PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26 novem bra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni • Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuli, od 18. septembra 1944 do 1 maja 1946 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izlla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski JL dnevnik U Montacchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 lin#) TTx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeie 20 Tet (0432) 731190 «,» •.?, -A*,4 > * 9 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 600 lir - Leto XL. št. 234 (11.957) Trst, torek, 2. oktobra 1984 Po izpovedih skesanega mafijskega bossa Tommasa Buscette Zadnji uspehi v boju proti mafiji še niso privedli do razkritja političnih povezav Odvzeli potni list nekdanjemu demokristjonskemu županu Cianciminu PALERMO - V vsej Italiji in v tistih tujih državah, kjer domnevajo, da bi se utegnili skrivati voditelji mafije, ki so se izognili obširni policijski operaciji v noči med pet- kom in soboto se nadaljuje preiskava. V okviru preiskave je palermsko sodstvo odvzelo potni list nekdanjemu županu mesta Vitu Cianciminu, ki je tudi prejel sporočilo o sodnem postopku v zvezi z zločinom združevanja v zločinske namene in združevanja v zločinske namene mafijskega tipa. Ciancimino, ki je viden predstavnik sicilske krščanske demokracije mora ostati na razpolago sodstvu, policija pa je preiskala njegovo stanovanje v Palermu pa tudi vilo, ki jo 'ima v Mondellu. Preiskovalni organi so zaplenili vrsto dokumentov, ki jih bo sodstvo v prihodnjih dneh proučilo. Operacija varnostnih sil ni prizadela samo palermskih organizacij, temveč tudi mafijske skupine v Ca-tanii in Neaplju. Nedvomno je med prizadetimi družinami najbolj znana družina Greco, ki ju vodita Michele, ki so ga- poimenovali tudi »papeže ter njegov brat Salvatore, po domače »senator«. Prav pred kratkim sta bi la oba obsojena na dosmrtno ječo zaradi pokola, v katerem je bil ob življenje sodnik Chinnici. V policijsko mrežo so padli tudi nekateri zgodovinski voditelji mafije kot Calcedonio, Sciarabba, Gaetano Scavorie, Gaetano Filippone ter vrsta px)djetnikov, ki so biÙ prav gotovo povezani z u-pravnimi oblastmi, kot na primer gradbeniki Pilo, Lipari in Sansone. Uspeh preiskovalnih organov je močno odjeknil tudi v političnih krogih. Socialistični senator Frasca, član protimafijske komisije je menil, da je treba p» tej poti še nadaljevati, istočasno pa je treba paziti, da ne bi zapadli v množično kriminalizacL jo. Frasca tudi pravi, da je treba odkriti niti, ki vežejo mafijo s političnim življenjem. Iz izpovedi Tommasa Buscette jasno izhaja, da se mafijska oblast ne bi mogla tako utrditi, ko ne bi imela trdne in obširne povezave na politični ravni. Pro-timafijska komisija mora zato ugotoviti odgovornost na tej tako imenovani »tretji ravni«. Z istim vprašanjem se je ukvarjal tudi poslanec Aldo Rizzo, ki pravi, da je policijska operacija bila zelo obširna, vendar pa še ni odkrila odgovornosti na tretji ravni. Namestnik državnega pravdnika Vincenzo Ceraci, eden od sodnikov, ki je zaslišal Tommasa Buscetto je v pogovoru z novinarji izrekel mnenje, da bi bil zakon o tako imenova nih skesanih mafijcih trenutno odveč. Luči in sence državnih naložb za Trst in Gorico TRST — Vesti iz Rima o vključitvi posebne postavke v znesku okrog 220 milijard lir za gospodarsko oživljanje tržaške in goriške pokrajine v državni finančni zakon za leto 1985 so vzbudile v krajevnih političnih in gospodarskih krogih ugodne komentarje, čeprav podrobnosti še niso pojasnjene. Doslej je le znano, da bodo omenjene naložbe za podporo in pospeševanje proizvodnih dejavnosti razčlenjene na 3 leta, da bodo za prihodnje leto znašale okrog 70 milijard lir in da je vlada obljubila krajevnim parlamentarcem, ki so skrbno sledili vsemu postopku, da bodo posebne naložbe za področje Tržaškega in Goriškega dodeljene tudi po letu 1987. Kot smo poročali dodeljujejo proračunski dokumenti tudi 600 milijard (v treh letih) podpore ladjedelstvu in 186 za kritje primanjkljaja luških ustanov, od česar si je obetati primeren delež za krajevne strukture. Toda ob vseh pozitivnih odmevih, zlasti kar zadeva možnost oživitve tadjedelske dejavnosti, je zabeležiti tudi zaskrbljenost sindikalnih krogov, ker so po eni strani dodeljena sredstva premajhna, da bi mogla rešiti hudo krizo krajevnega gospodarstva, po drugi pa vesti o razdvojitvi sedeža vodstva državne družbe Fincan-tieri med Trstom in Rimom vzbuja strah pred možnostjo dekvalifikacije tržaškega sedeža. Kamorist v rokah policije Policija je v Rimu aretirala enega vidnih predstavnikov neapeljške karnore Čira Maresca, znanega predvsem kot brata Pupette Maresce, ene najbolj znanih predstavnic karnore (Telefoto AP) Po nedeljskih deželnih volitvah na Koroškem • • Poraz Ljudske stranke, nazadovanje SPO napredovali »svobodnjaki« in KEL-ALK Preverjanje in kriza na Goriškem V goriškii pokrajini bo jutri dopoldne splošna stavka, ki jo je sklicala enotna sindikalna federacija v znak protesta zaradi hudega položaja, v katerem se nahaja gospodar-: stvo Goriške. Sindikati pozivajo delavce v industriji ter trgovini, da se pridružijo stavki in da sodelujejo na manifestaciji, ki bo na goriškem Travniku. Solidarnost so izrazili tudi Župiani ter predsednik pokrajine, ki so se sinoči sestali v Tržiču. Na shodu bodo prisotni zastopniki krajevnih uprav. Položaj na Goriškem je zares zaskrbljujoč in sobotna vest, da je v novem finančnem zakonu države tudi Postavka za finančno pomoč Goriški in Trstu je ljudi le razveselila, pa čeprav ni še znana podrobna vsebina zakona in niti ni znano, kakšna px>moč naj bi prišla. Istočasno pa je prišlo s strani so-„ dalistov do zahteve po preverjanju v krajevnih upravah Goriške. To predvsem v zvezi s stališči teh u-prav, ki niso vedno enaka, ko gre za napxre za izhod iz gospodarske krize. BARBARA GORIČAR CELOVEC — »Koroške deželne volitve so pokazale, da je trend k Ljudski stranki zlomljen. Sai je 5VP potem ko je v Spxxinji Avstriji, na Tirolskem in v Salzburgu močno dobivala, zdaj prvikrat tako občutno izgubila,« je k včerajšnjim volitvam na Koroškem dejal kancler Fred Sino watz. In k močnemu porastu glasov v prid Svobodnjaške stranke: »Ni se slabo odrezala. Na njen uspeh pač gledam kot na uspeh našega koalicijskega partnerja.« Stefan Knafl, predsednik včerajšnjega velikega poraženca, Ljudske stranke (izgubili so en mandat v deželnem zboru), je na včerajšnji seji ponudil svoj odstop. Predsedstvo deželne tiVP tega ni sprejelo. Knafl vali krivdo za doslej na j več ji po-raz svoje stranke od 1945. leta naprej predvsem na problem, ki je nastal v zvezi z manjšinskim šolstvom in poudarja, da so veliko premalo prozornosti posvečali predvolilni taktiki Joerga Haiderja, predsednika FPÒ. Glas koroškega ljudstva pa pravi, da Ljudska stranka v predvolilnem boju ni ravnala pravilno, ker je na zborovanja vodila zvezne funkcionarje stranke, predsednika A-loisa Mocka in sekretarja Michaela Graffa, ki so, namesto, da bi se u-badali s problemi deželne politike, razlagali svojo zvezno. Po seštevku volilnih glasov pristaja s 4.658 skupna lista KEL-ALK (Koroška enotna lista - Koroška alterna tivna lista) na četrtem mestu, torej takoj za tremi v deželnem zboru zastopanimi strankami. Za njimi se uvršča VGÓ (Združeni zeleni Avstrije), protem KPo in na koncu nova lista »zelenih«, ki je nastopila v treh volilnih okrožjih (Beljak, Velikovec, Spittal - Feldkirchen), v Celovcu pa ne. Če zdaj razdelimo izgube ali pridobitve na severno in južno, dvojezično koroško ozemlje, je slika na- slednja: svobodnjaki, ki so pro vsej deželi pridobili v odnosu na volitve 1979. leta 4,3 odst., so na južnem Koroškem zabeležili komaj 3 odst. Socialisti, ki so v vsej deželi izgubili 2,3 odst., glasov — vendar kljub temu obdržali dvajset mandatov v deželnem zboru in s tem absolutno večino — so v južnem delu dežele izgubili le za 1,4 odst., medtem ko pa je Ljudska stranka v primerjavi z deželnim provečanjem 3,6 izgubilà na južnem Koroškem za celih 4,2 odst. glasov. Novinarji za sestanek z De Michelisom za ohranitev avtonomije v skrbstvu RIM — Predsednik zavoda za socialno skrbslvo novinarjev INPGI Moretti in tajnik vsedržavne zveze novinarjev Borsi sta včeraj zahtevala nujen sestanek z ministrom za delo De Michelisom. Reforma prokojninskega sistema v Italiji, ki jo zagovarja De Michelis, bi provzročila nepremostljive finančne težave zavodu INPGI in bi hudo prizadela promemben inštrument samoupravljanja novinarjev, ki niso nikoli bi:i v breme državi. Vodenje zavoda INPGI pa je bilo vedno za zgled vsem drugim tovrstnim zavodom. Odprava zavoda INPGI bi bila istočasno tudi hud udarec avtonomiji italijanskih novinarjev, kar so tudi soglasno prodčrtali predstavniki sindikalnih odborov vseh redakcij, "Id so se zbrali prejšnji teden v Montesilvanu. Sejem elektronike v Ljubljani LJUBLJANA — Včeraj so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od Prli 31. mednarodno razstavo »Sodobna elektronika 84«, ki sodi med najbolj tradicionalne razstave v Ljub jani. Te letošnje prireditve se udeležuje prek Petsto razstavljavcev, kar je v primerjavi z lanskim letom za 7 odst. več. Organizatorji razstave »Sodobna elektronika 84« so z letošnjo prireditvijo zadovoljni, saj jim je uspelo zadržati v glavnem vse »strokovno in komercialno pomembne firme«, kot sami pravijo in k tej ugotovitvi dodajajo, da so se spet vrnili nekateri razstavljavci, ki jih lani ni bilo več, medtem 1 ko se je seveda projavilo tudi nekaj novih. Slednje pa so na GR zlahka sprejeli, saj so v primerjavi z lanskim letom bogatejši za 1300 kvadratnih metrov razstavne provršine. Stiska na Katinari: danes (10.30) skupen poseg staršev na občini NA 4. STRANI L________________L____________________ Danes na športnih straneh Tekme pa tudi rekreacija Ta konec tedna je za naša športna društva potekal v znaku velikega števila prvenstvenih srečanj in nastopov na raznih turnirjih, na sporedu pa je bila tudi iz redno uspela rekreacijska pobuda (v organizaciji TO ZSŠDI za Goriško in ob sodelovanju ŠD Sovodnje). Mislimo seveda na kolesarsko prireditev na Goriškem, na kateri je nastopilo več kot spodbudno število udeležencev. V središču tekmovalnih dosežkov pa velja seveda omeniti sobotni uspeli krstni nastop Jadranovih košarkarjev v C 1 ligi. Več kot 2.000 gledalcev se ni samo veselilo zmage naših košarkarjev, temveč je tudi uživalo ob dobri igri. Z zanimanjem pa bomo te dni sledili nastopu naših predstavnikov na državnem delu mladinskih iger v Rimu. Od nedeljskih in sobotnih nastopov pa naj omenimo še, da se je začela tretja amaterska liga, v kateri nastopa kar osem naših ekip, da so naša moštva nastopila na raznih odbojkarskih turnirjih in da je mednarodni balinarski turnir na Opčinah v organizaciji ŠD Polet osvojil izolski Jadran. Sedem mrtvih v prometni nesreči pri Trevisu TREVISO — Včeraj v prvih popoldanskih urah je prišlo v neposredni bližini Trevisa do hude prometne nesreče, v kateri je izgubilo življenje 7 mladih ljudi, od teh šest dijakov, ki so se vračali iz šole domov. Trije dijaki so bili hudo ranjeni in so še vedno v smrtni nevarnosti. Nesreča se je p ri piotila na ozki cesti v bližini Varaga, po kateri je vozil avtobus na poti proti Trevisu. V ostrem ovinku mu je privozil nasproti tovornjak s prikolico, ki je iz še nepojasnjenih vzrokov zaplesala in kot pošasten nož zarezala v levi bok avtobusa. Vse dijake, ki so sedeli na tisti strani avtobusa, je vrglo na cesto, pri čemer so nekateri bili pri priči mrtvi, drugi pa hudo ranjeni. Zanimivo je, da so potniki na desni strani avtobusa, pa tildi šofer, ostali skoraj nepoškodovani. Obe vozili sta se ustavili kakih štirideset metrov narazen, tovornjak pa je zdrknil v obcestni jarek. Na občinskih volitvah V Vestfaliji zmaga »zelenih« in SPD BONN — Prvič po dvajsetih letih se je zgodilo, da je socialdemokratska stranka (SPD) na nedeljskih občinskih volitvah v zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija z 12 milijoni volilnih Apravičencev potisnila Krščansko demokratsko unijo (C DU) na drugo mesto. SPD je sicer izgubila nekaj glasov, vendar je postala z 42,5 odstotka glasov (pred petimi leti 44,9 odstotka) najmočnejša stranka. CDU je dobila 42,2 odstotka, medtem ko jih je na občinskih volitvah leta 1979 dobila 46,3 odstotka. Tako ni samo izgubila vodstva, ampak je pretrpela v nekaterih svojih »trdnjavah« občutne izgube. Liberalci (FDP) so dobili 4,8 odstotka glasov in se jim tako ni posrečilo doseči usodnih 5 odstotkov. Zmagovalci na nedeljskih občinskih volitvah v najbolj gosto naseljeni zvezni deželi (nad 17 milijonov prebivalcev) so »zeleni«. Le-ti so dobili 8,6 odstotka glasov Nadobudna francoska desnica prodaja že mačka v Žaklju V Franciji razprava o možnosti sožitja med Mitterrandom in morebitno desno vlado PARIZ — Francoska desna opozicija se je te dni, kot da bi bila že prepričana o svoji zmagi na volitvah prihodnjega leta, odločala predvsem o tem, ali bi bilo možno sožitje z levim predsednikom republike, kajti Francoisu Mitterrandu poteče predsedniški mandat šele leta 1988. Na parlamentarnih dnevih UDF v Cannesu, kjer so sicer glasno pozdravili vrnitev Giscarda D’E-stainga v parlamentarne klopi, so pa nasploh dali v stranki več prednosti njegovemu bivšemu pre-mieru, ekonomistu Raymondu Barru, se je prav Barre, za razliko od bolj spravljivega Giscarda, izrekel proti možnosti sožitja desne vlade z levim predsednikom republike. Po Barravi oceni bi tako sožitje nujno privedlo do kompromisov in s tem bi postala oblast neučinkovita, kot je bila v četrti republiki. Na v nedeljo zaključenih dnevih golistične stranke RPR, kjer se je sicer nekaj mlajših modernistov že previdno izražalo za stik s Fabiusovo socialistično generacijo, je glavno besedo seveda še vedno imel Jacques Chirac, ki ostaja nedvomni gospodar svoje stranke. Chirac se je s svojim stališčem postavil nekje v sredo med Giscarda in Barra, češ da je za morebitno sožitje z levim predsednikom republike, toda brez slehernih kompromisov. Mitterrandu pripada po ustavi, da v miru dokonča svoj 7-letni mandat, toda nova parlamentarna večina, za katero upajo, da bo golistič-na, oziroma desničarsko - liberalna, bi morala takoj začeti izvrševati svojo ob'ast. Ta politična razprava, Id ji tudi pariška občila posvečajo veliko pozornosti, je skoraj ujezila nekatere podeželske časopise, češ — kaj se prepirajo o tem sožitju oziroma skupnem stanovanju, kot da bi bila Elizejska palača skupna vau-devillsl^a spalnica. Ne gre za skupno stanovanje v vrhu, gre za reševanje nujnih problemov de-žo’e. Nekateri stari mački na desnici, kot je Cha-ban Delmas, so hkrati opozorili, da so te razprodaje v naprej odveč, kajti najprej si je treba še zmago na volitvah zagotoviti. Je pa vendar značilno, da je celo socialist Claude Estier, predsednik zunanjepolitičnega odbora skupščine in bliž- nji Mitterrandov sodelavec, včeraj priznal, da bi v primeru desne zmage na volitvah prihodnje leto predsednik Mitterrand razumljivo zaupal sestavo nove vlade predstavniku nove parlamentarne večine. Da si tudi sedanja socialistična vlada že utira poti za morebiti potrebno sodelovanje z desnico, zlasti z golisti, je dokazalo tudi najnovejše zelo presenetljivo imenovanje bivšega De Gaullovega in Pompidoujevega ministra Francoisa Xaviera Ortoli ja za predsednika velike francoske petrolejske družbe Total. Pri tem izboru je večina delničarjev že postavila drugega, povsem poslovnega kandidata za to mesto, a se je vmešala država, ki ima 35 odstotkov delnic in s tem pravico, da prednostno imenuje svojega kandidata. Stvar je še toliko bolj pomenljiva, ker je bil Ortoli oseba, ki ga je letos ob tretji obletnici Mitterrandove vladavine časopis Liberation v svoji drzni šali, kako bi izgledala nova vlada, če bodo leta 1985 socialisti oziroma levica volitve izgubili, za dovtip postavljal na položaj novega premiera... BOGDAN POGAČNIK | Stavka delavcev Renaulta Delavci velike francoske avtomobilske tovarne Renault v Normandiji so stopili v stavko, ki jo je oklical komunistični sindikat CGT proti gospodarski politiki socialistične vlade, potem ko je KPF iz nje izstopila (Telefoto AP) Se Karavanke pomikajo? RADOVLJICA — Ali se Karavanke »pomikajo proti severu« in ali je zato Slovenija vsako leto za kak centimeter v dolžini tega gorovja večja? Odgovor na to vprašanje