'ti
, vv.
fUr-ttlii

f S\ •JfctaH «
O *



Del naslovne strani revije "Slovenstvo, Resnica, Pravica", ki jo izdajajo dijaki slovenske gimnazije v Celovcu.
Illllllllllllllllllllllll
On October 29, 1918 Slovenians prodaimed their national independence — Cclabrationi ot the Kongresni trg in Ljubljano
GEOGRAFSKA LEGA BENEŠKE SLOVENIJE
VtIikOlt Oltmtjl: S/6
šitrdo slortnsAcst firtiiritiln •• Z0111 ((■ /t? t)
zmanjšuje. Iz balkanskega polotoka pa roma v Slovenijo na tisoče nekvalificiranih delavcev, da izpolnjujejo vrzeli, ki nastajajo kot posledica izseljevanja bolj izobraženih in strokovno bolj izšolanih Slovencev v tujino. Ta južni pritok s svojo kulturo, ki jo je oblikovala bizantinska in turška miselnost nikakor^spada in se ne spaja s slovensko zapadno-evropsko kulturno tradicijo, ampak to rahlja in izvodeneva z vedno glasnejšimi zahtevami po lastnih šolah, časopisih, cerkvah, mošejah in kulturnih središčih. Zavednega Slovenca prevzema strah nad tem razvojem in se zaskrbljen sprašuje, če se morda ne bo prav nad slovenskim narodom izpolnila Fatimska prerokba, da bo kot posledica novih vojn mnogo manjših narodov izginilo iz zemeljske oble.
Kaj je rešitev iz tega navidezno brezupnega položaja? Pesimisti klonejo glave in se vdajajo v žalostno usodo, da se ne da nič narediti.
Mi s temi zaključki ne soglašamo! Za nas še vedno drži pregovor: Dum spiramus, spera-mus! Dokler dihamo, še imamo
Gdč. WANDA GREGORICH
Študentka illinoiske univerze
LETNIK X){XI. - VOLUME XXXI. OKTOBER 1980 PUBLISHED MOHTHL* BY: SLOVENIAN NATIONAL FEOERATION OF CAMADA, 646 EUCLID AVE., TORONTO, ONT., KANADA, M6G 2T5 ŠTEV. 10. - No. 10.
Ulllllllllllllllllllllllllllllllll
S	Ivan Cankar o Utopiji:
;	"Utopije pa imajo že	!
mm	Je
S	od nekdaj to čudno	-g
!	lastnost, da se po navadi	!
!	uresničijo!"
01.......Illllllllllllllllllllllll
yiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniQD
Ivan Cankar v znanem govoru v Unionski dvorani, 12. aprila 1913:
U«... Vprašanje jugoslovanskega jezika in kulture pa zame sploh £ S ne obstoja. Mogoče je kedaj eksistiralo, toda rešeno je bilo takrat, = ko se je jugoslovansko pleme razcepilo v četvero narodov s četverim čisto samostojnim kulturnim življenjem. Po krvi smo si
0Sjj bratje, po jeziku vsaj bratranci, po kulturi — ki je sad večstoletne £ S separatne vzgoje — pa smo si med seboj veliko bolj tuji, nego je 55 tuj naš gorenjski kmet tirolskemu, ali pa goriški viničar furlan-£ skemu."
in.................................................................
Slovenec sem!
tako je mati djala...
Predvesem moramo neustrašeno pobijati pesimizem in defitizem. Slovenski narod je v svoji dolgi zgodovini šel že skozi mnogo kriz in jih je preživel. Preživel bo tudi to!
Slovenci v svobodnem svetu imamo priliko pazljivo zasledovati tek našega narodnega življenja in prost dostop do časopisov, do najvišjih državnih in meddržavnih ustanov in osebnosti, pri katerih lahko brez strahu ali obzirov izrazimo svoje mnenje in branimo pravice slovenskega naroda v domovini in
Prvotno slovensko ozemlje je obsegalo 70.000 km to je približno toliko kot meri sedanja Avstrija. ^ sedanji Jugoslaviji je od tega ozemlja samo 20.000 km .
Slovenci smo v 1300 letih po naselitvi v novi domovini izgubili nad dve tretine svoje zemlje ;r večinoma proti Nemcem in Italijanom, nekaj pa tudi proti Madžarom. Danes živi, po statističnih podatkih, nad 500.000 Slovencev izven matične domovine. V to število so všteti poleg zamejcev tudi zdomci, politični in ekonomski.
Število rojstev v Sloveniji se,, kot posledica želje po udobnem življenju, v razmerju s številom rojstev na južnem predelu Jugoslavije, iz dneva v dan
upanje!
Res je, da ud sedanjih oblastnikov v domovini ne moremo dosti pričakovati. Kot zvesti služabniki komunistične Partije Jugoslavije in pod strogim nadzorstvom tajne policije morajo zagovarjati centralistično politiko, pri kateri je zlasti zadnje čase opažati ponovne, čeprav še tako prikrite želje napore, ustvariti en sam jugoslovanski narod. Četudi bi se poedinci zavedali nevarnosti in skušali postaviti slovenske interese pred interese centralne države, jih
Videmski nadškof Alfredo Battisti je na spominski svečanosti v spomin msgr. Ivana Trinka v svojem govoru med drugim dejal naslednje: "... Krščanstvo je prišlo v to deželo, v kateri prebivajo Slovenci, zlasti po misijonski dejavnosti oglejske Cerkve. Le-ta ni Slovencev kolonizirala, marveč jim oznanjala evangelij v njihovem jeziku ter naredila iz njih latinske, temveč slovenske kristjane . . .
Več kot tisočletno krščansko izročilo tega ljudstva — dodaja msgr. Battisti — je treba zaščititi z ustreznimi zakonskimi ukrepi, da ne izgine svojstveni krščanski svet, ki je znal izraziti tako bogato dediščino ....
Italijanska država dolguje temu ljudstvu pravno priznanje, kajti izginotje tega izvirnega občestva bi obubožalo celotno skupnost. . ."	(Po Katoliškem glasu 13.12.1979, str. 2)
ALPSKI SLOVANI PO NBLITVI
Sl.vrnci t It. nnlelju Dan.^jr ,
,lu.i'i..ko ..|DiFna pntlrofj.
Partija kmalu onemogoči in jih potisne v ozadje. Danes n.pr. v domovini 29. oktobra sploh ne praznujejo, ker je preveč drugih, bolj "modernih" jugoslovanskih praznovanj. Pri tem pa oblastniki kar brez vesti prezrejo, da teh praznovanj ne bi bilo, če 29. oktobra 1918 ne bi bilo!
Kaj pa zamejci in Slovenci v širokem svetu? Ali bi lahko oni kaj doprinesli, da slovenski narod preživi to krizo in da ne bo izbrisan iz zemeljske mape. Kot sinovi slovenske družine imamo ne samo pravico ampak tudi dolžnost, da pravice slovenskega naroda branimo. Ce nas je res nad pol milijona izven domovine, pomeni to skoraj eno tretino vseh Slovencev. Kot taki bi morali imeti bolj odločen glas pri odločanju slovenske narodne bodočnosti in usode. Naš glas bi moral biti močnejši zlasti še zato ker gotovo predstavlja tudi mišljenje mnogih Slovencev v domovini, ki ravno tako z zaskrbljenostjo gledajo v bodočnost našega naroda, pa si radi političnega pritiska ne upajo svobodno izraziti svojega mnenja. V čem bi torej obstojala naša pomoč?
uvedla Mohorjeva Družba v Celovcu.
Ob tej priliki se nam zdi potrebno omeniti nad vse hvalevredno izjavo mladih študentov slovenske gimnazije v Celovcu, ki v prvi številki svoje nove revije: "Slovenstvo, Resnica, Pravica" že na naslovni strani iztezajo svojo bratsko roko Slovencem na vseh kontinentih, v svojem uvodu pa pišejo: "... da v nas vedno bolj zaživi in se vedno bolj utrdi zavest, da smo vsi udje enega in istega telesa, enega in istega naroda in da smo dolžni zanimati se za vsak košček svojega organizma, brez ozira na to ali ono ideologijo, to ali ono vero. Mi nismo stomilijonski narod. Ne moremo si privoščiti luksuza, da enostavno izbrišemo iz naše
zavesti ta ali oni del našega naroda, kot da ga ni na svetu."
Za večji uspeh pri naših prizadevanjih za obrambo slovenskih pravic je torej potrebna večja medsebojna povezana in organizacijska koordinacija. Ta bi morala obstojati v posameznih državah, kjer žive Slovenci v večjem številu (lep primer take je Slovensko-Kanadski Svet), na kontinentih in med kontinenti. Želeti bi bilo, da bi se v bližnji bodočnosti organiziral "Zdomski Posvet", ki bi skušal to koordinacijo uresničiti.
Zagovorniki Slovenske Države, ki verujejo v "Utopijo" združenja vseh Slovencev pod eno streho v svobodni in samostojni Sloveniji, bodo te napore z navdušenjem podpirali!
zamejstvu. Taki stiki nikakor niso brez pomena! Za primer naj služi demonstracija Slovenskih akademikov v Kanadi pred avstrijskim poslaništvom v Ottawi.
Slovenci v svetu moramo gojiti in podpirati slovensko kulturno življenje. Skrbeti moramo, da se bodo naši otroci, rojeni v svetu, zavedali da so Slovenci, da bodo na to ponosni; da se nauče, v kolikor je to možno, materinskega jezika, se seznanijo z zgodovino našega naroda, spoznavajo slovenske šege in navade, gojijo lepo slovensko pesem. Kot smo to delali do sedaj, moramo nadaljevati s finančnim podpiranjem vseslovenskih skupnih akcij in ustanov.
Med Slovenci v svetu je potrebno večje sodelovanje, med zamejci in zdomci pa več stikov v obliki kulturnih izmenjav, kot so bili n.pr. obiski Gallusa iz Koroške in Galebov iz Trsta na Severno-Ameriškem kontinentu, ali kot je nameravani obisk Cleveland-skega pevskega zbora "Korotan" na Primorsko in Koroško drugo poletje. Nadaljevati moramo s mladinskimi študijskimi tečaji slovenske dediščine, ki jih je
(Nadaljevanje na 6, strani) lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Obred ufloličenja koroike&a oojoode (v obliki, kakrina je veljala konec XIII stoletja). Slika Slaoka Pengooa
niiiiiiiiiMMiiiiiifi
Ali bi zagovornik človeških pravic, Herr Kuft VValdheim, lahko še pred Madridsko konferenco prepričal avstrijske oblasti, da je že skrajni čas, da te dvojezične napise ponovno postavijo?
f « 1,
FOR A FREE SLOVENIA
Siitist*ri|itiiHi rilirs »li.nil |M-r vrur; Mic sinKli- issiH-.
iUiiiK I citliiiiiii v I" II.-1'
..................Hlilt l.> SI,.,.nb« \uli,„i.,| Fiitrruli......I (.,„.„1.,
lilli Kiirliil .Ur.. TuriHMn ŠI.IH KNSK \ 1)1!/\\.\	,,r),.Ki, , ,„,.„,,, .
U^TVT 7'V Z; /,,A '"	................ K".,.«!!«.....j..*,
"	^Mtthji,.Msilingm. /:, UMnj.«^., « A.Mrali^a.M.»Mr t
ll.ili)., m IrM l .1»i III /n I r.ni.ij..wiii franki«
«kl.iil.ili « nI.H O inkljrmi-in iimliiKUa ju i/.l,. ,.u,-lj.,
KO
TORONTO
•	S.P.B. Tabor je izdala novo knjigo pod naslovom ,,Slovenia, the land of my joy and my >orrow", ki jo je spisal č.g. Mirko Kozina. Knjiga je pisana v angleščini in jo zato prav posebno priporočamo tukaj rojeni mladini, ki se želi seznaniti z medvojnimi dogodki doma v Sloveniji, ki so privedli do našega begunstva in izšeljenstva. K njej se bomo še povrnili. Pridno segajte po njej. Stane $10.—.
•	V roke nam je prišla tudi brošura Narodnega odbora za Slovenijo, ki jo je uredil g. Miloš Stare. Nosi naslov ..Svobodni pogledi . . .", s podnaslovom: Namen naše narodne politike. K njej se povrnemo — je zanimiv doprinos za zgodovisnko raziskovanje in prikaz dela S.N.O. Ima priložen prevod v srpščino in delno v hrvaščino. Dobite jo pri članih S.N.O. in v Torontu v 'slovenski pisarni.
Škodljiva trma-,
Kapitalizem, pravijo, ima nešteto napak. Vendar do danes na žalost še niso prišli na dan z boljšim sistemom. Vse od leta 1918 imamo priliko v praksi opazovati razne dežele, ki so sprejele za svoj sistem vse obsegajoči dirigirani socializem in komunizem. Kaj vidimo v državah kot USSR, Rdeča Kitajska,, Vietnam, Cambodia, Laos, Angola, Mozambique, Cuba, Poljska, Češka, Rumanija, Bolgarija? V vseh omenjenih državah navadni občan ne more potovati v tujino. Ponekod celo znotraj meja lastne države ni potovanj brez dovoljenja, državljani ne morejo brati tujih kaj šele domačih opozi-cionalnih časopisov. Pravtak je na dnevnem redu kršenje splošnih človečanskih pravic. Pričakovati bi bilo, da bi bile vse te krivice vsaj malo zadoščene z boljšim ekonomskim stanjem. Nasprotno! Ekonomsko vse te države strahotno zostajajo za državami s prosto ekonomijo. Tu mislimo na države kot so Vietnam, Angola in seveda Kambodija.
Navkljub vsem tem dejstvom smatra največja Slovenka organizacija v USA, SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA (SNBS), za potrebno še danes v svojem glasilu „Pro-sveta" štv. 29/1980 povdariti: „Pravilo (By-lae) našega društva tako pred 27 leti kot danes OSTANE: USA lahko vodi vse narode sveta v boljše življenje. To lahko samo napravi, ako
ho/f/vc/ m
Zadnja večerja, z močnimi pov-darki Judeža Iškarjota, itd., — ter z zborom. To ,,rock" opero so izvajali v septembru tega leta študentje v Brennan Hali, St. Mike's College.
Teža izvedbe je bila v rokah producerja-študentke Aggie Cekuta, ki jo je z velikim trudom priparavila in zbrala svojega brata g. Ben Cekuta za režiserja. Bil je kos težki moderni zgradbi. Režiser Ben Cekuta si je v svoji posrečni interpretaciji lotil te moderne ,,rock" opere, z duhovitimi domislici in z mnogimi simboli, ki so poplemenitile predstavo. Podajanje je bilo realistično in morda za nekatere starejše gledalce težko sprejemljivo.
Bila je vsekakor svojevrstni umetniški užitek v izvedbi sami. V njegovi idejni zamisli je bilo Judeževo izdajstvo po telefonu, močna scena Križanja, zamaskirano ljudstvo v Templju (farizeji) ter Herodova ošabnost
—	gizdalinstvo.
Prijetna je bila harmonija zbora v"Hosani" in ženskega zbora v pesmi Jesus Christ Superstar! Mladi študent g. Michael Mulrooney je dirigiral orkester, je bil v raznih momentih premočan in je preglasil solista. Kristusov lik je odlično podajal Tom Cadeau.
Med mnogimi igralci je sodelovalo nekaj Slovencev: gg. Marko Por, Tom, Frank in Leon Ahlin, Edi Bric in gdč. Neži Cekuta.
Predstave so bile vse večere polno zasedene. Gledalci so hvaležno nagradile igralce in vse sodelavce z močnim aplavzom. Režiserju g. B. Cekuti želimo še polno dobre volje in uspehov, na gledališkem odru. • Med drugim naj omenimo tudi to, da so v mesecu maju letos uprizorili Bernsteinovo opero "West Side Story" dijaki višje šole De La Salle v režiji g. Ben Cekuta.
V tej moderni ameriški verziji Romeja in Julije sta glavni vlogi Marije in Tonije, — ljubavni par,
—	ki izhajata iz dveh sovražnih taborov, — Jets in Sharks. Pod spretno režiserjevo roko so igralci navduševali občinstvo, štiri večere in so slednji napolnili dvorano. Izvajanju so gledalci spontano ploskali.
Predstavo si je ogledala tudi zastopnica kraljice v ontarijski provinci njena Ekselenca madame Pauline McGibbon z možem. Z zanimanjem je sledila predstavi. Ni pričakovala takega uspeha študentov višje šole. Po
socializira ekonomijo, razširi predstavi je režiserju in vsem
demokracijo in konča današnji kapitalistični sistem ..."
P. Urbane
SUPERSTAR
A.L. VVebber in T. Rice
Ta skladba je pred desetimi leti vzbudila pozornost v moderni „rock" glasbi in navdušila mlade s pasionom Kristusovega trplenja, — z lepimi samospevi Magdalene, Pilata, Getsemani,
igralcem stisnila roko in jim čestitala, želeč uspehov tudi v bodočem udejstvovanju.
Koreografinja je bila gdč. Tricia Adams, dirigent orkestra Bob Farra, za svetlobne efekte pa je poskrbel Slovenec g. Leo Ahlin.
Cleveland
• Pevski zbor Korotan ima v načrtu obisk Koroške in Primorske za drugo leto. Tam hoče zapeti našim zamejskim Slovencem in ponesti med nje pozdrave ameriških Slovencev. Ta obisk bo združen z velikimi stroški. V ta namen mislijo organizirati več prireditev, ki bi vsaj delno pomagale kriti te izdatke. Kot prvo tako prireditev so
"V svojih delih sam boš živel večno . . .
