso 1’10, 0; 34. Ivan Langella 1’14, 1; 37. Aljoša Kalc 1’15, 5; 39. Martin Lissiach 1’17, 0; 40. Jan Sossi 1’19, 6; 41. Ivan Zupan 1’20, 2; 45. Federico Giuliani 1’40, 0; 46. Olaf Simonettig 2’03, 4. 50m žabica, deklice: 14. Giulia Giorgi 1’09, 6; 19. Ivana MahoreiC 1’18, 9; 25. Aliče Crepaldi 1’36, 7; 26. Giulia Kju-der 1’40, 0; 28. Ketty Slavec 2’06, 6. Lestvica najboljših plavalcev po 4. preizkušnji: 6. Luka Peric 28 točk. Na lestvici društev se je PK BOR uvrstilo na 6. mesto s 35 točkami. (Pet) Tudi črnogorski igralci namiznega tenisa bi se odzvali našemu povabilu PODGORICA - Črnogorski namiznoteniški igralci bi se z veseljem odzvali povabilu Slovenske namiznoteniške zveze za nas.top na evropskem mladinskem namiznoteniškem prvenstvu v Ljubljani, Ce bi za nastop dobili dovoljenje pri svojih državnih organih. Seveda bi igralci raje nastopili kot reprezentanca, in ne kot posamezniki, za kar so pogoji izpolnjeni. Namiznoteniška zveza Črne gore je popolnoma samostojna organizacija, saj je jugoslovanska zveza razpadla, nova pa ni bila ustanovljena. Črnogorska zveza je zaradi razkola s Srbsko namiznoteniško zvezo že zaprosila za sprejem v evropsko in mednarodno zvezo, zato med ljubitelji celuloidne Žogice vlada prepričanje, da so državno-pravni pogoji za nastop črnogorske reprezentance na prvenstvu s svojim grbom in zastavo izpolnjeni. Po ustavi je Črna gora formalno suverena država, čeprav tega na političnem področju ne dokazuje. V Namiznoteniški zvezi Črne gore iz ministrstva za šport pričakujejo ugodne pobude, da bi lahko tudi uradno potrdili svoje sodelovanje na prvenstvu v Ljubljani. O tem, če bodo pobude res ugodne, je težko govoriti, saj je minister za šport, šahovski velemojster Božidar Ivanovič, izjavil, da je zgladil spore med srbsko in črnogorsko tenisko zvezo. Po drugi strani pa je tudi izjavil, da »črnogorski šport nikoli ne bo zamorec srbskega športa«, kar se poskuša doseči prav v namiznem tenisu, zato igralci in funkcionarji pričakujejo, da bo Ivanovič pokazal razumevanje za mlade črnogorske ljubitelje namiznega tenisa. V tako imenovani »visoki politiki« se kaže Zelja po povezovanju pretrganih niti z nekdanjimi jugoslovanskimi republikami v različnih dejavnostih, tudi v športu. O tem govori tudi izjava črnogorskega predsednika Miodraga Bulato-viča, da »med Črno goro in Slovenijo ni nerešenih problemov«. Črnogorski namiznoteniški igralci želijo tesneje povezati Črno goro in Slovenijo, kar pa nima nobene zveze s kakršno koli reintegracijo nekdanje Jugoslavije, česar se nekateri v Ljubljani neupravičeno bojijo. Sicer pa je namizni tenis v Črni gori v močnem vzponu, Se posebej med mladimi, zato je zelja fantov in deklet, da Evropi pokažejo svoje znanje, popolnoma razumljiva. Strokovna javnost ocenjuje, da bi bila velika napaka, če bi mladince pri tem ovirali, zato so Namiznoteniški zvezi Slovenije za povabilo na prvenstvo v Ljubljani zelo hvaležni. Slobodan Rackovič TENIS / MONTE CARLO MED MONTE CARLOM S »peska « na večerjo