skušajo v skupnem projektu z desetletnimi opazovanji dognati slovenski in avstrijski geologi, ki so prve meritve opravili že leta 1977, druge pa pred štirimi leti, letos, prav v teh dneh, pa tretjič. Na Belščici in Begunjščici so prav v ta namen postavili stebra, ki ju ob vsakih meritvah opazujejo s treh trigonometričnih točk na Gorenjskem in sicer iz Ko-plenka, Khtarine in južne .točke radovljiškega Barisa. Hkrati na avstrijski strani z enako metodologijo — kotnima meritvama (horizontalno in vertikalno) ter dolžine z laserji — opazujejo svojo točko iz Kotmarske vasi. Opazovanja naj bi empirično potrdila domnevo geologov, da se Karavanke na savskem prelomu gibljejo proti severu. Prve potrditve te znanstvene hipoteze naj bi vsaj bežno potrdile že letošnje tretje meritve. Če bodo opazovanja potrdila domnevo o gibanju Karavanlc za nekaj centimetrov na leto proti severu, tedaj se bomo dokopali do ugotovitve, da se Slovenija, sicer sila počasi, a vendar, povečuje. IZTOK LIPOVŠEK Ktinig o Mariji Bistriti in obisku papeža v SFRJ ZAGREB — Evharistični kongres v Zagrebu in Mariji Bistrici je dogodek, ki po pomembnosti presega jugoslovanske meje in dosega celotni srednjeevropski vzhod in države vzhodne Evrope, je izjavil papežev odposlanec v Mariji Bistrici, dunajski nadškof kardinal Konig, v pogovoru z avstrijsko katoliško časopisno agencijo Kath Press. V socialistični državi, kakršna je Jugoslavija, se Cerkev pojavlja kot skupnost vernikov, taka kakršna je, je dejal Konig in poudaril, da to ni nikakršen prikaz moči Cerkve, temveč globoko čutenje vere. Dunajski nadškof je poudaril, da namerava papež Janez Pavel II. obiskati Jugoslavijo, vendar je pred tem obiskom treba »premagati še nekatere težave«, (dd) Predsednik Pertini odgovoril na krivični napad »Dolomiten« BOČEN — Na oster napad južnotiroLskega dnevnika Dolomiten, ki je pred nekaj dnevi obtožil predsednika republike Pertinija, da ni nikoli med svojim odmorom na Južnotirolskem obiskal vojaškega pokopališča v Boemi in se poklonil spominu 33 južnotirolskih vojakov, ki so leta 1944 padli v znanem partizanskem napadu v Ul. Rasella v Rimu, je odgovoril sam predsednik republike. Najprej je Pertini v svojem pismu, ki ga je Dolomiten včeraj objavil, poudaril krivičnost napada nanj in nato obrnil vprašanje samemu odgovornemu uredniku dnevnika in ga vprašal, zakaj ni nikoli obiskal Fosse Ardeati-ne, kjer s» Nemci, po napadu v Ul. Rasella, ubili 335 nedolžnih ljudi. Zatem je predsednik Pertini poudaril spoštovanje, ki so mu ga izrazili v Zvezni republiki Nemčiji med njegovim uradnim obiskom, ko je obiskal tudi nacistični lager v Flossenburgu, kjer so zverinsko ubili njegovega brata, S poudarkom na nujnosti, da ohranimo živ spomin o teh dogodkih sodobne zgodovine, je Pertini sklenil svoje pismo in skušal utišati ostro polemiko, ki jo je Dolomiten izzval na Južnotirolskem. Jugoslovansko - albanski pogovori o programu kulturnega sodelovanja BEOGRAD — Na vprašanje diplomatskega urednika Tanjuga, ali je v bližnji prihodnosti pričakovati nadaljevanje jugoslovansko-albanskih pogovorov o prvem programu kulturnega sodelovanja, glede na to, da so pogovori potekali od 24. do 29. junija in da so takrat napovedali tudi nadaljevanje teh pogovorov, je uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Željko Jeglič odgovoril: »Jugoslavija je prav zdaj dala pobudo za določitev roka nadaljevanja jugoslovansko albanskih pogovorov o usklajevanju programa sodelovanja na področju znanosti, prosvete in kulture v prihodnjih dveh letih.« (dd) Večji devizni prihodek v SFRJ od turističnega gospodarstva BEOGRAD Jugoslovansko turistično gospodarstvo je od začetka januarja do 10. septembra letos ustvarilo devizni prihodek v višini 743,1 milijona dolarjev. Ta znesek je po operativnih podatkih Narodne banke Jugoslavije večji za 21 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Na konvertibilnem področju so zaslužili 720,1 milijona dolarjev. Sicer pa turi stični delavci pričakujejo, da bo skupni letošnji devizni prihodek presegel milijardo 100 milijonov dolarjev, (dd) Po mnenju zveznega zbora skupščine SFRJ Nujni dodatni napori na Kosovu proti izseljevanju pod pritiskom BEOGRAD — V skupščini Jugoslavije je na seji zveznega zbora potekala zanimiva in vsebinska razprava v zvezi s poročilom o uresničevanju sklepov tega skupščinskega doma o izseljevanju Srbov in Črnogorcev s Kosova zaradi pritiskov. Poročilo ustavnegčt sodišča, zaradi katerega so bili preložili razpravo o tej točki dnevnega reda seje zveznega zbora, je obrazložil sodnik v ustavnem sodišču Jugoslavije Joakim Spirovski. Ustavno sodišče Jugoslavije do zdaj ni ugotovilo, da zvezni, republiški in pokrajinski zakoni vsebujejo rešitve, ki bi omogočale takšno ravnanje iredente, ocenilo pa je, da bi morali sprejeti določene nove rešitve v predpisih, oziroma spremembe, s katerimi bi prispevali k celovitejši zaščiti ustavnosti, svobode in pravic občanov in k prepre čevanju izseljevanja pa tudi k odpravljanju nasilnih posledic, hkrati pa omogočili vrnitev tistim, ki so zapustili svoje domove pod pritiskom. V do zdaj opravljenih raziskavah u-stavnosti zakonov niso ugotovili neustavnosti. Ob upoštevanju tega, pa tudi zaradi pojava ogrožanja svobode in pravic prebivalcev srbske in črnogorske narodnosti na Kosovu, ustavno sodišče Jugoslavije ocenjuje, da so ti pojavi posledica tudi nedoslednega izvajanja in nespoštovanja zakonov in drugih predpisov. Ti pojavi očitno kažejo, da predpisi sami po sebi ne rešujejo težav, če jih ne izvajajo, če ni družbenega vzdušja, v katerem neizpolnjevanje predpisov o cenjujejo kot pojav, ki bistveno vpliva na uresničevanje ustavnosti Iz pogovorov, ki jih je nedavno imela delovna skupina skupščine SF RJ med obiskom v pokrajini, je po besedah Vjekoslava Vidjaka videli, da je največja težava izseljevanje mladih ljudi in visokokvalificiranih strokovnjakov. Na izseljevanje vplivajo tudi posamezni primeri neuspešnega dela državnih organov — nepravilnosti pri razlaščevanju zemljišč, znanje dveh jezikov pri zaposlovanju, počasna in netočna obve ščenost in podobno. Momčilo Trajkovič je menil, da se teže problema izseljevanja s Kosova še ne zavedamo dovolj in da samo ta pokrajina in Srbija ne moreta rešiti vseh problemov, od ka- terih je odvisno, ali se bo končalo odhajanje Srbov in Črnogorcev v druge kraje države. Nujna je pomoč širše družbene skupnosti, kljub temu pa so rezultati boljši kot je navedeno v poročilih. Jože Pacek je dejal, da so bili boljši rezultati doseženi pri uresniče vanju kratkoročnih ciljev, kot pa pri odpravljanju vzrokov izseljevanja. V tej zvezi je opozoril na nujnost kre pitve sistema družbene samozaščite, ki ni na ravni sklepov zbora iz leta 1982. Prav tako je opozoril na sklepe, ki zadevajo ustvarjanje boljših pogojev za zaposlovanje, na nujnost večjega povezovanja kosovskega naroda z drugimi narodi in narod nostmi v državi in na nujno večje sodelovanje v znanosti in na področju družbenoekonomskih odnosov, kulture in prosvete. To je temelj za nadaljnje angažiranje celotne družbene skupnosti in za odpravljanje vzrokov, ki vodijo k pritiskom za izseljevanje. Na predlog predsednika zbora Stojana Bjelajca so se delegati zveznega zbora strinjali, da spremenijo besedilo delovnih sklepov, v zvezi z izseljevanjem s Kosova. Sklepi ugotavljajo, da je ta skupščinski dom sprejel poročilo o izvajanju sklepov zveznega zbora o izseljevanju Srbov in Črnogorcev s Kosova zaradi pritiskov in da sprejema poročilo u stavnega sodišča Jugoslavije o nekaterih problemih ustavno sodne zaščite v zvezi z uresničevanjem enakopravnosti narodov in narodnosti na Kosovu. Zvezni zbor ocenjuje, da z dejavnostjo in prizadevanji subjektivnih sil na Kosovu, v Srbiji in federaciji dosegajo določene pozitivne rezultate pri stabilizaciji politično -varnostnega položaja na Kosovu, da pa proces izseljevanja zaradi priti- skov še ni zaustavljen. Zvezni zbor poziva vse organe, in skupnosti v Srbiji in na Kosovu in organe federacije, da odločneje nadaljujejo z uresničevanjem sklepov zveznega zbora o tem. V tej zvezi naj bi okrepili delo, sodelovanje in usklajevanje zveznih, republiških in pokrajinskih organov pri odpravljanju vzrokov izseljevanja. Stanje v pravosodju Kosova je še naprej slabo, kar zahteva občutno boljše reševanje problemov v teh organih in nujnost njihovega kadrovskega in materialnega usposabljanja. Sprejeli so tudi stališče, da bo zvezni zbor preučil pobude in poročila ustavnega sodišča Jugoslavije in v roku največ treh mesecev predlagal morebitne spremembe in dopolnitve omenjenih zakonov. Poročilo, ki zadeva dopolnilo zakonskega zakona SFRJ, bi morali preučiti v sklopu vseh drugih pobud za spremembo tega zakona v roku, ki ga bo določil zvezni zbor. Zvezni zbor je v teh sklepih pozval vse subjekte na Kosovu, kjer so se pojavile težave, da ne čakajo na sklepe ustavnih sodišč, temveč čimprej uskladijo svoje splošne akte z ustavnimi določili, ki zadevajo enakopravnost delovnih ljudi in občanov na področju zaposlovanja, vpisa na fakultete in druge šole, volitev v organe oblasti in podobno, (zt) Predsednik senata Cossiga sprejel Beneške Slovence VIDEM — Med svojim dvodnevnim obiskom v Fur-aniji je predsednik senata Francesco Cossiga sprejel na sedežu videmske pokrajine, v palači Belgrado, delegacijo Slovencev videmske pokrajine, ki jo je vodil predsednik teritorialnega odbora SKGZ Viljem Čemo. Sreča-PJa se je udeležil tudi podtajnik za zunanje zadeve Mario Fioret. Profesor čemo je ob tej priložnosti predstavil pereči P?*ožaj in pričakovanja Slovencev videmske pokrajine, kl že toliko let zahtevajo zaščitni zakon in z njim poveza-ne možnosti gospodarskega, družbenega in kulturnega razvoja. Predsednik senata je v odgovoru poudaril svoja prizadevanja, ko je bil predsednik ministrskega sveta, za Pospešitev in sklenitev del Cassandrove komisije z ustanovitvijo ožjega odbora Rizzo. Nato je Cossiga zagotovil, Qa “o v okviru pristojnosti, ki mu jih narekuje ustava. Posegel na vseh pristojnih mestih, da bi ponovno stekla razprava o globalnem: zaščitnem zakonu in da bi se torej pravično rešilo vprašanje zaščite Slovencev. Delegacijo Slovencev videmske pokrajine so poleg prof. Čema sestavljali še prof. Pavu. Petricig, pokrajinski svetovalec, prof. Maurizio Namor, župan občine Dreka in dr. Ferruccio Clavora, tajnik teritorialnega odbora SKGZ za videmsko pokrajino. Pred srečanjem s predstavniki Slovencev je senator Cossiga v soboto prisostvoval slavnostni otvoritvi vrtca v Ciseriisu in nato slavnostni seji na videmski pokrajini, kjer so mu politični predstavniki dežele Furlanije - Ju-1 lijske krajine izrazili hvaležnost za njegova prizadevanja, ko je bil minister za notranje zadeve, za obnovo Furlanije po potresu iz leta 1976. V nedeljo pa je predsednik senata obiskal Humin, kjer se je udeležil slavnostne seje občinskega sveta. Nato je prisostvoval svečanosti ob 40. obletnici požiga Nem, ZTT, Drava in Papirografika na frankfurtskem sejmu Iz 3 dežel skupaj za vas FRANKFURT — Skupaj smo zaradi vas, zato nas obiščite. S tem geslom se slovenski manjšinski založbi ZTT in Drava ter ljubljansko uvozno izvozno podjetje Papirografika predstavljajo s skupnim standom na knjižnem sejmu v Frankfurtu, nedvomno eni najpomembnejših sejemskih prireditev v Evropi. Prisotnost treh podjetij na frankfurtskem sejmu (odprt je od 2. do 7. oktobra) nadaljuje, razvija in krepi sodelovanje, ki sta ga ZTT in Drava začela že pred časom zlasti s skupnimi izdajami, ki so bile namenjene predvsem slovenskemu kulturnemu prostoru. Kot izraz teženj slovenske narodnostne skupnosti v Furlani ji-Julijski krajini in na Koroškem se založbi pri načrtovanju svojega dela nista nikoli omejili na tiskanje samo slovenskih knjig, pač pa sta se usmerjali tudi na italijansko oziroma nemško tržišče, da bi tako prispevali k utrjevanju vloge aktivnega povezovalca med različnimi na radi in kulturami. Vzporedno z uveljavljanjem zamisli o skupnosti dežel Alpe Jadran in ob upoštevanju, da živimo na tromeji, tradicionalnem križišču in stičišču treh narodov in treh kultur pa sta ZTT in Drava lani uresničila zamisel o novi izdaji Levstikovega »Martina Krpana«., ki naj bi bil namenjen vsem trem svetovom: latinskemu, germanskemu in slovenskemu. Nova izdaja Krpana, ki jo je ilustriral Klavdij Palčič, je doživela dovolj topel sprejem in spodbudila založniški hiši, da nadaljujeta v tej smeri. In skupna prisotnost v Frankfurtu je prav korak na tej poti: je odpiranje in usmerjanje v evropski prostor, v katerem manjšine morejo in hočem odigrati svojo vlogo. V. T. V l ipani nov župan TIRANA — Na zadnji občinski seji v Tipani so izvolili novega župana in sicer Elia Berrò, ki je bil izvoljen na občinski listi. Izvolili so tudi nov odbor, v katerem je ponovno Livio Michelizza, ki je bil župan leta 1980. V odbor pa m vstopil dosedanji župan Giuseppe Balloch. Z izvolitvijo župana in odbora ^ je tako razrešila resna kriza, ki je nastala prav z Ballochovim odstopom. bčmska lista je tako ohranila vodstvo ti panske občine, vendar ne brez težav. -T v°litvah leta 1980 je občinska Usta zabeležila prodoren uspeh, saj je pre-p a '2 svetovalcev proti 3 Krščanske demokracije, ki so ostali v opoziciji. tehničnih razlogov, svetovalec Giordano Michelizza pa je pred nedavnim Preminil. Lista je tako ostala s sedmimi svetovalci od 13, ki sestavljajo ^anji občinski svet. Ob izvolitvi župana so svetovalci Krščanske demokracije zapustili vorano. župan EUo Berrà, ki je po poklicu gradbeni tehnik in med drugim »N - Pebadnik številnih kulturnih manifestacij v okviru kulturnega krožka aNase vasi« namerava na čelu novega odbora čim bolj uspešno voditi občino o konca mandata, to je do novih volitev, ki bodo prihodnje leto. Njegovo do seveda ne bo lahko, saj bo moral ponovno vzbuditi široko soglasje s programskimi točkami občinske Uste, ki je na volitvah leta 1980 premočno po-azi*a Krščansko demokracijo. Škrbina slavila tri jubileje iz narodnoosvobodilnega boja ŠKRBINA — Škrbina je bUa v nedeljo praznično odeta, saj so slaviU kar tri jubileje: 40-letnico predvolilnega zborovanja v Svetem, 40-’etnico zasedanja okrajne skupščine Komen in 40-letnico komande mesta Sežana. Slavnostni govornik je bil Andrej Korenčan, namestnik komadanta komande mesta Sežana. V svojem govoru je podal izčrpen prikaz narodnoosvobodilne borbe na komensko - sežanskem Krasu. Največ časa pa je posvetil nalogam irv ciljem komande mesta Sežana. Do potankosti je razčlenU vso to dejavnost. Največ se je zaustavil pri vzgojni vlogi murarne graditve novega človeka, ki je bila v tistih težkih trenutkih vsakemu samoumevna, saj so ljudje delili tudi zadnji grižljaj, dali vse za končni cilj zmage nad nacifašizmom. Korenčanov govor je bil kot tak izred prikaz polpretekle zgodovine Krasa in nedvomno zasluži cč otno objavo, da bodo tudi mlajši rodovi spoznali tiste svetle strani NOB na Krasu. In prav mladi rod se je na nedeljskem slavju v Škrbini izredno izkazal. V bogatem kulturnem programu je z mladostno vnemo dokazal, da bo znal čuvati svobodo in pridobitve narodnoosvobodilnega boja. Škrbina pa ni pozabila niti na Slovence, ki so po vojni ostaU za mejo. Slavnostni govornik se je zavzel za pravice zamejskih Slovencev v ItaUji za odobritev zakona o njihovi globalni zaščiti. Izrazil je zaskrbljenost ob nedavnih dogodkih v zamejstvu. »To nas mora skrbeti, to je stvar nas vseh, zavedati se moramo dolžnosti napram žrtvam, da se zgodovina, da se tako grozovita vojna ne sme ponoviti. Naše ljudstvo je moralo v njej plačati velik krvni davek in zato obsoja kakršnekoU poskuse spodbijanja in kaljenja miroljubnega sožitja naših narodov pa tudi širše skupnosti.