Par misli ob smrti slovenskega akademskega slikarja Lojzeta Perka Planinko
pripravili v soboto 23. avgusta zvečer piknik na pristavi. Imeli so okusno večerjp. Nato pa so imeli Korotanci kratek koncert. Po njihovem nastopu so pa zapeli par pesmi Fantje na vasi, člani Kresa so zaplesali nekaj plesov in igralci Lilije so pripravili par zabavnih scen. Po tem nastopu pa je bil ples in zabava ob zvokih Alpskega seksteta. Večer je bil sijajno obiskan, saj je pa tudi vreme bilo nad vse lepo.
•	Lepo vreme je privabile ogromno ljudi na Pristavo v nedeljo 21. septembra na Vinske trgatev. Orkester Veseli Slovenci je zabaval obiskovalce. To je bil zadnji piknik letošnje sezone na Pristavi.
•	Za delavski dan je g. Frank
Sterle na vrtu svoje restavracije priredil festival v proslavo 20 letnico obstoja. Prireditev, ki je nad vse uspela, je trajala kar štiri dni. Igrali so različni orkestri, med njimi je imel celo goste iz Slovenije — Fantje treh dolin, Fantje na vasi so pa peli ob spremljavi Alpskega seksteta. Ves dobiček tega vrtnega festivala je bil darovan za Slovenski dom ostarelih na Neff Rd. Čestitke gospodu Sterletu in še na mnoga leta uspehov v slovenski naselbini.
•	Ko so se vrata šolam v Clevelandu zopet odprla, je tudi slovenska sobotna šola pri sv. Vidu začela 6. septembra s poukom. V Collinvvodu pa so začeli s šolo 20. septembra. Tako se bodo slovenski otroci zopet vsako soboto zbirali v učilnicah, se učili slovenščine in tako skušali čim-dalje ohraniti slovenstvo med nami.
•	Že tretje leto so vabili Fantja
na vasi na svoj koncert v SND na St. Clairju. Dne 13. septembra so zapeli polni dvorani. Kot gostje pa so na koncertu nastopili člani Zvona iz Fairfielda. Za konec pa so zapeli vsi pevci skupaj nekaj pesmi. Oba zbora sta odlično zapela in zato žela zares navdušen aplavz poslušalcev. Čestitke obema zboroma v upanju, da nam bosta še velikokrat zapela.
•	Kot vsako leto je tudi letos bila pri Mariji Vnebovzeti sveta maša 14. septembra za pokojnega generala Leona Rupnika. Sponzor spomina stoletnice rojstva tega velikega Slovenca je bil Društvc protikomunističnih borcev Tabor.
Pisec tega članka se je prvič osebno srečal s pokojnim akademskim slikarjem Lojzetom Perkom pomladi 1944, ko ga je na eni svojih avanturističnih ilegalnih potovanj peljal iz Ljubljane v Firenze, kjer je izpopolnjeval svoje študije, ter ostal z njim v naj-iskrenejšem prijateljstvu ter pismenih stikih do njegove smrti 21. junija, ko bi praznoval svoj 71. godovni dan.
Umetnostni zgodovinar C. Velepič je pred leti Perkovo umetnost takole opisal:
"V podobah Lojzeta PERKA prevladujejo štirje elementi kot vsebina in nosilci njegove slikarske govorice — človek, zemlja, voda in oblaki. Vse je v nenehnem gibanju. Ni jasnega neba, ni mirujočega človeka, pozicije se menjajo, barve ustvarjajo razpoloženje. Njegov čopič hitro in suvereno nanaša barve. V trenutku nastajajo pejsaži z ali brez delovnega človeka, delavca, kosca, žanjice, človeka pri težkem delu na polju. V tej ustvarjalni ihti učinkujejo njegove podobe na gledalca izredno plastično, pa čeprav je pejsaž grajen skoraj dosledno v prvem planu. Barve so pastozne, opušča podrobnosti, podaja enkratni doživljaj, enkraten neponovljiv vtis. Barve so torej s svojim valeur-skim izžarevanjem glavno sredstvo njegove likovne izpovedi. Njegovo slikarstvo ne moremo ovrednotiti niti kot zgolj lirično realistično niti kot impresionistično. S svojo umetniško senzibilnostjo doživlja človeka, delo in naravo, podaja enkratni vtis ob jutranji meglici, ob valujoči vodi, v bežnih oblakih, v vsem tem nastrojenju pa prevladuje neka tipična perkovska epična resnost, ki sloni na pristnem doživljanju in poštenem slikarskem izrazu, kar je v današnjem času velika vrednota.
Akademski slikar Lojze PERKO se je rodil 21. aprila 1909 v Starem trgu pri Ložu na Notranjskem. Po končani takratni obrtni šoli v Ljubljani na kiparskem oddelku pri mojstru Francetu Kralju, po sprejemnem izpitu na zagrebški akademiji pri K. Hegedušiču in enoletnem šolanju na sofijski akademiji, je
Nov zakon pomeni večjo zaščito.
Neodobrena prekoračenja so lahko draga... Za kmete in tudi vas.
Ontario je ena izmed srečnih provinc. Tu , imamo kopico različnih ozemeli, ki jih lanko uživamo ob priliki razvedrila v naravi. Imamo dovolj zemlje za vse,
Ea vendar gotovi ljudje hočejo rez dovoljenja prekoračiti privatne lastnine.
V zaščito pravic kmetov in lastnikov drugih lastnikov zemlje, ima nova zakonodajo moč proti neodobrenemu prekoračenju.
Sedaj so tozadevni kršilci (trespassers) lahko kaznovani do višine $1000.-in jim je lahko ukazano, da plačajo poškodbe, ki so jih naredili. Tudi če ni vidnih napisov, ki bi prepovedovali prekoračenje, vstop je prepovedan na vrtove, sadovnjake, vinograde, obdelana polja, zagrnjena polja in pašnike.
Na drugačnih ozemljih, kjer so z rdečim zaznamovani vhodi, drevesa ali ograja, je vstop prepovedan. Rumena barva znamenj opozarja, da so
le gotova udejstvovanja dovoljena. Vaša dolžnost ie, da ugotovite, katera so ta udejstvovanja.
Ce uživate ta razvedrila v naravi, se morate ravnati po teh novih zakonih. Vaše sodelovanje zagotavlja, da Ontario nudi še naprej bogastvo zunajmestnega udejstvovanja za nas vse.
Za vse informacije si dobite kopijo tega brezplačnega pamfleta. Na razpolago na mnogih velikih tržiščih (super-markets) in trgovinah za alkoholne pijače, ali pa pišite na: Communications Branch Ministry of the Attorney General, 18 King Street East, Toronto M5C 1C5
Ministry of the Attorney General R. Roy McMurtry Minister
Ontario
VVilliam Daviš, Premier
končal beograjsko akademijo pri P. Lubardi in M. Celebonoviču, prav tam je končal tudi slikarsko specialko.
Lojze PERKO živi in dela v prav istem okolju iz katerega je izšel — ob cerkniškem jezeru, ob presihajočem jezeru, ki daje z večno prelivajočimi odsevi, oblaki in človekom njegovemu slikarstvu, njegovi likovni govorici kompozicijo, globino in svojstveni barvni izraz, vse pa v nenehnem gibanju. Kakor je slikar naraven in neposreden tako je tudi njegova umetnost pristna in doživeta . . ." •
Sam sebe pa je Perko za bralce Ognjišča pred leti takole karakteriziral: "V meni je stalno nemir, vihar; včasih so nebesa, včasih pekel. Veselje doživljam tako, da bi od sreče ponorel. Potem pa doživiš tragedijo, ki te stre tako, da komaj ostaneš živ . . ." Življenje akademskega slikarja Lojzeta Perka je bilo osredotočeno v njegovi globoki, neomajni ljubezni in zvestobi opojnim barvam, svoji družini, slovenskemu narodu in Bogu.
Njegova globoko zasidrana ljubezen do svoje rodne domovine in njegov neomajan optimizem v svetlejšo bodočnost slovenskega naroda sta se izražala v njegovih slikah, s katerimi je opeval lepoto rodne zemlje, se klanjal trdemu delu kmečkih ljudi ter poveličeval materinsko poslanstvo žena.
Vedno je nosil s seboj veliko tiste svoje širokosrčne prijaznosti, ki so je bili v obilni meri deležni številni obiskovalci v njegovem stanovanju ob cerkvici sv. Lovrenca v Dolenji vasi pri Cerknici. Rad je pomodroval in razdrl kako šaljivo.
Naš narod postaja zrelejši z leta v leto, naša narodna zavest raste in se širi doma in po svetu, toda našega Lojzeta ne moremo narediti večjega v smrti kot pa je bil v življenju. Posvetimo teh par misli človeku in prijatelju, ki je v svtfjem življenju pustil neizbrisne stopinje ter ga prav tako ne bomo pozabili.
Kot je pokojni predsednik Ken-nedy pozival Amerikance, naj se ne sprašujejo, kaj narod lahko
stori zanje, ampak kaj oni lahko store za svoj narod — isto lahko rečemo o našem pokojnem Lojzetu; vse svoje moči je razdajal za druge! Svojo dediščino, ki jo je prejel ob zibelki, je vso razdal. Prišel je pred Boga samo s polnimi rokami dobrih del.
Vedno se ga bomo spominjali kot je bil; človek mirnega značaja, odprt in odkritosrčen prijatelj, nekompromisen zagovornik in branilec slovenske ideje, kritičen ocenjevalec slovenske preteklosti, oster kritik totalitarne sedanjosti in neomajan v svoji veri, da bo naš ljubljeni narod, katerega poldruga tisočletna zgodovina je en sam neprestan in nepopustljiv boj za obstanek, prešel v sončno jutro velikonočnega Vstajenja.
Vselej je bil kot vkovan v svojo notranjsko zemljo. Zdaj se je z njo za vselej spojil.. .
Sedaj počiva ter uživa opojne barve božjih svetov, gleda na bodočnost Cankarjevih "Nebes pod Triglavom" in čaka Vstajenja na božji njivi v svoji Loški dolini.
Nam pa govori iz groba eno samo, večno tolažbo, ki jo je že Platon položil v usta Sokratu, ko se je poslavljal s sveta > "Zdaj pa je, bratje, prišla ura, da gremo. Vi v življenje, jaz pa v smrt. Kdo izmed nas pa gre boljšemu nasproti, je prikrito vsem, razen Bogu . . ."
Zase vem: imel sem pijatelja, ki mi je zdaj umrl. Kot planinec pa zaključim s sledečimi verzi: "Oj, zbogom, pa na svidenje na rajsko blaženih vrheh, spoznala bova se takoj po teh objokanih očeh . . ."
newsrelease
Ontario
Grossman želi prepoved uvoza Lada automobilov
M i n i St TV Of	Communications Services
1	Hearst Block
I n d u st r v a n d	900 Bav street
ydnU	Queen's Park	Sept. 15, 1980.
Tourism	Toronto, Ontario M7A 2E3
Toronto, Ont. — Minister za Industrijo in Turizem g. Larry Grossman je izrazil v posebnem pozivu na federalno vlado željo, naj slednja takoj vpostavi prepoved uvažanja v Sovjetski zvezi izdelanih Lada automobilov.
V predkratkem poročanem razgovoru je g. Grossman pov-daril, da Sovjeti mečejo Lada automobile na kanadsko tržišče za ceno, ki je nižja kot so pa stroški proizvodje, kar postavlja v nevarni položaja ontarijsko automobilsko industrijo in njene delavce.
,,Mi namerno čakati do trenutka, ko bodo mnogi izgubili delo in si bo Lada že priborila mesto na našem tržišču, predno podvzamemo korake proti temu;", je rekel g. Grossman.
,,Lada automobile prodajajo v
Kanadi po $4.288 - — Kar je $300.-do $400,- manj kot slični severno ameriški sub-compacts.
„Ljudje naj se vprašajo, dali je možno, da bi bili Sovjeti, ki so poznani po rieproduktivnosti, zmožni izdelovati auto za nižjo ceno, kot pa so izdatki za večino izdelanih automobilov v Severni Ameriki," j^eKel g. Grossman.
„Pod komunistično stvarnostjo, vlada pove delavcem, kje delajo, kolika bo njih storilnost in kako dolgo morajo delati.
,,Surovine plačajo po ceni, ki jo postavi vlada. Te so pa v taki višini, da lahko prodajo izdelke v tujino," je dejal.
„To je čisto jasno, dokler Rusija lahko meče vozila na trg v naši zemlji, ne bo konca teh možnosti. Preprosto rečeno, Rusi mečejo (,,dumping").
-
Možnosti notranjega razvoja v Jugoslaviji po smrti Tita:
OBSEG IN MEJE ČLOVEKOVIH PRAVIC V "SAMOUPRAVLJALNEM SOCIALIZMU" JUGOSLAVIJE
Program
Odkar je bilo leta 1970 pripravljeno kolektivno Predsedništvo, živi Jugoslavija v nekem nestrpnem položaju zavlačujočega se "prehoda" v po-Titovo dobo, ki se je z amputacijo Titove noge januarja 1980 prvič resno približala. In v tem času vse bolj naraščajoče nemoči in zaskrbljujoče negotovosti je dozorelo osnovno protislovje jugoslovanskega socialističnega sistema — suverenost republik in samoupravljanje družbenih ustanov v nasprotju z leninistično kontrolo partije nad državo in družbo.
Formalni sistem oblasti in samoupravljanja je bil z ustavnimi amandmaji junija 1971 temeljito predrugačen in decentraliziran, toda na ravni vladajoče komunistične partije je bil samo nekaj mesecev kasneje, decembra 1971, ponovno centraliziran. Ta protislovni dualizem označuje vrsta posebnih napetosti med osrednjim partijskim vodstvom v Beogradu in partijskimi organizacijami v šestih republikah in dveh avtonomnih pokrajinah; med centralno vlado Jugoslavije in vladami osmih ustavnih enot; med samoupravnimi organi in menažersko strukturo v organizacijah združenega dela ; kakor tudi med vsako od teh in partijskimi eksponenti v njih.
Po kritičnih političnih čistkah v letih 1971 in 1972, so vrhovne uprave v podjetjih ostro napadali kot "tehno-birokrate" ter so jim pripisovali odgovornost za gospodarske težave države, češ da so ovirali razširjeno samoupravljanje; kazalo je, da si skuša partija pridoboti popolnejšo kontrolo nad decentraliziranim sistemom, s tem, da bi izigravala razbito samoupravljanje proti strokovnim upravnikom. Tudi ne bi bilo realistično podcenjevati še vedno živa trenja med nasprotujočimi si narodnostnimi enotami, zlasti v treh največjih republikah — Srbiji, Hrvatski in Bosni-Hercegovini. Brez Tita bi nekatere, ali vse, te različne in menjajoče se napetosti v državi in v sistemu lahko nepričakovano izbruhnile v odkrite konflikte, odvisno od takratnega zaznavanja obstoječih okoliščin in pričakovanega razvoja.
Kdorkoli bo prevzel Titov položaj, s tem ne bo podedoval tudi njegove osebne moči, da bi vladal po lastni volji. V partijskem Prezidiju in v pripravljenem kolektivnem Predsedstvu države, je imel prednost med "enakimi". Edvard Kardelj, kljub rahlemu zdravju. Bil je edini med Titovimi starimi, predvojnimi sodelavci, ki je še stal ob njem. Bil pa je poleg tega tudi ideološki in ustavni arhitekt nenavadnega jugoslovanskega "socializma", kot se je razvil po Titovem prelomu s Stalinom. Toda Edvard Kardelj Tita ni preživel; februarja 1979 je umrl. Danes zato ni nekakega "primus inter pares", ostalo je le nekaj "pares", ki jih bremeni Titova in Kardeljeva dediščina.
Septembra 1972, po političnih čistkah v republikah, je Kardelj v govoru na začetku kampanje za izvolitev "delegatov", z nenavadno odkritostjo priznal da se partija "mora vmeševati", da mora "zavzeti konkretna stališča v sami osnovi samoupravljanja", da ne more "prepustiti slučaju, ko bo šlo za izvolitev delegatov (v razna samoupravljalna telesa in državne zbornice)." "Partija," je dejal, "mora poseči v to demokratično bitko brez iluzij . . . tako da kjer smo šibki, kjer ne moremo dobiti bitke z demokratičnimi sredstvi, se ne sme bati uporabiti sredstva revolucionarne ali administrativne prisile" (19)
Sest let kasneje, leta 1978, se je partijski kongres še vedno
za bodočnost
ukvarjal s problemom, kako zagotoviti nadvlado partije znotraj ustavno razširjenih republiških avtonomij in samoupravljalnih struktur. Kongresni material o tem vprašanju je centralni komite partije pripravljal z naslednjega izhodišča: "Ena najvažnejših nalog, pred katero stoji Zveza Komunistov je v vprašanju: kako prilagoditi dejavnost Lige (komunistov) spremembam, do katerih je prišlo v naši družbi." (20)
Med pripravami za kongres leta 1978, je Kardelj objavil knjigo z naslovom: "Smeri razvoja političnega	sistema
socialističnega samoupravljanja" (21), ki so jo sprejeli kot program partije za bodočnost. Knjiga tolmači zamišljeno delovanje razširjenega samoupravljalnega sistema. Glavna misel je, da bo zapletena samoupravljalna struktura, kot jo določa ustava iz teta 1974 in odgovarjajoča zakonodaja, služila kot okvir, v katerem bodo vse bolj uveljavljanj in usklajevani različni interesi jugoslovanskega gospodarstva in družbe. Ta "pluralizem samoupravljalnih interesov" je Kardelj povdaril kot osrednjo značilnost porajajoče se "socialistične samoupravljalne demokracije".