k monaškemu princu Albertu Osrednje teniško igrišče leži ob morju, kar ugaja tudi številnim gledalcem (Foto: K. 2.) MONTE CARLO -Zvezdnik filma Tequilla Sunrise Kurt Russel je zamaskiran s košatimi brki mirno jedel kosilo na terasi Monte Carlo Country Ciuha. Tudi nekdanji lomilec Zenskih teniških src in zdajšnji kapetan italijanske reprezentance za Davisov pokal, Adriano Banata, ki se mu ovratniki srajc zaradi nekoliko širšega vratu zelo napenjajo, je zelo užival v hrani. Ion Tiriac je že sedmič tistega dne odgovarjal na vprašanja in dajal vtis, da je prišel samo zaradi sedmega novinarja. Tiriac je v aktivnih časih nastopal v paru skupaj z Nastasejem, ki si je dal sredi internih restavracij pokroviteljev, združenih v ”La vilage”, postaviti mizo in prinesti porcijo sladoleda Haagen Daz. Sele potem je začel odgovarjati na novinarska vprašanja. Prav na vrhu klubske hiše se je sončil Peter Paul Ballestieri in čakal na zaključek dvoboja Costa - Clavet. Peter, Paul je namreč najhitrejši stenograf na svetu, ki prav vsako tiskovno konferenco natipka sproti, tako da imajo novinarji že dve minuti po koncu konference na mizi kopijo vseh postavljenih vprašanj in odgovorov. Medtem je šefica komunikacij pri ATP Touru, Anna Le- gnani, neustavljivo dirjala po tiskovnem središču in novinarje zasipavala z raznovrstnimi statistični- ■ mi podatki o turnirju in igralcih, gospod Arnaud Devier pa je na veliko tablo pod tiskovnim središčem s čopičem, potopljenim v oljnato barvo, vpisoval nov rezultat in novega zmagovalca. Nekaj novinarjev se je gnetlo ob edinem točilnem pultu v tiskovnem središču, kjer se je dobilo le Coca Colo in Sprite iz steklenice, fotografi pa so plezali po oknih in iskali slike iz novih perspektiv. Tudi Srdjan Ivaniševič, Goranov oče, je bil v tiskovnem središču in je z Nevenom Bertičevičem, novinarjem Sportskih Novosti, »premleval« že odigrane dvoboje. Zvečer je bil Srdjan besen, ker je Goran zaključno žogo Cerkasova, ki bi jo zabil vsak začetnik, »na polno nabil« tik mimo glave stranskega sodnika in je iz kluba odšel peš, ves ihtav in preznojen. Spremljevalka Renata je potem postopala okoli Goranove torbe z loparji in ga zaman čakala. Cez dvajset minut se je z neznanim prijateljem odpeljala za Goranom. Ko se je spuščal mrak in ko se je veter, ki je prek dneva hladil pregrete obiskovalce, že polegel, so se po Country Clubu potikali le še varnostniki, funkcionarji in čistilci, ki so že pripravljali igrišče za naslednji dan. A niso bili povsem osamljeni. Najvztrajnejši pobiralci žog so z listki, pripravljenimi za avtogram, moleli glave v hodnik, po katerem so igralci prihajali na glavno igrišče, kajti Henri Leconte je bil še vedno na masaži. Henri in otroci imajo namreč poseben odnos, saj otroci obožujejo Henrija in Henri obožuje otroke. Zato se Se ni zgodilo, da ne bi dal avtograma. Zvečer se je teniška druščina tenisačev, novinarjev, fotografov in organizatorjev, oplemenitena s prisotnostjo princa Alberta, zbrala v Monte Carlo Sporting Clubu. Albert se je pripeljal v starem mercedesu 200 D in v dvorano vkorakal skupaj z vrhunskim fotomodelom Claudio Schiffer. Glavne zvezde so bili ukrajinski baletniki, ki so predstavo končali ob stoječih ovacijah celotne dvorane, vzklikih »Bravo!