AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 181.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 4th, 1930.
LETO XXXII.—VOL.XXXII.
Velika avtomobilska nesreča v Collinwoodu. j Slovenci prizadeti
f - jj
V soboto ob 5. uri popoldne S
se je pripetila na križišču 161. p ceste in Arcade Ave. težka av- H tomobilska nesreča, ki je za- a htevala poleg razbitih avtomo- H bilov tri ranjence. Ena izmed ji ponesrečencev se bori s smrtjo. a Kolikor sem se mogel na licu jj mesta prepričati o nesreči, je jj stvar sledeča:	H
Po 161. cesti med Grove- jj wood Ave. in Waterloo Rd. je | vozila Mrs. Verlič v družbi jj dveh svojih mladoletnih hčerk jj v zmernem tempu ne sluteča H kaj hudega. V križni črti leži a Arcade Ave., katera veže 156. in 167. ceste. Po cesti je vozil od 167. proti 156. cesti Ford avto 20-letni mladenič po imenu Anton Gruden, ki stanuje na 1251 E. 169th St. Brzina slednjega je morala biti precej hitra in napeta.
Ob levi strani v zahodni smeri proti Waterloo Rd. na 161. cesti stoji tik obeh cest precej veliko poslopje, kar ne dovoljuje avtomobilistu pravočasen razgled. Drveči avto, ki je prihajal po Arcade Ave. je treščil z tfso silo v drug avto, ravno ko je pasiral križališče. Sunek je bil silovit in je vrgel avto, katerega je šofirala Mrs. Verlič, ob telefonični drog, ki stoji na desni strani 161. in Arcade ceste. Otroka Mrs. Verlič, deklici, sta radi udarca dohila prelom deA snega strešnega in obočnega ogrodja. Vsled udarca se je polomljeno železje zakrivilo v notranjost avtomobila in v istem .. hipu se je zasadilo ob strani se- k deči Mary v vrat in ji prerezalo Vratne žile in pustilo v vratu
Povečan list
Uredništvo "A m e r i š k a Domovine" naznanja prijetno novico, da bo povečalo list, in sicer na ta način, da bodo naročniki dobivali vsak petek časopis na osmih straneh. Dosedaj smo imeli ob petkih štiri strani, včasih šest, toda od 15. avgusta naprej bo dnevnik "Ameriška Domovina" izhajal na osmih straneh, in najmanj dve strani bodo posvečeni naši mladini, ker bomo tiskali ob petkih dve strani v angleškem jeziku. Angleška stran je bila doslej v sobotni številki, od 15. avgusta naprej pa bo/no imeli dve angleški strani ob petkih. To pomeni, da bodo naročniki dobivali v bodoče za 150 strani na leto več čtiva, in pri tem se naročnina nič ne podraži. Zanimanje za angleško stran "Ameriške Domovine" je pri naši mladini veliko, zato smo se odločili, da nudimo naši mladini še več berila. Prijazno prosimo starše, da povedo to svojim sinovom in hčerkam, katere prosimo sodelovanja s tem, da nam pridno dopisujejo v slovenskem ali angleškem jeziku, dočim bo uredništvo ■samo skrbelo, da prinaša mladinske novice in ustreže kar največ v vseh ozirih naši mladini. In obenem se toplo priporočamo za naročnino. "Ameriška Domovina" bo v novi obliki največji slovenski dnevnik v g Ameriki.
H
aaa:aaaaa:aaaaaaaaaraaaaaa
Naši novi naročniki
Pretekli teden so se sledeči
In zopet je triumfirala moderna znanost človeka
Obletnica!
Nekaj novic od naših pri-| jateljev farmarjev v I Madisonu in Genevi
n Preteklo soboto je mi- g jj nulo eno leto, odkar je jj j: "Ameriška Domovina" po- jj Pred 15. leti so bili redki sloji stala dnevnik. Ko se ozre- jj venski farmarji v Madisonu, h mo nazaj in pregledujemo j| Genevi, Perry in Unionville ter K poslovanje ter napredek jj Thompson, Ohio. Ti kraji so jj našega lista, si ne moremo jj nekako 45 do 50 milj od Cleve-jj kaj, da se ne bi iskreno za- »j landa proti vzhodu. Ondotni jj hvalili našim ljudem, ki so jj kreji so jako ugodni za far-2 v tako obilni meri podpi- jamarstvo, lepi hribčki so pora-g rali naše podjetje tekom jj >c-3eni z vinskimi trtami, pa tudi
......1 vsaka druga stvar dobro obrodi.