Kardelj pa je vsaj priznal, da je imel v mislih "bodoči razvoj demokracije v naši samoupravljalni, socialistični družbi . . ." (in) ... da demokratizacija druž6e"zavisi od zagotovljene, brezpogojne vodilne vloge socialističnih sil . . . Socialistična družba potrebuje demokracijo v socializmu, ne demokracije kot orožje proti socializmu." Potem je dodal: "Osrednje vprašanje za nas je zdaj, kako zagotoviti, da bo dejavnost Lige .Komunistov v sistemu delegacij in delegatov (v samoupravljalni in v državni strukturi) takšna, da bo postala sestavni del in gibalna sila tega sistema." (22) Težko je najti neko bistveno razliko med Kardeljevo novo partijsko platformo in že omenjeno izjavo iz leta 1972, po politični čistki v republikah; le izrazi so mehkejši.
Toda v uvodu v to programsko knjigo, je Kardelj zapisal presenetljivo drugačo izjavo. "Niti država, niti sistem, niti politična partija ne morejo prinesti človeku sreče. Samo človek sam si jo lahko ustvari." (23) Bila bi zgolj pobožna želja pripisovati tej prijetni frazi karkoli, kar bi bilo v nasprotju z leninističnimi značilnostmi, vsebovanimi v programu. Vendar, ta izjava je bila objavljena v programski knjigi in jo bo torej mogoče priklicati v bodočih spremenjenih okoliščinah in jo uveljavljati podobno kot začetne tekste o politični decentralizaciji in samoupravljanju po letu 1950.
"Kolektivni" nasledniki Tita bodo morali najti težke rešitve podedovanih problemov Jugoslavije in bodo morali pri tem iskati kompromise med formalnim programom partije in resničnimi potrebami države. Ce se bodo hoteli izogniti nadaljnjemu poslabšanju nagrmadenih težav	jugoslovanskega
gospodarstva, bodo nujno morali doseči manj antagonistične odnose med strokovno upravo in realističnim samoupravljanjem v finančno avtonomnih in odgovornih podjetjih. Okrepitev razvejanega zasebnega sektorja bo postala prav tako potrebna, kot je treba s tekočino izpolniti kozarec ledenih kock. Spoštovanje ustavno konfederiranih odnosov med republikami je treba smatrati za pogoj mirne kontinuitete po Titu. Tudi odnosi v partiji se bodo zaostrovali, če bi bile republiške partije še vnaprej prisiljevane z "demokratičnim centralizmom"
Ciril Žebot Georgetown Univer»lty
iz političnega glavnega stana v legalno organizirana iniciativa Beogradu, ko ta ne bo več imel za priti samo preko "družbeno-
seboj avtoritete Tita. Povdarek v Kardeljevem pro-
političnih organizacij", ki jih kontrolira partija. Brez učinkovitega
gramu partije je na tem, da skuša	in enakopravnega pluralizma
pokazati, da je ustavno decen-	neodvisnih inipijativ za alter-
tralizirana zgradba državne	nativne predloge, pa ne more biti
uprave in samoupravljanja	demokratskega odločanja. In
demokratična per se v tem, da	prav ta pogrešani "procedurni"
omogoča izraz pluralističnih in-	aspekt demokracije bo postal
teresov. Toda ta program obide	preskusni kamen Kardeljeve
dejstvo, da sme v Jugoslaviji	"socialistične samoupravljalne
demokracije" bodočnosti.
Pravice človeka v dejanskem sistemu
Iz tega prikaza ključnih	vloge" partije v Jugoslavije de-
značilnosti in razvoja	jansko ni pravic človeka v
prepletenega političnega	postopkih političnega odločanja,
gospodarskega in družbenega	Ne-partijska politična dejavnost
sistema Jugoslavija — tudi če	ni dopuščena. Ustavno dovoljene
upoštevamo Kardeljevo vizijo	"družbeno politične organizacije"
neobstoječe "socialistične	manipulirajo vnaprej določeni
samoupravljalne demokracije" —	člani partije, ki so na vodilnih
izhajajo naslednji zaključki o	mestih v teh organizacijah v
človekovih pravicah v Jugoslavi-	skladu s "kadrovsko politiko"
ji.	partije.
Ker si, in dokler si, Liga	Svoboda javnega izražanja
Komunistov pridržuje izključno	mnenj, ki se razlikujejo od partij-
inicijativo in popolno kontrolo v in	ske ideologije ali politike, pa je
nad delovanjem jugoslovanskega	domala omejena na peščico ver-
sistema, so in morejo biti	skih tednikov ali mesečnikov, ki
človekove pravice v njem samo	pa morajo ostati znotraj ozkih me-
pogojne, izbrane in preklicljive	ja dopuščene verske brige, kot le-
koncesije, o katerih odloča parti-	te tolmači vladna "Komisija za
ja. Pod takimi političnimi pogoji	odnose z verskimi skupnostmi",
so, kot smo videli, zelo omejene in	Vsa občila (dnevni tisk, TV in
negotove ter neenakomerno	radio) so pod učinkovito kontrolo
uresničene celo takoimenovane	partije preko povsem njene
gospodarske . pravice	"Socialistične zveze delovnega
samozaposlevanja (zasebni	ljudstva". Z izjemo nekaj
sektor) in skupinskega	teoloških semenišč, ni zasebnih
samoupravljanja (družbeni	šol. Učni program vseh šol je
sektor). In še te so, take kakršne	prežet z obvezno marksistično
pač so, ne toliko zaradi izvajanju	ideologijo. Partijski kontroli so
formalnega sistema, kolikor v	podvržene tudi literarne in
goljufanju tega sistema s pomočjo	strokovne publikacije. Djilas in
osebno zainteresirane soudeležbe	Mihajlov, na primer, nista smela
vplivnih članov in funkcionarjev	po obsodbi ničesar več objaviti v
partije na raznih stopnjah oblasti	Jugoslaviji in Mihajlov je bil
in samoupravljanja. (24) (25)	preganjan, ker je objavil svoje
Zaradi vseobsegajoče "vodilne	spise v Združenih državah.
Narodnostni vidiki človekovih pravic: primer Slovenije
V tujini razpravljajo o narodnostnem vprašanju Jugoslavije povečini v smislu srbsko-hrvatskih odnosov in antagoniz-ma, z le obrobnimi omembami drugih narodnostnih sestavin. Zato bi bilo morda koristno zaključiti to analizo z nekaterimi opazovanji, ki se nanašajo na Slovenijo, severozahodno republiko Jugoslavije, meječo na Italijo in Avstrijo. Od vseh osmih zveznih enot Jugoslavije, je Slovenija narodnostno najbolj homogena in kulturno najbolj različna od ostalih. Ker pa je tudi najbolj razvita, je omejevanje človekovih pravic v jugoslovanskem sistemu še posebej prizadelo Slovence.
Da bi ohranili in okrepili svoje narodno življenje v sovražnem geopolitičnem okolju srednje Evrope, so Slovenci, zlasti v razvojnem demokratičnem stoletju pred drugo svetovno vojno, razvili celo vrsto kulturnih, gospodarskih ih političnih ustanov. Storili so to brez pomoči in brez zanašanja na nenaklonjene tuje vlade na Dunaju, odnosno, med obema vojnama, v Beogradu. Toda druga svetovna vojna je uničila skoraj vso to trdo priborjeno slovensko infrastrukturo. (26)
Namesto da bi omogočil obnovo slovenske narodne dediščine na razvalinah druge svetovne vojne, kot je med vojno obljubljala partija, jo je povojni jugoslovanski režim skoraj do kraja pokončal s tem, da je Sloveniji vsilil stalinistični sistem, s središčem v Beogradu. O tem je svičarski očividec in strokovnjak za jugoslovanska vprašanja, izjavil naslednje: "Zanesljivo lahko rečemo, da v vsej zgodovini povojne dobe ni primera, z izjemo sovjetskih kolonijalnih področij, kjer bi bili ljudje tako na debelo izkoriščani in oropani sadov svojega truda, kot Slovenci... oni so verjetno tudi edini evropski narod, ki ni imel nobene koristi od ameriške gospodarske pomoči, temveč so ga poleg tega drugi
oropali še njegovih lastnih zakladov." (27) En primer take brezobzirne centralistične diskriminacije proti Sloveniji, se je dogodil še ob koncu leta 1969, ko je vlada v Beogradu samovoljno prenesla na druga področja posojilo Svetovne banke, ki je bilo odobreno izrecno za nujno potrebno cestno zvezo iz srednje in zahodne Evrope, preko Slovenije do Jadranskega morja. (28)
Zato ni čudno, da je Slovenija, po padcu Aleksandra Rankoviča leta 1966, postala glavni zagovornik konfederalne reorganizacije Jugoslavije, ki je bila skoraj dosežena z ustavnimi amandmaji, junija 1971. V The Nevv York Times je njegov jugoslovanski dopisnik leta 1967 poročal, da "Slovenci, celo vladni in partijski funkcionarji, brez obotavljanja izgovarjajo besedo — konfederacija. Smatrajo, da je edina pot, po kateri bi se Jugoslavija mogla mirno razvijati, v povezavi, v kateri bi bili vsaj nekateri sestavni deli v resnici popolnoma neodvisni v svojem gospodarskem in političnem razvoju. Ce pa bi neka politična reakcija v Beogradu preprečila ta razvoj, potem so celo višji partijski funkcionarji v Sloveniji mnenja, da bo narasel pritisk za popolno ločitev od Jugoslavije." (29)
Počasi so se tudi druge republike pridružile Sloveniji v tem prizadevanju za konfederalizacijo, kot je ta nato bila vsebovana v amandmajih iz leta 1971. Vredno pa je pripomniti, da se je v zgodnji fazi liberalizacije, ko se je Slovenija začela zavzema za konfederalizacijo, Hrvatska — iz važnih taktičnih razlogov — povdarjala potrebo po popolnejšem in širšem samoupravljanju. Tako je prišlo do že omenjenih vzporednih odnosov med (kon)federalizacijo in samoupravljanjem.
Smatramo lahko, da je Slovenija tudi po re-centralizaciji partije leta 1972, ostala pravtako resnično
odločna, kot je bila pred amandmaji iz leta 1971. Slovenija namreč lahko upa v obnovo svojega specifičnega narodnega razvoja samo, če bo mogla usmeriti svoje samo-vladanje in samoupravljanje na svoje lastne potrebe in potencijal, ki so oboji v Sloveniji močno različni od drugih republik. Poleg tega ima Slovenija, v nasprotju z drugimi republikami, kjer se narodnosti mešajo, jasno narodnostno mejo z južnim sosedom, Hrvatsko, ki je edina vez Slovenije z Jugoslavijo.
Po zgodovini in kulturi je Slovenija, poleg Poljske, morda najbolj katoliška od vseh slovanskih narodov. Zato je jugoslovanski marksistično-leninistični režim tudi s tega stališča močno prizadel Slovenijo. Marca 1979, je dr. Franc Rode, profesor na teološki fakulteti v Ljubljani, v predavanju analiziral položaj Cerkve in njenih vernikov v okviru jugopartijske zvrsti "ločitve cerkve in države". "Povojni režim", je dejal dr. Rode, "je vzpostavil tako ločitev Cerkve od države, da je bila Cerkev izločena iz družbenega življenja . . . Osnovna zapreka popolni vključitvi kristjanov v življenje družbe je 'vodilna vloga' Komunistične partije, katere filozofija temelji na ateizmu in
uživa vse privilegije uradne ideologije, ki zavzema celoten javni prostor. . . Ce bi partija tudi ateizem, tako kot vero, omejila na zasebno življenje, bi ne bilo nobenega problema . . . Tako pa, kot stvari stoje, doživljamo ideološko diskriminacijo . . . Dokler ne dobimo dostopa do vseh sredstev javnega obveščanja , . . dokler so nam zaprta cela področja	družbenega
življenja . . . dokler niti Božiča ne smemo obhajati... je nemogoče govoriti o svobodni družbi, o spoštovanju človekovih pravic in tudi ne o socializmu ..." (30)
Partijski režim je takoj reagiral. Ljubljanski nadškof in prof. Rode sta bila klicana na urad Komisije za odnose z verskimi skupnostnimi. Predsednik komisije ju je obvestil, da predavanje profesorja Rodeta ne sme biti objavljeno in da bo s tem zadeva končana. Toda kljub temu "dogovoru" o cenzuri, so javna občila sprožila strupeno kampanjo proti temu neobjavljenemu predavanju in na televiziji ga je obsodil tudi sekretar partije. Ko pa je avtor tega predavanja, ki so ga tako krivično napadli pred javnostjo, ki predavanja ni niti slišala niti ga brala, skušal stvari postaviti na pravo mesto, so javna občila zavrnila njegovo pojasnilno
pismo.
Možnosti
Pričakovati skorajšnjo popolno politično liberalizacijo Jugoslavije, bi bilo nerealistično. Ce izključimo možnost sovjetske vojaške intervencije v po-Titovi Jugoslaviji, — katere NATO očividno ne bi mogel dopustiti, ker Jugoslavija ne meji na Sovjetsko zvezo, ker ni članica Varšavskega pakta in ker obvladuje Jadransko morje (31) — se zdi, da se po-Titovo kolektivno vodstvo ne bo moglo izogniti pragmatičnim
OPOMBE:
(19)	Komunist, Ljubljana, Oktober 13,1972
(20)	FBIS, Daily report, Vzhodna Evropa, Vo. II, st. 29. 10 februarja, 1978 str. 11.
(21)	Edvard Kardelj, Smeri Razvoja	Socialističnega Samoupravnega Sistema, Ljubljana, Komunist, 1978
(22)	Op.cit. str. 83 in 199.
(23)	Op.cit. str. 8.
(24)	V dveh nedavnih intervjujih (v dnevniku VJESNIK, Zagreb, 2. septembra in v tedniku START, 6. septembra 1978), je dal dr. Neca Jovanov, višji predstavnik uradne Zveze jugoslovanskih sindikatov in priznani strokovnjak za stavke v Jugoslaviji, presenetljivi izjavi, da je delavsko samoupravljanje v Jugoslaviji bolj nominalno, kot realno. "V zadnjem času so bile pogosto organizirane stavke proti odločitvam delavskih svetov . . . ki jih 'nominalno' sestavljajo delavci. . . toda njihova družbena sestava in njihova vplivna struktura, nimata dosti opravka z delavstvom." Jovanov je kritiziral partijsko organizacijo, da je preprečila pravilno uvedbo samoupravnega sistema, ter pojasnil: "To je sprožilo zelo zanimiv proces: ljudje iz hijerarhične strukture so se začeli postavljati v samoupravno strukturo ter zavzeli ključne položaje v njej . . . število delavcev v delavskih svetih je padlo pod 55 odstotkov . . . Nastal je paradoksen položaj: delavski sveti so pričeli krepiti svoj položaj kot ustanove, toda njihova družbena sestava ni bila delavska . . . Kako to funkcionira verjetno veste. Direktor podjetja se sestane z enim ali dvema pomočnikoma, s partijskim sekretarjem, s predsedniki sindikalnih organizacij in delavskih svetov ter predloži, kakšna naj bi bila politična linija. V resnici pa je ta odločitev že napravljena, ker predsednik delavskega sveta zapusti sestanek, ker mora doseči, da bo delavski svet sprejel
kompromisom, ki se bodo nanašali na notranje partijske in med-republiške odnose, podobne onim, ki so med leti 1966 in 1971 pripeljali do decentralizacije in liberalizacije. Vsako vztrajanje na leta 1972 re-eentralizirani vlogi partije, kaj šele njeno zategovanje, v po-Titovi dobi, bi zahtevalo tako stopnjo utesn-jevanja, ki je v Jugoslaviji brez Tita ne bi bilo več mogoče obdržati.
direktorjevo odločitev; partijski sekretar ji da moralno in politično podporo in iste velja za predsednika sindikata. Direktor s svojo ekipo, ki je napravila odločitev, čaka ob strani medtem ko se vse politične in samoupravne agencije mučijo z legalizacijo odločitve. Zato je celotno politično in samoupravno življenje zreducirano na točko, kjer morajo delavci glasovati za ali proti odločitvi. Ce skuša kdo protestirati, ga takoj obdolžijo da je proti samoupravljanju (ker je delavski svet sprejel odločitev) ali proti partiji (ker je podprla odločitev). V tem, pravi Jovanov, je resnični vzrok stavk v Jugoslaviji.