« in metanju vrtnic. Metal jih je tudi Albert. Ukrajinec Andrei Me-dvedev, ki je z atraktivnim tenisom in zelo duhovitimi tiskovnimi konferencami postal ljubljenec gledalcev in tiska, je bil med baletom v postelji, ker ga je naslednji dan čakalo srečanje z Kraji-čkom. O postelji je Medvedov povedal, »da jo ima v Monte Carlu samo za spanje, sicer pa se v njej lahko dogajajo razburljive reči«. Obiskal je kasino, izgubil 1000 dolarjev in se izgube razveselil, »ker je bil utrujen in bi ga pretežka denarnica še bolj utrudila«. Zelo uživa v tenisu, toda »ko igra proti tenisačem, ki gojijo tak stil igre kot Muster, ni človeka na svetu, ki bi mu opral nogavice, in tudi 'servisi, ki letijo okoli 200 km/h, so neugodna stvar”. Bjorn Borg, ki se je v Monte Carlu poslovil od profesionalnega tenisa, se k njem spet vrnil v Monte Carlu in vmes živel v Monte Carlu, je bil na ba- letu. V obleki, s kravato in z dolgimi lasmi, vrženimi nazaj, je stal poleg nove spremljevalke, Te-ksačanke Kari Bernhardt in nedefinirano bolščal v množico. Stari in novi šampioni, filmski zvezdniki, estradni umetniki, novinarji, predstavniki kneževine in navadni smrtniki so na turnirju Volvo Monte Carlo Open 93 vsak dan pomešani med seboj. Ni strogega ločevanja, vendar se ve, kdo je kdo. Ljudje v Monte Carlu so navajeni živeti brez stresov, ob veliko su-perkvalitetnih prireditvah in ob navzočnosti zvezdnikov. Zato je turnir v Monte Carlu tako zelo šarmanten in prestižno sproščen. Jaka Lucu Francoz Flenri Leconte odhaja na masažo (Foto: K. 2.) ŠPORTNA PROIZVODNJA (4. DEL) / TEST POLO / TRADICIJA IN ATRAKTIVNOST Soucony Jazz 3000 dvakrat najboljši H Znamka in model /d / [ ‘jba ‘}B)sb ‘so}y ‘paus ‘o^stp ‘ob)j ‘I[Bq ‘MV ‘SN ‘B3[JO '>[89 ‘B}ub>[ ‘azts ‘sijo ‘ueqo8 ‘unj ‘Biiuiej[y ‘predo:)[ :ouABJopoyy A3JLIS33 d d c a e i g n ^Naloga 121 Naloga 122 ^ 8 7 6 S 4 3 2 1 šahovska naloga st.: 121 Blackburne - Mackenzie / London 1882 Središčna polja so v posesti belih figur in beli že grozi s Sf6 omejiti delovanje črnih figur ter napasti po odprti h liniji (Dh4). Črni, ki je na potezi, pripravlja protiigro po odprti a liniji, vendar ni videti nevarna belemu kralju. Bolj nevarna belemu je poteza 1...?, ki takoj odkrije vse slabosti bele pozicije. Poiščite tudi vi pot do zmage črnega! Šahovska naloga St.: 122 Bronstein - Golombek / Moskva 1956 Ali bosta črna skakača kos belemu lovskemu paru, ki je naperil svoje puščice proti črnemu kralju? V napadu belega pa je še skrivno orožje, ki ga beli, ta je na potezi, še pravočasno aktivira, in črnemu ni vec pomoči. Analizirajte in spoznali boste prednost bele pozicije! Rešitev naloge St.: 119 Napad belega po l.De8+ Kh7 2.Sg5 + ! hg5 3. T h 3 + je črni pričakoval in varno skril svojega kralja