Naši ljudje so kmalu spoznali vrednost zemlje, pa so se polagoma začeli naseljevati ondod. [ Danes imamo v omenjeni okolici nad 200 naših rojakov, ki so I si kupili farme, katere pridno : obdelujejo. Povprečno ima vsak i okoli 60 akrov zemlje, nekateri : več, nekateri manj. Zlasti trta | dobro uspeva tam, in kdor se | količkaj potrudi, pridela izvrst-
jj	zadnjih 12 mesecev. Kljub
♦j	slabim časom je dnevnik
H	"Ameriška Domovina" le-
g	po napredoval, in stotine
|	in stotine novih naročnikov
jj	se je pridružilo našim
a	vrstam. Gotovo je to znak,
a	da je dnevnik "Ameriška
H	Domovina" priljubljen
a	med narodom. Skušali smo
i!	v vsakem oziru ustreči lju-a
a	dem, in dobili smo polno
a mero odziva. "Ameriška a no grozdje, ki daje sladko kap-
H	Domovina" prinaša vsak ||	dan lepe dopise od naših j|	ljudi, in ravno dopisi so doji	kaz, da se ljudje zanimajo a	za časopis. Točne dnevne a	novice obveščajo ljudi, kaj jj	se godi v naselbini, po dr-a	žavi, po Ameriki in po ostalem svetu. Mnogo pri-jj	vlačnosti imajo naše lepe jj	povesti, razne zanimivosti
! ljico. Rojakom prav priporočamo, da se obrnejo v jeseni do naših ljudi v Genevi in Mad-tj iscnu. Gotovo jim bodo postre-jjgli z dobrim grozdjem po prav zmerni ceni.
Dnevnik "Ameriška Domovina" je zelo razširjen po onih krajih. Dobiš ga skoro v sle-
>	herni hiši. Tekom enega mese-
>	ca se je 12 slovenskih farmar-
globoko zevajočo rano. Drugo sestrico, po imenu Rozi, je su- naši rojaki naročili na slovenski nek vrgel na drugo stran voza dnevnik "Ameriška Domovina:" in prizadjal občutno rano na Chas. Rcter, Sheffield, Pa.; glavi, katera pa k sreči ni smrt- John Zakrajšek, Jugoslavija; no nevarna. Mrs. Verlič je bila Dr. F. J. Arch, Pittsburgh, Pa.; zadeta in vržena ob desno stran Matt Koscak, Kanada; Martin voza in je dobila na desni stra- Poljane, Madison, Ohio; F. J. ni života precejšnje poškodbe. Jerman, Geneva, Ohio; John Antonu Grudnu se poleg po- Pintar, Geneva, Ohio; Anton škodb na avtomobilu ni prigo- i Glavan, Cleveland. Vsem prav dilo ničesar hudega. Ker po- iskrena hvala! znam obe družini in tudi mla-	y b0Injcj
deniča, ki je zelo mirnega in ti- Tajnik društva Kras, št. 8 hega značaja, se čudim, kako SDZ, poroča, da ima štiri člane je mogla ta nesreča priti.	in eno članico v bolnici. John
Pogled na mladeniča, kateri Menard in Albert Volk se naha-se je sam delno obdolžil kriv- jata v mestni bolnici, Anton de povzročene nesreče je bil Zagor se nahaja v državni bol-ginljiv. Slonel je z desnim ko- nici, Mrs. Frances Svetek je pa molcem na razbitem avtomobi- medtem v bolnici umrla. Au-lu, zarudel in močno resigniran gust Tomažič se je podal prete-povesujoč obraz k tlom in kle dni v Clinic bolnico blizu obličje mu je skoraj jokalo. Five Points. Člani in prijate-Obdan je bil od množice, ki je I j i so prošeni, da jih obiščejo, prišla gledat in napravil