(25)	Duško Doder, nekdanji dopisnik The VVASHINGTON POST-a v Jugoslaviji, v svoji knjigi "Jugoslovani" (Random House, New York, NY 1978), živo opisuje preimere različnih kategorij takih neformalnih poslov, ki so značilni posebno za družbeni sektor jugoslovanskega gospodarstva, pa tudi za državno upravo. Da so take "nefor-malnosti", ilegalnosti in ex-tralegalnosti precej tipične za samoupravni sistem, z lahkoto ugotovimo tudi iz različnih poročil v beograjskem tedniku Ekonomska Politika, ki kažejo, da se dejanska praksa izmika ustavi za ustavo, zakonu za zakonom, odredbi za odredbo, pa tudi Družbenim dogovorom in Samoupravnim sporazumom, ki naj bi, kot znanilci Kardeljeve "samoupravne demokracije", počasi nadomestili zakonodajne in administrativne odredbe vlade.
(26)	Sistematično, zgodovinsko-analitično	študijo samoorganiziranega etnocen-tričnega gospodarskega in družbenega razvoja Slovenije, čeprav je bila brez lastne narodne vlade, najdemo v knjigi, T. Hočevar, Struktura slovenskega gospodarstva 1948-1963, New York, NY Studia Sloveni 1965; in isti, Vloga Slovenije v jugoslovan-
skem gospodarstvu, Slovenian Research Center,Columbus, Ohio, 1964. Za poročila očividcev o medvojnem razdejanju slovenski gospodarskih in družbenih dosežkov, glej John La Farge, SJ, "Mučeništvo Slovenije", AMERICA, New York, NY, 30. avgust, 1941, 28. februar in 7. marec 1942. Članki so bili označeni kot "malo poznana zgodba o tragičnih divjaštvih, ki so zdecimirala in razpršila slovensko ljudstvo, miroljuben in katoliški narod, ki je dosegel skoraj utopično zadružno in gospodarsko življenje, predno je po njem udaril nacistični teror ..."
(28)	A. Ross Johnson, "Jugoslavija: ob Titovem zatonu", Beverly Hills/London, Sage Publications, 1974, str. 9.
(29)	Richard Eder, "Slovenska republika podžiga pridobitve v Jugoslaviji", The New York Times, 22 november, 1967.
(30)	Iz objavljenega besedila predavanja profesorja Rodeta, v Ameriški Domovini, Cleveland, Ohio, 10, 14 in 21 septembra 1979.
(31)	V teku svoje časnikarske konference dne 13. februarja 1980, ko se je Tito boril s smrtjo na ljubljanski kliniki, je ameriški predsednik Carter odgovoril na kočljivo vprašanje o obrambi Jugoslavije:
"Vprašanje: Gospod predsednik, nekoč (pred izvolitvijo za predsednika — C.Z.) ste izjavili, da niste bili gotov ali naj bi ameriške sile sploh kedaj bile uporabljene za obrambo Jugoslavije. Maaršal Tito je bolan. Ali v luči Afganistana še čutite tako (kot ste takrat)?" "Odgovor: Imeli smo podrobne razgovore z voditelji Jugoslavije, tudi z Maršalom Titom, ko je, ne tako dolgo tega, bil tu. Splošna ocena, ki so nam jo dali in ki jo sprejemam kot točno, je ta, da je Jugoslavija močna, odločno neodvisna, pogumna, dobro oborožena dežela, ki se more sama braniti. Ce bi se obrnili na nas, da damo ljudstvu Jugoslavije kakršnokoli pomoč, bi mi tak apel resno upoštevali in storili, kar bi, po našem mnenju, bilo najboljše zanje in za nas. Pred kratkim sem imel številne pogovore z drugimi važnejšimi evropskimi voditelji glede potrebe, da okrepimo naše odnose z Jugoslavijo in da jo obranimo kot neopredeljeno deželo, da ne bi bila obvladana ali uspešno ogrožena s strani Sovjetske zveze. Podvzeli bomo kakršnokoli akcijo, ki je potreba, da uresničimo te cilje — toda v skladu z dejansko potrebo in posebno zahtevo od strani Jugoslavije same." (THE NEVV YORK TIMES, 14. februarja 1980.)
=	TERRY FOX
Series of treatments
| Terry's	j
| bearing	|
| up to	i
| therapy	(
E NEW VVESTMINSTER,	E
=	B.C. (UPC) — Terry Fox,	=
j the 22-year-old who won	j
—	Canada's heart vvith his	;
—	courageous attempt at a	i SS	cross-country marathon	! S	for cancer research	S
(
Predsednik društva Tabor g. S. Pleško je zbrane romarje pri Spominskem križu v Midlandu Ont. takole nagovoril:
Lep pozdrav vsem, ki ste kljub slabemu vremenu prišli sem, da se poklonimo trpljenju in žrtvi naših bratov in sester. Letos obhajamo 35-letnico največje žaloigre našega naroda; obenem se spominjamo 100-letnice rojstva pokojnega gen. Leona Rupnika, in končno je prav danes pet let od blagoslovitve tega spominskega križa.
Vsako leto bolj pomemben se mi zdi tale košček slovenske zemlje na kanadskih tleh, vsako leto več nam povedo tile kami okoli križa. Niso samo spomin — morajo nam biti nauk preteklosti'pri graditvi bodočnosti. Res, preteklost je zgodovina, bodočnost je v božjih rokah, naša je samo sedanjost: a danes, to uro, kjerkoli Samo — moramo biti zares celi ljudje.
Morda smo bili vsa ta leta prelahki, brez notranje sile, idealizem v nas se je ohladil, dele radi prepuščamo drugim, zato ni čudno, da nas mladina ne razume in se ne ogreje za idejo, ki je bila zmožna nečloveških žrtev in je dala našemu narodu na tisoče junakov in mučencev.
Te dni smo tudi v Kanadi doživeli nekaj podobnega, kar smo mi v Sloveniji pred 38-timi leti. Slišali smo, kako je Terry Fox s svojim Pohodom upanja razgibal in prebudil celo Kanado, ko je takorekoč na eni nogi preskakal 3339 milj. Zakaj? Ker je prepričan, da je rak ozdravljiv in je pripravljen za dobro sočloveka vse storiti, da do uspešnega
zdravljenja tudi pride.
Ponosni smo lahko na dejstvo, da je imel naš narod na stotine fantov, mož in žena, ki so z enake notranjo močjo nastopili proti komunizmu, ko je ta rak-rana začel spodjetai korenine našega naroda. Ne Terry Fox, ne naši domobranci, še niso doživeli zmage, toda boj proti raku je dobii novih obsežnosti, ideja svobode živi, ker človek ni rojen za suženjstvo ampak za osebno svobodo. Pred nami vstajajo vzori, resnični junaki, ki so nam dani od zgoraj. Ne zapirajmo oči in ne zakrknimc svojih src, ampak pomislimo, kaj more narediti en človek, če resnično hoče delati dobro. Ne vojna ali dolar, ampak ljubezen, ki se žrtvuje in ne računa na povračilo, rešuje svet.
Ali nismo k temu delu poklicani tudi mi . . . tudi naša mladina?
Pomislimo na to danes ir nesimo to misel v življenje!
Zdaj že tradicionalni domobran ski banket v Torontu je letos uspe! nad vsa pričakovanja pa naj bo tc v moralnem ali finančnem oziru Ljudje so prihajali od vseh vetrov tako da je predsednik Tabora v svojem pozdravu moral omenit dr. Koceta, ki je prišel na obisk ii Avstralije, g. in go. Cetinski iz Ed montona, Franka Zrimšek h Arnprior-ja, preds. Tabora Franceta Gruma, predsednika Vestnika Otmarja Mauserja in št na desetine drugih, ki so prišli i? Oshawe, Hamiltona, Guelpha, St Catherines-a in od drugod. Poleg teh pa je bilo zelo veliko toront skih rojakov.
Po zahvali na banketu je predsednik društva g. S. Pleško spregovoril nekaj besed

Madridska konferenca
V Ottavvi je v mesecu oktobru zasedal Parlamentarni pododbor za Konferenco Varnosti in sodelovanja v Evropi, znano pod imenom Helsinski dogovori, in zbiral podatke za konferenco te organizacije v Madridu. Sprejemal je zastopnike in poslanice iz cele države.
Člani tega odbora so se posebno zanimali za prekrške Helsinskih dogovorov med članicami so-podpisnicami, na naslednjih področjih:
združevanje razbitih družin; pregajanje oseb, ki zagovarjajo svobodo misli; zatiranje vere ion sistematično pregajanje vernikov;
kulturna izmenjava in razpečavanje knjig, revij in časopisov'
stik z Zapadnim svetom; pravice narodnih manjšin in pravica do samoodločbe narodov;
raznarodovanje Ukrajincev, Belorusov in drugih narodov v Sovjetski Zvezi, Slovakov v Ceho-Slovaški Socialistični Republiki in v Madžarski, Madžarov v Romuniji, Hrvatov in Slovencev v Jugoslaviji.
Kanadsko Etnično Tiskovno Zvezo, ki predstavlja nad 120 časopisov v Kanadi, je zastopal njen federalni tajnik, (ki je istočasno tudi predsednik Ontarijske Zveze) urednik Slovenske Države g. Vladimir Mauko.
Pododbor je posvetil skoraj dve uri časa razgovoru, ki se je osredotočil okoli prekrškov človečanskih pravic Helsinskih dogovorov v naslednjih deželah ki so podpisale ta dogovor leta 1975: Madžarske, Cehoslovaške, Bolgarije, Romunije, Sovjetske Zveze in Jugoslavije.
Primeri takih prekrškov so bili: nadaljevanje Sovjetske okupacije dežel Vzhodne Evrope, zatiranje narodnih manjšin, vključno slovenske na Koroškem, problemi oporečnikov, postopanje z verniki kot drugorazrednimi državljani, enosmerna cesta pošiljanja literature, (knjig, revij, časopisov) iz teh dežel v Zapadni svet, ne pa obratno; nepotrebno zalsiševanje in strahovanje tajne policije naturaliziranih Kanadčanov, ki hodijo na obisk v svoje rodne kraje; popolna cenzura časopisov, revij in drugih literalnih del.
Dragi gostje, dragi prijatelji!
Kot smo že večkrat slišali, letos obhajamo 100-letnico rojstva pok generala Leona Rupnika, ki je oče domobranstva, in 35-letnico naše narodne tragedije, ko je bil po komunistih pomorjen cvet slovenskega naroda. Temu zdaj dodamo še smrt Tita, največjega krvoloka naših ljudi. Ta samozvani "maršal, voditelj in politik" je po nekaj mesecih že skoro pozabljen. Rdeči režim niti po njem še ne prizna umora svojih idejnih nasprotnikov, svoboda vere, govora in združevanja obstoja samo na papirju, šole uče le tisto, kar je režimu všeč ali mu koristi. Kljub temu imajo režimovci vedno večji strah pred mladim rodom in se vsak dan bolj boje mrtvih domobrancev, kajti' zvezane in mučene fante je bilo lahko moriti, ideja svobode pa živi in kot termiti razjeda komunistično družbo, ki je zgrajena na laži, zločinu in krvi.
Narod doma ima zavezane oči in zamašena usta, zato imamo mi, ki živim v svobodi, toliko večjo dolžnost, da o revoluciji in rdečem režimu izpriča-mo vso resnico. Pa se tako radi zgovarjamo, naj delajo drugi, ker se staramo in ne znamo prav povedati, kar bi radi, in smo povrh tega še tako nepomembni. To ni prav; vsaka stvar ima vrednost, če je iz resnice. Za primer vzemimo kapljo črnila, ki je tudi samo nepomembna packa na kosu papirja. Pa vendar; s tem črnilom lahko napišem pesem, lahko napišem pozdrav materi, lahko podpišem tudi smrtno obsodbo. Pa to misel o črnilu spremenimo v toliko, da smo ta kaplja črnila mi,
What's ali
this talk about
a Nevv
Constitution?
The First Ministers of Canada and their rep-resentatives have been discussing changes to the Canadian Constitution.
These proposed changes are important— to you, as a Canadian, and to the future of Canada.
if you vvould like to knovv more, please fill out and mail the coupon belovv.
Name
Address
I City/Town
Province
Postal Code
Publications Canada P. O. BOX1986 Station "B" Ottavva, ontario K1P6G6
□	Please senci me the information available on the renewal of the Constitution.
□	Please add my name to your malling list.
Ustanovitelju Slovenskega domobranstva	s.bi resii ^ —
oi; stoletnici njegovega rojstva
— Dese-
'.ega avgusta letos je poteklo 100 let, odkar se ie v vasi Lokve pri Gorici rodil general Leon Rupnik. Kdo bi si tedaj mogei misliti, da bo ta mož tako organsko povedan s trpljenjem in usodo slovenskega naroda med zadnjo vojno in revolucijo. Ker je bilo temi^ako^j^^ra^i^grime^
no. da se ga ob 100-letniei njegovega rojstva še posebno spomnimo,
Rupnikova življenjska pot je bila pestra in naporna, njegova smrt pa mučeniška, kot je bila smrt tisočev njegovih vojakov.
Slovensko ljudstvo je po-
mobranstva. in to jasno po- Mi, ki smo ga poznali in kazalo in izpričalo na števil- pGd njegovim poveljstvom nih> protikomunističnih tabo- služili, pa verujemo, da bo
rih.	prišel čas, ko bo njegovo ime
Te skromne vrstice so za- obrisano pijunkov in blata, pisane v spomin slovenskemu w je bilo nanj zmetano, in voditelju generalu Rupniku da mu bo objektivni zgodovi-ob stoletnici njegovega roj- nar dal mes-to y analih slo_ stva. Zapisane so v poklon venske zgodovine, ki mu kot njemu, ki je spoznal klic ča- voditeliu in mučeniku pripa-sa in dal samega sebe zato, da Slovenski domobran
kakšni pač smo. Lahko gremo določeno pot naprej, pripravljeni za zmago svobode in za dobro soseda tudi kaj storiti; lahko odstopamo, se bojimo misliti na naše vzore ter prelamljamo dano besedo prijateljstva in zvestobe; lahko blatimo tiste, ki še nasprotujejo zlagani propagandni rdečega režima; lahko smešimo našo preteklost in vse, ki so vodili našo usodo; lahko tudi ovajamo svoje brate, ali pljujemo na grobove tistih, ki so za naše dobro in za boljšo bodočnost sveta dali svoja življenja.
Izbira je naša, od naših del pa je odvisna bodočnost, naša in naših otrok. Zapomnimo si dobro: mladina ne mara slabičev in se ne ogreva za neodločnost in popuščanje. Zato na delo, ne hvalimo se s frazo, da smo proti temu in onemu, ampak raje s svojimi deli dokazujmo, da hočemo svobodo in boljše dni. . . pa bomo imeli mladino za seboj in je bo drugo leto na našem banketu še vč, kot jih je letos . . .
Franc Jeza je izdal v Trstu svoj tretji zbornik serije, ki se je začela z "Alternativo" in nadaljevala z "Iniciativo". Tretji zbornik ima naslov "Demokracija", najavljen pa je tudi že četrti zbornik, ki bo imel naslov "Akcija". Izšel bo proti koncu leta.
Uvodni članek v tretjem zborniku je naslovljen "Demokracija" (odtod naslov vsega zbornika) in v njem Franc Jeza obravnava problem slovenske demokracije, ki je bila zatrta z udarom kralja Aleksandra Karadžordževiča 6. januarja 1929. To je usoden datum v slovenski zgodovini novega časa. Za trt je slovenske politične demokracije — strankarskega življenja, svobode tiska in svobode politične diskusije — je preprečilo, da bi se bilo izoblikovalo v Sloveniji zdravo in odporno demokratično politično življenje, v katerem stalinistična komunistična partija ne bi bila našla možnosti in opore za svoje načrte. Jeza opozarja tudi na napake", ki so jih delali slovenski politiki že od časa prve svetovne vojne naprej, posebno ko so leta
1918 pristali na brezpogojno zedinjenje s Srbijo in bili pripravljeni vreči čez krov ne samo zavest slovenske narodne individualnosti, ampak tudi pripadnost Slovenije k zahodni kulturi in oblikam politične demokracije. Jeza ne prizanaša s kritiko niti J.E. Kreku, Jegliču in A. Korošcu. Nakazuje pa tudi pot za naprej, za obnovitev slovenske demokracije. Cilj te poti vidi v samostojni demokratični državi Sloveniji, v kateri mora zavladati pluralistična demokracija.
V članku "Cerkev-mati in narod-tutlek" kritizira Jeza slovensko Cerkev, boljše rečeno hierarhijo v njej, da se še vedno ni odrekla namenu, da si prisvaja politično varuštvo nad slovenskim narodom in pravico, da odloča tudi nad njegovo politično usodo, trenutno s tem, da išče sporazum s totalitarnim režimom, ki ga stiska. Po njegovem krščanstvo in totalitarni sistemi ne gredo skupaj. V tretjem članku Jeza odklanja "samoodločbo" v obliki vsiljenega plebiscita za slovenski
narod. Slovenski narod je že dovolj dokazal svojo voljo do samostojnega življenja in svobode tudi brez plebiscita.
V zborniku sodelujejo še Ciril Žebot z razpravo "Vloga Edvarda Kardelja v slovenski zgodovini", Peter Urbane s člankoma "Slovenska kolektivna krivda" in "O slovenskem letalskem prometu", Pavel Jermol iz Slovenije z razpravo "Svobodni svet ne reagira dovolj odločno na komunistično ekspanzivnost", Alojz Mlakar, tudi iz Slovenije, s člankom "Velesrbstvo kot sovražnik slovenske in hrvaške neodvisnosti" ter F,J, s člankom "Politično praznino mašiti z diktatura?". Poleg tega najdemo v zborniku, ki šteje 40 strani drobnega tiska in je okusno opremljen, še razne, manjše prispevke in poročila.