na polje g6 3...Kg6, kjer pa ga je čakalo neprijetno presenečenje s potezo 4.Th6+!!, ki je obenem uvod v mat! a) 4...gh6 5. Dg8 mat b) 4...Kh6: 5.Dh8+ Kg6 6. Dh5 mat. Tudi tako se končajo šahovske partije! Rešitev naloge St.: 120 Nerodno postavljeni črni kralj na robu šahovnice je prava vaba za aktivne bele figure. Matno mrežo beli splete z naslednjo forsirano kombinacijo: l.Sg6+! Slabše je l.Sf7+ ali l.Le6: l...hg6 2.Dh3+ Kg8 3.De6:+ Kf8 / 3...Kh8 4.Dh3 mat / 4.Dg8+ Ke7 5.Df7+Kd6 6.De6 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE Nedelja, 25. aprila 1993 EVROPA / SONČNO, PA TUDI NESTALNO ALPE JADRAN / SONČNO IN TOPLO Nad vzhodno Evropo in Balkanom je območje visokega zračnega pritiska. Frontalni val se zadržuje nad zahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem. Z jugozahodnimi vetrovi doteka nad naše kraje topel in razmeroma suh zrak. C A anticiklona 0 okluzija OBLAČNOST I DEŽ/SNEG mm na dan 4 * pod 10% pod 5 44 ** 10-30% 5-10 *** *** 30-50% 10-30 ******** 30-60 50-80% 4*4 *** 444 *** nad 10 m/s TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri LJUBLJANA..... 8/23 TRST........ -/- CELOVEC.....7/21 BRNIK....... 8/21 MARIBOR....... 11/23 CELJE....... 9/23 NOVO MESTO... 8/23 NOVA GORICA.. 9/21 MUR. SOBOTA.. 10/24 PORTOROŽ...... 9/18 POSTOJNA...... 1/19 ILIRSKA BISTRICA. 3/20 KOČEVJE....... 4/22 ČRNOMEU.......- 9/25 SLOV. GRADEC.. 7/21 BOVEC....... 8/19 RATEČE........ 4/16 VOGEL.........- 7/9 KREDARICA.... 1/1 VIDEM....... -/- GRADEC........ 9/22 MONOŠTER...... 11/23 ZAGREB........ 12/23 REKA....... 14/21 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI.......... -/14 STOCKHOLM..... 10/17 K0BENHAVN..... 9/16 MOSKVA........ 13/17 BERLIN........... 12/25 VARŠAVA....... 14/25 LONDON........ 9/12 AMSTERDAM..... 15/19 BRUSELJ.......... 14/20 PARIZ............ 11/11 DUNAJ............ 13/24 MONCHEN....... 11/23 ZORICH............ 7/22 ŽENEVA.......- 9/17 RIM............... -/20 MILANO............ -/16 BEOGRAD....... 15/24 BARCELONA....- -/- BUKAREŠTA...........6/ ISTANBUL...... 9/13 MADRID............ -/10 LIZBONA........... -/12 ATENE............. -/-’ IARNAKA....... 21/24 TUNIS.............. -/- KAIRO............ 18/25 SLOVENIJA Kope........... Vrhe........... Lontovž........ Stari vrh...... Rogla.......... Kanin.........;. Cerkno......... Soriška planina.. Vogel.......... Kobla.......... Mariborsko Pohorje..... Kranjska gora.. Pokljuka....... Rog-ČrmoSnjice Prvine......... Jezersko....... Ulovka......... Krvavec........ Črni vrh....... SNEŽNE RAZMERE FURLANUA-JK KOROŠKA -/- Cimolais -/- Podkloster -/35 -/- Claut -/- Bad Kleinkirch.... 20/50 -/- Piancavallo 40/60 Hiberk/Peca -/30 -/- Zabnice/Ovčjav. -/- Sloveniji Plajberk -/50 -/- Rabi -/- Dobrač -/30 -/- Farni Avoltri -/- Nassfeld/Mokrine 60/80 -/- FomidSopra 30/40 Spittal/Goldeck. 5/55 -/- Paluzza-Timau.... 20/30 Heiligenblut 20/140 -/- Paularo -/- Katschberg 60/80 -/- Pontebba 40/40 Koralpe/Gdica, -/30 Pradibosco 0/60 Kčtsch./Mauth.. 