« (voc) V Trstu konferenca obmorskih dežel EGS Pnevmologi treh dežel so zasedali v Portorožu Ob protestu s stavkami in skupščinami Včeraj dan boja delavcev Zanussija TRST — Danes popoldne bodo ob 15. uri v novem ongresnem centru na tržaški Pomorski postaji slavno-j*10 °dprli »Konferenco obrobnih pomorskih dežel Evrop-,.,e gospodarske skupnosti«. Tega simpozija se bo udeleži' 0 skupno 62 obmorskih dežel iz Zahodne Nemčije, Dan-pe; Velike Britanije, Irske, Francije, Grčije, Španije, ortugaiske in Italije. Za Italijo bodo tu prisotni predstavni Abrucov, Bazilikate, Kampanije, Mark, Apulije, Sar-1Tuk\ Sicilije, Kalabrije, Lacija in F JK. Na konferenci, ki bo trajala do četrtka, bodo predrt razpravlja1'! o možnosti ustanovitve sveta evropskih , ki naj bi zagovarjal interese posameznih dežel. PORTOROŽ — Pljučne bolezni so danes laže ozdravljive, veliko je načinov njihove hitre in pravilne diagnoze, vendar pa ne moremo še reči, da smo jih povsem odpravili ali premagali. To so bile med drugimi ugotovitve številnih specialistov pnevmologov iz vseh krajev dežele Furlanije - Julijske krajine, Slovenije, Koroške in tudi Maržarske, ki so se zbrali v Avditoriju v Portorožu v soboto in nedeljo na skupnem zasedanju in razpravljali prav o teh problemih. Delo udeležencev zasedanja je potekalo v treh skupinah, ki so obravnavale različne aspekte pljučnih obolenj in način njihovega zdravljenja. RIM, PORDENON — Sindikat kovinarjev FLM je včeraj oklical dan boja delavcev industrije Zanussi. V tiskovnem sporočilu sindikata je rečeno, da hočejo delavci s to pobudo opozoriti javno mnenje, predvsem pa ministra za industrijo in vlado, naj spoštujeta dogovore in naj torej posredujeta pri državnih kreditnih bankah, naj dokončno razrešijo problem finančnih posojil obratom Zanussi. Sindikat nadalje negativno ocenjuje dejstvo, da se še ni sestal CIPI, ki bi moral obravnavati problem dopolnilne blagajne delavcev Zanussija. Slednji so svojo protestno akcijo izvedli z delavskimi skupščinami, na katerih so razpravljali teh obratov ter s stavkami. Včerajšnji dan je potekal tudi v pričakovanju današnjega sestanka Upravnega sveta industrije Zanussi iz Pordenona, ki bo med drugimi važnimi problemi predvsem razpravljal o »voznem redu« vstopa švedske Electeolux Predstavitev knjige »Ni neskončnih poti« Franje Bojc-Bidovec - ■ K^RUA — Pred dnevi je bila v Mestni knjižnici v Idriji predstavitev pr •" neskončnih poti«, ki jo je napisala znana partizanska zdravnica tudi ,a> ^°ic Bidovec. Predstavitve se je udeležilo vsčje število Idrijčanov in Kttie J a^'ne' Naložbo Borec je iz Ljubljane prišla na predstavitev Andreja c1. Pisatelj Ivo Zorman pa kot prireditelj knjige za tisk. nost ^n^go ie predstavil profesor Tomaž Pavšič, ki je poudaril njeno izvir-je w Pomen vsebine, ki je izredno zanimiva. Kako je knjiga nastajala, pa 77len-*,ec^a* Pisatelj Ivo Zorman. Knjiga je nastajala iz pisem, ki so bila na-bolnì~na nierLemu sinu. Pisatelj Ivo Zorman je zdravnico Franjo obiskoval v ge kjer so zanjo — zdravnico! — skrbeli zdravniki. Na zavihku knji- ]e k°t prireditelj knjige za tisk med drugim zapisal: njena^>S-e^nost' ka/cr.šne ne srečate na vsakem koraku. Zato smo tudi pripravili 2a„„, . Pfsnia za tisk. V njih je odgovor na vprašanje, ki se poraja ob parti-Franja?n^n*c* branji: Kdo je žena, ki ji je dala ime, kakšna je doktorica me d jvod 3e lektorica Franja zelo dobro vemo vsi tisti ranjenci, ki nas je njena < , zdravila — in ozdravila — v bolnici Franja. Njena skrb za nas, našai ?.?• *n tovariška beseda vzpodbude nam je pomagala, da smo laže pre-tradir' tavanje in bolečine v ranah. Ko se vsa povojna leta srečujemo na nknci'>^a^n^ tovariških srečanjih zdravniki, bolničarji, bolničarke in ra-skozi iJf to P°sebno doživetje. Zdaj, ko imamo še knjigo njenega življenja, v fcn« .ereQa je hitela — »...kakor bi bila pot neskončna«, kot je zapisala naše h!!’- se 3e bomo še z večjo hvaležnostjo in priznanjem spominjali kot je z Požrtvovalne partizanske zdravnice. In ta naša partizanska zdravnica vidim eS takQ’ kot je zapisala v svoji knjigi: Kadar se vrčam v tiste dni, samo V opominu drobno, žilavo bitje, kako tovori breme, večje, kakor je ’ a Ba vendarle zmore. brempn S *°.Priložnostjo želimo naši partizanski zdravnici Franji, da bi tudi sedanje bolezni zmogla prenesti, kot je prenesla vsa bremevo med NOB. A. P. - Ogarev Jubilej kanalskega »Plastika« delovn^^k ~ Kolektiv kanalskega »Plastika«, ki je zdaj že pet let TOZD začel 5u('7r^arazac'je Poligalant Plastik v Volčji dragi, je prvi v Jugoslaviji ndeo 1K( izdelovati plastično embalažo. Danes, ko praznujejo 25. oblet- razvojn n°V'tve’ pa s' K** zaposlenih prizadeva, da bi uresničili zahtevne ni0 ® načrte: posodobitev opreme za proizvodnjo plastičnih izdelkov, grad-Plastike <^e^ovn*l1 prostorov in razširitev predelave - regeneracije odpadne (S. C.) ) SOBOTE 6. OKTOBRA PREDSEZONSKI POPUST ŽENSKA MODA NA JESENSKA OBLAČILA O POPUST DOBITE PRI BLAGAJNI Katinara : danes združen poseg staršev na tržaški občini Začetek tečajev SDZPI Ta mesec in decembra volitve v razne šolske zborne organe Zdoižena delegacija katinarskih staršev in predstavnikov staršev vseh slovenskih šol v tržaški občini se bo danes dopoldne srečala z županom Richcttijem in mu predočila svoje zahteve po čimprejšnji primerni rešitvi prostorske stiske na osnovni šoli Fran Milčinski in na oddelku srednje šoli Sv. Ciril in Metod na Kati-nari. Katinarski starši so se včeraj domenili za sprejem na županstvu. Župan Richetti bo sprejel delegacijo ob 10.30, srečanja pa se bosta udeležila tudi občinski odbornik za šolstvo Vattovani In odbornik za javna dela Bari. Za enotni poseg na občini so se katinarski starši in predstavniki staršev slovenskih šol domenili pretekli teden na skupnem sestanku na Stadionu 1. maj. Županu bodo predvsem iznesli svoje negativno mnenje o predlagani rešitvi prostorske stiske s pregraditvijo ene od dveh učilnic slovenske nižje srednje šole Sv. Ciril in Metod. Če tudi ta poseg ne bo obrodil konkretnih sadov, se laido predstavniki staršev odločili za ostrejšo akcijo, v kateri naj bi sodelovale vse slovenske šole v tržaški občini. Medtem tudi včeraj v obeh slovenskih šolah na Ratinali ni bilo pouka: učenci osnovne šole so do včeraj »izgubili« 15 dni pouka, srednješolci pa osem. . . • Tržaški občinski svet se bo po poletnem premoru sestal v petek, 5. oktobra. Občinski svet bo v tem mesecu zasedal petkrat. Na sedežu Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje in v Slovenskem dijaškem domu so se začeli poklicni tečaji, ki jih že vrsto let prireja SDZPI. Doslej so začeli s šolskim letom slušatelji treh dvoletnih tečajev s kvalifikacijo, in sicer prvi in drugi letnik tečaja za mizarje in drugi letnik tečaja za tajni- ce v podjetju. Vodstvo Zavoda je medtem že posredovalo pristojni deželni komisiji zahtevno dokumentacijo o vpisu in o možnostih zaposlitve za tečajnice, ki so se predhodno že vpi sale v prvi letnik tečaja za tajnice v podjetju. Komisija bo v začetku tega meseca odločala o odobritvi tega tečaja. Ministrstvo za šolstvo je odredilo, da bodo letos na vseh šolah volitve v razredne svete na srednjih šolah in v medrazredne na osnovnih šolah v oktobru. Volitve v zavodske svete in v področne svete didaktičnih ravnateljstev, v okrajne šolske svete in v pokrajinske šolske svete pa bodo 16. in 17. decembra. Volitve v razredne in medrazredne svete bodo potekale popolnoma na nov način. Volitve ne bodo več ob nedeljah, temveč ob delavnikih, s sklicanjem zbora staršev in — na višjih srednjih šolah — zbora dijakov. Ravnatelji bodo pred 31. oktobrom sklicali zbor staršev s pismenim sporočilom, v sporočilu bodo napovedali datum volitev, način poteka volitev, ustanovitev volilnega sedeža in urnik trajanja volitev. Datum volitev bo določil zavodski oziroma področni svet. Ves postopek bo trajal nekaj nad štiri ure: v prvih dveh urah bo ravnatelj ali njegov pooblaščenec podal uvodno poročilo in navodilo, nakar bo sledila diskusija. Dve uri p» začetku zborovanja bodo starši, in na višjih srednjih šolah tudi dijaki, začeli z volitvami. Pravilo, da so vsi starši in vsi omenjeni dija ki istočasno volilci in kandidati, je še veljavno. Glede volitev v zavodske in v področne svete didaktičnih ravnateljstev ni sprememb: učno, neučno osebje, starši in dijaki višjih srednjih šol bodo, kakor prejšnja leta, pravočasno predložili kandidatne liste. Obvestilo Sindikata slovenske šole Ministrstvo za šolstvo je predložilo na poznejši čas roke državnega natečaja za pridobitev habilitacije in za prestop v stalež vzgojiteljic državnih otroških vrtcev. Kakor je bilo že javljeno, bi se morale kandidatke javiti 15. oktobra k pismenemu izpitu. Po novih določilih bo pisna naloga dne 18. decembra 1984, ustni izpiti pa pred 28. marcem 1985. Napovedani pripravljalni tečaj na pisno nalogo, ki ga bo priredil sindikat slovenske šole, se bo pričel 9. oktobra. V nedeljo v Križu Uspelo srečanje z Gribeljci V nedeljo je bila gost kriških organizacij KD Vesna, sekcije VZPI - ANPI in ŠD Mladina množična delegacija pobratene krajevne skupnosti Griblje v Beli krajini. Križani so pričakovali goste pred spomenikom padlim, kjer je bila krajša slovesnost ob zvokih domače godbe na pihala Vesna, na kateri je spregovoril predsednik sekcije VZPI ANPI Ferdinand Bogateč. V Domu Al bert Sirk je bila v popoldanskih urah kulturna prireditev, ki so jo pripravili Gribeljci, na njej pa sta nastopila tudi moški zbor Vesna in baletna skupina ŠD Mladina. Krajši pozdravni nagovor je imela predsednika KD Vesna Ilde Košuta. Kulturnemu programu je sledila družabnost s plesom ob zvokih Belokranjskega tria. Na sporedu so bila tudi športna srečanja med ekipama ŠD Mladina in gribeljskega športnega društva. Na sliki: polaganje vencev pred kriškim spomenikom. NA VELESEJEMSKEM RAZSTAVIŠČU PRI MONTEBELLU V soboto odprtje 1. jesenske razstave Razstavišče pri Montebellu bodo v soboto znova odprli: tokrat bo na vrsti 1. jesenska razstava, katere glavni temi bosta industrijska in turistična proizvodnja ter službe za tretjo dobo (1. italijanski salon 50 in preko). Novosti pa se ne omejujejo le m ta sektorja: predstavljene bodo še druge zanimive pobude kot 1. salon o raziskavah in informatiki, 2. Burostile, to je razstava o-preme za urade, razstavi, kit bosta posvečeni fotokinooptiki in modi. V sklopu 1. jesenske razstave bo poseben sektor namenjen proizvodom široke porabe kot stanovanjskim artiklom, oblačilom, .obrtništvu, električnim kuhinjskim strojem, gastronomiji in drugim. Razstavo bodo odprli v soboto ob 11. uri, končala pa se bo v nedeljo, 14. oktobra. V DEŽELI FURLANIJI - JULIJSKI KRAJINI Letošnji pridelek grozdja za 25 odst. manjši Po podatkih deželnega centra za vinogradništvo in enologijo bodo v Furlaniji - Julijski krajini letos predelali od 20 do 30 od sto' manj grozdja kot lansko leto. Zmanjšanje proizvodnje je treba pripisati negativnim posledicam vremena, ki v letošnji sezoni ni bilo naklonjeno, sedaj pa ovira tudi začetek trgatve. V F-JK bodo tako letos pridelali en milijon in 600 do 700 tisoč, stotov grozdja, lani pa so jih dva milijona. Vina je bilo lani pridelanega en milijon in petsto tisoč hektolitrov, letos pa ga bo za tristo tisoč hektolitrov manj. Po podatkih istega centra bodo letos v Italiji pridelali okrog 72 do 74 milijonov hektolitrov vina, kar je približno 8 do 10 od sto manj kot v lanski sezoni. V drugih državah čalnicah EGS se proizvodnja vina v letošnji sezoni ne bo bistveno razlikovala od lanske. Drevi v Trebčah »Pariz je pae Pariz« Amaterska gledališka skupina »Jaka Štoka« s Proseka Kontovela bo drevi v trebenskem Ljudskem domu uprizorila komedijo Josipa Tavčarja »Pariz je pač Pariz«. Igra, ki so jo člani dramske skupine že uspešno uprizorili na Kontovelu in v Repnu, podaja z izrazitim satiričnim tonom vso pokvarje nost, ki naj bi bila prisotna v nekaterih krogih slovenske zamejske družbe. Dogajanje se odvija poleti v bogati vili na nabrežinskem bregu, kjer pride do nepričakovanih razpletov in zapletov v določenih komičnih situacijah. Kdor si želi smeha in zabave, naj pride torej drevi v Trebče. Gostovanje prireja KD Primorec, začetek ob 20. uri. Za- slovenske volilce ostaja še vedno odprto vprašanje udeležbe na volitvah v okrajne in v pokrajinski šolski svet. Pri treh prejšnjih volitvah so se slovenski volilci kompaktno vzdržali v znak protesta, ker niso oblasti upoštevale zahteve Slovencev po avtonomnih zbornih organih za slovenske šole. O volitvah v okrajne in pokrajinske svete bo v kratkem razpravljal enotni šolski odbor. Sestanek Coloni - Mirošie Včeraj sta se sestala jugoslovanski generalni konzul Drago Mirošič in poslanec KD Sergio Coloni. Obravnavala sta številna vprašanja obmejnega sodelovanja. Posvetila sta posebno pozornost položaju in uresničevanju pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji s posebnim ozirom na postopek zakonskega predloga o globalni zaščiti. Odprto pismo ministrstvu za pošto Koordinacijski odbor, ki združuje tržaške zasebne televizijske in radijske postaje, je pred dnevi naslovil na ministra za pošto Gavo odprto pismo, v katerem se zavzema za dokončno ureditev odnosov med zasebno in javno radiotelevizijsko službo. Predstavniki zasebnih postaj so tudi pozvali ministra, naj se v okviru vlade zavzame za zakonsko ureditev tega vprašanja. Živahen promet v tržaški luki Promet v tržaškem pristanišču bo v tem mesecu kar precej živahen. Na sedmem pomolu raztovarjajo oziroma natovarjajo v teh dneh tri kontejnerske ladje ter premog z neke sovjetske ladje, ki je namenjen tržaški termocentrali. V tem tednu pričakujejo tudi prihod več izraelskih ladij z južnim sadjem za nemška, švicarska, avstrijska in češkoslovaška tržišča. pismo uredništvu Gropajske noči Po dolgem času so se oblasti od ločile zamenjati v Gropadi stare luči in so se dela začela že to pomlad. Zgleda pa, da nam ne bo »zasvetilo« tako kmalu, kljub raznim dobronamernim obljubam s strani tvrdke same, kot tudi oblasti. Tako smo bili v skoraj vsej vasi cela dva meseca brez luči. Poleti nas je še zadrževalo »božje potrpljenje«, zdaj pa nam je že dovolj odlašanja in ba-bilonije. V popolni temi pa zelo cvete »trgovina na črno« v vasi sami in si morate misliti s kakšnimi občutki se vaščani lahko kretajo po vasi. Ali se lahko nadejamo, da se bodo dela končala pred božičem? S spoštovanjem Aleksander Mužina Gradivo za Krajevni leksikon Slovencev v Italiji Obe svetovni vojni sta pustili v Cerovljah globoke sledove - vas je bila dvakrat uničena Cerovlje V Ceróvljah. ceróveljski, Cerovci, it. Ceroglie, 1971: 141 preb., 1981: 156 preb., občina Nabrežina — 5 km, fara Mavhinje — 2 km, Trst — 23 km, Ti Žič — 12 km, Sesljan — 2 km. Nadmorska višina 146 m. Razpotegnjeno naselje na vzhodnem vznožju Grmade (323 m) ob pokrajinski cesti Sesljan - Mavhinje, iz katere vodita v kraj dva odcepa. Iz Cerovelj se krajevna cesta nadaljuje proti Medji vasi, oz. Devinu. Bližnje vzpetine so: Ostri vrh (215 m) na severozahodu, Varda (207 m) na severovzhodu, Gabmjak (300 m) in Lisičji vrh (297 m) na zahodu, Straža (153 m) in vzpetine Rožičnik (180 m) na jugu. V okolici je veliko vrtač, zlasti na severu; največ je so: Globoki dol, Mrzki dol, v Duolah. Gozd se širi na pobočju Grmade in severno od naselja proti državni meji. Drugod so njive, vinogradi in grmičev je-gmajna. Obsežnejše površine z ledinskimi imeni so Sesljanca, Dol ga njiva, Hrib, Pri župkah, Jerén-kovi, Gobmjàk, Griže, Mčndrišče, Piiknišče. Razširjena sta živinoreja in vinogradništvo. V hlevih je še ok. 130 glav živine. Dva vaščana sta in tenzivna živinorejca, eden redi govedo, drugi pa se bavi z zajčerejo. Med belim vinom prevladujeta sau-vignon in malvazija, med črnimi sortami pa refošk in merlot. Gozd daje drva in steljo. Vodovod je speljan iz Štivana. Ka lov ni več; ker jih niso vzdrževali so se v glavnem osušili. Starih hiš ni, vendar ima ena še odprto ognjišče, ena pa je krita s skrlami. Domala vsaka hiša ima gospodarsko poslopje ali vaaj garažo. V vasi sta gostilna in trgovina z jestvinami. Nekdanje izdelovanje bičevnikov (kro pinov) je danes opuščeno. Krajani so zaposleni predvsem v Trstu, Tr žiču (ladjedelnice), Štivanu (papirnica). Osnovna šola je bila ustanovljena 1. 1937. Dokler ni 1. 1960 dobila last- no stavbo, je bil pouk v zasebni hiši. L. 1982 so šolo poimenovali po pesniku in narodnem buditelju Miroslavu Vilharju. Med prvo svetovno vojno je v neposredni bližini Cerovelj tekla fronta; vas je bila uničena, vaščani pa so se zatekli največ na Dolenjsko in Štajersko. Dne 16. avgusta 1944 so vas požgali Nemci. Moške so odgna 11 na prisilno delo v Nemčijo, ženske pa v Sesljan. O tem govori spominska plošča, ki je bila odkrita leta 1971. Kraj je dal štiri žrtve, ki so padle v partizanskih vrstah. Nedaleč od tod je stala zdaj že povsem opuščena bivša devinska pristava Ko-hišče, o kateri govori pisatelj Alojz Rebula v svojem romanu Devinski sholar. Manjše prazgodovinsko gradišče je stalo na jugovzhodnem obronku Grmade, drugo gradišče pa na samem vrhu, vendar pa je bilo med zadnjo vojno razdejano in o njem danes pričajo le redki ostanki obrambnega zidu in najdena keramika. Ime Cerovlje je nastalo iz spojitve pridevnika, ki izhaja iz latinskega naziva za hrast - cerrus, s končnico za množinske samostalnike. Najpogostejša priimka sta Terčon in Antonič. Slivno (Prvi dol) V Slivnem, slivenski, Slivenci, it. Slivia, slov. šota, enorazrednica, sedaj poenotena s celodnevno osnovno šolo v Šempolaju, fara Šempolaj 2 km, občina Nabrežina 3 km, Sesljan 2,5 km, Trst — 18 km. Nadmorska višina 154 m. Gručasto naselje v pobočni legi ob stranski asfaltirani cesti, ki se 3 km od tod priključi glavni cesti Trst - Ses'jan. Bližnje vzpetine so na jugu Gradec (Grade 200 m), na vzhodu Vršič (Vršč 136 m), kraški doli pa Fratov dol, Dol in Polje. L. 1971: 130 preb., 1. 