Zbornik se naroča na naslov: Franc Jeza, Via di Prosecco 2, 34016 Opicina, Trieste, Italijao Cena je 2500 lir, za tujino 5 USA dolarjev. Isto bo veljal prihodnji zbornik "Akcija".
NAŠE ROMANJE
V MIDLAND
Vsakoletno slovensko romanje h kanadskim mučencem v Midland, ki je veliko let imelo čisto verski značaj, zadnja leta vedno bolj postaja pravo spominsko romanje, ki vsako leto pritegne več ljudi in vseh krajev Ontaria. Letos je vreme marsikoga oplašilo, da je ostal doma, a vseeno je bila velika romarska cerkev polna Slovencev.
Najprej smo se ob 11. uri zbrali pri Spominskem križu, kjer je bila kratka spominska svečanost.
Predsednik društva Tabor je z nekaj besedami pozdravil romarje. Potem je Petričeva mama, ki je simbol domobranske matere pri nas, saj je izgubila Štiri sinove, pred križ položila venec nageljov, v znak naše hvaležnosti in zvestobe vsem, ki so v času revolucije in po njej žrtvovali svoja mlada življenja za svoj narod. Za njo je g. župnik France Turk, ki je letos vodil romanje, zmolil molitev za pokojne. Sledila je deklamacija Jakopičeve pesmi: Našim stražarjem. Predsednik Vestnika, g. Otmar Mauser je v lepih besedah prikazal veličino gen. Rupnika kot očeta domobranstva kaknr tudi vplikn
žrtev naših domobrancev . Za njim so pevci pod vodstvom Dušana Klemenčiča zapeli dve domovinski: Moj dom in Kraguljčki. G. Vilko Cekuta nam je za to priliko podal SPOMINA UP, kar je za to priliko napisal sam. Za konec pa smo zapeli domobransko himno: Oče, mati, bratje in sestre . . .
Po proslavi smo za g. Turkom sledili postajam križevega pota na prostem. Lepo je bilo videti veliko množico ljudi, ki je zbrano odgovarjala voditelju. Celo grozeči oblaki, ki so ponujali dež, so večali resnobo našega romanja.
Maša je bila šele ob pol dveh popoldne. Somašovali so trije duhovniki. G. Turk je v pridigi lepo povezal praznik Povišanja svetega križa z veliko žrtvijo naših pomorjenih bratov in sester. Po maši so bile značilne slovenske pete litanije Matere božje.
Ko je bilo vse končano, je dobil besedo dež, ki je začel rositi, kot bi blagoslavljal vse, ki smo ta dan poromali k veličastni cerkvi kanadskih mučencev in se tam spominjali naših slovenskih junakov . . .
/
ZAKAJ V SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI TO NI MOGOČE
Mnogi se vdajajo po tistem, kar se je zgodil na Poljskem, lahkemu optimizmu, da 'bo iskra zdaj preskočila na druge komunistične države in bo tudi tam zanetila stavke, ki bodo prisilile oblastnike k popuščanju in koncesijam. Takemu optimističnemu upanju so se mnogi vdajali, kot vemo, tudi po sporu med Stalinom in Titom. Zahod je dolgo upal, da bo "titoizem" okužil tudi druge države sovjetskega bloka, a to se ni zgodilo. Ce je prišlo do pojavov upiranja, kot npr. na Madžarskem, na Češkem in Poljskem, je prišlo iz čisto drugih, posebnih vzrokov, ki niso imeli s titovstvom nobene zveze. Tako je najbrž tudi zdaj upanje, da se bo tisto, kar se je dogajalo v Gdansku in Sčečinu, prej ali slej ponovilo na Češkem ali morda v Vzhodni Nemčiji, neutemeljeno. Vsekakor se ni mogoče zanašati na to. V obeh državah delavci predobro živijo, da bi se spustili v take obsežne in tvegane stavke zaradi cene mesa ali krompirja. Mogoče
se bodo spustili v stavke zaradi česa drugega, kar jim bo bolj pri srcu. Ali pa si bodo našli kak drug način upiranja. Bomo videli.
Gotovo pa je, da ne bodo posnemali poljskih delavcev jugoslovanski in tudi ne slovenski delavci. Na baltski obali je stavkalo hkrati več sto tovarn, za kar je bil potreben velik organizacijski napor, pa naj so bile stavke še tako spontane. Zaupniki prvega stavkovnega odbora so morali hoditi od tovarne do tovarne in organizirati stavko ter razlagati njene cilje, pa tudi dobiti podporo in pristanek delavcev v vseh tovarnah za skupne zahteve. Partija in policija sta nedvomno vedeli za to, a sta jih pustili pri miru. Ne kaže, da bi se bili organizatorji stavke kaj posebno bali policije.
Toda v Jugoslaviji bi takoj, ko bi stopili iz prve stavkajoče tovarne, zadeli na policijo državne varnosti in morda tudi na milico. Bili bi zaslišani in organizatorje bi nedvomno zaprli,
ko bi prišlo na dan, da zahtevajo npr. neodvisne sindikate in lastno glasilo, mašo po televiziji ob nedeljah in postavitev kipa sv. Barbare ali, recimo, brezjanske Marije v tovarni. V Gdansku in Sčečinu so imeli stavkujoči za sobesednika komunistično partijo, toda v Jugoslaviji in posebno še v Sloveniji bi imeli za sobesednika UDBo in SUP. Lahko se reče, da je v takih razmerah popolnoma nemogoče organizirati stavko v več tovarnah hkrati in niti ne daljše stavke v eni sami tovarni. Vse stavke v Jugoslaviji in Sloveniji trajajo samo po nekaj ur. To so v resnici samo "prekinitve dela", kakor jih imenujejo, Stavkujoči sami se bojijo besede "stavka".
Zdaj med stavkami na Poljskem se je pokazalo, da vendarle vladajo velike razlike med komunističnimi državami, čeprav jih navadno vse mečemo v isti koš. Dejstvo je, da je bila Poljska partija vedno nekoliko strpnejša in manj totalitarna kakor partije
Franc Jeza
v drugih komunističnih državah,pri čemer je nedvomno prišlado izraza zgodovina, pa tudi narodni značaj. Poljaki so se morali dolga stoletja bojevati z Rusi za svojo državno neodvisnost in to je preželo njihovo miselnost. V Rusih ne vidijo "slovanskih bratov", ampak sovražnike poljskega naroda in katolištva, pa naj gre za pravoslavne Ruse ali za Sovjete. Zato nimajo kompleksa pred "slovanskimi" Rusi, kakor ga imajo zaradi panslavistične propagande, ki traja že poldrugo stoletje, vsi drugi narodi slovanskega jezikovnega območja. Nobenega dvoma ni, da noben slovanski narod razen Poljakov še danes ni sposoben, da bi se z orožjem uprl Rusom, ker so vsi prežeti s tako propagando. Zdelo bi se jim nekaj svetoskrunskega, če bi se bojevali proti "slovanskim" Rusom. Poljski delavci nimajo tega kompleksa in to jih ni napravilo imune za sovjetsko propagando in za strah. Tudi poljska partija ima manj ruskega
kompleksa kot npr. partija na Češkoslovaškem. Poleg tega je partija tista, ki odloča v državi in predstavlja glavno oporo režima, politična policija je samo njen organ. V Jugoslaviji pa je UDBa tista, ki odloča o vsem, partija pa je le njen organ.
V Jugoslaviji so prihajali in prihajajo funkcionarji z važnimi funkcijami vedno iz vrst UDBe, bodisi civilne bodisi vojaške. Izjeme so skrajno redke, če sploh so. Josip Broz kot nekdanji vohun in pripadnik sovjetske NKVD v času stalinističnih "čistk" se je dobro zavedal pomena take politične policije in zato je bila njegova glavna skrb, da si jo je organiziral tudi on, ko se je vrnil iz Moskve v Jugoslavijo. Tako med vojno kot po vojni je veljala njegova glavna skrb organizaciji OZNE, ki je bila pozneje preimenovana v UDBo. V partiji oziroma pozneje Zvezi komunistov Jugoslavije je videl samo pomožni organ OZNE. Ta je odločala v partiji kot v vsem političnem življenju. Ona je iz-
birala ljudi za vse važnejše politične funkcije. Absolutno nemogoče je bilo in je še danes, da bi prišel kdo na kako važnejše mesto ali celo v parlament in druge "skupščine" brez njenega pristanka. Partija kot taka je vedno imela in ima še danes povsem podrejeno vlogo.
Prvi resen poskus, da se napravi temu konec in da se UDBo podredi partiji in oblastem, je bil storjen leta 1966, ko je bil na pritisk nekaterih hrvaških in drugih partijskih politikov odstavljen šef UDBe Rankovič, toda Tito je kmalu spet zatrl vse kritike, zagotovil imuniteto Rankoviču in drugim krivcem zločinov, čeprav je v prvi zadregi tudi sam zvrnil nanje krivdo za tisto, kar je sam počenjal. Kmalu je imela UDBa po Titovi zaslugi spet vso oblast v rokah in se je leta 1971 maščevala Tripalu, pa tudi vsem ostalim hrvaškim, srbskim in slovenskim politikom, ki so tvegali napad nanjo. Spravila jih je s pomočjo Tita z oblasti in od
k
fT &
t M
tedaj se njihova imena sploh ne pojavijo več v jugoslovanskem političnem življenju, kakor da bi bili mrtvi. Ce se je zgodilo tako z najvišjimi funkcionarji, ki so bili svoj čas gotovo tudi sami tako ali drugače povezani z UDBo, si lahko mislimo, kaj bi se zgodilo z drugimi državljani, recimo sindikalisti, ki bi si upali izzvati oblast UDBe.
Strah pred UDBo in zavest o njeni vsemogočnosti, o njeni edino odločujoči vlogi, sta tako prežela vse ljudi v Jugoslaviji, zavestno ali podzavestno, da si ni mogoče predstavljati, da bi se moglo tam zgoditi kaj takega, kot se je zgodilo zdaj na Poljskem, ali celo kaj takega, kot se je zgodilo leta 1956 na Madžarskem. Jugoslovansko politično življenje je popolnoma ohromelo v tem strahu. Vsi vedo, da v Jugoslaviji ne vlada partija, ampak UDBa.
Iz slovenske zgodovine.
Mal o Peisker-Levčevi hipotezi
Takole pravi Mal v svojem članku o tem: "Po njegovih (Peiskerjevihl izvajanjih so bili Slovenci ob času, ko so prvič stopili na pozorišče srednjeevropske zgodovine, nomadi; vsaj višji, imovitejši sloji-župani da so tvorili neko vrsto plemstva pastirjev, katerih bogastvo so bile njihove črede. Nižji pa so se vsled pomanjkanja kapitala-živine morali pečati s kmetijstvom in plačevati županom davek. Zupan-plemič je dajal kmetu živino, da je z njo opravil na polju najpotrebnejša in najtežja dela, a zato mu je ta v plačilo in kot davek moral odstopiti del svojih pridelkov. Ko so si Nemci potem karantanske Slovence podvrgli, so pustili to razmerje med župani in njih podložniki neizpremenjeno; nadaljni gospodarski razvoj pa je bil tako če ne onemogočen, pa vsaj otežkočen in oviran. Na ta način so se gospodarske in socialne razmere pri Slovencih za nekaj stoletij ustalile in hranile dalj časa svoje prvotno lice, kot
n.pr. pri Cehih, kjer se je ves razvoj veliko bolj nemoteno vršil. Razmere so se le v toliko iz-premenile, da so Nemci zemljo razdelili med župane in kmete v razmerju 2:1, župani so še naprej prejemali davek od kmetov, oboji pa so še plačevali Nemcem. Takti starejše naziranje. (Čas, III, str. 375-376.)
Mal nadaljuje, da je Peisker vso svojo stavbo postavil rta slabo podlago. "Sele ko jo je njegov učenec Vlad. Leveč skušal z nekaterimi dokazi podpreti, se je zdelo, da je ta hipoteza že zgodovinska resnica." (istotam.) Ko pa je profesor Dopsch primerjal zgornjo teorijo z zgodovinskimi viri, je prišel do "bistveno drugačnih zaključkov". Tako predstag Mal Dopscha in njegovo Jgoraj omenjeno knjigo. Ker je Mal napisal svojo razpravo še istega leta kot je izšla Dopscheva injiga, lahko sklepamo, da jo je smatral za zelo važno, saj je pobijala Peisker-Levčevo teorijo, s katero se Mal očividno ni strinjal.
Mal o Dopschu
Mal podčrta, da ni Dopsch (v spodnještajerske urbarje, temveč primeri s Peisker jem) v svoji raz- je naslonil svojo študijo na dosti pravi uporabljal samo nekatere širšo podlago, saj je uporabljal
kranjske, koroške in štajerske urbarje, listine, zbornike listin ter druge zapise pravnega značaja. Po Malu je Dopsch dokazal na podlagi tega materijala, da župani niso predstavljali posebne plasti ali sloja slovenskega ljudstva, niti niso bili dedni. Viri govore o županu le kot o uradniku in podložniku, ki so ga gosposke potrdile, namestile, pa tudi odstavile. Zupan je res mnogokrat užival poleg svoje kmetije še eno hubo (celo kmetijo), ki je bila prosta dajatev. Ti dve kmetiji pa je imel le tako dolgo, dokler je bil župan, in le ena je bila prosta dajatev in to v plačilo za županske posle, to se pravi, da so tudi župani plačevali navadno predpisane dajatve od svoje lastne kmetije. Ni res, kar pravi Peisker, da so župani plačevali v živini, dočim so jo drugi podložniki plačevali v žitaricah, kar naj bi potrjevalo dvoslojnost. Dopsch je dokazal, da so tudi župani plačevali v žitu, podložni kmetje pa tudi v živini. V resnici najdemo pri obojih obe vrsti davščin. Dajatve so pač odvisele od kakovosti zemljišča, kaj se je lahko na njem pridelalo, ne pa od socialnega položaja obdelovalca.
Kar se tiče imena "župan", ga smatra Dopsch za splošno
Bogdan Novak
staroslovansko oznako za uradnika, a tega vprašanja ne razvija dalje. Ne skuša pojasniti, kako je ta funkcija nastala,,niti ne skuša pojasniti lingvisti^o, kako je nastala beseda župan.
H gornjemu opisu Dopschevega dela pripominja Mal sledeče: Dopsch je na podlagi virov dokazal, da župani niso tvorili posebnega sloja pastirskega plemstva, s tem pa. je tudi ovrgel Peiskerjevo mnenje, -da so se samo župani pečali z živino. "Živinorejo so Slovenci poznali in se z njo pečali še predno so zasedli kraje, v katerih prebivajo še dandanes. Tudi gospodarstvo z mlekom jim ni bilo neznano." (Istotam, str. 378). Razen živine, nadaljuje Mal, so redili še drobnico, in se pečali s čebelarstvom in perutninarstvom, kar je razvidno iz urbarjev in drugih zgodovinskih listin.
"Vse to pa je dokaz temu, da Slovenci niso bili nomadi, ko so prišli v te kraje, da niso romali iz kraja v kraj in iskali za svoje črede vedno novih pašnikov, temveč da so njih naselbine bile stalne in trajne: kajti niso sc pečali izključno samo z rejo drobnice in z živinorejo radi same sebe, ampak oboje najdemo združeno s poljedelstvom. Delitev
prebivalstva v pastirje in poljedelce se v virih nikjer ne potrjuje." (Istotam). Mal tudi podčrta, da pri Slovencih obdelovanje zemlje s požiganjem ni bilo v navadi in tako razširjeno kakor pri Nemcih, kar potrjujejo mnoga krajevna nemška imena, ki se končujejo na -schwend. Na slovenskem Štajerskem pa pričajo krajevna imena, da so krčili gozdove s sekiro in drnico (drev-nico) in krčevine spremenili v senožeti
Kar se tiče zadružnega življenja, Mal nič ne omenja Dopschevega stališča, da družinska zadruga ni slovanska značilnost, temveč jo najdemo tudi med drugimi narodi. Po Dopschu so zadruge dostikrat nastale v goratih predelih tudi med Nemci. (n.pr. na Tirolskem) radi potrebnega sodelovanja, da je gospodarstvo uspevalo in doživelo uspeh. (Glej Dopsch, op.cit., str. 147-175, posebno str. 150.). Mal pa navaja Dopschevo mnenje, da so srednjeveške gospoščine silile svoje podložnike k zadružništvu, ker so spoznale gospodarske	prednosti
zadružniškega življenja. Mal pa pristavlja, in mislim pravilno, da moramo biti previdni, ko gre za take	"communitates"
(skupnosti), ker iz latinskih oznak kot na primer "communis con-viva", "socius" in podobnih, ki jih najdemo v srednjeveških urbarjih, nikakor ne smemo vselej sklepati, da so mišljeni člani zadruge. Mal pojasnuje:
"Mogoče in verjetno je namreč, da dva soseda ali prijatelja ali dva ubožnejša vzameta njivo ali vinograd ali kar celo zemljišče skupno v najem in vsled tega tudi najemnino in davščine skupno plačujeta. Dalje najdemo v urbarjih in listninah še drugo razmerje, da ima namreč njive sam in plačuje tudi sam od njih, a vinograd obdeluje skupno s svojim sosedom, ker delo v vinogradu zahteva ob gotovem času skupnih moči, da v škodo ne zastane." (Mal, Čas, III, str. 378-379.) O zadrugi pa doda Mal še to čisto svojo misel: "Zadruga ni nikaka prehodna oblika razvoja od skupne do privatne, zasebne lasti, tu imamo marveč družinsko skupnost, ki obstoja pri južnih Slovanih, odkar imamo sploh poročila o njih, kar priča o jako razvitem socialnem nagonu in čutu slovanskem." (Istotam.)