je na- ]yjr Grdina odpotuje me vtis, kot bi se čutil morilec y petek 8. avgusta odpotuje in razbojnik, toda v srcu pa no- ;z Clevelanda Mr. Anton Grdina. sil pošteno in čisto vest. Videlo gel bo najprvo v Marquette in se je na njem, kako mu je hudo Calumet, Mich., kjer se bo ude-in koliko revež trpi v globini |ežil slavnosti proslave 100 let-sočustva ponesrečenih žrtev. njce prihoda škofa Baraga v Notranji'čut mu je očital ne- Ameriko. Potem se poda v Joliet, previdnost in borba očitkov kjer bo navzoč pri računih skoraj bi mu kmalu privabila k. S. K. Jednote, nakar se bo solzo na lice.	udeležil konvencije Jednote, ka-
Ni pomagati, nesreča je tu- tere predsednik je zadnjih osem kaj, in obžalovanja je vredno let. tem bolj, ker so sami naši roja-	Slovo rojaka
ki. Dobro bi bilo, da bi se me- Mr. John Zakrajšek nam pi-rodajni faktorji zavzeli za to. še: Ginjenega srca se poslav-da se na tem križišču napravi ljam od številnih mojih prijate-signalna luč.	ljev in prijateljic, ki so jemali
Družina Verlič živi na 16000 slovo in jaz od njih. Prisrčna Huntmere Ave. ter ji v težki ne- hvala vsem, ki so me spremili sreči, ki jo je v soboto zadela, na kolodvor! Bog vas živi! In izrekamo globoko sočustvo, že- na veselo svidenje! leč skorajšnjega okrevanj a —Plačajte račune za plin, Mrs. Verlič in hčerkam.—Još- elektriko in vodo v našem ura-ko Penko, zastopnik "A. D." i du. Prihranite si čas in denar.
Zanimive vesti iz življenja naših rojakov po širni Ameriki
Premoženje Slovenske Narodne Podporne Jednote je štelo dne 30. junija, 1930, skupno svoto S4,371,478.18, glasom izkaza v uradnem glasilu.
Mr. Ludvik Medveshek, tajnik S. N. Doma v Clevelandu, jpojasnuje na lep in gentleman-ski način g. Šiškovichu, kako je on v zmoti glede delovanja pri S. N. Domu. "Prosveta" je prinesla tozadevno daljši spis g. jMedveshka.
V Los Angeles, Californija, i se je ustanovil slovenski pevski in dramatski klub. Glavno zaslugo za ustanovitev ima Mr. Karel Prašel, ki je tudi prvi I predsednik. Podpredsednik je J. Z. List, tajnik in blagajnik Frank Novak, zapisnikar Jos. Parltel. Kar pevski klub v daljni Californiji potrebuje, je — dober pevovodja. Začasni pevo-vodja je J. Z. List. Mlademu kljubu želimo prav lepega napredka na pevskem in dramskem polju.
Iz Gross, Kans., se poroča, da je tamojšni slovenski pogrebni zavod, katerega lastniki so naši rojaki, naredil v pol leta $10,000 prometa, in znaša čisti dobiček . $800.00.
Društvo "Postojnska jama," št. 138 SNPJ, Canonsburg, Pa., je praznovalo te dni 20 letnico svojega obstanka. Obenem je priobčilo v javnosti račun, glasom katerega je razvidno, da je društvo tekom svojega obstanka pla-jčalo Jednoti $115,646.74, prejelo je pa od Jednote $60,151, kar je pač lep rekord. Tekom dvajsetih let je umrlo 24 odraslih in 11 otrok. Društvo šteje danes 642 članov in članic v obeh oddelkih.