20/30 -/- Prato Gornico.... V" Mallnitz 10/150 -/- Zoncdan 10/40 -/- Sauris 10/20 AVSTRIJA -/- S.la Chianzutan. -/- Ariberg 35/330 -/- Nevejsko sedlo.. 30/100 Seefeld 20/70 Vtoije 35/60 KitzbOhel 10/75 Obertauem 120/220 -/- VENET0 Zeli am See 20/100 -/- Sappada 20/90 Schladmhg/PI... 10/100 CESTE PO SLOVENIJI so suhe in normalno prevozne. Promet je tekoč in brez zastojev, le na mejnem prehodu Dolga vas čakajo vozniki tovornih vozil za izstop iz države 6 ur. Slovenija: Danes in jutri Sosednje pokrajine: bo pretežno jasno. Pihal Prevladovalo bo sončno bo jugozahodnik. Najni- in toplo vreme, le na ob-žje jutranje temperature moCju Alp, v severni Ita-bodo od 3 do’ 8, najvišje liji in ob severnem Jadra-dnevne od 19 do 25°C. nu bo zmerno oblačno. V Sloveniji V zahodnih krajih zmerne pooblacitve, popoldne posamezne plohe, v gorah tudi nevihte. Drugod bo večinoma sončno. Se bo toplo. Obeti V torek bo v glavnem sonCno, popoldne bodo posamezne plohe ali nevihte. DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 05.59 in zašlo ob 20.02. Dan bo dolg 14 ur in 03 minut. Luna bo vzšla ob 07.52 in zašla 23.46. SETVENI KOLEDAR Luna je v znamenju Dvojčkov,element zrak. Zamudniki lahko presadijo notranje okrasne rastline in posadijo balkonsko cvetje, na vrtu pa lahko sejejo in okopavajo. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G.Radgona: 142, Drava HE Dravograd: — Sava Radovljica: 61, Sava Radeče: 127, Sava HE Mavčiče: —, Sora Suha: 106, Ljubljanica Moste: 83,Savinja Laško: 100; SoCa, HE Do-blar: —; Krka Podbočje: 90; Kolpa Radenci: 96; SoCa Solkan: 179. PRETOK REK Pretok rek v cm3 ob 7. uri Mura, G.Radgona: 165; Drava HE Dravograd: 110, Sava Radovljica: 21.9, Sava RadeCe: 108, Sava HE Mavčiče: 14.0; Sora Suha: 8.06; Ljubljanica Moste: 35, Savinja Laško: 13; SoCa Solkan: 23.2; Krka Podbočje: 29.3; Kolpa Radenci: 26.3. PLIMOVANJE Danes: ob 5.31 najnizje -57 cm, ob 11.56 najvišje 27 cm, ob 17.09 najnižje -17 cm, ob 23.09 najvišje 47 cm Tutri: ob 6.05 najnižje -54, ob 12.38 najvišje 24 cm, ob 17.45 najnižje -11 cm, ob 23.40 najvišje 41 cm V VEDNOST Radarske mreže Andrej Kranjc V zadnjih dveh desetletjih so meritve vremenskih pojavov s pomočjo radarja močno napredovale. Poleg enostavne radarske odbojnosti, ki nam pokaže, kje je oblak oziroma kje so padavine ter kakšna je njihova gostota ali jakost, merijo marsikje tudi hitrost kapljic ali drugih padavinskih ali’ oblačnih delcev (z Dopplerjevim radarjem), ugotavljajo nekatere fizikalne značilnosti teh delcev z radarji z dvojno polarizacijo itd. Naslednji način uporabe radarjev pa je, da sestavijo iz posameznih radarskih slik skupno, kompozi-tno sliko, ki prikazuje vremenske razmere nad večjim območjem, tam paC, kjer je postavljena mreža radarjev. Tako obstaja nekaj manjših kompozitnih slik v Evropi (na primer angleška, francoska, skandinavska, avstrijska), v načrtu pa je, da bi vse te slike povezali v skupno evropsko sliko. To povezovanje poteka v okviru projekta COST-73, v katerega je vključena tudi