Svoj članek Mal zaključuje s temi besedami, pri čemer ima gotovo v mislih Peiskerja in Lev-ca: "Z delom prof. Dopscha je
treba popraviti marsikatero napačno naziranje prejšnjih raziskovavcev starejše socialne in agrarne zgodovine alpskih Slovencev; tu imamo dokaz, da se le z obširno znanstveno uporabo vseh mogočih virov da priti do stalnih zaključkov." (Istotam, str. 379.)
Iz gornje razprave lahko raz-vidimo, da je Mal že leta 1909 obsodil Peisker-Levčevo teorijo o dvoslojnosti slovenskega naroda (ki naj bi bila posledica turkotatarskega suženjstva, kar pa ne omenja) ter s tem zavrnil, da bi bili župani potomci turkotatarov, kmetje-podložniki pa njihovi slovanski sužnji. Mal se postavi na stališče, da so bili Slovenci že poljedelci, ki so se pa istočasno tudi pečali z živinorejo, ko so se naselili na današnjem ozemlju. Naselili pa so se stalno, to se pravi, da se niso premikali iz kraja v kraj kot nomadi. O družinski zadrugi, ki je igrala tako veliko vlogo pri južnih Slovanih, pravi, da je bila razvita tudi pri Slovencih, vendar pristavlja, da moramo biti previdni, ko tolmačimo latinsko pisane vire o tem.
/v
S. D. t ~
DRAGA 1980
2e petnajstič se je uspešno zaključil simpozij na Občinah v okolici Trsta, ki je poznan naši javnosti pod imenom Draga.
Na tiskovni konferenci, ki jo je vodil Sergij Pahor (29 avgusta) so predstavili letošnje predavatelje in sicer:
Tržaški škof Bellomi, Gd. Mario Maver, od radia Trst A
Dr. F. Perko, prof teologije v Ljubljani.
Skof Bellomi ni bil prisoten na konferenci, pač pa sta oba slovenska predavatelja podala kratko temo svojih predavanj.
V debati je g. V. Levstik, hotelier iz Rima, nakazal na prevelik povdarek na verska, filozofska predavanja in priporočal za v bodoče predavanje o gospodarskem stanju doma.
Dr. P. Urbane pa je povdaril pomanjkanje sodelovanja izseljencev tako predavateljev kot poslušalcev. Društvo slovenskih izobražencev, ki organizira Drago ne pošilja vabila, izseljencem in ne vabi sposobnih predavateljev v sorazmerju z zamejci in centralno Slovenijo. V tem svojem stališču je društvo celo šlo tako daleč, da so izjavili, da Draga ni tribuna za ekstremiste slovenske emigracije . Debater je pribil, da so take iz-
jave floskule in prazne fraze, ako se pač Draga misli držati odprtosti in pluralizma. Pozval je organizatorje, naj se odločijo voditi bodočo Drago kot nekak simbol slovenskega parlamenta in ne kot klub prijateljev SRS.
V soboto 30. aug. je tržaški škof Bellomi predaval o temi: Vera in kultura za svobodnega človeka. Osnovna teza predavanja je bila, da je upanje v končni analizi vezano na vero. Ateist se prej ali slej v enem ali drugem momentu nujno preda obupu. Človek teži k svobodi kot svoji najvišji dobrini in takorekoč nagonsko reagira proti vsemu, kar mu to svobodo omejuje ali celo uničuje. Nikdar v zgodovini človeštva ni bil čut za svobodo tako ostro razvit, in glej, prav danes se utrjujejo nove oblike socialne in psihične zasužnjenosti. Skof je v svojem predavanju in v debati potrdil narodnostno in socialno odprtost cerkve. Ob predavanju se je bilo vredno zamisliti, koliko bolj svetla, odkrita, demokratska je pozicija cerkve danes in kakšna škoda, da ni bilo vedno tako v zgodovini.
Drugo predavanje je imel g. M. Maver v nedeljo in sicer Slovenstvo v svoji kulturno politični informaciji danes. (Kompliciran naslov za obrav-
navo slovenskega tiska iz perspektive politične usmerjenosti). Predavatelj je obravnaval samo tisk v treh perspektivah: v marksistični, katoliški in laično demokratski. Obdelal je tisk vseh treh Slovenij, matične, zamejske in izseljenske.
Domači laični tisk je predavatelj označil kot popolnoma prežet po marksizmu — Nekateri poskusi, ustanoviti kako bolj odprto revijo, se v matičnem prostoru ni obnesel. Tako doma kot drugod manjka med drugim tudi dobrih žur-nalistov. Kot izjemo je navedel dobre žurnaliste: B. Pogačnik iz Ljubljane, B. Pahor iz Trsta, C. Žebot v ZDA.
Koroški cerkvenim tiskom je omenil kot pristranski, ker sledi Ljubljani Med cerkvenim tiskom je omenil Družino, češ da je manj pogumna kot Glas concila iz Zagreba.
Med zamejskim tiskom je nakazal kot katoliški, narodni in odprt Katoliški Glas. Kot demokratsko odprto je bil označen tudi Zaliv (B. Pahor) kljub temu, da Zaliv dosledno odklanja članke slovenske opozicije v diaspori.
Dobro je bil označen Primorski dnevnik, edini zamejski dnevnik: podpira slovenske manjšinjske interese, v kolikor ne nasprotujejo interesom partije.
Izseljenski tisk je predavatelj slabo označil, n.pr. Ameriško
Domovino, da premalo piše o matičnih in zamejskih problemih. Nesmiselno pa je recimo označil Svobodno Slovenijo: "ima nerazčiščene odnose do medvojnih dogodkov".
Debata je bila živahna. Msgr. Orehar iz Buenos Airesa je opozoril na Duhovno življenje in Misijone, ki že dolga desetletja nadaljujeta tradicijo slovenskega verskega tiska, kar še posebej velja za Misijone, ki doma svoje-časno niso mogli izhajati.
Prof. Ivan Mrak, dramaturg, je povdaril, da je momentano v SRS pluralizem prisoten ter da je širina tiska taka "kot je še nismo poznali". Popolnoma v smislu Staneta Dolanca, da cerkev še nikoli v Sloveniji ni bila tako svobodna kot je danes.
G. Vinko Ošlak je dokaj ostro reagiral na Mrakovo izjavo, češ da je vse kontrolirano po Zlobcu in CK in njegovemu trustu. Dr. P. Urbane je interveniral v zadevi Ameriške domovine, češ da prinaša dosti o matični domovini in zamejstvu, da so izseljenski listi še kako navezani na poročanje o teh zadevah, drugače bi težko obdržali naročnike. Glede Svobodne Slovenije pa je pripomnil, da razčiščeni odnosi do medvojnih dogodkov pomenijo v primeru izseljencev zaslišanje na konzulatu
SFRJ pred obiskom
emigranta v domovino, in da' kaj takega pri Svobodni Sloveniji ne bomo zasledili. Razčiščeni odnosi pa pomenijo tudi jasno in glasno stališče, česar pa pri tem časopisu gotovo ne manjka.
Predavatelj je sicer omenil, da ne bo mogel navesti vseh revij, vendar je tipično in na to je bil opozorjen, da ni omenil mogoče najbolj odprte revije v zamejstvu, ki jo izdaja prof. F. Jeza (Alternativa, Demokracija . . .).
Zadnje predavanje je imel dr. F. Perko o Slovenski cerkvi iz preteklosti v prihodnost.
Predavatelj je opisal razvoj cerkve na Slovenskem vse od naselitve. Nakazal je na tragično sovpadnost pokristjanjenja z izgubo samostojnosti. Narod je zgubil vse od takrat samozavest, ni bilo plemstva temveč samo kmetje, izbranci pa so se nujno zgubili v tujih kulturah. Cerkve je bila razcepljena med Salzburgom, Oglejem in madžarskim Prekmurjem. Podal je težke čase pod Turki in kmečke upore, pro-testantizem in reformacijo. Nakazal je mrki Janzenizem in baročno krščanstvo kot izraz veselja.
Ko se je med narodom začela buditi narodna zavest, so bili duhovniki edini, ki so bili na strani naroda. Iz teh zdravih korenin, ko je duhovnik moral biti narodni delavec, gospodarski svetovalec, ustanovitelj gospodarske samopomoči, pa je nujno sledil
škodljivi klerikalizem. Ko so se namreč pojavili laiki, ki bi mogli prevzeti v svoje roke slovensko javno in gospodarsko življenje, je marsikak duhovnik vztrajal na starem.
Medvojne dogodke je predavatelj označil: neposredno sodelovanje cerkve z domobranstvom je bilo za cerkev škodljivo, vendar cerkev subjektivno gledano ni izdala naroda.
Za današnje razmere je povedal, da je položaj cerkve sicer težak, ni pa nemogoč. Vernik je nedvomno državljan drugega razreda. Na papirju bi morala biti cerkev svobodna, v praksi pa vendarle naleti na nešteto diskriminacij. Duhovščino je predavatelj razdelil v dve skupini, v take, ki se prilagode družbi nekritično in v take, ki gledajo na družbo kritično in ta zadnja naj bi bila v večini. V debati se je prvi oglasil dr. V. Inzko, ki je govoril o sodelovanju obeh narodov na Koroškem v sinodi. Povdaril je tudi velike zasluge tudi za koroške katoličane, ki si jih je pridobil dr. G. Rožman med obema vojnama.
Zanimiva je bila izmenjava misli med V. Ošlakom, ki je iz-načil preganjanje v SRS kot rezultat Mongolo-komunizma in g. S. Spetičem, funkcionarjem KPI in zastopnikom "zmernega" euro-komunizma.
Kot dr. F. Rode sloječasno je tudi dr. Perko taktiziral, ko je govoril o pretirani škodi sloven-
skega klerikalizma. Partiji dajejo na ta način neke vrste moralne opravičilo za krvavo revolucijo in še specifično za preganjanje cerkve. Tudi je nedopustna taktika govoriti, da je povezanost cerkve z domobranstvom in "reakcijo" škodila. Ko se je pokojni dr. G. Rožman so-očil z umori, terorjem VOS in OP, ko ni bilo še sledu o kontra revoluciji, je moral spregovoriti ne glede na posledice.
Pij XII je napravil mnogo dobrega za Izraelce in druge žrtve nacizma in fašizma med zadnjo vojno, ni pa nikdar javno spregovoril in obsodil teh grozot: Posledica je bila, da je cerkev zgubila na prestižu za dobo dolgih 30 let. Ko gre za velike stvari, ko gre za važne moralne probleme, mora cerkev spregovoriti, pa četudi to pomeni v prvi fazi škodo in preganjanje cerkve.
Število udeležencev je bilo letos v Dragi enako kot druga leta. SRS seveda uradno ni bila prisotna, je pa bilo precej obiska iz Slovenije. Poročevalec radia Ljubljane je bil prisoten in se pritožil, da zgubi tri dni, potem pa je samo par vrstic v poročilih Prireditelji se trudijo na vse načine, da bi dobili blagoslov in udeležbo režima, da bi imeli malo lažje delo pridobiti predavatelje iz centralne Sloveni je. Vse seveda bob ob steno, ker režimu ne leži na srcu pluralizem in odprtost Drage v še tako omejeni obliki.
Dr. Peter Urbane
Slovenec sem!
(Nadaljevanje s /• strani)
tako je mati djala —
Gornji zemljevid navaja nad 1000 krajev s slovenskim življem na Koroškem. Zemljevid ima dvojezična imena. Mnogo teh krajev bi po členu 7. avstrijske državne
pogodbe moralo imeti dvojezične napise. Ko so avstrijske oblasti pred leti nekaj teh napisov dejansko postavile, so
SlOVCNMOJffMSK! AMCCDM SEZNAM K) KVAMANTM
Atai* A t>at«
tabnfak
Bat*
Bajdtie
Banja vat
B<»<a
B*ke
B*i|e*
Betovč*
3*tiak
B*sn»ce
B«ltn|a «M
8erovj*
BI It o v«
Bllnjovs
Bistrica
Bistrica
bisntca na znh Bistrica pri Ptitefku Bistrica v Rohj Blat*
Atschalas Abtel
Bebmak Faet
W«»dlsch
VeHech Vefiacf« Vetlech
ViOech lottegg
W*srali*n W*i»*«dof<
ludmeonsdorl F*tl*rsdorl F**«trltz Hbchfafctrttt Fetjmij an d*r GaH F*lstritr ob Bl**burg r*Htritr Im Roseruai Vorderterg Btatia
DOrrenmoos
Moot Moos
moos
Raunsch
Ladratscfl*n , iflflam
Oregniu
O/agotscftiucnacft
Oresch.tz
Dreiiacn
Dreufto~f*n
0rqnnq
5ro«*ndort
0riula3r
DroboiticA
Orjgantsaasn
Trdpoiecn
E^ersdort
3 11
q 8 Dvor nad Vrte
07
Ovor*e
, 8nc*ln* v
i ob Betk*m ,«x*ru
POrk
FSrolecn
3«r*nport
'arch*m
Wprciuiacn
ŽA/iacfi
3reumtz*n
rr»,lMCJl
?ehr*ndort
Reutn
Frenz*ndOrt Frenk*nterg
Wurdacn
•Vtrda
Egg an FaaK*r See Orpurato
A,jOvo™c C S Dv<"" C 15 oa
CJ
S?,;
87
C 11
bii *ainb*rt
910 I
3 2 p*iia|e 8 8 IGargonca 3 10 (Gljm*
C ' < Ičflotete
0 9 jlooasnica
8 2 liufti >*s
010 poc.ne C 7 |joi4ovo
310	3o'ovtce 0 8 ,>oiovica
311	&ore C 3 Gore - 2 5o re 311 3ore C 6 Gore* 3 1* Gore*
C 7 |3or*ča vas 3 1 * Sorenč« ciobor.e, J 3onč« f 3orč« 5 Sorič«
Duliacti 0u*H Hot Hol
<ran rttftoltn
Schwer» H6f *rn
Kem*n
Kem*nske gora Kener*
Keoie na Dravi Karov Kazez* Kezeze K*rpeci 9 10 KlanCa C 3 Kl*č« Klet* KIODC*
Kiope* Č13 Klopmj
KloJtrske gore £ 2 Kneža 012 Kn*lit* 312 Kotuna C IS *<*»• q »2 K°m*l, C7 Konatič* C10 Konov*c* A 10 Kopeni* Kopan)*
36
CA 07 C4 C 7 311 B? C11
CA C 3 C1
Kamnig Sl*in
St*in*rterg
jih nestrpni člani Heimatdiensta barbarsko odstranili, med tem ko se avstrijske oblasti niso ravno pretegnile, da bi napise zaščitile, ali poškodovane nadomestile.
en m c t
Ctgvaljt v«
fKr
-anorC. Catn«
Cai*.
'ainla vm
'tarč.
-ava
ZiBlš! >Uxa
CilMft »abc!« Ci.011.
CrJLdo. ./»toau,
--govič.
Crtti
grad Crm grad
4JJ5
»cnacnontscn votscti
'ultschnig 31. Johann Hef*ndor» Tscnau
3r-*pitscnacft
jaisacn r*is*i5*rg
<*rscroort <*rscftdo rt JCfr*sial
rscr>*rt>*'g 3ctrv/arr*ndort M*ofl*n»tedl Scfir-3rotrwald
0*P*r >i*scrnitz "*cn*lsb*rg l*nOor1 GdC*rsQor1 3i*x Aich TTch Dob*in 3ob*Tmtz JUcfl Aicfi an d*r Str«0*
310 012 C 13
3 8 Joritt SoriCa
joriJ« 5orič* ^13 !Son£» C 5 >or.t* iSontica
39 3ori£iCt 312 3or Jic« 0 7 3orinčt C 3 ,3or;nSICt ' 13 3orintit* -' 5ori*
9 8 lGon»
Gonut« 3 0 Gornia vas C? Oos*ine vas C 6 Gosmj* C U Sošba Sv*ia C 10 Gosoosv*two polt* Gosimia vas
r Goma vas
Č9 GovJ,t J:, Gozdič r, Greoaha vas
811 Gra08" f,, Graoii*
Grefi ^r*g», r • G'**")
Gr*b.njski klolt*r GrcDil* 113 Grobli* ? L SfpiC«
31? 37
Gruč«
Gruntlč* Gumliit*
Gumno
Guno*rlka vas j J GurtiC*
69
J J Hadanjt* J ^ Heort y Halak ^ 'J Harn*r Hm*lte ^ ® Hodii* ;]°Hodn.na 3 10 Holb.C* 312 Hom C 12 Ho-no*rk
C 4 Homč«
010	Hom*c
312	Hom*IU
313	Hov t* J!5 Movif
Jf Hov,a v«
c S Hr8Kt
C" Hr*nov£* CJ* Hribi,* ^ l Hrovat* " Hooi grad
11	Hud. kraj Humooric rtumtt
a is Hum#c
•»Hum
8» ,
C?;
A13* limca 311
Fr*ud*nb«fg
Mater
Galliz!*n Ang*rsbicW Glamacn Siabatscftach
Giooasnit:
..•wC"*nnoiz
Gotzmg
j^iiscnacri waifp;:r
•v/oibit:
3*rg B*rg-
Horzacn
Wurz*r
Br*nnoort
Hao*ro*r5
Gcntscna^
GoMscnach
Gcnischach
Goritscnacn
GontJchach
Gontschach
Gorischacn
Gčrtscftacn
G6nscnech
Gč.^scMacr:
Gontsc^itz^n
Kr*uzbicn!