Demokrati očitajo republikancem, da so povzročili brezposelnost
Pri primarnih volitvah, ki se vršijo prihodnji torek v državi Ohio, bo gotovo imela največ upljiva na volivce brezposelnost in prohibicija. Demokratični kandidati vsepovsod očitajo republikancem, da so oni krivi ogromne brezposelnosti, ki vlada sedaj med narodom, kajti republikanci imajo popolno kontrolo, tako pri mestni, državni in zvezni vladi. Te vlade bi lahko mnogo povzročile, da se brezposelnost zmanjša, toda niso doslej naredile ničesar. Enako je s pro-hibicijo. Republikanci so jo upe-ljali in jo drže, ker imajo večino vsepovsod. Trije demokratični kandidati za zveznega senatorja v državi Ohio, McSweeney, Myers in Bulkley povdarjajo v svojih nastopih, da bodo v slučaju izvolitve delali na vse načine, da se brezposelnost zniža in da se odpravi prohibicija ter dobi država kontrolo nad opojno pijačo, dočim republikanski kandidat za senatorja, McCulloch, ponovno povdarja, da se mora prohibicija obdržati, dočim se glede brezposelnosti niti izjavil ni.
Druga obletnica
V torek, 5. avgusta, bo minulo drugo leto, odkar je umrla Mrs. Frances Debevc. V njen spomin se bo brala sv. maša za-dušnica. v torek, 5. avgusta, ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Vida, in so prijatelji in znanci ranjke prijazno vabljeni.
Na počitnice
Danes je odpotovala na počitnice Miss Mary Kolar, knjigo-vodkinja v našem uradu. V večji družbi se je podala v gorovje Adirondacks, v državi New York. Vrne se v 14 dneh.
19-letna mati ubita na jj farmi blizu Wads-worth, Ohio
Wadsworth, O., 2. avgusta. Umorjeno dekle, katerega truplo so naši na neki farmi blizu tega mesta, danes, je bilo spoznano kot 19-letna Agripina Kozlowski, ki je imela svoj dom na 3005 Shafer Ave., Akron, O. Ona je mati male Letty Kozlowski, katero je zapustila na nekem domu v Wadsworth. Takoj ko je mati umorjenega dekleta spoznala truplo svoje hčerke, so se podali detektivi na neki naslov v Akronu, kjer so aretiral tri moške. Dva izmed aretiranih sta brata, katerih enega so spustili, ko je dokazal, da ni mogel biti v zvezi z umorom, dočim je policija pridržala ostala dva, izmed katerih je eden Italijan. Eden izmed aretiranih je baje soprog umorjene. Policiji je povedal, da je poznal dekleta osem mesecev, toda ni bil poročen z njo. Mati umorjene je povedala. da je prišla njena hči pred nekaj tedni iz Mansfield, O. Kmalu po njenem prihodu se je oglasil neki moški pri njej. Tekom pogovora sta se začela prepirati, in moški je grozil z nožem zabosti njeno hčer. Slednja je zginila z doma matere zadnji četrtek. Kot trdi policija, je bila mlada mati baje umorjena od butlegerjev, ki so se bali, da je dekle vedelo preveč o njih delovanju.
Važna seja
Članstvo društva Lilija ima mesečno sejo v torek večer, 5. avgusta v navadnih prostorih. Kot je članstvu znano, je seja zelo važna radi odra. Nov za-stor se bo dobil, in oder se bo prebarval. Pridite vsi točno na sejo!—Tajnik.
jj ter poučni članki. Krog a jev naročilo na naš dnevnik, ta-jj naročnikov se neprestano | ko da imamo v ondotni okolici g širi, kot razvidite vsak | skoro 100 naročnikov. H pondeljek, ko tiskamo ime- jj Tudi dobro napredujoče jj na novih naročnikov. Pri- a (društvo imajo farmarji, po ime-n p.omčamo se y_se.ro nabira |,n.u. "Slovenski^ Napredni, Farji prijateljem, vsem Sloven- | mar>W št. 44 S. D. Zveze. Dru-j: cem, pa tudi bratom Hrva- jj žtv» Je imelo včeraj piknik na tom, za naročbo, obenem gjGrubarjevi farmi, ki se je zelo pa prosimo, da pridno po- jj'pcvoljno obnesel. Stotine naših « šiljate dopise in novice v jj | Clevelandtanov je prišlo tja | časopis, da bo slednji res § j iskat čistega hribovskega zraka H odsev narodnega mišlje- S i!"> zabave na pikniku. Odbor ? nja in značaja. Vsem na- jj,.'6 vsem pošteno in po farmar-šim cenjenim naročnikom yjsko postregel.