Slovenija. Radarske mreže obstajajo tudi ponekod drugje po svetu, vsekakor pa je najbolj impozantna ameriška, imenovana Nexrad, ki vključuje okoli 150 vir soko zmogljivih Dop-plerjevih radarjev. Omeniti velja tudi japonsko, ki jo sestavlja 22 radarjev in služi predvsem vodnemu gospodarstvu, ker daje sprotne podatke o padavinah nad celotno Japonsko. Slika prikazuje pokritost Japonske z radarji. \ Horoskop piše Aleksandra Zorc Berce nf M M <&L m v OVEN 21-3/204: Privoščili si boste počitek, ki bo mejil na lenobo. Najbrž boste celo odkrili, kako pravzaprav doslej niste nič zamujali z negle-danjem tv. Zvečer boste imeli novo idejo. BIK 214/205 : Čeprav se vam pri obračunavanju prihodkov in odhodkov finančna situacija ne bo zdela ravno bleščeča, tudi večjih nerešljivih problemov ni. DVOJČKA 21-5/21-6 : Naredili boste načrt. kako boste na pravi način predstavili svojo najnovejšo idejo in sicer tako, da se ji nihče ne bo mogel upreti ali spremeniti. RAK 22-6/22-7 : Kar ste rekli, ste rekli in sedaj ne morete svojih besed povleci nazaj, pa Ce si to še t^ko želite. Resničnost ne bo ravno daleč od vas ih pričakovanj. LEV 237/23-8 : Zdi se vam, da se nikakor ne morete izvleci iz začaranega kroga. Ostanite mirni in Cim bolj optimistični, ker boste le tako lahko v pravem trenutku rešili problem. DEVICA 24-8/22-9: Čeprav so vaše težnje popolnoma normalne, boste pri njihovem izvajanju morali biti zelo previdni, kajti kaj hitro lahko naredite napačno potezo. TEHTNICA 239/22-10 : Ce se boste držali dejstev taksnih, kot jih boste videli danes zjutraj, vam bo najverjetneje uspelo izpolniti lastna pričakovanja in doseči skromne cilje. ŠKORPIJON 2310/22-11 : Ko se vam neka zadeva upre, nočete zanjo niti slišati več, toda so stvari, M se jih ne morete tako poceni rešiti in prevaliti na tuje rame. STRELEC 2311 /21-12: Prevec na hitro in nagonsko se odločate pri zadevah, ki imajo lahko precejšen vpliv na vase življenje v prihodnosti. Posvetujte se z osebo, ki ji zaupate! KOZOROG 22-12/20-1: Po monotonem in delovnem vikendu ste se pripravljeni soočiti s kakršnimikoli problemi, samo da bodo prinesli dobrodošli spremembo. Pazite na zdravje! VODNAR 21-1/19-2 : Vztrajno se držite svojih že zastarelih nazorov in preživelih idej o tem, kakšno bi moralo biti življenje okrog vas. ZaCnite spreminjati sebe in svoj odnos. RIBI 20-2/203 : Produktivnost predstavlja danes za vas popolnoma neuresničljiv pojem, zato se sprijaznite z neuspehom in prestavite načrte na bolj primeren trenutek Lepotec, ki zna osvajati srca - beli višavski terier LJUBLJANA - Slovenija je ta konec tedna evropska pasja prestolnica. V hali Tivoli so v soboto odprli 31. mednarodno razstavo psov vseh pasem, prvo na kateri najvišje kinološke naslove podeljuje mednarodno priznana slovenska kinološka zveza. V soboto se je predstavilo več kot 400 pretežno lovskih psov, v nedeljo se jih bo Se 800 takih, ki pripadajo športnim, službenim in družnim pasmam. Lastniki so jih pripeljali iz trinajstih držav, skoraj