Gcritscnritz*n
Gonntscftach
Gor*nticnach
Gorintscfiacn
Gdriacr*.
Gbriach
GJJnac"
Ganus^
Oteroort
Gbss*isdort
Gansoort
Maria Saai
Zoilteio
Kbstondorf
Gutcndort
Goti*$Dick'
Kastu:
jPr*g*lhc<
Graocisdon
GreD*n
Graoiacr
Gr9l*nst*m
Heg*n*gg
Scmo8D*rg
G'ao*n*gg
Gredrut:
Graditschacr
Gfi<t*r.
Dterndorf
GrCDiacn
Grflbiacr
Koroitscn
Gruiscn*r
Kr*mschit2
Gufflifcn
Staimoitn
Guno*rsoorf
Gurtsc^nschach
CA	Koorivna
C3	Kopr.vne
	Koran
	Koren
C 11	Korpič*
313	Korie
	Kosorlog
	Kosten te
311	Kot
	Kot
	Kot
C10 JCo,ar)i	
C11	<01 mara ves
C 9	Kovlč*
010	Koz,*
C3	Kož*ntevre
	Kresnice
C12	Krive Vrbe
C 2	Krnice
C 10	Krnski gred
B«	Krotje ves
A 13	Krotit*
C 7	Krotne ves
C9	KrSne ves
C 7	Kr*,enc«
B1C	Kriltotov gred
C 11	Kriltotove gore
D '2	Kuni«
bi:	Kurlič«
A13	
CA	
C 8	Letenč«
B 6	Leooi
C10	tečni br*g
C 11	Lencove
B 11	Lenče ves
012	Leze
C 2	L*č,a gore
09	L*čne
B 9	l«c
C'9	Ledin«.
B10	i«Oince
B«	L*merie ves
9 10 C 7
C3 C 7
BI!
t*oa vas L*o*ne L*s:nic L*t« •L*ti«
L*tinia L*iO« B14 Litelit* C'12 Litia vas A11 Lit*« B 10 LiftSOii* B 10 Limarc« B 2 limarč«
Lirr>D*rt<a gore Loe Lice
uoe nad Vrbe
31C 3 13 B 8 3
: 12
UDIC*
lipic* Čil Lip j* C11 -ijpb« Olj- Lipova Bi; Ljutelj 3 e LoC"* C1C Lo€* r «t LOČ« 31J Loč« B 'l LOČ«
B 1Q LOČ* nad Baikim ,*z*rorr
A 10 -LOČilO r,. LOC
B13
S •«• Loge vas C v, Loka B 6 Lo*a B 10 Lorr B 12 Lovank« Luci,e Luil*
Kaoo*l an d*r Drau Kari Edllng Edling IC*rt>«c* Giantscrtacn Ki*iscnach Gi*iscftacr. 'P*rw*n P*nk Kloo*m Klost*ro*rg Grat*nbacn Knasw*g Gotscnuc«*n Kocking Kbmm*l Kantnig Gonow*u Kop*.n Kr*utn krooivna ' Koor*in Sonns*it« Wurz*n Wurz*npafl Korb Trdg*m Grat*nau
KOst*np*rg
Wlnkl Wlnk*l Wink*l Koschuta
K6nmann«dort
lukowitz
Kossiach
Kirsch*ntb*u*r
KraBnitz
Krump*ndorl
Karnitz*n
Kampurg
Kron*ndor1
Gratcnitz
Kroti*ndor(
Hristtndor'
Kr*,anzacr
Scnioft Rair
Cnristofterg
Kucnling
Gurlitscr
Lap»*ntscnacr.
Lavamund
Hung*rram
ianz*naorf
Lenz*noor
Lees
L'ns*no*rc Lms*naon bi
LadtnAcr
i*a*nnz*r
limm*rsoori
Schonoo^
L*po*r.
Lasj*!"
L*ssacr
Nasiac-
t«itenstati*r.
L*isoacr
IPitjing
l*ibsdori
L*ipnit:
ncnooir
(ritzcndor
nmmersacr
Limo*rc
Lmd " •
Lmc
Lino ob veioer
Liooitzoacr
Lioizacr.
Lm-
Laipiacn
Lioc*noor<
Loibioad
Lobmc
Laiscnacr
Latscftacn
Latschacn
Latscriecn
Latscnacn ob d*' Faekerc*«
Xar:
Au*"
B 7
C11 C 11 B 13 D 9 B 7 C 3 C13 C 9 C11 C 6 B 13 C 8
bi: C 12 B 13 A 12 B 6 D 10 C12 C14 C 7 ' C13 D 6 C 9 E 10 D12 B 7 05, B 12 E11 C 2 B 7 C7 012 013 E10 C9 C 8 C10 09 B 13 B 9 C S B 9 C 7 C 6 C 9 C12 C11 610 Bil B 10
Moičcnica Mo*b*o Mrzia voda MuSkave
Na Doorovi Na Dravi Na Dravi Nad Dravo Naorom Nag*lč« Na Gori
Na Gori Naooi« Na soi Na Hovcah N*2ke Niča vas Nizal* ^flOIflfl.
Nogradi Nonča vas
Novo Brdo ob BaSk*rr
i*z*rw Nove vas Nova vas
Obič*
Obirsko
Obrit*
Ocman,a vas OlCj* Olii« Oit*vnica
Or*S*
Or*Sov*c
Orliče ves
Oso,«
Osoinice
Ostrovice
Otmen,*
Otok
Oto*
Otrovca
Ovčsno Ovčjek Ovčje vas
Mor Peprač«
315 B 11 C12 B 11 B 7 B 11 Cll B14 C10 C 6 C10 Bil 012 Cr D7
cil ' C13
:ic
B 13 C 7 B 13
C 6
Augsdor'
Lak
Laer
Lomsatt*i GaPi*rr S:, tuzia Luscnet
Hedemc	B J			
Hedersdort	CI			
Hen*gg	89	Meče	Metscnecr	08
Ehm*gg Schlofi	B 13	Meoretrer.	T*rtrerr	C 9
Hombliscr	010	Magare.	Meg*r*gg	B c
K*utscnect	C 8	Mainna Gorice	Am*isbich.	B 0
Kenin	07	Matrobnik	Met*mtgg	C«
Tecn*lw*g	ce	Maie gor-	Ki*.no«rc	C"
Kulm	812	Maia gore	Gr Kl*ino*rg	c e
Honenp*rg*n	B 11	Meie ves	Kt*inoo'*	c 12
Homitzterg	C12	Mete ves	Kiemdbrt	A 13
Kauntz	A 13	Meia ves	Kiemoort :	C 11
Hom*i,iscftech	012	Meie ves pri SkoctienL	K.einogrr	C12
Keltschecn	CA	. Meičeoe	Kiemzaoier	ci:
Aich	C 9 C10 CA	Meie CeDt	Zaotencc"	cv
Ptett*ndort		Meie DjekSe	Kleino.e«	BI-
Kretsenecr		Meie Gonče	KI Gbrtscnecr.	BIČ
Kr*nob.tsch	B 12	■ Meienc«	Meli*n.tz*r.	D:
Kr*ublech	C 3			
Krobethen	811	*" •••• Un''		
Feuertterg	C 13	Meli S: Vid	K!. St. V*it	A 11
BOscnort	A 12	Meto sedto	Ki*insette!	CA
Hoit*flburg	09	Meioič«	Meliestic	CA
Humtschecti	813	Merne ne Zilii	Mene Geil	CA
H*ilig*ngreb	C 14	Meroi«	Merolle	30
Hum	811	Meoporovn.ee	Unt*rt*rleeh	00
		M*gor>e	Migonech	C 9
		Megver,e	Meoi*rr.	04
C11 C 7 C13 811 0» i C7 010 Cilj
ž: i«1
B 8
C9
Inger,* Ivovj*
Jadovc*
Jaklm
3*rii*
)*z*mica )*z* mice }*z*rski vrti
Thon
Jakltr
)*rl«ct»ch
S**tech
&**b*ch
S«*terg Sen« i
M* l* C 15 M*lvič* C10 M*nove C 9 Miklevč*vo C 9 Mi|*lt* - MiJIj* ,
Miiner*
09
Mlinč*
C 9 B 12 E11
D11 Mlinski graP*r •Mot.dio Motuie Moormie vas Monlit« Mokri}* Mosberk B 10 Most« D e Mosi*c B 9 Mostii
M*iiecn M*liw*g Mittl*rn Mikiauznof Micn*lno<*r , ... Aooamisch:
... .fta^-i««-
Mulln*rn Mulln*rn Muhigrao*r, Matschi*d Motscnule Mod*rndort Mdcbhng MOknecn Moosb*rg Brugg
Mostltz Brucki
3iradi2 .'anovča 9iz*r,* •P*c*ij 3*c*l|
3*e*
•°*tnica 3*račiia 'ereva
?*s t*
?;nia vas 3iskrč* °lantna "ania Pleiilč*
Piezmca =l««*rica
3l9«iJČ9 3|*llv*C C 9 t"ib*r« BI« , ^coraž* B i1 33cbr*g B1C . -oobr*g C 6 , =od*n C 2 Podgora 'odgora 3odgore 3odgora "oagorj* 'odgorj* 'oageri* t 'oegorsk* 3ut* I?oograd [-'oagraa 'ocgraa
9odj*ro*rk ' 'caiuna ?ockenia vas =cakloSt*r °ookrai 3-:dkrai 3co Kraimkom 'odkr>n| 3oakrnos ^oaiibič
'30 LiOO
3oalioo i .'od Upo Pod Lioo Pocljubvi 3odnar 3odob|* 3od ?*co 3odooij* 3odravij* °odroica 3odt:bin, 3odturi* 3oa v*trovom 3og*rč* 3okinj* "ckianč* 'oicrč* •3ckr'č* 30'«na l Poljana iPonana
3Ofi*
i3on:kva 3or*t* 3or*t* 3or*t* 3or*oja °osov 3osraio 3otoč* :3otoč* 3otok Potok Potok Potok Potok 5 12 potok C 3" Potok Pr*bl|* Pr*d*i Pr*kop Pr*s*ke Pribne ves Prič.t« Pn Dravi Pri llču Pri )*čm*nij IPri Kabonu Krajcarju
C 9 1 01C J
C12 j
e u ci
c 2
C2 CJ3
Bi
810. C 5 C11 B 12 B 3 BU CI C11 C 12 C10
Moscn*nitz*n Moosburg kait*nbrunn Moschkau
Min*wald St Niklas Drau
Ob d*r Drau Nad ram Nag*itschach
Ruo*ntp*rg
Nempoiacn
Scnm*iznutt*
M*usb*rg
N*scnite
Eix*noort
Ni*s*iacn
W»ingan*n
W«ino*ro
Pn*rš3orf
N*u*gg am Faak*r s**
N*udort N*udort
Obitschach
Ebriach
Abriacri
Munz*ndort
Eriacn
Enech
Oscn*nitz*n
Nu0B*rg
N*ss*ndorf
Arlsdort
Ossiacti
Zwarug*rb*rg
Hocnost*rwit2
Ottmenacn
Maria Wbrth
Ottosch
Otrouze
Outscn*ne
Eiblhof
Scnopf*ndori
Pave
Ferr*ndort
3sraai*s
Port*ndorf
PaBriach
3itz«istan*n
PSlziing
P^ckau
3etSCTnitz*n
39ratscnitz*n
Perau
H-jndsdort
Sand
■ilb*rsdort 3'$k*rtscnacn
AiD*n
SuO*nb*rg
3lascniscn*n
3lasnitz*n
3!*scfi*rtt*n
Tran*n
3loscn*no*rg
?!eiburg
Bub*rsoort
'Jnt*rrain
Unt*rratn
3od«nnot
Jnt*rb*rg*n
Jnt*ro*rg*n
.'nt*rb*rg
'-"it*rterg«n
Pogdriacb
Mana El*nd
L'it*rb*rg*n
Grputh
P_'.:greo
?ott*r.st*in
-b*rburg
3ucraim
St. <atfir*m
'aunst*in
<Vild*nst*tn
AmoiasMin
erterort
>nt*rort
<:ain*gg
«nt*rKrain
Gurnitz
jn:«rlibitscn
Lino
'.!nd*n
Unt*riira*n
Jnt.:*r) i.ind*n
' Unt*rloibl 3cd*noau*r 3*rnecn <cor*in P*tz*n 3oooicfil :oo*nacn ?os*nbacn ":.'f«n N*unjgi
Vnt.f*r| r*d*raun
3og*rschitz*n
39k*tn
3cgiantscracn 3ogg*rsdon ?0k*ritsct> 3oi*na 'člland Polana s*ld °*nic
=črtsc.iacn
P-Jnscnacn
°«nscnacfi
3or*aia
3ossau
Srsilacri
3otscnacn
3acn
3acn
Bacr V Bacr, Am Been Bach 9ecn Bacr Pr*l.«bi Drt*d! <r*ggee Pr*ss*gg*r. prlo*isoort Priischltz Dreug*g*no IMitschhbh* <••10 v*n*dig Kebonnof kreuz*rg*g*nd Munigraoer Um*rschloBb*rg Ruoog*g*nd
D 8 B 8
B 12 C 8
Dn s*dmih stud*ncir
Pri So*ku Pri Trojarju Prooo
CA CA
C1« Ca
CA C 9
Prod
Prosinčlč« Prosoviče Prtič« ^' Psinia ves B12 Pudat ^? Punorr
S p"
w c Puitnca C 8
C 2 »ačič« C 9 Rečie ves B 1( Radiie B 9 Reome va; B 11 Rakoie C 3 Rakovnik C 9 Removče vas Remiis«! Rai*nče Bevt Revna Revn* Revn* Rovrt* Ravne C1C Razmce D 11 RazDOl)«
C 11 R*D*rca C 11 Reke 3 11 R*mt*nik A 12 Pene B12 Recite B 9 R*piie B1C Resnic Bil Ribič« B 7 Ripmce C10 Riontca A 11 Ribnice B 10 Ricinta C 8 Ritka vas C 7 Rinaria ves Rikerie ves 0A Rikar,a ves B 11 Rin*k B 10 Rinkoi« RiSb*rk Riev*c B 8 ROD«! C 8 Ročice CA Ro°e 3 tO Rogarje vas 3 2 !
3 9 ' RotiSče ^ 111 Rotmeme ves C S *ove CA ?ož*r
Rožna ves >- A 5uae 312 Rutte!
C 7 C 3 C11
Rut Rut Rut* Rut* Rut* Rut* Rut* Rut* Rut*
c ■ ■ Rul*
310
313 Sedlo 313| Sekire £3 Sekolč« S*l*
C12,S*.*
3 13	Sei* Fere
313	S*io
S t	S*lo
27	Seio
311	Selo ?!	S*lc
S*mtsiovč*
C*0
S*nčni greten Ž.2 S*nčni krej
011
S«mr*č*
S*D*C Serei«
Sin« Ci Sinče ves ^ 12 Skočidol 0'3 Skooer 3 5 Skovč* C "1 Skril,« C10 Siov*n,«
c:sc
05 C 3 38 312
015
37 I

311 310 0 '2 33 03
C13 33
Siov*n;e gora Slov*n,i Piajoerr Sm*rče Smerif*
Smeravčič« S^oičiie Smei,* Soore2*ve Sopotnice Sotmce Sovč«
So.(odn.ie) Bistrice 1 SD.fodn,«) Bietc
So.(oon,*) Borovli« ' So.(odnji) Breg
Sp.(odn,o) Buhi,e ' So.foon,*) Dob,* So.(odn,*) Dobi« i So (oanie) Dote So.(oon,*) Doi« SDOdn,« Glin,« So.todn,*) Gorič« So.(oon,*) Gorič« So.(odnie) Gor,* Sp.(odn,*) Gone So.todnj*) Humt* , So.(odn,e) )*z*rc*
So.toonje) Kn*2a , Spodnii Kraji Sp.(oonie) Krčem* So.(oonie) Libuč* Spodnie Medgorje J Sp.(odnji) Poograd I Sp.foanji) Podlež , SD.(odnje) Rute (•So.(oon,e) Škofljica i Sp.(odn,*) T*nenč* 1 So.fooni*) TruJn,* SDOOnia vas »ls, Sp.(odnje) v*sce So.(odnie) Vasce So.fodn,*, Viner* Sp.iodnj*) Vogltč* *o iodn,e) Vreta So (oan,*i 2amen,e Sr.(*On,*) Blato Srč*
Sr*dnji Kot B12 Sr*dnie ves Sreie Sreje Sr*,*
39 Ci 315 C 3 C 3 1 C 7 B 7 08 C 9
C 9 C1C B 8 B 2
C12 ' B 8 B14
DA B 11
Si*b*nbrunn
Gr*if*nf*is
Schlofl Iali*nst*tn
Probo.i
Senc
Prostntscnech
Prossovvitscn
P*rtitscnecr
Hunasdor4
Puaec
Buchnetrr
Puioitscr
Pustrit:
Retschitscnech
Retz*ndorf
Radsoerg
Reo*noor-
Rekoliecr.