Eden najbolj poznanih Slo-
se ob priliki prve obletnice dnevnika prav iskreno zahvaljujemo za obilno podporo in se jim tudi v bodoče prav toplo priporočamo ! In kot naznanjamo na drugem mestu, smo sklenili ob priliki obletnice dnevnika povečati "Ameriško Domovino," do česar so nam pripomogli naši zvesti naročniki.
vencev med našimi farmarji v Genevi in Madisonu je gotovo I Mr. Frank Beretič, ki je radi ! svoje prirojene prijaznosti in postrežljivosti pinljubljen povsod. Mr. Beretič je imel farmo prej na County Line Rd., od knskega Božiča pa se nahaja na Dock Rd., in sicer prva farma na desno, ko obrnete iz N. Iiidge Rd. Preteklo soboto je
a	a imel kot po navadi lepo družbo
,.aaaaaa:aaaaaaaaaaaaaaaaa:C iz Collimvooda, ki se je odliko_
Mr. Šubelj piše	» vala zlasti po dobrem petju.
Te dni nam je operni pevec Navzoči so bili: Mr. in Mrs. g. Anton Šubelj poslal prijazno Godina, Mr. in Mrs. Marash, pismo, v katerem med drugim Mr. in Mrs. Božič, Mr. in Mrs. omenja, da se gramofonske pla- Turk, Mr. in Mrs. Kovič, Mr. L. 1 šče od Mary Udovich in Joseph- Makuc, Mr. A. Dolgan, Miss P. ine Lausche večkrat slišijo na Rupnik, Mr. M. Jakin, Mr. F. radio postaji v Ljubljani. Pra- Kompare, Mr. H. Prince, Mr. J. vi, da jih imajo ljudje zelo radi. planine in Mr. V. Godina. Mr. Šubelj pozdravlja vse znan- V prijetni družbi se je prav ce in prijatelje v Clevelandu. lepo zapelo lepe slovenske pes-Pozdravi umetnika mice, dočim je šegavi Mr. Be-Mr. Gregory H. Perušek, zna- retič dobro postregel gostom, meniti slovenski-ameriški slikar kot je to njegova navada. Ro-nam pošilja iz Pocatello, Idaho, jaki se prav radi oglašujejo pri zaeno s svojo družino, iskrene njem.
pozdrave. Lepa hvala!	Zadnji teden se je mudil tam
Prodane hiše	tudi Mr. Frank Cvetlic iz Fair-
V soboto so bile prodane hiše port Harbor, O., ki nam je spona Glass Ave., ki so last župni- ročil, da je zgubil Elgin uro in je sv. Vida. Za hiše se je dobilo verižico. Ako je kdo mogoče : nekako $600. Hiše bodo v krat- našel te stvari, je prošen, da ikem odstranjene.	sporoči uredništvu "Ameriške
Pogreb Mrs. Svetek Domovine" ali pa Mr. Frank Naznanja se nam, da se vrši Cvetliču, 440 Cortlandt St., pogreb umrle Mrs. Svetek v Fairport Harbor, Ohio. In v sredo, 6. avgusta, ob 8:30 zju- prihodnjih številkah bomo na-jtraj iz hiše na 15218 Saranac(pisali še nekaj več o drugih na-Rd.	ših prijateljih in znancih v pri-
Vreme	jaznem Madisonu in Genevi.
"Prihodnjo nedeljo se je zgo-	Vrnitev
dila avtomobilska nesreča," poro- Iz obiska v stari domovini se ča "najstarejši slovenski dnev- _ic vrnila Mrs. Agnes Opaskar, nik." Mebbe! In se bo! And 6729 Bayliss Ave. Dobrodošla v i how! Slapnikov pes je začel. |naši sredini!