1981; 131 preb. V kraju živi nekaj obrtnikov (kam- nar, klepar, mehanik). Zaposleni so največ izven vasi, in sicer v Trstu, v kamnolomu v Nabrežini in pri železnici. V prostem času se domačini posvečajo predvsem živinoreji in vinogradništvu, obdelujejo pa tudi njive in vrtove. Za naseljem se širi borov gozd. Med listavci je najbo'j razširjen hrast. Gozd daje drva za domačo uporabo. Bolj oddaljene od kraja so kraške gmajne in ograde. Vas oskrbuje z vodo štivanski vodovod —■ kraški vodovod. Kal na Cerovcu ob cesti Slivno -Nabrežina, dva kola v Dolu in Kalič sta danes zanemarjena. Hiše so po zunanjem videzu tipično kraške; nekaj jih je tudi kritih s skrlami. Nekatere domačije imajo še skedenj, senik, hlev in vinsko klet, ohranjeno pa je le eno ognjišče. Po prvi vojni so bi’e vse hiše predelane, ker so granate vas hudo poškodovale. V Slivnem obratujeta gostišče in trgovina v živili. (Se nadaljuje) Včeraj se je sestal deželni svet Danes v Trstu nadaljevanje preverjanja med šestimi strankami deželne večine Na včerajšnji seji deželnega sveta, ki se je kot predvideno po statutu sestal »prvi delavnik v oktobru«, je prišlo do zamenjave deželnega svetovalca Alfea Mizzaua, ki je bil na junijskih volitvah izvoljen v evropski parlament. Njegovo mesto v skupščini je prevzel prvi med neizvoljenimi kandidati na listi KD iz videmskega volilnega o-krožja, to je Giancarlo Cruder, sedanji župan iz Čente, ki je takoj za tem tudi prisegel. Z glasovi strank večine je deželni svet nato sprejel predlog Liste za Trst, po katerem so bile vse ostale točke dnevnega reda (med katerimi je na prvem mestu izvolitev novega odbornika za kmetijstvo, ki bo mo ^al prevzeti mesto Mizzaua) preložene na naslednjo sejo. Proti odložitvi in torej za takojšnjo izvolitev novega odbornika so glasovali svetovalci KPI, DP in Furlanskega gibanja. Dodati je še treba, da je KD toed krajšo razpravo o tem vprašaju predlagala, da bi skupščina že na včerajšnji seji ponovno vzela v Pretres in izglasovala zakonski o- snutek, ki se nanaša na nekatere spremembe, dopolnila in interpretacijo že obstoječih deželnih zakonov o obnovi Furlanije, ki ga je vlada zavrnila ; to je storila kljub temu, da so se načelniki svetovalskih skupin in predstavniki odbora za pravilnik na zadnji seji domenili, da se delovanje skupščine in njenih organov v tej fazi politično - programskega preverjanja med strankami večine lahko omejilo le na posvetovalno dejavnost; po protestih o-pozicije je KD svoj predlog umaknila. 0 trenutnem stanju na deželi in o raznih možnostih za premostitev sedanjega stanja je sinoči razpravljalo deželno vodstvo KD; danes dopoldne ob 10. uri pa se bodo na sedežu deželnega sveta sestali pred stavniki šestili strank večine in nadaljevali preverjanje, ki so ga načeli pred tednom dni na prvem sestanku v Vidmu. S svoje strani je komunistična skupina v deželnem svetu za jutrišnji dan, na sedežu deželnega sveta, sklicala tiskovno konferenco, na kateri bo obrazložila svoja stališča in ocenila trenutni položaj med strankami večine po odprtju preverjanja. Ob tej priložnosti so komunisti obsodili zadržanje, ki sta ga na včerajšnji deželni seji zagovarjala odbor in večina, ki ga podpira. S tem da je predlagala odložitev seje, pravi KPI, je večina očitno pokazala, da je v velikih težavah in da ne zna rešiti lastnih protislovij. Odložitev seje pa je še toliko hujša, poudarja komunistična skupina, če pomislimo, da je bila na dnevnem redu tudi razprava o problemu Zanussi, ki ga je sprožila prav KPI. S tem sta deželni odbor in večina pokazala, zaključuje KPI, da sta oddaljena od resničnih problemov delavstva in da se skoraj izključno zanimata le za notranja ravnovesja. Prireditelji nedeljskega izleta v Marzabotto sporočajo, da je na avtobusu, ki ga je naročila dolinska občina, prostih še nekaj mest. V nedeljo že drugo glasbeno srečanje iz ciklusa nedeljskih koncertov V nedeljo zvečer je bilo v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna v Trstu že drugo glasbeno srečanje iž ciklusa nedeljskih koncertov, ki ga prireja Oddelek za staro glasbo Glasbene matice, v sodelovanju z deželnim sedežem RAI, ki se ga je u-deležilo lepo število poslušalcev. Protagonist večera je bil priznani flavtist - solist Roberto Fabbriconi, ki je izvajal sodobne skladbe De-bussyja, Paula Hindemitha, Varese-ja, Johna Cagea, Sciarrina, Luigija Nona in dve Donatonijevi skladbi. V treh skladbah za dve flavti je, skupno s Fabbricianijem, nastopila mlada tržaška flavtistka Erika Slama. Prihodnji koncert iz omenjenega ciklusa bo v nedeljo popoldne v cerkvi v Ricmanjih, kjer bo nastopil organist Lorenzo Ghieimi. Kritična o-cena o obeh dosedanjih koncertih bo sledila. Most bo treba porušiti Danes v Prebenegu svečanost Na sliki: Erika Slama in Roberto Fabbriciani. Na sedežu devinsko-nabrežinskc občine je bil včeraj sestanek, na kate-em so predstavniki občinske uprave, družbe AN AS, pokrajine, ACT, cestne Policije, karabinjerjev in občinskih redarjev pregledali položaj, ki je nabil "a Pokrajinski cesti med Nabrežino in Sesljanom, potem ko je v so-to neki tovornjak poškodoval nadvoz, po katerem pripelje cesta iz Sesljana ru '■ aVno cesll> 202. Na sestanku so ugotovili, da bo treba most v celoti po-Usi*i in Postaviti novega. Med tem časom bo pokrajinska cesta zaprta. Vožnja med Nabrežino in Sesljanom, kakor tudi v obratni smeri, bo l>-/na le p» avtocestnem priključku, ki povezuje pokrajinsko cesto (z od-rpom nekoliko niže od železniškega mosta, v smeri proti Sesljanu) z obalni H nani° se Priključi v bližini t.i. Costa dei barbari). Na tem mestu bo v. Podiranjem mosta delovala nadzorna služba, da bi se promet odvijal bon**0’ *5° *M> most dograjen, bo pokrajinska cesta ponovno odprta. Most 'no začeli podirati v prihodnjem tednu, graditi novega pa ne pred enim ACTCtomin zamrl in bi se iz pozabe preteklih izkušenj spet ne porodile črne uničevalske sile, se bodo Prebenežani in vsi svobodoljub ni prebivalci Brega zbrali pred spomenikom, na katerem so vklesana imena prebeneških junakov in junakinj. Njim se bo danes Prebeneg še en krat spoštljivo oddolžil z besedo in pesmijo, (ris) Olajšave ACT za nepremožne Tržaška občinska uprava bo še vse do konca decembra dovoljevala px> sebne olajšave za vožnjo z avtobusi podjetja ACT upravičencem socialne pokojnine in najnižjih pokojnin IN PS. To je povedal predstavnikom sindikata upokojencev odbornik za socialno varstvo Colombis. V bodoče bo Občina skušala te ali podobne olajšave še naprej dajati, vendar ob nujni pomoči deželne uprave, kot je naglasil odbornik za javne industrijske storitve D'Alessandro. PSI zadovoljna z vladnim ukrepom Tržaška federacija PSI v tiskovni noti izraža zadovoljstvo nad dejstvom, da je Vada konec prejšnjega tedna vključila v finančni zakon tudi 220 milijard lir za razvoj tržaškega in goriškega gospodarstva. Gre za zelo pomembno odločitev, menijo socialisti, ki dokazuje, da se lahko z jasno politično voljo uresničujejo programske smernice in obveze v korist Trsta ir, Gorice, za kar je tržaška PSI že večkrat posegla pri ministru za delo De MicheTisu in tudi pri samem predsedniku vlade Craxiju. V teku vpisovanje v štiri tečaje KZ Kmečka zveza obvešča, da je v teku vpisovanje v tečaje, ki jih letos prireja v sodelovanju s Slovenskim zavodom za poklicno izobraževanje. V letošnji sezoni bodo na sporedu tečaji iz vinogradništva, vrtnarstva, davčnega ažumiranja in čebelarstva ; predvidoma se bodo začeli čez dober mesec dni, zaradi česar je px>trebno, da se interesenti čim prej vpišejo. To lahko storijo vsak dan, v delovnem umiku, v tajništvu KZ v Ul. Cicerone, kjer so jim na razpolago tudi vse ostale podrobnosti. Posebno vabilo, da bi se čim prej vpisali, pa je namenjeno vsem tistim, ki želijo obiskovati tečaj o vinogradništvu. poklicna etika 111 kupoprodaja nepremičnin ge fP^Hska. zbornica je pozvali ^je, ki se bavijo s posredovan van.kuPoprodaji stanovanj in st 5 ‘h Mš v mestu, da na sv sim-,1 •lV1™4 * * * * * 10 izobesijo seznam r vsčUc ^ jih zarac mirw,a Posamezna agencija za ne ^msk° kup6ij0 Znegek pro, cih j. •• naveden na posebnih ob agenciji*1 zhomica poslala že v zborničnega ukrepa je ri<'pn^,wa,.'Lcen?vn.° P°litik0 Van- Pruske posredovalce k sp ua'Au ,P°klicne etike. Ko bi nekd enkršitev takšne etike pri dati Pn* katere hoče kupiti ali Trffn,1^remienino. naJ to brž nari-,Vm"s<' zbornici kot ustrez Pn0aStvenemu organu, držil a dan>i Praksi si agencij s ti ^-odstotno provizijo na vr v bre^CmiiČTline' “d tega je pol v me kupica, druga polovic brente prodajalca. 4. ZJl“trai Gradu sv. Justa 150 rjsuembra., na ogled raz s kih ,!\ ki uh je okrog 50 ita Dani .bobnih umetnikov pos so Božanski komediji! hovim- muzeja v Ravermi. Met Punrii avtorj' so tudi Cagli, C Pigli r^°V Chirico, Guttuso, gain-, Cantatore in Sassu, pia š dežele .scherini in Mirko iz Dolgoprstneži ne poznajo oddiha Zadnji sepitembrski vikend so bržkone le redki izkoristili za kak daljši potep, saj je slabo vreme mnogim prekrižalo načrte, za uro daljša noč pa je mnoge opogumila, da so s sobotnim veseljačenjem nadaljevali do zgodnjih jutranjih ur. G juho deževno, noč pa so izkoristili zmikavti, ki že vedo, kako in kaj: mestna stanovanja so jim neizčrpno delovišče, prav tako vabljiva pa so parkirana vozila. Vsakodnevna praksa piač — in v lem nam bodo vsi pritegnili: ko pa nas doleti, smo uverjeni, da .so se proti nam zarotile mračne sile zle usode. Nič kaj prijetno ni bilo pri duši 85-letnemu Mariu Tabogi, ko je v svojem stanovanju v Ul. Giu'ia 10 pogrešil bančno knjižico z vpisano vsoto 2,500.000 lir. S tatovi je izginila brez sledu, z njo p>a še prgišče zlatnine. Tatovi so bili očitno budnejši od kapitana ladje Moshil, zasidrane ob 7. pomolu, ter mu iz uradniške kajute domala pred nosom odnesli dragoceno uro in 320.000 lir. Kapitan Svein Hakon Ver neg se je tedajci prebudil ter se zapodil za njimi, vendar jih je kmalu izgubil izpred oči. Še bolj drzni so bili tatovi, ki so v nedeljo zvečer okradli stanovanje pri Sv. Alojziju 4. Lastnik, 28-letni Massimo Ramella, se je tatvine zavede' ob povratku domov: skupno z agenti letečega oddelka je ugotovil, da so se lopovi povzpeli do njegovega stanovanja p>o žlebu; malega terierja, nenevarnega hišnega čuvaja, so zaprli v sosednjo sobo ter se v mini lotili svojega nečednega piosla. Opravili so nag o ter uplenili svižčev kožuh, vreden 4 milijone lir, zlato o-grlico, vredno 8 milijonov'lir ter dia mantno iglo in zlato zapestnico v skupni vrednosti 2 900.000 lir, za nameček so si prilastili še pet z'atih šilingov in piar volnenih hlač, končno pa jo pobrisali brez sledu. Sosedje so okrog 21. ure sicer čuli pasji lajež, vendar nobenega sumljivega hrupa. Tatvino je prijavil tudi 51-letni Giordano Ponis, lastnik veleblagovnice v Ul. Campanelle 112. Tatovi so jo obiskali v noči na soboto in se vanjo pritihotapili skozi straniščno okence, vendar brez večjega uspeha: iz blagajne so odnesli le 620.000 lir. Gostje iz Dortmunda na obisku v Trstu Na vabilo Deželnega študijskega in raziskovalnega zavoda CGIL se od predvčerajšnjim mudi na enotedenskem obisku v našem mestu delegacija kovinarjev in sindikalnih raziskovalcev iz Dortmunda v Zvezni republiki Nemčiji. S tem vrača o-bisk, ki ga je zastopstvo omenjenega zavoda opravilo letos spomladi v Porurju. V delegaciji so predstavniki tovarniškega sveta podjetja Thyssene-delstahlwcrke in Alltagskulturinstitu-ta. Ogledali si bodo pristanišče, Arzenal, železarno Terni in Tovarno velikih motorjev ter se sešli s tovarniškimi sveti in zastopniki sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL. ■ Zapustila nas je naša dra- ga in dobra mama, babica 1 in prababica Ivanka Štolfa vd. Širca Pogreb drage pokojnice bo danes, torek, 2. t.m., ob 13.30 iz mrtvašnice v Tržiču v nabrežinsko cerkev. Žalujoči : sinova Mirko in Drago z družinama, hčerka Marica in sin Jožko s Sonjo, hčerka Sabina z družino in drugi sorodniki. Nabrežina, Bazovica, 2. 10. 1984 Ob izgubi matere Ivanc izrekata odbor in balinarska sekcija ŠD Sokol svojemu članu Jožku in svojcem iskreno sožalje. Pogreb naše drage Antonije Husu por. Verse bo danes, 2. oktobra, ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v pro-seško cerkev. SVOJCI Prosek, Melbourne, 2. 10. 1984 Prometni nezgodi brez hujših posledic V katinarsko bolnišnico so v noči na nedeljo sprejeli tri ranjence, žrtve dveh prometnih nesreč. Osemintridesetletna Elvira Nagler iz Ul. Fucino 11 je vozila po domači ulici, ko so jo nenadoma zaslepili žarometi nasproti prihajajočega vozila. Voznica je izgubila nadzorstvo nad vozilom, zapeljala s ceste ter si pri tem zlomila nadlahtnico. Zdraviti se bo moraa 40 dni. Zaradi zloma ključnice se bo moral 40 dni zdraviti tudi 18-letni Fabio Co-melli, voznik motornega kolesa, ki mu je Paolo Lubiana s svojim renaultom 14 prekrižal pot. Zgodilo se je na Trgu pri Stari mitnici, kjer se odcepi Ul. Madonnina. Comelli se je s svojim motornim kolesom peljal proti Trgu Garibaldi, ko je Lubiana nenadoma izsilil prednost in zavil v Ul. Madonnina. V silovitem trku je Comelli ja vrglo na tlak, njegov sopotnik Alessandro Nor-bedo pa se je le laže poškodoval in bo okreval v desetih dneh. Praznik grozdja v Lonjerju V soboto in nedeljo je priredilo KD Lonjer Katinara svoj že tradicionalni praznik grozdja, če je bilo vreme organizatorjem v soboto še kolikor toliko naklonjeno, so se v nedeljo popoldne začeli zbirati črni o-blaki, ki niso obetali prav nič dobrega. In res se je, prav v času, ko se je začela na društvenem prostoru v Lonjerju kulturna prireditev, ulil' dež. Na srečo razpolaga društvo s streho, ki pokriva vsaj del prireditvenega prostora, tako da je lahko program nemoteno stekel do konca. Velikega finančnega dobička društvo seveda ne bo imelo, lahko pa se pohvali z moralnim uspehom prireditve, pri organiziranju katere, so marljivo in nesebično sodelovali vsi člani in z dobrim počutjem, ki so ga ustvarili med številnimi udeleženci, ki se niso ustrašili dežja. Praznik grozdja se je začel že v soboto z družabnim večerom, na katerem je igral domači ansambel, ki ga sestavljajo Neva, Germano in Mara. V nedeljo popoldne pa so na prireditvi nastopili člani pevskega zbo ra »Primorec« iz Trebč, ki so, pod vodstvom Vilme Padovan, zapeli splet narodnih pesmi. Zbor je skorajda popolnoma prenovljen ter je bilo prijetno poslušati mlade pevce in pevke, kako so se že glasovno ujeli. Za ples in zabavo so nato poskrbeli Veseli godci iz Boljunca, ki so neumorno igrali svoj bogati program valčkov, polk in drugih veselih viž. In ker je bil to praznik grozdja, so seveda domači vinogradniki prinesli svoje »šprone«, ki jih je ocenila posebna komisija. Prvo nagrado in sicer vinski sod je prejel Umberto Gia-comin s Ratinar e, drugo Andrej čok, tretjo pa Anton Kjuder. Tudi za o-stale udeležence so izžrebali več nagrad. Na sliki: posebna komisija ocenjuje najlepše »šprone«. Zelo uspešno gostovanje Tržaškega okteta v Cremi Tržaški oktet je v soboto, 29. sep tembra, nastopil v Cremi kot gost tamkajšnjega mešanega zbora »Ma rinelli«, ki praznuje letos 30. obletnico plodnega umetniškega in koncertnega delovanja. Oktetovo gostovanje je bilo v prijaznem lombardskem mestecu polno presenečenj za same pevce in njihovega umetniškega vodjo Janka Bana, kajti še zdaleč bi ne pričakovali, da uživa v teh krajih oktet tolikšen sloves, da je njegovo petje tako cenjeno in obeleženo s tolikšno pozornostjo, /col so ga občinstvo, organizatorji *n številni strokovnjaki, ki so prisostvovali reviji v Cremi, pokazali. Revija je potekala v renesančnem samostanu S. Agostino, ki je sicer opuščen, in sto sedaj v njem mestni muzej in kulturni center. Revijo je organiziral zbor »P. Marinelli« ob svoji 30letnici, na njej pa so sodelovali še mladinski zbor »Farnesia-not iz Piacenze, ženski zbor »G. D’Amato« iz Chiavenne in mešani zbor »T. L. De Victoria« iz Castelfranco Modenese. Revija je bila na dostojni umetniški ravni, Tržaški oktet pa je izstopal tako po izbiri programa, kol po dovršenosti petja. Naslednjega dne so člani okteta izkoristili za prijateljski obisk v bližnjem Caravaggiu. Prihodnje gostovanje Tržaškega okteta bo 3. novembra v Arzignanu pri Vicenzi, naslednje leto pa v Pia cenzi. včeraj-danes Danes, TOREK, 2. oktobra MIRNA Sonce vzide ob 6.05 in zatone ob 17.44 — Dolžina dneva 11.39 — Luna vzide ob 14.37 in zatone ob 22.55. Jutri, SREDA, 3. oktobra TEREZIJA Vreme včeraj: temperatura zraka 19 stopinj, zračni tlak 1011 mb pada, veter jugovzhodnih 6 km na uro, vlaga 96-odstotna, padlo je 9 mm dežja, nebo oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 20 stopinj. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9, Trg Valmaura 11, Prosek, Žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Prosek, Žavlje. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: teL 211-001, Zgonik: tel. 225-596. Nabrežina: tel. 200-121. Sesljan: tel. 299-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. razna obvestila Otroški pevski zbor vabi vse otroke, da se udeležijo pevskih vaj, ki bodo ob torkih in četrtkih od 17. do 18. ure v Dijaškem domu v Trstu. Prva vaja bo danes, 2. oktobra, ob 17. uri. Otroški pevski zbor (otroci iz vrtca) bo imel prvo vajo danes, 2. oktobra, ob 16. uri v Dijaškem domu v Trstu. Prireditve in sporočila kulturnih druitev in organizacij ZSKD sporoča, da bo sestanek za zbo-rovodsko šolo v četrtek, 4. t.m., ob 17. uri na šoli Glasbene matice v Ul. R. Manna 29. KD J. Rapotee - Prebeneg v sodelovanju s sekcijo VZPI-ANPI Mačkolje -Dolina - Prebeneg vabi na SVEČANOST OB 40-LETNICI USTRELITVE KURIRK IN 41-LETNICI POŽIGA VASI, ki bo danes, 2. t.m., ob 18.30 pri spomeniku padlim v NOB. V primeru slabega vremena bo proslava v društveni dvorani. SSG vabi na MLADINSKI PLES, ki bo v soboto, 6. t.m., ob 20. uri v baru Kulturnega doma v Trstu. Zastonj. SKD I. Gruden sporoča, da bo prvi sestanek otroškega pevskega zbora in staršev jutri, 3. t.m., ob 17. uri v društvenih prostorih. SKD Barkovlje, Ul. Cerreto 12, priredi v nedeljo, 7. t.m., popoldne TRADICIONALNI KARAMALNI PRAZNIK ter uprizoritev komedije »Primorske zdrahe«. Vabljeni! SKD Barkovlje sporoča, da bo seja odbora danes, 2. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih. KD Primorec - Trebče vabi na gostovanje amaterskega odra »J. Štoka« s Proseka - Kontovela s komedija Josipa Tavčarja PARIZ JE PAČ PARIZ. Pred: stava bo danes, 2. oktobra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom -Knjižnica P. Tomažič in tovariši. V petek, 5. oktobra, ob 20. uri vabimo na večer posvečen temi NAŠE GLEDALIŠČE DANES (Njegova vloga in nerešena vprašanja). Srečanja se bodo udeležili prof. Josip Tavčar, ravnatelj in umetniški vodja SSG Miroslav Košuta in člani ansambla SSG. Vabljeni! KD Primorsko - Mačkolje bo jutri, 3. oktobra, ob 17. uri položilo venec padlim vaščanom na spominsko ploščo v Zazidu. Atta*, SL.OVENSKO ".STALNO „ . GLEDALIŠČE V TRSTU Piero Chiaro DELITEV komedija Danes, 2. oktobra, ob 20.30 v gledališču »F. Prešeren« v Bo-Ijuncu. gledališča CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Velika dvorana V petek, 5. oktobra, ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije -Rumeni abonma. Okrogla dvorana V petek, 5. t.m., ob 22. uri: Petkov nočni program K. Marx »Sovražnik ljudstva«. Srednja dvorana V četrtek, 4. oktobra, od 10. do 13. ure in od 15. do 18. ure: Simpozij ob 80-letnici rojstva S. Kosovela. Sejna 3. V petek, 5. t.m., od 18. do 22. ure: Kugy - TV nadaljevanka v treh delih. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Jutri, 3. oktobra, ob 20. uri: E. O’ Neill — »Dolgega dneva potovanje v noč«. Predstava za abonma sreda - S in izven v gledališki dvorani v Solkanu. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - TRST Slovensko stalno gledališče Vas vabi, da v sezoni 1984-85 ostanete oziroma postanete njegov abonent. Repertoar: A. T. Linhart - TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI, režija J. Babič; 1. Hergold - PARACELS (ASKLEPIJU SMO DOLŽNI PETELINA), režija B. Kobal; E. Petrolini - CHICCHIGNOLA, režija M. Uršič; T. Williams - MAČKA NA VROČI PLOČEVINASTI STREHI, režija D. Mlakar; D. Jančar - DISIDENT' ARNOŽ IN NJEGOVI, gostovanje Drame SNG Maribor ; I. Pregelj -M. Kmecl - PLEBANUS JOANNES, gostovanje PDG Nova Gorica. , L«*», SLOVENSKO “:®%GLEDAUŠČE V TRSTU razpisuje ABONMA ZA SEZONO 1984-85 Vpisovanje abonentov do 10. oktobra od 10. do 12. ure in od 18. do 20. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4. Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma tudi telefonsko do 5. oktobra od 9. do 14. ure. Telefon 734-265. koncerti VERDI Operna sezona 1984-85. V četrtek, 18. t.m., otvoritveni večer z opero »Samp-son in Dali la« C. Saint-Saiinsa. Pri blagajni gledališča je v teku vpisovanje novih obnovitev starih abonmajev. kino Ariston 17.00, 18.40, 20.20 in 22.00 »Noi tre«. Režija P. Avati. Eden 16.30 — 22.00 »Nudo e crudele«. Film za vsakogar. Fenice 18.00 — 22.15 »Garetta«. Claudia Cardinale. Excelsior 17.00 — 21.00 »Cera una volta in America«. Režija Sergio Leone. Robert De Niro. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »Lolita la governante erotica«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.30—22.10 »Scuola di polizia«. Dvorana št. 3 15.30 — 22.15 »Casanova - II.«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 17.00 — 22.15 »Conan il distruttore«. Mignon 17.00 — 22.15 »Pink Floyd The Wall«. Aurora 16.30 — 22.00 »II Bounty«. Capito! 17.00, 19.30, 22.00 »All'inseguimento delia pietra verde«. Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Tabo la vetrina del piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.00 — 22.00 »1941 : allarme ad Hollywood«. John Belushi. Radio 15.30 — 21.30 »I vizi segreti di una giovane signora«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00 — 22.00 »Querelle di Brest«. Prepovedan mladini pod 18. letom. razstave TG Galerija, Ul. sv. Frančiška 20. Odprta je razstava eksponatov »copy a rt« ARS COPIANDI. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. MAGDA STAREC TAVČAR razstavlja svoje tapiserije do 7. oktobra. Umik: ob delavnikih od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ter od 16. do 19. ure. darovi in prispevki V spomin na Cvetka Štefančiča darujejo žena Mira, sin Drago in hči Ljuba z družinama 50.000 lir za moški pevski zbor" Vesna iz Križa. V spomin na Stanka Pertota darujeta družini Hrovatin in Rudež 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina in 20.000 lir za ŠD Sokol. Ob 15. obletnici smrti nepozabnega brata Josipa Faganela daruje Olga Lakovič 10.000 lir za Dijaško matico. Ob 40. obletnici smrti dragega moža Venceslava Kocmana daruje žena Marija 10.000 lir za KD Rdeča zvezda. Namesto cvetja na grob pok. Tilke Žerjal daruje družina Francke in Karla Kalca (Gropada 83) 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. Ob 5. obletnici smrti Justa Krevatina daruje žena Marija 10.000 lir za spomenik padlim v NOB na Opčinah. Ob 40. obletnici smrti padlih bratov Leandra in Ferdinanda čoka daruje družina čok Kjuder 10.000 lir za TPPZ P. Tomažič in 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Lonjerju. V počastitev spomina dragega sina Egona in none Marije darujeta Guerrina in Milko 30.000 lir za FC Primorj?. Ob prenovitvenih delih krožka ŠD Zarja daruje gradbeno podjetje Ediltecni-ca 700.000 lir za ŠD Zarja. Namesto cvetja na grob Maria Miliča daruje Dušan Košuta z družino 25.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grobova prijateljev Cvetka Stefančiča in Valerija Savarina daruje Dušan Košuta z družino 75.000 lir za TPK Sirena. Nosilci krste Milka Emilija darujejo 50.000 lir za FC Primorje. V spomin na sestro Vanko darujeta Alojz Husu in Pina Cossutta 20.000 lir za FC Primorje. Namesto cvetja na grob Maria Emilija daruje Albin Malalan 20.000 lir za FC Primorj3. Ob priliki memoriala Race daruje Boris Race 200.000 lir za FC Primorje. Ob 60-letnici FC Primorje darujejo za društvo Drago Milič 50.000 lir. Josip Husu 20.000 lir, Josio Furlan 50.000 lir in Viktor Ukmar 25.000 lir. Namesto cvetja na grob tete Pine darujejo Erika in Paolo Fonda 200.000 lir za sklad M. čuk. Mira in Manšuet Fonda 50.000 lir za Dom J. Ukmar in 50.000 lir za KD I. Grbec ter Franko Budal 10.000 lir za Dom J. Ukmar. V spomin na drago Anico ščuko daruje Jadranka Šuligoj - Granier z mamo 15.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Santine Fer-luge por. Oblak darujeta Ivan in Ivanka 20.000 Ur za spomenik padlim v NOB na Opčinah. Ob 40. obletnici smrti Alberta in Nade Wilhelm daruje sestra Ivanka 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. V spomin na dobrega soseda Vitala Cupina prispevajo Stemadovi 10.000 lir za KD F. Venturini. Ob izletu Primorskega dnevnika na Vojsko darujejo udeleženci 20.000,Ur za clzlaH IVI Pulza Ob 12.' obletnici smrti dr. Alojzija Stepančiča daruje družina 20.000 lir za ŠD Sokol in 20.000 lir za SKD I. Gruden. V spomin na Ano Bašič vd. Busan darujejo družine Leban, Hrovatin in Glavma 15.000 lir za kapaUco v Lonjerju. V spomin na Ano Bašič vd. Busan darujeta sin Pino in snaha Mariuča 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. Irma Sardoč daruje 10.000 Ur za MPZ Vesela pomlad. Namesto cvetja na grob Leonarda Bana daruje Danica Krevatin 10.000 Ur za MPZ Vesela pom Val. V isti namen daruje družina Husu (Bani 33) 15X00 lir za MPZ Vesela pomlad. Namesto cvetja na grob Sofije Berdon daruje Želka Grgič 20.000 Ur za osnovno šolo P. Trubar v Bazovici. V spomin na babico Sofijo Berdon daruje Ida Grgič 30.000 Ur za osnovno šolo P. Trubar. V isti namen daruje Sabina Križman-čič 20.000 Ur za osnovno šolo P. Trubar. V spomin na drago mamo Zofko darujeta družini Ota in Pregare 50.000 Ur za KD Prešeren, 50.000 Ur za cerkveni pevski zbor Boljunec, 50.000 Ur za ŠD Breg, 50.000 Ur za Zvezo borcev Boljunec in 50.000 lir za sekcijo KPI Dolina. V spomin na ljubljeno nono Zofko daruje Andreina 50.000 Ur za osnovno šolo P. Trubar. V počastitev spomina Anice ščuke daruje družina Ivan Jagodic 10.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na drago mamo Anico Ščuko darujeta Zorko in Laura 30.000 Ur za TPK Sirena in 30.000 Ur za KD Barkovlje. V spomin na mamo Tilko darujeta .Marija in Paula 100.000 Ur za cerkvene pevke iz Boljunca. V isti namen daruje Sergij Boneta 30.000 Ur za cerkvene pevke iz Boljunca. V spomin na Sofijo Berdon vd. Pregare darujeta družini Milan Kuret in Alfio Bcnci 20.000 Ur za Skupnost družina Opčine. Za popravilo lonjerskc kapelice darujejo Ester Bislacchi 15.000 Ur, Cecilija Kjuder 20.000 Ur, Berta Nadlišek 20.000 lir, Lindi 10.000 Ur, Vida čok 10.000 lir, B. K. 50.000 Ur, Marta čok 10.000 Ur, Edi Čok 10.000 Ur, Doro Maver 10.000 Ur, Marjo Gombač 10.000 lir, Gianni in Mari za 30.000 Ur, Ersilija, Boris in Doro 50.000 lir, Oskar Čok 20.000 Ur, N.N. 20.000 Ur, N.N. 20.000 Ur, M. O. 20.000 Ur, Silvestra 50.000 Ur in Svetka Čok (Ul. Marchesetti) 20.000 Ur. V spomin na Ido de Lorenzi darujeta Marta in Davči Cah 10.000 Ur za vzdrževanje spomenika padUm v NOB v Križu. V spomin na Cvetka Stefančiča darujejo Frančko in Grazia 10.000 Ur, Gigi Bruži z družino in Annamaria 10.000 Ur, žena Mira, sin Drago, hči Ljuba in vnuki 100.000 lir, Srečko Sedmak in Dolenc z družino 20.000 Ur ter družina Tu-rel Marjo in Jolanda 10.000 Ur za vzdrževanje spomenika padUm v NOB v Križu. V spomin na dragega bratranca Cvetka daruje sestrična iz Zagreba Slavica Čevidin s sinom in hčerkama 30.000 lir v isti namen. V spomin na Cvetka Stefančiča darujeta družina Emil Kobal 15.000 lir in Ladko Lozar z družino 10.000 Ur za vzdrževanje spomenika padUm v NOB v Križu. Ob smrti drage mame Justine Kante vd. Trampuž daruje sin Janko 50.000 Ur za ŠK Kras in 50.000 Ur za pevski zbor Rdeča zvezda. V spomin na Justino Kante vd. Trampuž darujeta Janko in Ivanka Simo-neta 5.000 Ur za ŠK Kras in 5.000 lir za pevski zbor Rdeča zvezda, Zmaga Blažina daruje 5.000 Ur za ŠK Kras in 5.000 Ur za pevski zbor Rdeča zvezda ter Zvonko in Tamara Simoneta darujeta 5.000 lir za ŠK Kras. V spomin na nono Jušto Kodram darujeta Ladi in LiUjana 50.000 lir za gradnjo Kulturnega doma - spomenika padlim v NOB iz Briščikov. V spomin na Zofko Berdon - Pregare daruje družina Ota 25.000 Ur za KD Slavec. Namesto cvetja na grob Viktorja Košute daruje bratranec Alojz Košuta z družino 50.000 Ur za popravilo dvorane na Kontovelu. V spomin na Cvetka Stefančiča daruje Pepi Ukmar z družino 15.000 Ur za vzdrževanje kriškega spomenika. V isti namen darujejo za kriško sekcijo VZPI-ANPI: Marta in Dauči Cah 20.000 lir, družina Stefančič 50.000 lir in Milka čemjava 20.000 Ur. mali oglasi PRODAM okrog 700 metrov zazidljivega zemljišča v predmestju Gorice. Telefonirati po 19. uri na 0481-86864. PRODAM vespo po ugodni ceni. Tel. na št. 228-580. ' GROZDJE ZA VINO oddaja Riolino. Zgonik. Tel. 229-331. OSMICA je odprta v Borštu pri Zaharju. • OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. UČITELJICA suplentka na osnovni šoli, z znanjem itaUjanščine, slovenščine, angleščine in srbohrvaščine, z opravljenim tipkarskim tečajem, vešča u-radniškega dela, išče katerokoU zaposlitev v popoldanskih urah. Tel. na št. 818-067 od 15. do 18. ure. 18-LETNO DEKLE išče katerokoU zaposlitev. Tel. 412-543. PRODAM plavnik, 22 hi. Tel. 200-169. GOLF G TI/1600 cc, črne barve, letnik 1982 v odličnem stanju prodam. Informacije v večernih urah na tel. št. 0481/991-040. GORIŠKO PODJETJE zaposli uradnika/ co z znanjem slovenščine. Pisati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico pod šifro »Knjigovodja«. UČITELJICA z večletno prakso nudi pomoč pri učenju aU sprejme katerokoU zaposUtev. Tel. 231-851. ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna uUca 44, Opčine - Trst. ' menjalnica 1. 10. 1984 Ameriški dolar................ 1.875.— Kanadski dolar................. 1.420,— Švicarski frank.................. 748,— Danska krona.................. 170.— NorveSka krona................ 212.— švedska krona................. 216.— Holandski fiorini............... '549.— Francoski frank.................. 200,— Belgijski frank.................. 27.50 Funt šterling.................. 2.330,— Irski šterUng.................. 1.900,— Nemška marka.................. 619.— Avstrijski šiling................ 78.75 Portugalski eskudo................ 11,— Japonski jen....................... 6,— Španska pezeta.................... 10,— Avstralski dolar.............. 1.420.— Grška drahma ..................... 15.— Debeli dinar....................... 9,— Drobni dinar...................... 