Kaicounig
Remm*rsdort
ScnioC Frank*nst*in
Retnitz
Rauccn
Reur.e
Raun
Etenteid
Eo*nf*ld
Raunech
Ratz«n*gg
W*gscn*ioe
R*cho*rg
Muhlbecr
R*msch*ntg
Rennw*g
R*oiacr
R*oiecr
Ressmc
Ob l*r) Ftscnerr
Reilnu:
Unt (*r) Fucn*rr.
R*itnttz
Ritzing
Rcisoor:
R*icn*rsoor1
Ri*g*rsdorf
Ruck*rsoor1
R*in*gg
Rinkoiacr
Risctiterc
R*eu:
Rotescr
Rotschitz*r.
Rooe
»•ig^rsdor^
Oberschut:
Roth*i:
Rcttmennsoor
Roec-
Rosegc
Rosenoor?
Ruder
Ruhstett
Kr*utn
Reutn
H*rmsb*rg Gr*utn
Greutn b*i Dropoiecn Barentel
Kr*uir. Berg
Ruttech Runach
GroOsattei Sekirr Sekuii Sielech
Ob.(*r) Si*iacr
Zeli Pterr*
Seia
Zeli
Z*ll
S**l
Seeiech
St. Lembrecnt
S*m*nng
Schinz*ngreb*n
Schettenb*rg
Trut1*noor<
Sere 1
Sinech
Kuhnsdort
Gottestei
Sakooamig
kunw*g
Gr*i!llz
Sloveniach
Windischo*rg
Wmoiscn Bl*ib*rg
E"nm*rsdorl
Siemeritscn
Emmeraor*
Scnmoizing
Kroneo*tn
Zeores
S-DOtnitza
Settnitz
Seitscnecn
Unt*rt*istritz
Unt.(*r) Moos
Unt*rt*riecr
Unt*rrem
Unt.(*r) Wuctil
Jnt*reichweld
Unt.(*r) Aich
Uni*rd*lldcn
Unt*rt6ll*rri Untergieinech Unt.**r) Goritscnach Unt (*r) Goritschitt*n Um (*r) Gdnecfi Unt.(*r, Goriech Unt (*r) Guntschech Unt*r,*s*rz Unt*rgret*npech Unt*rkre,ech Unt.(*r) Gr*utschact! Unt.(*r) Loibocn Unt*rmi*g*r Unt*rpurg Untarpudiecti Unt*rgr*uth Skoflitz*r
Unt.(*r) T*chanting Ni*d*rtrix»n Untepnitterdort Nt*d*rddrfi Ni*d*rdbrti Unt*rnerrach Unt*rwinki*m Uni*rtn6r! Jnt*rsemm*|$port Mitt.(*r, Moos Sertschecn M'ti*rwink*l Ob*rmitt*rdort Srajecn Re,ecn Sr*,ach
Mitt.(*r) Trtx*n
Stare ves Stera ves Sterč* Sten dvor Stari Gred Stegne ves Stooce Streie vas Štren,e Strenčič* Streie ves c, SireMiSte :;5 Strtglj* A15 strmec Strtn*c Strone ves Struge Strugarji Suha Suhe Suhe Suhe Suhe
Sv.(*te) Agate 71» Svem*n* goric* Svarn* Sv*t* Sveine ves Sveto m*sto Svinte ves Sv.(«t) Tomai
05
cic ;
B12 C12 ; c 11
B 8
CA C9 08
C12
C. 7
B13
B1C C12 05
bi: A13 B12 811 CA
C 7 . 87 B 7
Schult*maort
Aitho<*n
Att1ink*n«i*m
Stobitzen Hon*nthum Str*in
Strentsdiitsctiech
Sctir*ck*ndort
Strescriin
Strbgiecn
Kretnterg
St*mb*rg
TreundOrt
Streu
Struge rjach Zuct>*fl Suhe Zauch*n Zeuch*r N*uheus St. A
D 12 Umbar
8 13 ..
C11 veonie ves ^ .. Veprnj« vas vec*ma ves Verpie ves Varpovt* Vesie ves vasna ves Vate ves Vevč,e ves C9 Va»*nb*rk Br Vei*nl«
v*čne vas B 7 v*ltic* Gorič« V*hke vas v*iike ves V*llKOVPC v*iinie ves v*mo*rk v* rove« v*seve
DA B 9 C S C 4 D 8
cio:
C13
B 8
C 9 012 C 7 £12 B 8 B 10 C 13 D 9 C10 C 8 C10 B13
C 12 A 1* C 13 014 C 9 011 C 0 C 8 B1C C 5 A1C B1C
C 7 B 10
teioa
S t. Ana St. Anorež
St. Ilj
Sen: 3ekob St. Jekob St. )ekob St. 3en{
St ]en2 v Rožu
St. 3*m*j St. Job Šentjur St. Jurij St. Turi; St. 3urii r St. Kendolt St Kolmen St. Lempr*t St. L*nert St. L*nen
St L*nen pri »*dm»h
studancih S t. Lor*nc St. Lovr»nc St. Lovrcnc St. Marttr S*nte Nele St. Otbei* St Pav*i St P*l*r St. P*l*r
li
Scmetten Su*uchech W*iz*isdori Hetlig*nstedt Zinsdo rt St. Thomas
Schaide Tscr»*dr«m St. Anne St Andre St. Egyo*n S t. Jekob St. Jakob St. Jekob Si Jonann
St. Jobarm im ftosantel
St. Bariime
St. Joo
St. Georgen
St Georgen
St. G*o»g*n
St G*org*n am W*in*p*rg*
St Gendofi
St. Kollmarm
St. Lampr*ctit
St. L*onftard
St Leonnerd
St. Uonherd tel Si«P«nPninn
St. Lor*m*n St Lor*nz*n St. Lor*nz*n St. Merim St. Agn*: St. Osweld St. Paul St. P*t*r St. P*t*r
08 B2
C 4 CB 012 B14 v«« QA
g T1 Vetrini 0 7 V*»rov 0 8 Vioenče
0	9 Viore ves D14 Vijesc«
Bio ttcsr*
B10 v,naf* nt* Vim,e vas Vtrnia vas v jevntk razvaitne ViSn,e gore votlče vodovntce vogiiče vogiič* vogi.če vogi,« Vogn* vogi^
Voijavce Voimet vorontce VovPre
1	Vovprsite gore
811 Vožf»« ! I vrenjtce e 1 Vrbe ob iczeru Vr*s* Vr*z*
D10 , C 9 C 8
A 14 ,
07 B 10 , B13 , C 7 09 B 8 05
B10 , B 11 C9
C 5
Weteisdort Bioaeroon Wetz*isdort
Amper"
Arnoorf
Less*ndo^
lessanoc4
Att*naor'
Weit*nocn
Wais*no*rg
F*scttnig
Wac**nport
Gr Gdrrscnecr
Mtcn*idor'
Lengdor'
VOlk*rm«rkt
w*it*rsdort
Wemo*rg
'/»•routzacn
N*use8
Dbrt:
vvestetac r Vtcinng
Witt*ntg
Wt*o*rndort
Wigasnin
W*mzi*r
Urmereo
w.ntscnacr. G*i*rsaort Et*rsaort
Ruin* W*tft*n*gg
^*iQ*n*gg*ro*rg
Wetscnmg
Wend*litz*r
Winki*rr
Wtnki*m
Winkl*rn
Wtnki*m
KOPIOC"
Kohloort
8og*nt*ic
Rimc*nterg
W0lfntu
Admunc
B 12 B10 B 13 C? B 12 08 C3 C 7 C10
C 8
C 3
04
CA 08 CIO C11 C13 013
CA C 0 B 6
012 B 12 01C D 8. B1C CIC 011 C12 C 7 C 3 B 2 C14 CH CA D 8
c 1:
CA B 7 C 3 B 7
01! 36
D©
C 3 CIO
B10 C 8
C13 C 7 C 5 CH CA B 12 C 8 C 9 010 C 7
Si Pet*r ne Velinjeh
St Primof St. Primož St. Reoegunde St. Rup*rt St. St*ten St St*ten S:. Urh St. Urt: St. Vid St vid Skocijer Skoči len Skofič*
Skofji dvor
Skrbine
Skrbinj
Skr,en*c
Smerj*te
Smer,*te
Smeritte
Smeri*te
Smericte
S*nerr*t
Smerike Rut*
Smenen
S-nerten
Smartir.
Smemn
Smerttr.
Smih*l
Srnine:
Smtn*'
Smthel nad Krko
Smih*lske gore
SmikievI
Smiklev!
Smono-
Soetsrier
S t asove
Stauf
Sl*b*n
St*ten
Stih
Str*ounc,i Striholč«
St P*t*r
St. P*t*r am Weli*rBterg
Si Pnmus
St. Pnmus
St. Red*gund
St. Rupr*cnt
St. Stcten and ter Geii
St. 5t*ter
St. Utrich
St. Ulricft em Jonannsarterg
St. V*it en ter Glen
St. V*it
Kenzieniterg
St. Kenzien
Scni*«llng
Pisch*idort
Skerbin
Hornstein
Skorianmot
St Margar*m*fi
St Merger*th*r.
St Merger*th*n
St. Margar*th*r
St Margerttten
St. Merx*r
Berg ob St. Martin
St. Martin
St. Merim
St. Menm
St Martir
St. Menm
St. Micne*i an Zoll(*la St. Micne*< St. Micne*'
St. Micne«l 00 o*r Gurk Micne*t*fterg St Nikole St Nikoie:
A 10 C10 C 7 B 13 D 8 A 13 C 14
C10 C12 B 15 DA B 11 C 5 B 12 B 14 08 01' C12 C 7 04 C 12 C 13 C 12 D10 B 13 C 7
T*l*č«
T*l*nb*rk
T*sm,e ves
l*lin,e
Tibič*
Tibmie vas
Tigri*
Tinoie
Tim*mce
Tint«
Tin,sko pol,«
Tmara vas
Tolst, vrti
Toohce
ToDorj«
*ot«ove
Trab*nč«
Treo*nč«
Treo*sm,*
Trete
JSnc«
iroenič«
Tronia ves
Tr*otn,e
ireoinje
Tr*Dlie lr*i.če
Trg
Tm,e ves Trme Trnovuc irovavsre ves Trp*ce Tudreič* Tuce 'určlje Tum
feternior. Siosseu Stelihoten S; Sieten St. S:*ten Sorg*noort '.Vill*rsOPrt Geit*rsdor1
Toitscftecr.
Tbiierterg
T*ss*noort
Tbschmg
Tibits^
Lcinsdort
Tigrmg
Tiho,a
Tim*nitZ
Temach
Temecn*rt*id
Emm*rsoon
GroOenegg
vvarmoed Villacr
Tbonecr
1oscn*no'
Treb*nig
Tretenig
TreO*sing
Tretter.
Trsunig
Turoemtsch
Hort*noort
Tr*«l*r
T r*tt*r.
Tn*biecn
DrOSClitz
F*ldklrcter.
T*mdort
Domecr
lenecr
Tr*tf*isdorf Teroetzen Tuocrscmtz Tutzecr Turk*i Thum
vrne vas . 'Vuoma! kuteie ZabieTe Zabrge Zaout« 2abu(ov,e
Zadoi£,
Žajzart C ll^Jflfiliit B 13-agorič« B 9 Zagorje CiSagor,e S i^Eagorie B 12M0ori* C 3 Zagrad B 1 rZagrad C 9 ienom*c A 12Zekeirt*n A lOfcekemen CllZelitič C A Zamir C i:2aolazmca C 8 Zeoiuže B nfcapuž* CHKasmoj* B 9 Eevrh C1 ?tevoz* C 8 fedihovo C 6 ZeduSka ves D102*t*n*k BirZgtom,*) Blato Cl4Zg.(om^) Borovi,* B l2^g.(omji) Breg B l2Zg.(om,e) Buhl,a C7 Zg.(om,e) DoPte B 8 Zg (omje) Djjljj* BliZgtom,*) Dol* B irZg.tom,*) Sole B 1IZg(omt*) Gorič* A lOlZg.(omje) Gorič* C 1J|Zg.(om,e) Gor,e Bl3|g.(om^) Humč« B r.kg.(omj«) J*z*rc* A i:7gomji Kot CC Zgornji Kraji B l4jg (om,'*i Krčenj* B' Zg.lom,*) Libuč* A 4 Zgornj* Medgorje ^ 4 2g.(omji) podlež b 7 Zg-(om^) Rut« CA 2gtom,e) Škofljice C 13 Zg.(om,e) Tehenč* C13 Zg.fom,*) Truini* a 10 Zg (om,e) ves B12 Zg.fomje) v*«ce Zg (ornie) V*sce Zg.iom«) Viner* B 10 2g.(om,*) Vogllč* B 12 Zg (omie) Vrat« b; Ziljice 5 7 Zimislev B g Zobne* C 9 Zv*nice BB .Zvirč* D12 Zvirč* g lo Zvonme
8 Itabič* 3 1- Zaomca C 7 2ea& A 13 Zelem C 5 Zemenje B 6 Zevfte ves Ci Zdinje ves B t 2dovlje 3 1 2*l*zne Kaple C 9 Železnica D 10 2*linj* B 5 2*luč* C 6 2*n*k B 10 2ihpo(j* C* Zlhoolj* Be 2il*j ClC2lngence B * 2irovnice AS 2ltare ves 3 5 2itiče D e 2l*bn,* B" 2motite
B10 Zooreče A 17 2r*b.č* B 8 Zr*t*e C10 2u2elč* v C A 2u2elt« b10 2v«o*k
OterpudlacP
Otergreuth
oiSCTCtterg
Ob.(*r, T*cnemmg
Oo <*'; Trjx*r
Oteroor!
Oteroftrfl
Oterddrt:
Oternerrecr
Oterwmkt*m
OterthPn
Geilitz
Simttlfiu
Afrttz
Bicnlhol
W.rtsch«^
Wmscnech
Scnwan*tn
crosctendort
Bod*ntai
Seeg
S*it*nteim
Obersemmeisdort
Seicnendort
S*id*ndort
S*idoiecn
eis*nkeoD*l
Scn*l*snttz
Si Frenzisc:
S*lkacn
Sonn*gg
S*igbtchi
Mene Rair.
Sill*oruck«
S.ngerberg
Wass*mot*n
Sirt*rsdorf
Sittich
Scni*p*n
S.gmontitsai
Sciontscn Stuttam Eoentnai Sussewitscri S-jseftscr Scnwao*gg
B 10 B 7
8 10 3* B IZ 89 B 12 B 9 C13 B1C C 2 C 7 BIJ 08 CA C10 C! D1C
C9
C 14 012 C 7 B 12
C 9
B1C Bil BII B1! C1 812 b e
B9
81C
Bil
Seisserecr
Agontšcftach
Goritscnacr
Ob ter) Goneč*
Seeg*'
Saeg*r
Segeroerg
Zagrec
Sagred
Acnomttz
Sieir, Bergst*tn Himeriibitsch Meuern
Biesnitz*np*rg
Pflug*m
Haag
Kosesmojacr"
Mmt*rg-jpt
Sebosecr
Ob*rlins*np*rg
jutendort
Schlofl Htrscteneu
Ob (*r) Moos
Co*rt*rlech
Oterrein
Ob.-en Wuch'
Ctereicnvvaid
Ob (*r> Aicft
Oberoetiecn
Ob*rtbll*rn
Ob f*r) Gorittcnach
Ob (*r) GoritsctiiO*n
Ob.(*r) Gdnech
Ob C) Guntscnecr
Gberi«s*rz
Ob*rwink*l
Oterkraiech
15b.(*r) Greutschecr
Ob<*') Loioecr.
0ovt,e va«	*0DO*'sdort	B10^os *	Brugg	C2 ml.nth	Mun.greo.r	C1if'*'*	»a,ecn	C7 Tuc«	Tutzecr	C10 2uia!t.	c M
OrabuneJ*	0?e6USiia»ad)	Cia^"*.	!d,.,n° __	08 "os,*c	Mos,,,2	C 8 Pr. Mostu	Unterschlo8berg	Sf*'»	Sre,ech	c 12 7urCI'8	CA ?S!	Sussew.tsch	B3
... ■	Kelvertenterg	P9 Most.e	BrjJCk;	aii-P-Ruol	Ruoog*g*nd	g.^ S'(*dn,*) TruSnj*	M.tu.r) Tr,x*n	B12Tufn	Thum	810 2^«	ScX"(25!gg	°5
'MMIMBIHIIIIIBIIIIIIIBIIIHmin!!!!!!!!!«!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!^,,,,,,,,,,,!,,,,
912 CI! Ali D12 A10 B10 - C10 010 D10 • 11 B10 6 13 C13 Ci C5 Bil Ci 812 CI C10 CJ ■ f A 10 C10
•	7 0» OB A 13 C K C10 114 D*
•	i: C 5
s::
6 7
CI
D'."
87
B« CA B 9
a:
C3 9.
Bl-
at
ci; biču 01: 01; ci bi: 31
ci: >?
C9
B1C 0» ci: 01:
38
Ci CS