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 4TH, 1930
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0628.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
No. 181. Mon. Aug. 4th, 1930.
Indija beračica.
Tak je Gandi. Ni čuda, da je ljubljenec naroda. Ne more nihče soditi, kaj bo zrastlo iz semena, ki ga seje v srca in duše. To pa vemo, da gre Indija in z njo ves svet v nove čase, ki bodo sodobno materialistično poganstvo štrli in zorali njive src za resnično krščanstvo.
Nekoč je bila Indija krasota zemlje, koprnenje zapada, kraljica kraljic, mamljiva kakor pravljica—pa danes Indija ni druzega kot uboga beračica! Brez upanja, v topi žalosti čepi pred svojo nekdanjo palačo, v kateri gospodari tujec— Anglež.
Kaj vemo o Indiji? Nič ali zelo malo. Natanko toliko kolikor tujec, ki tam vlada, dovoli svetu, da ve o Indiji in nič več. In kaj ve Indija o nas in o ostalem svetu? Kar ji tujec dovoli. Tujec nadzira žice, ki vežejo Indijo s svetom. Indijski tisk je uboren in pokrajinski.
O bistvenih stvareh, ki premikajo svet, zve malo. Poročevalska družba, ki jo vrši, je tako prikrojena, da si ni mogoče napraviti prave slike o svetu tam zunaj. Svobodne misli ni. Tujec ne vidi rad, da beračica misli. Vsak dan je tisk poln poročil o postopku proti indijskim urednikom.
Cele trume potujočih zločincev sedijo po indijskih kaznilnicah. Niti ni treba, da propoveduje kdo ustajo, da ga vržejc v ječo, že vzbujanje nenaklonjenosti vladi zadostuje popolnoma. Radi tega zločina je bil Mahatma Gandi leta 1918 obsojen.
Indija beračica je postala prava sužnja. Hitro in navajeno drži udarce z bičem, katerega tujec urno vihti, roke dviguje kvišku in prosi milosti brž ko sahib—gospod—komaj nagu-banči čelo.
Pisatelj teh člankov je prepotoval po Indiji nad 7,000 milj in je imel priložnost marsikaj opazovati. Med Angleži in Indijci je nastal globok prepad, napolnjen s sovraštvom. Indija je danes nedoumljiva, tisočslojna, nepregledna, del sveta zase. Morda bi jo razumel kdo, ko bi dvajset let potoval po tem delu sveta in obvladal nekaj stotin jezikov.
Navadni potnik vidi izborne železnice, hotelet čudovite ceste, po katerih vihrajo avtomobili, fino gojene parke, muzeje in moderna vladna poslopja. Vidi državo, moderno in urejeno, obrtno in veliko trgovino. Vse to pa ni nič druzega kot sijajno pročelje, za katerim se skriva obubožana in ponižana prava Indija.
Neki odstotek indijskega ljudstva vsako leto že naprej zapade smrti od lakote. Povprečni letni dohodek prebivalstva znaša na glavo, kakor so izračunali angleški štatistiki, nekako petnajst dolarjev. Indijsko prebivalstvo, zmerno do neumev-nosti, je po večini slabo hranjeno in gre vsak dan lačno spat.
V ubornih vaseh se vidijo napol sestradane družine, po kočah in luknjah, kamor bi se komaj žival zatekla. V predilnicah zasluži ženska komaj 20 centov na dan, moški pa od 40 do 50 centov, in to za deseturno delo! V rudnikih so plače še slabše.
Poleg tega je pa brezposelnost v Indiji ogromna. Na eno prazno mesto dobite od trideset do petdeset prosilcev. Samo v Britanski Indiji umrje vsako leto za mrzlico, kozami, kugo in koleto od štiri do pet milijonov oseb. Ista Indija je imela lansko leto nad 60,000 bolniških postelj v raznih bolnišnicah. Zdravniki komaj vpisujejo bolnike, toliko jih je.
(Konec prihodnjič)
Po neznosni—pa smo se le prenesli—pondeljkovi vročini so nastopili vendar znosni dnevi, da se vsaj ponoči nekoliko ohladi!