8.50 Ì5E! BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TH3T - ui ica r. riLZi io - ;■£* ovode SAMO IZBRANO BELO IN ČRNO GROZDJE ^GROZDJE ZA VINO 3®rWSUPER0RT0FRUTT,C0L0 ” Tr9 Cagni 1 ”35» ( zadnja postaja št. 19) TELEFON 81-03-21 Slike, ki niso le spomin Honni soit qui mal y pense Tudi ta rubrika je deležna kritik, h tako je tudi prav. Sicer pa mora biti sleherna poštena kritika tehtna, konstruktivna, nikakor ne sektaška. Kamen spotike je objava razglednice z alegorijo italijanskega Trsta. Ta kartonček je zbodel mi;aj ljudi, za kar mi je iskreno žal. Vendar mìnio dejstev ne moremo, ta dejstva Pa so sila preprosta: nekoč je nekdo >zdal to razglednico in pri tem imel v mislih nekaj, kar nam lahko prija aii ne. Razglednica torej obstaja, je Srafično čudovita in zanjo bi se potegoval vsak resen zbiralec, ko bi sedila (zaradi téme, tehnike, letnice a*i žiga ali znamke na njej) v nje-govo zbirko. Ne bi bilo pošteno, ko ni upoštevali le tisto, kar je »naše«, k^r je »nam« v prid. Končno je tuni fašizem ali nacionalizem ali voj- na v nekem smislu »naša« téma, ker si »naše« rane še oblizujemo in je vprašanje, ali se bodo kdaj zacelile. Teh nekaj besed naj bi šlo vsem, ki so izrazili bolj ali manj blage kritike na objavo razglednice. V petek, 21. septembra, je bila v tržaških velesejemskih prostorih draž ba razglednic, s katere sem odnesel (pa ne za majhen denar) menda edino razglednico iz Benečije z dvojezičnimi pozdravi : UN SALUTO DAL MATAJUR — POZDRAV IZ MATA JURA. Tiskali so jo zagotovo še pred letom 1905 (Cartolina postale italiana, Udine — Tip. del Patronato, grafična izdelava MTB), zato je predragocen dokument in je moral v »naše« roke. In menim, da so moje roke vendar »naše«. FILIP FISCHER kp.prmovfi tXOBI 1_R Leta 1967 je Slovenski gledališki muzej izdal komplet razglednic ob stoletnici ustanovitve Dramatičnega društva. Med drugimi je tudi ponatis Smrekarjeve karikature »Gospod in gospa Biček v gledišču« (pri burki in ganljivki, pri Cankarjevi drami in Shakespearovi komediji). Hinko Smrekar se je leta 1903 pridružil umetniški skupini Vesna in bil eden najde-lavnejših članov. Med vesnani sta bi la poleg Smrekarja še dva »razgled-ničarja«: Maksim Gaspari in Saša Šantel. Tudi tadva bosta dobila svoj prostor v naši rubriki. Smrekar se je lotil sprva zmerne, pozneje pa vedno bolj jedke karikature (karikature sodobnikov, satire na politične in socialne krivice, na militarizem). Risal je za mnogo listov, s svojo domišljijo, natančno ri sbo pa se je zlasti uveljavil kot odličen ilustrator. Kot Cankarjev prijatelj nam je zapustil vrsto pisatelje vih karikatur in imenitno opremil njegove knjige. Bil je večni upornik in si je nakopal sovražnikov na pretek. Ni prizanašal nobenemu : ko je bilo treba, je močno »udaril s svinčnikom«. Take so njegove risbe v Krpanovi kobili. Hinko Smrekar je umrl med vojno pod fašističnimi streli, njegove risbe pa še danes živijo in še zbadajo ljudi z lažno in prožno moralo, pokažejo s prstom na krivice in na človeško ozkost. (Slike iz zbirk Igorja Tute in Filipa Fischerja). BERITE JVovi Matajur radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 10.00 Televideo 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Pronto... Raffaella? opoldanski spored 13.25 Vremenske razmere 13 30 Dnevnik 13.55 Dnevnik 1 - Tri minute... 14.00 Pronto... Raffaella? zadnji poziv lb.05 II mondo di Quark: Cosmo 15.00 Italijanske kronike 15.30 Šola in vzgoja: Zvok 16.00 L’impareggiabile dottor Snugg-les - risani film 16.25 Per favore, non mangiata le margherite - TV film 17.00 Dnevnik 1 Kratke vesti 17.05 Predniki risanke 17.30 Dogodivščine psa po imenu Nero 17.45 Brendon Chase - 7. nadalj. 18.15 Spaziolibero: programi pristopanja 18.30 Taxi TV film 19.00 Dinky Dog - risanka 19.15 Action now: questa pazza, pazza America 19.40 Almanah in Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20 30 L’isola del gabbiano - 2. nadalj. 21.30 Prima e dopo la bomba - 1. del 22.30 Dnevnik 22.40 Sarah Vaughan in concert 23.35 Dnevnik 1 - Zadnje vesti 23.45 Šola in vzgoja: Ženska ali moški Drugi kanal 12.00 Segreto diplomatico - 2. epizoda 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 Tako kot mi 13 30 Capitol - TV film 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 Tandem: aktualnosti, igre, radovednosti Ljubllona 9.00 in 10.35 TV v šoli 16.20 Teletekst RTV Ljubljana 16.35 Šolska TV: Kemija Plini, Slikarstvo XX. stoletja - Analiza svetlobe 17.35 Poročila 17.40 Jeklenec lutkovna serija 17.55 Republiška revija mladinskih pevskih zborov 18 ?5 Zasavski obzornik 18.40 Pisani svet: Veliki in mali 19.10 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19 30 Dnevnik 29.00 A. J. Cronin: Cittadella nadaljevanka 20.55 Aktualno: Svet, ki ga še ni 21.40 Dnevnik 21.55 Zlata ribica - baletna oddaja Zagreb 16.50 TV v šoli 17.40 Poročila 17.45 Pustolovščina - otroška oddaja 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Osijek 18.45 Gledalec - urednik zabavna serija CANALE 5 9.00 Una vita da vivere - TV roman 10 00 Ossessione del passato - film 12.00 I Jefferson - TV film 12.25 Help - glasbena igra 13.00 II pranzo è servito 13.25 Sentieri - nadaljevanka 14.25 General Hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere - nadalj. 16.25 II mondo degli ammali - dok. 17.00 Galactica TV film 18.00 Tarzan - TV film 19.00 I Jefferson TV film 19 30 Baretta - TV film 20.25 Dallas - TV film 22.25 Dynasty - TV film 00.25 Tempesta su Washington - film RETEQUATTRO 8.30 Mary Tyler Moore - TV film 9.00 L’anniversario - film 11.00 Samba d'amore - TV novela 11.45 Febbre d'amore - TV film 12.45 Alice TV film 13.15 Mary Tyler Moore - TV film 13.45 Tre cuori in affitto - TV film 14.15 Fiore selvaggio - TV novelà 14.50 La chiave - film 17.50 Febbre d'amore - TV film 18.45 Samba d’amore - TV novela 20.25 Bollenti spiriti - film 22.20 Quincy -.TV film 23.20 Carovana di fuoco film 01.00 Hawaii, Squadra Cinque Zero TV film ITALIA 1 8.30 La grande vallata TV film 9.30 Africa sotto i mari - film 11.30 Maude TV film 12.00 Giorno per giorno - TV film 12.30 Lucy Show - TV film 13.00 Bim Bum Barn Nanà Supergirl - risanka I fantastici viaggi di Fiorellino risanka 16.00 Soba št. 13 TV film 16.25 Valentina l’isola felice 3. nadalj. 16.55 Due e simpatia La freccia nera 11. nadalj. 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.40 La pietra di Marco Polo TV film 18.10 Meatballs & Spaghetti risani film 18.30 Dnevnik 2 - Šport 18.40 I professionals - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 - Poročila 20.20 Dnevnik 2 - Šport 20.30 L’amante indiana film Igrajo: James Stewart, Jeff Chàndler, Debra Paget 22.05 Invito a »Cuore« - napovedi o Comencinijevem filmu 22.40 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.50 Filmske novosti 22.55 Un cinese a Scotland Yard TV film 23.50 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 11.45 Televideo 15.45 Šola in vzgoja: Tehnika in okus 16.15 Šola in vzgoja: Tehnologija 16.45 Mala glasbena zgodovina 17.00 Dadaumpa : antologija TV-varieteja 18.15 Gli allegri pasticcioni 18.25 Speciale Orecchiocchio: Rockline 19.00 Dnevnik 3 19.30 Dnevnik 3 - Deželni programi 20.05 Šola in vzgoja: Poezija 20.30 Dnevnik 3 - posebna oddaja 21 30 Jazz-koncert 22.30 Dnevnik 3 23.05 Quella lunga estate in Bretagna TV priredba - 2. nadalj. 19.30 Dnevnik 20.00 Dialogi 20.45 Žrebanje lota 20.55 Filmi A. Hitchcocka: Uročen 22.45 Dnevnik Koper 14.00 in 16.30 Odprta meja Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki: RIM — Razprava o zakonski zaščiti BREG - NABREŽINA — Pred novo sezono OPČINE — Razstava tapiserij Magde Starec - Tavčar ŠTANDREŽ - Prireditev KD »Oton Župančič« 17.00 Poročila 17.05 TV šola 18.00 Medicai center - TV film 18.50 Risanke 19.30 TV D - Stičišče 19.50 Obzorja - Salamou, dok. 20.20 Popolen zločin - film 21.55 TV D Vse danes 22.05 Zdravnik in pacient 22.35 Okrogla miza POSTAJE 14.00 Agenzia Rockford - TV film 15.00 Cannon - TV film 16.00 Bim Bum Barn 17.40 Wonder Woman - TV film 18.40 Kung-Fu - TV film 19.50 Lady Georgie risanka 20.25 A-Team - TV film 22.15 Simon & Simon - TV film 23.15 Šport 01.10 Ironside - TV film TELEPADOVA 13.00 Risanka 14.30 Mama Linda - TV film 15.00 Blackstar - risanka 15.30 Yattaman - risanka 16.00 Grizzly Adams - TV film 18.30 Zorro - risanka 19.00 Candy Candy - risanka 19.30 Marna Linda TV film 20.20 II giorno della locusta - film 22.00 Šport 23.00 Poliziotto di quartiere TV film 24.00 Film TRIVENETA 13.15 The Great Detective - TV film 14.00 Risanka 14.30 II maggiorato fisico film 16.30 The Outsiders - TV film 19.30 TV film 20.30 I bambini ci guardano - film 22.00 Angoscia - TV film 22.30 Dražba TELEFRIULI 15.30 II commissario accusa - film 17.00 Birdman Galaxy Trio - risanka 17.30 Baldios - risanka 18.00 Longbridge Story TV film 19.30 Veronica il volto dell’amore TV film 20.30 Bermuda Now... il film - film 22.15 Šport radio RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Paročila; 7.20 - 9.00 Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba; vmes: Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Dosje Koprivišče (ponovitev) 8.40 Slovenska lahka glasba ; 9.00 - 13.00 Popoldanski program : Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: 11.30 Zapiski na robu: 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12. uri; 12.30 Gla- sbeni potpuri; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne; Povejmo v živo; 15.00 Mladi mladim; 15.00 Športna tribuna 16.30 Glasbeni Usti; 17.10 - 19.00 Zadnji sklop: nagrajeni zbori na letošnjem tekmovanju »Seghizzi« v Gorici; 18.00 Slovenska dela, nagraiena raa mednarodnih natečajih : Ciril Kosmač: »Tantadruj«. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otveritev — glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 13.00 Danes na valu radia Koper: Med glasbo; 13.40 Iz jugoslovanske zakladnice narodne glasbe; 14.40 Zanimivost; Pasem tedna; 15.00 Za varnejši jutri 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mla- dim poslušalcem; 17.33 Glasbeni u-metniki: festival komorne glasbe; 18.00 Sotočje. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik: 6.15 . 8.30. 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasbeno jutro: koledarček; 7.00 Dober dan; 7.50 Time music; 9.15 Edig Galletti, 9.32 Cucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Šola, otroštvo, vzgoja ; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani; 11.45 Na tvoji strani; 12.00 Glasba po željah; Popoldanski spored: popevka tedna; 14.45 Q°adei Sonora; 15.00 Proza; 15.45 Na lovu v Jugoslaviji; 16.45 Savio record; 17.32 Quizmania; 18.45 Robert Schumann: Koncert za violončelo; 20.00 Zaključek. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00 Paročila; 6.00 Agenda; 6.02 Glasbena kombinacija; 6.15 Autoradio flash ; 6.45 Včeraj v parlamentu; 9.00 Rsario anch'io; 10.00 Popevke; 11.10 La partita infernale, 5. nadalj.; 11.30 Piccola Italia - variete; 13.20 Master, glasbena oddaja; 13.56 Informacije za turiste; 15.03 Radio 1 za vsakogar : Oblò; 16.00 Aktualnosti; 17.30 Radio 1 - ElUngton 84; 18.05 Programi pristopanja; 18.30 Večerna glasba; 19.15 Verska rubrika; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox Specus; 20.00 'Radijski oder; 20.43 II leggio; 21.03 GISN; 21.30 Diskoteka Fonit-Cetra; 22.00 Questa sera alla chez-nous; 22.44 Autoradio flash; 22.49 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski po- 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila 6.00 Dnevi; 7.55 PoUtična tribuna; 8.10 Otvoštvo, kako, nekaj. . .; 8.15 Napoved programa; 8.45 Per piccina die tu sia, radijska priredba; 9.10 Discogame; 10.30 Radio 2 — 3131; 12.10 in 14.00 Deželni programi; 12.45 Saj je samo igra; 15.00 L. Pirandello: »In corpore vili«; 15.42 Omnibus ; 18.32 Glasbena oddaja; 21.00 Radio 2 — jazz 21.30 Radio 2 — 3131, nočni spored; 22.20 Parlamentarna panorama. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14)00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro otroci; 7.00 Druga jutranja kronika ; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.45 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za. ..; 11.05 Ali poznate?; 11.45 Naše pesmi in plesi 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13. ure Iz naših krajev — Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije ; 13.50 Mehurčki; 14.05 V rokah z mladimi; 14.35 Revija mladinskih pevskih zbo-iov Zagorje ob Savi 84; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15,10 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra 19.35 Lahko noč otrici; 19.45 Minuta s klaviaturistom Miho Kraljem; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Radijsko tek movanje mladih glasbenikov '84; 21.05 Radijska igra; Glasbeni nokturno; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Operetna glasba; 00.05 - 4.30 Nočni progium. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE Zaradi nesporazuma med zdravniki in KZE Odslej v ambulanti goriške bolnišnice le posegi resnične prve pomoči V ambulanti za prvo pomoč v goriški bolnišnici od jutri, 3. oktobra, ne bodo več nudili nekaterih uslug. Gre za celo vrsto manjših posegov, ki ne sodijo dobesedno v prvo pomoč, v sili, po so jih doslej opravljali kar v ambulanti iz predvsem praktičnih razlogov. S tem v zvezi je te dni zdravniška ekipa oddelka za prvo pomoč izdala sledeče sporočilo: »Zdravniška ekipa oddelka za prvo pomoč pri št. 2 obvešča, da od dne 3. 10. zaradi nesoglasij z upravnimi uradi KZE in v pričakovanju nadaljnjih odločitev, ne bo več opravljala ambulantnih posegov, medtem ko bo vestno opravljala posege za katere je inštitucional no zadolžena«. Kaj to pomeni? Enostavno to, da bodo v oddelku nudili pacientom s^pio pomoč v sili, ko je torej nujni poseg dejansko potreben. Ne bodo pa o pravljali vrste posegov, pri katerih manjka rekvizit nujnosti. Doslej so na primer precej časa in truda po svečali številnim malenkostnim posegom, ki bi sicer sodih v pristojnost drugih oddelkov. Če se je kdo predstavil z zobobolom, oteklino zaradi pika žuželke, težavami z ušesi ušesnega masla in podobnimi nadlogami, mu niso odklonih pomoči. Ker gre za manjše posege, je enostavnejše cenejše, da jih opravijo kar v ambu lanti za prvo pomoč, ne da bi bilo treba pacientov sprejemati v posamezne oddelke bolnišnice. Toda zdravniška ekipa je za to dodatno delo — poleg prve pomoči, za katero so po pogodbi zadolženi — zahtevala od vodstva KZE ustrezno plačilo. Ker so na to zahtevo dobili negativen odgovor, so se odločili, da teh dodatnih posegov ne bodo več opravljali in da se bodo držali samo svojih poklicnih obveznosti. To bo seveda povzročilo večje izgube časa za vse, ki bodo potrebovali ambulantno pomoč in ki jih bodo odslej z oddelka za prvo pomoč pošiljali v pristojne oddelke, pomenilo pa bo tudi neprimerno večje stroške za KZE, saj bo potreben sprejem v bolnišnico za številne primere, ki so jih doslej reševah v nekaj desetinah minut. Teh primerov pa ni malo. Lani so v oddelku za prvo pomoč na skupnih pribhžno 25 tisoč posegov opravili kar 10 tisoč takih ambulantnih posegov, ki jih odslej ne bodo več. Valorizirati okolico sabotinske ceste V zvezi s skorajšnjim odprtjem sabotinske ceste, ki bo čez italijansko državno ozemlje na Sabotinu povezovala Novo Gorico z jugoslovanskimi Brdi, so komunistični svetovati Polet-to, Di Dato in Cattunar poslali pokrajinskemu predsedniku pismo, s katerim hočejo vedeti ali namerava pokrajinska uprava na kak način vključiti se v akcijo valoriziranja te ceste, ki bo olajšala ne le prometa Bricev v Juoslaviji, marveč bo lahko koristila tudi obmejnemu turističnemu prometu, saj bi bi o. prav valorizirati obmejna prehoda v Podsabotinu in Števerjanu. Interpolanti se tudi zavzemajo za to, da bi se kmalu vzdolž nove ceste začela dela pogozdovanja, ki bi nekako zakrila rano na sabotinskem pobočju. Jutri stavka Za jutrišnjo splošno stavko v naši pokrajini je predviden sprevod po glavnih goriških ulicah ter shod na Travniku, ob 10.30. Tu bodo prisotni zastopniki sindikatov, krajevnih uprav in cerkve. Sinoči so se v Tržiču sestali župani, da bi izdelali skupno platformo aa gospodarski dvig Goriške. Župani in predsednik pokrajine so izrazih solidarnost s s indi katom in delavstvom. V sprevodu bodo sodelovale občine s svojim* prapori. Avtobusi ne bodo vozili od 9.30 do 12. ure. Na luk nač':: bodo zagotovili prevoz delavstva v Gorico in odhod iz mesta. Iz Tržiča bo ob 8.10 šel v smeri Gorice poseben vlak. V stavki bodo sodelovali tudi srednješolci. Stavka naj zajame v dopoldanskem času vse industrijske ter trgovske sektorje, pozivajo sindikati. Preverjanje v krajevnih upravah na zahtevo socialistične stranke Na deželni ravni je v teh tednih na vrsti preverjanje, ki naj bi privedlo do drugačnih odnosov znotraj večinske koalicije in najbrž, to bomo izvedeli že v prihodnjih dneh, tudi za zamenjave predsednikov deželnega odbora ter sveta. Preverjanje pa ni izključna domena deželnih vodstev strank. Zahtevajo ga tudi socialisti na pokrajinski ravni. Pred dnevi se je namreč sestalo novo pokrajinsko vodstvo socialistične stranke" in sprejelo sklep o zahtevi po preverjanju v krajevnih upravah na Goriškem, v katerih so aktivno sou-deležni predstavniki te stranke. Očitno je, da hoče dati novi tajnik Luigi Blasig, do lanskega leta tržiški župan, novega zagona stranki, še posebno v trenutku, ko je gospodarska kriza na Goriškem najhujša in tudi v časovnem razdobju, ko se politične stranke že pripravljajo na volitve, ki bodo v večini občin na Goriškem prihodnjo pomlad. Volitve bodo namreč v občinah Gorica, Krmin, Gradišče, da omenimo samo največje, potem pa še v vrsti manjših občin, kjer ne velja varilni propormi sistem. Zato želja oziroma zahteva vodstva PSI po preverjanju, ki naj ne bo kon-testativno, tako poudarja Blasig, marveč hoče privesti od tega, da bi bila akcija pokrajinske uprave usklajena s politiko občin. To kljub temu da imamo v krajevnih upravah