Mlade družine na stopnicah
Znano /e, da v prvlh letlh zakonske zveze mlade družine pestljo števllna /n težka flnančna bremena (vlsoke najemnine, viaoki stroški za varstvo otroka, odplačila kredltov...). Le petlna mladih družin lahko računa, da bo vpetlh letlh doblla stanovanje. Sprlčo tega se/e začasno reševanje stanovanjskih vprašanj Iz solidarnostnih sred-stev uvellavllo kot Instrument Izbolfšania položaja mlade družlne pri prldoblvanfu stanovanj.
Že leta 1978 smo ugotovili in pouda-rili, da bo za pomoč mladim družinam potrebno graditi še naprej družbena stanovanja in da mladi ljudje za zdrav razvoj in rast družine potrebujejo družbeno pomoč pri reševanju stano-vanjskega vprašanja. Prav zato se slo-venska mladina s predlogom zakona o stanovanjskem gospodarstvu ne more strinjati, kakor tudi ne z obrazložitvijo predlagatelja zakona, da glede na spre-jeta stališča ni sprejel pripombe, da bi iz solidarnostnih sredstev še naprej gradili stanovanja za mlade družine, razen v primerih, če mlada družina iz-polnjuje pogoje za pridobitev solidar-nostnega stanovanja tako kot ostale kategorije upravičencev do solidar-nostnih stanovanj.
»Stanovanjsko vprašanje je globoko razredno vprašanje,« je poudarUo pred-sedstvo RK ZSMS. »V tem okviru pa je razredno tudi stanovanjsko vpraša-nje mladih družin. Ne zaradi tega, ker bi bile mlade družine nekakšna poseb-na kategorija, ločena od ostalih delav-cev, ampak zaradi tega, ker so mlade družine še v težjem socialnem položa-ju. Ta socialni položaj pa vpliva tudi na slabitev družbenoekonomskega polo-žaja mladih delavcev.«
Ne glede na to, ali bo predlog pred-sedstva slovenske mladine naletel na ugodno rešitev, pa so se v naši občini odločili, da na dokaj specifičen način omogočijo mladim rešitev njihovega stanovanjskega problema.
Znano je, da je v naši občini največ takšnih stanovanj, ki so neustrezna po kvaliteti. To so stanovanja šeste in sed-me kategorije in takšnih je kar tisoč. Poleg tega pa je skoraj tretjina stano-vanj pete kategorije, ki so na meji pri-mernosti za bivanje. Nujna je torej ce-lovita prenova stanovanjskih predelov v občini. Prenoviti pa bo potrebno ne samo prostorski in arhitekturni vidik, ampak tudi pogoje bivanja, način dela, zagotoviti je potrebno naprave za ogre-vanje, elektriko, oskrbo z vodo in sta-novanja funkcionalno usposobiti v smislu sodobnega stanovanjskega standarda.
Po podpisu družbenega dogovora o
odpravi barakarskih naselij ter stano-vanj 6. in 7. kategorije je do sedaj od-pravljenih 224 neustreznih stanovanj. Od načrtovanih 150 adaptacij podstre-šij pa je bilo realiziranih le 72 adapta-cij, v naslednjem srednjeročnem ob-dobju pa smo si zadali še adaptacijo 60 podstrešij.
Pomudimo se pri podstrešjih. Do se-daj je potekala prenova teh stanovanj-skih kapacitet dokaj počasi. V bodoče naj bi bilo bistveno bolje. Na eni strani tudi zaradi organiziranosti na tem po-dročju. Ustanovitev zadruge Mladost vliva upanje, da bo res tako. Že samo ime nam pove, da gre za zadrugo, ki se
bo ukvarjala z reševanjem stanovanj-skih vprašanj mladih družin, pred-vsem tistih, ki so zaposleni v naši ob-čini.
S takšno organiziranostjo bomo ne le reševali problem bivanja, ampak tu-di problem, če ga lahko tako imenuje-mo, starosti krajanov. Mladih družin je v naši občini vedno manj in smo v povprečju zelo stari krajani. Imamo pa vse nujne infrastrukturne objekte-vrtce, šole. Da bo naša občina bolj »ži-va«, moramo omogočiti mladim, da bodo tu tudi ostali. S tem bomo prido-bili številno aktivno prebivalstvo tudi v krajevni in hišni samoupravi.
Mladim družinam bodo torej name-njena predvsem podstrešna stanova-nja, tista v že adaptiranih stavbah. Po-vedati moramo, da ne gre za lastniška stanovanja, ampak za družbena. Gre za vlaganje mladih posameznikov v družbeno dobro.
Darinka Legat Čož