vseh, ki na evropskem kinološkem nebu kaj pomenijo. Minili so torej Časi, ko so na slovenske razstave prihajali skoraj samo sosedje - Italijani, Avstrijci in Hrvati. Hala Tivoli, ki se zdi Cez teden, Ce jo gledate s Celovške ceste, tako velika, je postala pretesna. Pasje razstave so povsod po svetu posebne vrste prazniki. Največ jih imajo v Angliji, kjer so tudi največje, čeravno se na britanskem otočju lahko zaradi strogih veterinarskih predpisov pred- stavijo samo domači, britanski psi. Na najvecji britanski razstavi, slovitem Cruftsu v Birminghamu, so letos, ko so to razstavo organizirali stoprvič, predstavili dvajset tisoč psov, ki so jih prej Za lepoto je treba marsikaj potrpeti LJUBLJANA / MEDNARODNA RAZSTAVA PSOV Pasji praznik Psi vseh pasem iz trinajstih evropskih držav skrbno izbirali na veC kot dva tisoC manjših razstavah. Po številu razstav in razstavljenih psov se z Britanci kosajo samo Američani, na evropski celini pa se jim počasi, vendar vztrajno približujejo Francozi, Nizozemci in Nemci, zadnje Čase tudi Madžari in Cehi. Prav na Madžarskem, v Budimpešti, bo Cez dobrih deset dni osrednja letošnja evropska razstava, imenovana tudi evropsko prvenstvo. V Sloveniji smo imeli prve pasje razstave že v dvajsetih letih tega stoletja, pomembnejših mednarodnih pa so se slovenski kinologi lotili po drugi svetovni vojni. Takrat se je v evropski in svetovni vrh povzpela tudi slovenska delovna kinologija, to je šolanje psov za tekmovanja, za reševanje ponesrečenih v gorah, reševanje izpod ruševin, za vodenje slepih in za iskanje pogrešanih ljudi, na službeni policijski ravni pa tudi šolanje psov za iskanje razstreliva in mamil. Vsako leto najboljši vrhunsko Solani psi iz vse Evrope prihajajo v Ljubljano na tekmovanje za memorial Teodorja T. Dreniga, lani pa je bilo pri nas tudi svetovno prvenstvo Solanih delovnih psov. Se pred nekaj leti smo v Sloveniji poznali prav malo pasjih pasem. S skoraj vsakega dvorišča je lajal priklenjen »volčjak«, kot smo včasih nevedno rekli nemškemu ovčarju, zadnja leta pa se, zahvaljujoč prav mednarodnim razstavam, paleta pasem Siri. Med veC kot 150.000 pasjimi »državljani« Slovenije je že veliko cisto-pasemskih, skoraj pa ni veC pasme, od najmanjših do najveCjih, ki je pri nas ne bi poznali. Čeprav je hala Tivoli za tako velike prireditve kar malo premajhna, je tokratna ljubljanska razstava že v marsičem podobna velikim prireditvam po svetu. Ne le zaradi stojnic, na katerih ponujajo vse, Cesar prej še poznali nismo, ampak predvsem zaradi spremljajočih nastopov in tekmovanj. Skoraj kot na britanskem Cruftsu se tokrat tudi v Ljubljani obiskovalcem, ki navsezadnje prihajajo zaradi razvedrila, predstavljajo reševalni psi, ki so se nedavno izkazali tudi pri iskanju ponesrečenih v Egiptu, pa vodici slepih, vrhunski tekmovalni psi in za poslastico tekmovalci v za nas še novem agilityju. Tone Hočevar hsmm Čeprav tako majhen, je yorkshirec čisto pravi pes Tivolska idila (Vse fotografije Aleš Pavletič / TRIO)