koalicije različnega tipa. Ponekod so to koalicije levega centra, drugod pa levičarske. Blasig namreč meni, da se ne smemo ozirati na strankarsko o-barvanost, če hočemo rešiti goriško gospodarstvo, ki da je v hudi krizi. V zadnjem času pa je prišlo do nekaterih stališč, ki so jih, seveda v imenu lastne uprave, na shodih in v tisku obrazložili razni odborniki pokrajine oziroma občin. Kako se taka javno izražena stališča usklajajo, hoče vedeti sedanje pokrajinsko vodstvo PSI. Prav zaradi tega je pozvalo druge stranke koaicije na preverjanje. Ta vest pa ni prijala odboru pokrajinske uprave, saj je bilo v poročilu PSI rečeno, da je treba s preverjanjem pričeti prav na pokrajini, kajti pokrajina mora biti tisti organ, ki nekako povezuje in usklajuje zahteve ter stališča občin. Zaradi tega je odbor pokrajinske uprave na svoji seji, v soboto, rekli bi, da je bila skoraj izrednega značaja, izdal kratko tiskovno poročilo, v katerem je rečeno, da so odločitve tega odbora vedno kolektivnega in enotnega značaja. Ne smemo namreč pozabiti, da je predsednik pokrajine sociarist, v odboru pa so še demokristjani, socialdemokrati, republikanci in Slovenska skupnost. Risi na Nanosu Risi, ki so v naših krajih izumrli že okoli leta 1900 so se pojavili na Nanosu. To je posebej za Primorski dnevnik povedal predsednik tamkajšnje Lovske družine Evstahij Kraljič. Razširili so se iz kočevskih gozdov, kjer so rise (gre za poseben rod divje mačke) spustili na prostost in kaže, da so se hitro razširili in razmnožili. Enega risa so na Nanosu videli, o prisotnosti nadaljnjih pa ugibajo. Našli so ostanke srnjadi in mlajših jelenov, ki jih ris običajno napada. Pojav pa ima morda še večje razsežnosti, saj se je na primer število srnjadi na Nanosu v zadnjem času močno zmanjšalo, tako da so morari tudi ulov zmanjšati, in sicer od 80 na 40 komadov srnjadi letno. Smrtna nesreča Orožniki v Gradišču raziskujejo vzroke hude prometne nesreče, ki se je zgodila v Vilešu v nedeljo zvečer. V omenjeni nesreči je umrl 42-letni Ferdinando Zorzin. Po zdaj zbranih podatkih, naj bi Zorzina, ki se je peljal s kolesom, zbil avtomobilist, ki pa naj bi po nesreči pobegnil. Nad tisoč ljudi na pohodu Okrog tisoč ljudi je bilo v nedeljo zjutraj na pohodu »Stragorizia«, ki ga že več let zapored prireja društvo goriških pešakov po glavnih in znanih ulicah mesta in predmestja ter tudi po poteh, ki so nekako skrite, ki jih uporabljajo le prebivalci bližnjih hiš. Kdor gre na take pohode ima možnost da odkrije marsikaj zanimivega, o čemer najbrž ni bil niti obveščen. To velja seveda za domačine, ne pa za ljudi, ki pridejo na ta pohod iz kakega drugega kraja. Med letošnjimi udeleženci je bilo seveda največ ljudi is naše dežele ter iz Veneta (tam so taki pohodi zoo v modi), prišli pa so seveda nekateri tudi iz Slovenije, skupina ameriških vojakov iz Nemčije ter tudi dva Argentinca furlanskega porekla, ki sta trenutno na počitnicah pri sorodnikih. Manjkali pa so učenci osnovnih in nižjih srednjih šol, pa čeprav so organizatorji povabili k sodelovanju tudi učiteljstvo. Ob zaključku pohoda so vsi udeleženci dobili v dar kolajno z goriškim motivom, o čemer smo poročal že v naši nedeljski številki. Gobje razstave v Gorici in drugod Smo sredi sezone pobiranja gob. Dobimo jih skoro na vsakem koraku, v večini gostiln in restavracij, na trgu, na naših mizah ob kosilu. Gobe pa pomenijo vedno nekaj posebnega, tudi zato ker je zelo lahko med njimi najti take, ki niso prav nič užitne. Sicer pa so tako zbiralci zelo vestni, da ne poberejo strupenih gob, vrh vsega pa zbiralci tudi pokažejo nabrane gobe strokovnjakom, da jim ti povedo če so za na krožnik ali ne. Prav zaradi tega so tudi razstave gob v tem času v raznih krajih in vzbujajo kar veliko zanimanja. Tudi letos so tako razstavo priredi.! v goriški pokriti tržnici. Razstavili so okrog 400 vrst različnih gob (tudi strupene, da bi jih ljudje spoznali). Razstava je bila odprta v nedeljo in včerdj in je vzbudila od jutra do večera veliko zanimanja. Podobna razstava je bila tudi v Novi Gorici, razstava je bila tudi v Tržiču. Prihodnjo soboto in nedeljo bo razstava v Gradišču ob Soči, napovedane pa so razstave še v kakem drugem kraju- Vandalizem na bencinski črpalki Neznani storilci so ob koncu tedna, najverjetneje v nedeljo ponoči, prerezali gumijasto cev na eni od črpalk servisne postaje Esso na Tržaški cesti v Gorici. Črpalka v soboto popoldne in v nedeljo namreč ni obratovala in je zato težko ugotoviti, kdaj točno je bila cev prerezana. Kaj st je zgodilo, je včeraj zjutraj prvi opazil Giovanni Bella, ki skupaj z Aldom Čaudkom upravlja omenjeno črpalko. Materialna škoda sicer ni velika (okrog 100 tisoč lir), zaskrblja pa zlasti dejstvo, da se tovrstna deja- nja ponavljajo. Neznanci so namreč letos spomladi in lani že dvakrat razbili steklo na črpalki in enkrat poškodovali mehanizem za merjenje- izleti SPDG priredi v nedeljo, 7. oktobra celodnevni izlet po Krasu z lastnimi sredstvi. Zbirališče na Travniku ob 8.30. Vodila bosta prof. Milko Rener in Zdenko Vogrič. Ogledali si bomo kulturnozgodovinske znamenitosti Branika, Štanjela, Kobdilja, škrbine in še kaj. V primeru slabega vremena izlet odpade. Tridnevni praznik KD Oton Župančič v Štandrežu kino Gorica Štandrelci so s svojim jesenskim praznikom zaključili letošnjo sezono praznikov na prostem in šager, ki jih je bilo na Goriškem kar precej, pa čeprav ni bilo vreme vedno najbolj naklonjeno. Tudi konec tedna, ko so bile na Pilošču najrazličnejše prireditve ni na nebu kazalo najbolje pa je vseeno šlo. Tako na Pilošču, ki je bil tudi tokrat, kot le marsikdaj prej, poln slame, so bile postavljene mize in stolice, pri dveh kioskih pred domom pa so domača dekleta in lene prodajale slaščice,, ki so jih same spekle, molje pa so ponujali domače vino. V tretjem kiosku na notranjem dvorišču pa so molje pripravljali razne dobrote na laru. V petek in v nedeljo je igral znani goriški kantavtor Gino Pipia s svojo skupino ter navdušil našo publiko. V soboto popoldne so pa prišle v Štandrel majorelke iz Ljubija ne in godba na pihala iz Cerkno. Najprej so šli v mimohodu po Stan dreških ulicah. Zvečer pa je bil v Domu Andreja Budala nastop obeh skupin, še najbolj so ljudi navduši- le majoretke, ki so prikazale vrsto sodobnih plesov. Takih najbrl nevsakdanjih prireditev si naši ljudje še letijo. Zato je bila pobuda kulturnega društva Oton Župančič zelo dobrodošla. Naj prireditelji tudi v drugih krajih v prihodnjem letu pomislijo na kaj podobnega in še na nove pobude, ne pa samo na tradicionalne. VERDI 18.00—22.00 »007 Missione Goldfinger«. VITTORIA 17.00—22.00 »Dimensione violenta«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 18.00—22.00 »All’inseguimento della pietra verde«. Tržič PRINCIPE 18.00-22.00 »Piccole col legiali«. Prepovedan mladini pod 18. letom. EXCELSIOR Zaprto. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 »Vonj telesa«. SVOBODA 20.00 Kamion smrti«. DESKLE 19.30 »Žena v ognju«. POGREBI Danes v Gorici ob 9.30 Norin® Rangan iz splošne bolnišnice. Ob izgubi drage none ANTONIJE HUSU - VERSA izrekajo uslužbenci ZTT Gorica Import export kolegici Karli iskrene sožalje. primorski dnevnik — 2. oktobra mi šport □ stran 9 Proti Arezzu Triestina bolj »pragmatična« kot zabavna Zmaga ni razčistila dvomov Odmevi po nogometni tekmi Jugoslavija - Bolgarija Milutinovič: »V tem trenutku ne moremo igrati bolje« Triestina - Arezzo 1:0 (1:0) STRELEC : v 45. min. Braghin SODNIK: Ongaro iz Roviga TRIESTINA: Bistazzoni, Bagnato, Costantini, Dal Prà (46’ Cerone), Biasini, Braghin, De Falco, Braglia, Rodano (85’ Chiarenza), Vailati, De Giorgis. AREZZO: PeUicanò, Colantuono, “Utti, Doveri (28’ Calderini), Pozza, "lungoni, Bertoni, Riva, Raggi (46' Bonesso), Miani, Tovaglieri. V prvem velikem derbiju prvenstva Je Triestina premagala Arezzo, (ki je ud pred tem prvi na lestvici z dvema zaporednima zmagama) in tako Popravila nerodni poraz v Pescari. Tekma gotovo ni izpolnila pričako-Vanj, saj smo bili priča precej raztrgani in nervozni igri s številnimi prekrški. Pri tem moramo žal dolžiti tu-m sodnika, ki ni pokazal tiste avtori-mte, ki bi bila potrebna, da ukroti Prerazburjene igralce. evropski nogometni pokali Jutri povratne tekme 1. kola Dvainsedemdeset moštev se bo ju-tri Poslovilo od mednarodnih nogo-metnih pokalnih tekmovanj. Na spore-uu bodo namreč povratne tekme pr-,efa ko’a v vseh treh evropskih po-. uh. Zaposlenih bo tudi devet italijanskih in jugoslovanskih enajsteric m vse imajo realne možnosti, da se UvTst'jo v drugo kolo. RMed Italijani čaka najtežja naloga nomo, ki je romunsko Steauo doma Premagala le z 1:0, med Jugoslovani Pa je v dokaj neugodnem položaju I r'ifna zvezda, za katero bi bil v izboni usoden že en sam gol, čeprav Ju Benfico doma premagala s 3:2. Spo-rea je naslednji: BOKAL PRVAKOV: Juventus - Il ves vCy); Benfica - Crvena vezda (2:3). BOKAL POKALNIH PRVAKOV: ^eaua - Roma (0:1); Hajduk - Dinaro Moskva (0:1). .BOKAL UEFA: Fiorentina - Fener-Pache (1:0); željezničar - Silven f;jD: Rijeka - ValTabolid (0:1); Par - Rabat (2:0); Inter - Sportual Triestina je pokazala veliko borbenost, . voljo do zmage in zagrizenost, bolj malo pa tehnike. V primerjavi z lansko ekipo, bi lahko rekli, da predvaja manj zabavno igro, da pa je bo j »pragmatična«. Tudi v tekmi z, Arezzom je pokazala precej hib, predvsem na sredini igrišča, a je kljub temu dosegla svoj cilj: zmago. Pri tem velja povedati, da je Arezzo nekoliko razočaral, saj ni po prejetem zadetku izvajal pričakovani presing, ki bi lahko spravil v težave, sicer precej solidno tržaško obrambo. Končna ocena tekme naj bi bila torej pozitivna, tudi če ostane še vedno vprašanje, kakšne so konkretne možnosti tega moštva. Na dlani je, da bo moralo društvo poseči na jesenskem roku kupoprodajne borze in tako dopolniti število razpoložljivih igralcev. Poleg »številčnega« problema (malo menjav) se počasi poraja tudi kak tehnični »problemček«... (I. Pavletič) Vrsta neodločenih izidov in ponoven padec Napoli ja, tokrat proti Torinu, sla glavni značilnosti tretjega kola prve italijanske lige. Samozvano »najlepše prvenstvo na svetu« je dokaj skopo z zadetki, kar pa priča zlasti o veliki izenačenosti. Povprečno znanje italijanskih nogometašev, predvsem branilcev, je dokaj visoko in še tako močnim napadom, s kakršnimi razpolagajo boljša moštva, trda prede. Na čelu lestvice še naprej sameva Verona, čeprav njena zmaga nad Udinese jem' ni bila tako »čista«, kot prejšnji, saj ji je botrovala dvomljiva e-najstmetrovka. Glede na to, da je bil pri Videmčanih najboljši vratar Brini pa se nad porazom ne morejo kdove kako hudovati. Če je bilo zadetkov nulo, pa je bilo nasilja na tribunah in zunaj igrišč na pretek. V Milanu so nemiri, o katerih poročamo na 12. strani, zahtevali smrtno žrtev. IZIDI 3. KOLA Bari - Lecce 2:0, Cesena - Catania 1:1, Empoli - Cagliari 1:0, Padova -Genoa 1:1, Perugia - Pescara 2:0, Pisa - Monza 1:1, Sambenedettese - Bologna 0:0, Taranto - Parma 2:1, Triestina - Arezzo 1:0, Varese - Campobasso 2:2. LESTVICA Bari 6, Arezzo, Lecce, Monza, Perugia, Pisa, Triestina in Taranto 4, Genoa, Catania, Padova, Empoli, Cesèna in Varese 3, Bologna, Pescara in Sambenedettese 2, Campobasso in Parma 1, Cagliari 0. PRIHODNJE KOLO Arezzo - Padova; Bologna - Bari; Cagliari - Taranto; Campobasso - Perugia; Catania - Varese; Genoa -Triestina; Lecce - Cesena; Monza -Sambenedettese ; Parma - Pisa; Pescara - Empoli. IZIDI 3. KOLA Atalanta - Roma 0:0, Avellino - Juventus 0:0, Como - Fiorentina 0:0, Lazio - Inter 1:1, Milan - Cremonese 2:1, Sampdoria - Ascoli 2:0, Torino -Napoli 3:0, Verona - Udinese 1:0. LESTVICA Verona 6, Sampdoria 5, Juventus, Inter, Fiorentina, Torino in Milan 4, Udinese, Roma, Como 3, Cremonese, Avellino in Atalanta 2, Napoli in Lazio 1, Ascoli 0. PRIHODNJE KOLO Ascoli - Lazio; Cremonese - Avellino; Fiorentina - Atalanta ; Inter -Verona; Juventus - Milan; Napoli -Como; Roma - Sampdoria; Udinese -Torino. STRELCI: Hateley (Milan) 3; Nicoletti (Cremonese), Altobelli (Inter), Platini (Juventus), Serena (Torino), Carnevale (Udinese), Calder!si in Briegei (Verona) 2. Komentar FRANCI BOŽIČ »V tem trenutku ne moremo igrati bolje, naše moštvo ni dovolj uigrano. Toda tisti dve žogi Gračana in Zlatka Vujoviča, ki sta zadeli vratnico, bi lahko obtičali tudi v mreži,« je dejal po uvodni tekmi v kvalifikacijah četrte skupine za svetovno prvenstvo v Mehiki med Jugoslavijo in Bolgarijo jugoslovanski selektor Miloš Milutinovič, ki za zdaj ne kaže, da bi utegnil biti kaj uspešnejši kot njegov predhodnik Todor Veselinovič. Izid 0:0 je seveda ugoden za Bolgare. Bolgarski selektor Ivah Vucov je bil zadovoljen z rezultatom, ne pa tudi z igro. »Lani v Splitu smo igrali bolje, a smo izgubili. Tokrat smo s slabšo igro remizirali. V nogometu se pač nikoli nič ne ponavlja,« je de j al Vucov. Milutinovič je po tekmi hvalil Bolgare, o svojem moštvu pa je dejal, da bo že v drugi tekmi 20. t.m., v Leipzigu z nemško demokratično republiko igralo bolje. Poleg teh treh reprezentanc, v 4. skupini i-grata še Luksemburg in Francija, novi francoski selektor Henry Michel, ki si je ogledal tekmo v Beogradu, pa je dejal, da še vedno meni, da bodo Jugoslovani najhujši tekmec Francozom v teh kvalifikacijah. V jugoslovanskem moštvu je bilo malo svetlih točk, močno pa se je poznala odsotnost kapetana Velimira Za ječa, ki igra za grški Panathynai-kos, a je poškodovan. Namesto njega je igral Sarajevčan Hadžibegič, ki je bil najslabši mož na igrišču. Milutinovič pa je nedvomno storil veliko napako, ko ni naknadno vpoklical Ljubljančana Marka Elsnerja. Malo boljši v jugoslovanskem moštvu so bili vratar Stojič, dirigent Baždarevič in branilec Baljič, med največja ra zočaranja pa sodita .Sliškovič in Šestič. V prvi ligi tokrat niso igrali, zato pa so se merili drugoligaši. Po dveh kolih brez točk sta slovenska drugo-ligaša Olimpija in Maribor dosegla lepa uspeha. Olimpija je po štirih za- porednih porazih naposled zmagala in se pomaknila z zadnjega na 15. mesto Za Bežigradom je bil Olimpijina žrtev Šibenik. Gostje so po prvem polčasu z golom z llmetrov-ke vodili z 1:0. Sodnik bi moral v prvem polčasu dosoditi 11-metrovko tudi za Olimpijo, toda izognil se je temu, da bi v eni minuti dvakrat pokazal na belo točko. Olimpija je i-grala slabo, toda z goloma mladinskega reprezentanta Pateja in Voljča si je vendarle zagotovila zmago. Na klopi Olimpije je bil tudi tokrat trener Franjo Frančeškin, že naslednjo tek mo z Radnikom pa naj bi vodil novi trener Zdenko Verdnik, ki bo v kratkem postal drugi slovenski nogometni doktor. Verdnik je sicer zelo ambiciozen trener s svežimi idejami, toda vprašanje je, če mu bo uspelo z Olimpijo napraviti kak vidnejši korak. V Mariboru je nogometna klima nekoliko boljša, k njej pa je pripomogel tudi kar uspešen štart vijoličastih. Po nesrečnem nedeljskem porazu doma s Čelikom, so Mariborčani tokrat v Bihaču že povrnili polovico izgubljenega. Z Jedinstvom so igrali 0:0, po razpletu dogodkov pa bi lahko celo zmagali. IZIDI 7. KOLA V DRUGI LIGI: Vrbas - Borac 2:1 (0:1); Gošk Jug. -. Crvenka 4:0 (2:0); Sparla k -Rudar 5:2 (2:1); Čelik - Proleter 3:2 (2:0); Jedinstvo (Bihač) - Maribor 0:0; Novi Sad - Kikinda 1:0 (1:0); Split - Leotar 3:1 (1:0); Jedinstvo (Brčko) - Radnik 3:0 (0:0); Olimpija - Šibenik 2:1 (0:1). LESTVICA Gošk Jug. 11; Proleter, Vrbas 9; Spartak, Split, Jedinstvo (Bihač), Čelik, Novi Sad 8; Borac, Maribor, Kikinda 7; Šibenik, Jedinstvo, Brčko, Leotar 6; Olimpija, Radnik 5; Rudar, Crvenka 4. PRIHODNJE KOLO (7. 10.) Borac - Šibenik, Radnik - Olimpija, Leotar - Jedinstvo (Brčko), Kikinda - Split, Maribor - Novi Sad, Proleter - Jedinstvo (Bihač), Rudar - Čelik, Crvenka - Spartak, Vrbas -Gošk Jug. V 1. italijanski nogometni ligi Spet malo zadetkov V finalu Davisovega pokala konec lega leta Švedska proti ZDA V italijanskem košarkarskem prvenstvu A-l lige V Milanu prvo presenečenje i„ Dnalu Davisovega pokala bosta ■p . reprezentanci ZDA in Švedske. Je prvič, da se ti dve reprezentan-srečata v finalu, ki bo v Gotebor- hratlctojid°ma 00 28’ d° 3°" decem" „ fVedska je v polfinalu s 5:0 prema-v ,a češkoslovaško potem, ko si je že , pboto zagotovila nastop v finalu, srpi6 v°dila s 3:0. V zadnjih dveh I, anj!h sta se pomerila Wilander in r.o v kjer je slavil Šved s 6:3, 4:6, tem ter .Sundstrom in Šmid. Tudi v boijj^r^anju je bil Šved zanesljivo fi-4 1 'n je premagal Šmida s 6:4 in 4-f^ so proti Avstraliji slavile s kori eričani so tretjo odločilno točni,. proti Avstra'cem v sreča- M.pdvojic, kjer sta bila Američana ske ,?t 0e.in Fleming boljša od avstral-6-4 c^J*06 McNamee - Edmondson s .2' 6:3, nato pa je McEnroe pre-Avstralca Fitzgeralda s 4:6, magai ___________ ^ ^ ^ _ shornV’fi 4°nnors P3 Je izgubil s Ca- -^ij^ALI IZIDI (skupina najbojših) °boji za obstanek : Ekvador - No- va Zelandija 3:1; ZRN Romunija 5:0; Danska - Indija 2:3; evropska skupina — finale: SZ - Izrael 1:2; evropska skupina B — finale: Španija - Madžarska 4:1, azijska skupina — finale: Japonska - Pakistan 4:1, ameriška skupina — finale: Čile - Brazilija 4:1. V svetovno skupino so se tako kvalificiral Španija, Japonska in Čile, izpadle pa so Romunija, Danska, Nova Zelandija in Velika Britanija. Zdesetkano prvo ko'o italijanskega košarkarskega prvoligaškega prvenstva je minilo v znamenju velikega presenečenja, poraza Simaca na domačih tleh proti Marni iz Riminija. Nepričakovano gladek je tudi spodrsljaj Scavolini ja doma z Jolly jem. Le Stefane u torej ni uspelo ugnati državnega prvaka Granarola, čeprav so Bolonjčane označevali za slabo pripravljene. Smrtna nesreča slovenskega kolesarja Jugoslovansko državno kolesarsko prvenstvo v cestni vožnji na kronometer sc je končalo s smrtno nesrečo mladega kolesarja ljubljanskega Roga Roberta Trampuža, ki ni dopolnil še niti 19 let. Do nesreče je prišlo na cesti med Beogradom in Obrenovcem, ko se je mladi kolesar zaletel v tovornjak, ki je nenadoma zavrl pred njim. Kot kaže je bila organizacija prvenstva slaba, saj so kolesarji vozili po cesti, ki ni bila zaprta za promet. Prometni miličniki so sicer opozarjali voznike, naj vozijo po levi strani cestišča, ker je desna namenjena kolesarjem, toda teh navodil vsi niso upoštevali, tako da je prišlo do tragične nesreče, v kateri je jugoslovansko kolesarstvo izgubilo enega svojih najbolj nadarjenih kolesarjev. Dražen Dalipagič, 43 točk A-l LIGA IZIDI L KOLA: G ranami’o - Stefa-nel 94:80; Simac - Marr 90:92; Ciao-crem - Peroni (4.10.) ; Napoli - Honky, 93:81; Riunite - Yoga 90:63; Austra-lian - Indesit 103:99; Bancoroma -Bertoni (odložena) ; Scavolini - Jolly 78:86. PRIHODNJE KOLO: Bertoni - Scavo ini; Jolly - Napoli; Peroni Granando; Indesit - Bancoroma : Yoga -Australiani Marr - Ciaocrem; Honky -Riunite; Stefanel - Simac. A 2 LIGA IZIDI 1. KOLA: Brescia - Mister Day 97:92; Latini - Master 69:72; Viola Succhi G 120:90; Grifoni - Reyer (1.11); Pepper - CIDA 76:78; Benet-ton - Segafredo (1.11.); Sebastiani -Landysistem 86:85; Otc - Spondilatte 86:78. PRIHODNJE KOLO: Segafredo -Pepper; Reyer - Sebastiani; Mandy-sistem - Grifone; Mister Day - Viola; Succhi - Otc; Cida - Benetton; Spondilatte - Latini; Master - Brescia. JUGOSLOVANSKO PRVENSTVO Radnički — Borac 89:83 V zadnji nedeljski tekmi 1. kola jugoslovanske košarkarske lige je Rad-niški iz Beograda z 89:83 premagal Borca iz čačaka. Popolna lestvica je torej naslednja : Gibona, Jugoplastika, Radnički, Crvena zvezda, Zadar in Bosna 2, Borac, Sloga, IMT Beograd, Šibenka, Partizan in Budučnost 0. TONE SVETINA Med nebom in peklom 258. ti ’Mia mamma, mamma mia,« so zatulili Itali j a-DreJ11 zgani od nevarnih drobcev. Patrulja se je bre —uu nevarnm glavo razbežala navzdol. grevf9- rob°m so se ranjenci umikali vzporedno z Še r.e?°m’ ki ie bil Poln vojske, globlje v goščavo. ela je Finessi zadel lastno mrežo in Primorec je bil prisiljen zaigrati bolj napadalno, kar so domačini spretno izkoristili in v protinapiadu dosegli še drugi gol. (Mauro Kralj) rezultati - Mladost 0:1 (0:0) v 5. minuti D. Fran- Gergolet, G. Šuligoj (D. Zamer, D. Gergolet Hlian v' tahor, Mari zza, Gerin, Pernii, - Eerfolja, E. f>andohč.) LaVrenčič’ ha nati^r^k" Mladost je štartala reč vJtX)1Jsi način. Zmagala je nam-ki Proti sicer precej šib- speh (talcantierija, vendar je u-bološketr (x>(n^mben predvsem s psi-zrnaga * vidika- Dober nastop in 26 v Prvem spopadu prven- r n Sari hi' REŠIM ZASTOPSTVA - IZVOZ - UVOZ Ulica Cicerone 8 34100 TRST P.P. 101 Tel.: 61241 - 61478 - 62112 - 62995 Telex: 460561 FILIALA: Korzo Italia 202 34170 GORICA Tel.: (0481) 30840 ŠD Sokol izreka Jožku Širci in svojcem iskreno sožalje ob izgubi drage mame. 2. AMATERSKA LIGA Skupina F IZIDI 2. KOLA Fortitudo - Domio 2:0 C.E. Prisco - Giarizzole 0:0 Aurisina - Zaule 0:2 Begliano - Opicina 2:5 Libertas - CGS 3:2 Radio Sound - Isonzo 3:2 San Sergio - Zarja 0:0 Stock - Vesna 0:0 LESTVICA Opicina 2 2 0 0 7 2 4 Zaule 2 2 0 0 3 0 4 Vesna 2 1 1 0 2 0 3 Fortitudo 1 1 0 0 2 0 2 Isonzo 2101332 Libertas 2 10 13 3 2 C.E. Prisco 2 0 2 0 2 2 2 Zarja 2 0 2 0 2 2 2 Stock 2 0 2 0 1 1 2 Giarizzole 2 0 2 0 0 0 2 Radio Sound 2 10 13 4 2 San Sergio 2 0 1112 1 Domio 2 0 1113 1 Aurisina 2 0 1 1 0 2 1 CGS 1001230 Begliano 2 0 0 2 2 6 0 PRIHODNJE KOLO (7. 10.) Zaule - San Sergio, CGS - Radio Sound, Giarizzole - Begliano, Vesna -Fortitudo, Domio - Libertas, Zarja -Aurisina, Isonzo - Stock, Opicina -C.E. Prisco 3. AMATERSKA Skupina 1 IZIDI 1. KOLA LIGA San Lorenzo - Juventina 2:0 Audax - Sovodnje 1:0 Azzurra - Jalmicco 0:1 Piedimonte - Medea 1:0 Brazzanese - Visco 3:0 Manzanese - Mariano 0:1 LESTVICA Brazzanese, San Lorenzo, Audax, Jalmicco, Piedimonte, Mariano 2, So-vodnjc, Juventina, Azzurra, Medea, Manzano, Visco 0. PRIHODNJE KOLO (7. 10.) Visco - San Lorenzo, Juventina -Audax, Sovodnje - Azzurra, Jalmicco - Piedimonte, Mariano - Brazzanese, Medea - Manzano. Skupina L IZIDI 1. KOLA San Nazario - Primorec 2:0 Staranzano - Primorje 1:1 Sagrado - Fossalon 0:2 Romana - Kras 1:2 San Marco - Fogliano 1:2 Italcantieri - Mladost Počitek: Barbarians 0:1 LESTVICA San Nazario, Fossalon, Kras, Fogliano, Mladost 2, Staranzano, Primorje 1, Primorec, Sagrado, Romana, San Marco, Italcanticri, Barba-rians 0. PRIHODNJE KOLO (7. 10.) Primorec - San Marco, Mladost -San Nazario, Kras - Barbarians, Fossalon - Staranzano, Primorje - Romana, Fogliano - Sagrado, počitek: Italcantieri. Skupina M IZIDI 1. KOLA San Luigi - Rabuiese 2:3 Sant’Andrea - Olimpia 0:1 Chiarbola - Breg 1:1 Supercaffè - Gaja neod. GMT - Campanelle 1:3 Sant’Anna - Union 3:1 Roianese - San Vito 0:2 LESTVICA Campanelle, Sant’Anna, San Vito, Rabuiese, Olimpia 2, Chiarbola in Breg 1, Sant’Andrea, San Luigi, GMT, Union, Roianese, Supercaffè, Gaja 0. PRIHODNJE KOLO (7. 10.) Union - San Vito, Campanelle -Sant’Anna, Gaja - GMT, Breg - Supercaffè, Olimpia - Chiarbola, Rabuiese - Sant’Andrea, San Luigi -Roianese. Sporočilo goriškim športnim dopisnikom Športno uredništvo Primorskega dnevnika sporoča vsem goriškim športnim dopisnikom, da bo danes, 2. oktobra ob 18. uri v goriški redakciji Primorskega dnevnika sestanek, na katerem se bodo pogovorili o sodelovanju v novi sezoni. ZSPnRTX K MONFALCONE Vse za šolo trenirke telovadne copate torbe za športno opremo TRŽIČ - Ulica 1‘arini S Telefon 0481/45735 Naročnino Mesečna 10 000 lir celoletna 120 000 lir V SFRJ številko 20 00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180 00. letno 1800 00 din. za organizacij m pod|et|0 mesečno 250.00. letno 2.500.00 din Poétnl tekoči račun io Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ Ziro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. vis 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Moli oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20'- IVA 18 Osmrtnice zahvale m sozolio po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se noro čaio pn oglasnem oddelku PUBLIEST Trst Ul Montecchi 6 tel 775 275. tl* 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI V Milanu zabodli mladega navijača Tragičen epilog nogometne tekme MILAN — V nedeljo popoldne so takoj po zaključku nogometne tekme prvenstva A lige med Milanom in Cremonesejem neznani »navijači« do smrti zabodli 21-letnega strugarja Marca Fonghessija. Zgodilo se je v Ul. Capecelatro, v neposredni bližini stadiona, ko sta se dve skupini mladeničev srečali. Eden od prve skupine je imel v roki zastavico Cremonese ja, drugi pa so bili navijači Milana. Med obema skupinama se je najprej vnel besedni boj, ki je postajal vedno bolj divji. Naenkrat se je prikazal nož in na asfaltu je obležal mladi Fonghessi. Slednji je hotel pomiriti obe skupini češ, saj se nima smisla kregati o takih stvareh in zato je dobil nož v trebuh. Umrl je deset ur kasneje, v ponedeljek v zgodnjih jutranjih urah, po zahtevni a brezupni operaciji. Pri obdukciji so dognali, da je Fonghessi dobil le en zamah z nožem, vendar je bil ta tako silovit, da ni bilo mogoče mladeniča rešiti. Rezilo mu je prerezalo aorto, trebušno žlezo, dvanajstnik in še marsikaj drugega. Sedaj pa k najbolj absurdni in neverjetni plati te tragedije. Marco Fonghessi je stanoval v mestecu Ca-stelleone v pokrajini Cremona, vendar je bil od vedno navijač Milana. To nedeljo se je s svojimi prijatelji, navijači domačega Cremoneseja, od pravil v Milan, da bi videl tekmo A lige med svojo ekipo in ekipo, za katero so navijali njegovi prijatelji. 2. oktobra 1984 TRST Ul. Montecchi 6 PR 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 meggk) 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogomil Samsa Izdaja L JZTT fcvgfl Ctank*.n«k* m„.k.PvrS, Z veličastno dveurno parado v Pekingu 35-letnica LR Kitajske Samohodna 155-milimctrska havbica kitajske proizvodnje na včerajšnji proslavi v Pekingu (Telefoto AP) PEKING — Z dveurnim sprevodom približno 500 tisoč predstavnikov političnih, družbenih, vojaških in gospodarskih sil ter simbolov sodobne kitajske družbe so včeraj na trgu Tianan Men v Pekingu počastili 35. obletnico ustanovitve Ljudske republike Kitajske. Na glavnem trgu je neposredno spremljalo proslavo le 100 tisoč gostov. Glavno mesto so imeli v sprevodu vojaške sile in najsodobnejše orožje, poudarek pa je bil tudi na današnjih dosežkih Kitajske na področju kmetijstva in drugih gospodarskih panog V svojem slavnostnem govoru je najvišji politični predstavnik Kitajske Deng Xiao Ping poudaril predvsem prispevek, ki ga želi dati Kitajsko popuščanju napetosti v svetu ter željo sedanjih kitajskih oblasti, da rešijo mirno in z dogovarjanem tudi vprašanje vključitve v svoje meje Tajvana, kakor so nedavno storili s Hongkongom. Ogenj v rafineriji Ogenj je v mestecu Basilu v ameriški zvezni državi Louisiani delno uničil rafinerijo naravnega plina. Nekaj tisoč ljudi so že začasno izselili z nevarnega področja (Telefoto AP) Thatcherjeva v težavah LONDON — »Lažnivka ne more voditi vlade«. Tako je odločno staišče britanske laburistične stranke, ki je ponovno sprožila sporno vprašanje napada britanske jedrske podmornice na argentinsko križarko Belgrano med vojno za Falklandske otoke. Kot je znano, je takrat zgubilo življenje 368 argentinskih mornarjev. Kritike in polemike o zadevi Belgrano se niso še zdaleč po’egle v bri lanskih političnih krogih. Nasprotno se širijo in poglabljajo vsak dan sproti in mečejo vse večjo senco na vlogo in odločitve šefinje angleške vlade. Pred vsem pa je Margareth Thatcher v vrtincu polemik zaradi odnosa, oziroma molka v odnosu do parlamenta. Predstavnikom laburistične stranke, ki v prvi osebi poudarjajo odgovornost Thatcherjeve v aferi, so se namreč pridružili tudi socialdemokrati, precej pa je kritikov tudi v vrstah samih konservativcev. Poa’anec konservativne stranke Ciryl Townsend je na primer predvčerajšnjim izjavil za televizijo, da mora šefinja vlade razčistiti vprašanje pred parlamentom. »Vloga Thatcherjeve v potopitvi križarke Be'grano je odločno pomembnejša od tiste, ki jo je imel ameriški predsednik Nixon v aferi VVatergate«, je včeraj izjavil laburist Tom Dalyell, ki je temu dodal, da je angleški premier s tem v zvezi marsikaj zamolčal parlamentu. Po njegovih trditvah je bi,a namreč Thatcherjeva sproti obveščena o mirovni pobudi Peruja, ki jo je bila Argentina že sprejela in tudi o spremembi smeri argentinske križarke, ki ni več ogrožala britanskega brodovja. Kljub temu pa je, zaradi notranjih političnih vzrokov, ukazala napad. V SZ obsodili na smrt nekega podpolkovnika Iz ljubezni do ženske postal ameriški vohun MOSKVA — Moskovski dnevnik Sovjetskaja Rosija je s precejšnjim poudarkom objavil vest, da so obsodil* na smrt zaradi vohunstva v korist ZDA nekega podpoj" kovnika sovjetske armade. Dnevnik je obenem izrabil priložnost, da je naštel cel niz drugih manjših podobnih primerov vohunstva, da bi s tem povečal budnost med sovjetskimi državljani pred nevarnostjo, da bi jih zahodni agenti vpregli v vohunsko dejavnost. Primer podpolkovnika P. S. Popova spada po trditvah Sovjetskaje Rosije v že ustaljeno prakso novačenja vip liunov. Nesrečni podpolkovnik se je na Dunaju »že pred leti« zaljubil v neko žensko. O tem so bili seveda obveščeni ameriški agenti. Popov je še dalje gojil stike z žensko, ludi ko so ga z Dunaju premestili v Vzhodni Berlin. Nekega dne je podpolkovnik pristal na zmenek v Zahodnem Berlinu. Ko pa je prispel na kraj, je namesto Emilie K0" hanek dobil dva ameriška agenta, ki sta ga »prepričala«, da je postal ameriški agent. V bistvu sta mu zagrozila, »a bosta razkrila njegovo razmerje s Kohanekovo. V Vzhodi** Berlin se ni tako več vrnil »podpolkovnik Popov temveč ameriški tajni agent Max«. Klic divjine THORUTOM 3E- HOTEL PREIZKUSITI BUCKOVO VDA- j, MOST,.. POKAZAL DE NAD / PREPAD IM MU VELEL, NAD SKOČI... BUCK DE 61L TA KOD PR.IPRAVLDEN SKOČITI.. Ker sta hotela prevzeti oblast Sirski voditelj Asad izgnal svoja brata DAMASK — Sirski predsednik Ha rez el Asad je v izgnanstvo poslal še drugega svojega brata, Džamila Asada, potem ko je podobna usoda pred časom doletela Rifaata Asada. Džamil je že pred dvema tednoma zapustil Sirijo in odpotoval v Švico »na dolg zaseben obisk«. Sirski režim preživlja torej enega svojih najtežjih trenutkov. V septembru so morale številne osebnosti zapustiti vodilne funkcije, med njimi tudi načelnik generalštaba Ikmat Še-habi, ki se sedaj nahaja v Moskvi, njegovo funkcijo pa je prevzel general Ali Arslan, ki prav tako pripada Asadovi manjšinski muslimanski sekti alavitov. Dva dogodka sta povzročila sedanji zaplet v vrhovih sirskega režima: atentat na načelnika generalštaba Še habija, ki je bil nova »siva eminen ca režima« in skrivnosten pobeg 24 voditeljev uporniških »muslimanskih bratov«. Kot načelnik generalštaba je general Šehabi vodil operacije proti enotam, ki so ostale zveste Rifaatu Asa-du. Med temi operacijami je v Damasku Šehabi za las ušel atentatu, enega od napadalcev so zajeli in tako izvedeli, da je atentat naročil Asa-dov brat Rifaat. Predsednik republike Asad je skušal utišiti škandal, a Šehabi ni pristal na tak razvoj in se je raje podal v begunstvo iz »zdravstvenih razlogov«. Sirski režim pa je še bolj pretresel beg 24 voditeljev upora »muslimanskih bratov« iz podzemeljskih celic najbolj varnega sirskega zapora. Varnostnim silam je uspelo ponovno zajeti 14 pobeglih, a v Damasku so takoj pričeli sklepati, da ne bi beg uspel brez zarote. Za zapahi so se znašli številni častniki tajnoobvešče-valne službe, med njimi tudi načel- nik tega posebnega oddelka NozU Zgeir, oseben Rifaatov prijatelj. Položaj se je takrat že tako z0' ostril, da Siriji ni uspelo več skrivi dogodkov pred javnostjo in je obramb; ni minister Mustafa Tlas izjavil, je Asadov brat Rifaat v Siriji »nez° žel jena oseba«. Po vsem sodeč je torej Ilafez e Asad žrtvoval svoja brata, da bi Te' šil režim. Tudi Džamil je namreč P0', stajal vedno bolj problematičen, s°l je s svojo »vaško ligo« že ogrozi oblast Hafeza el Asada. Glavni vzTo* poleg obeh prej navedenih povod» pa je bila nedvomno dolga bolezf0 sirskega voditelja. V tem brezvladji sta skušala oba brata v bistvu pf~' vzeti vse vzvode odločanja in obla sti. Po vsem sodeč pa sta se vštma saj je Hafez el Asad okreval in P° novno prevzel vajeti v svoje roki; Najprej je skušal likvidirati Rifaat0' ve in Džamilove pristaše, ko pa J bilo vsem jasno, da mu ne bo uspe*0 pred javnostjo prikriti vloge obeh br° tov v sedanjih zapletih, ju je kratk0. malo žrtvaval, ne da bi se umaza rok z njuno krvjo. Tak razvoj dogodkov pa je skob v celoti ohromil dejavnost sirske yy*. de in ključnih vzvodov oblasti. *s namreč pričakujejo nadaljnje čistk0' Od vseh generalov, ki so lansko zim med Asadovo boleznijo spletkarili 1 skušali utrditi svoj položaj, so obd'‘ žali prvotno funkcijo le trije. P°V°L nik tajne policije Ali Duba, poveljam posebnih oddelkov letalstva Ahme° Kuli in načelnik protiterorističnih 0