Ančke so imele pred preteklo nedeljo prav prijetno na svojem pikniku v Maple Hts.; za vsakega so imele celo štrukelj pripravljen in kdor je pravočasno prišel ga je tudi dobil: jaz sem bil že eden tistih srečnih in reči moram, da je bi) kar dober.
Pri Flakovih na Corlettu so imeli pretekli teden mrliča: umrl je 15 let in pol stari sin, Ignacij, ki je bil bolehal skozi celo leto, prav hudo pa ga je bolezen mučila zadnjih šest tednov. Pogreb se je vršil v torek, 29. julija iz cerkve sv. Lovrenca. Pokoj njegovi duši, družini pa iskreno sožalje!
Anton Kaplan z 81. ceste in Mary Prosen z Maple Hts. sta bila operirana v St. Alexis bolnici: pravita, da bi bilo bolje, če bi doma zdrava ležala! Mrs. Hočevar z Reno je v teku enega leta že drugič v bolnici; upamo da bo zanaprej bolj trdnega zdravja. Ana Ajdišek se je pa že, ne vem natančno v kolikokrat že vrnila v bolnico, iskat pomoči v svoji dolgotrajni bolezni: mlada je še, pa priklenjena na postelji že drugo leto. Pomisli mladina, kakšno bogastvo imaš v tem, ko si zdrava! Ali se zahvališ Bogu ke-daj za to bogastvo?
t j bomo vozili skupaj, da bo bolj - kratkočasno.
V torek smo se poslovili od ^ | Potočnika, oglasili smo se še pri Kračnikovih in Jarankarje-
Castitati moramo nekaterim vih> potem pa smo gtopili do
družinam, katerim so botri in botre preteklo nedeljo prinesli male kristjane: Železnikovim v
Stavta, pri katerem smo našli g. Banovca, ki je sklenil, da potuje z nami, kar nas je prav
Santa Fe, N.M., 28. julija— Ko sva zapustila Syrakuse, Kansas, sva se vozila skozi ostalo državo Kansas, skozi Colorado in dospela v Santa Fe. New Mexico ob 7. zvečer. Prevozila sva 448 milj.
Ko sva dospela do državne coloradske meje, sem imel priliko občudovati najkrasnejši solnčni vzhod, kar sem jih še kdaj videl. Na horizontu je ležal rdeč trak, ki se je spremenil v rožasto barvo s zlatim robom, nad tem pa modro belo. Bi) sem kar prežet te krasote.
Prvo mesto v Coloradi je bilo La Junta. Tukaj opazi potnik pravo zapadno mesto mehiškega kroja. Prebivalstvo je povečini mehikansko in špansko. Tudi hiše so delane v španskem slogu.
Pota so jako slaba, kar sva jih še do sedaj videla. Ob potu sva se peljala mimo najmanj dvajset zapuščenih farmerskih hiš. Najbrže so jih njih prebivalci zapustili, ker se jim polje-
deljstvo ni izplačevalo.
Človek potuje skozi Colorado milje in milje, ne da bi videl kako hišo; vidi pa se tisoče glav ovac in goveje živine. Ko se bližaš meji Nove Mehike, prideš v bolj hribovite pokrajine, kjer je glavna industrija kopanje premoga.
Ko zapustiš za seboj mesto Trinidad, se prične cesta vzdi-govati, dokler ne prideš do vi-sočine kakih 8800 čevljev. In rečem vam, da je treba precej plezati, da se pride tako visoko. Dostikrat sem kar zamižal, ko je prišel avtomobil na ozki poti čisto na rob prepada; mala neprevidnost, pa bi se peljala par sto čevljev doli v globino.
Nova Mehika je najbujnejša dežela tostran Atlantika. Videl sem kar štiri hribe skupaj, katerih vrhovi so čisto ravni. Vidi se, da je vsa Nova Mehika gori v hribih.
Jutri popoldne pričneva potovati skozi puščavo.
Pozdrav! Joseph Križman.
Na potu iz parka smo si ogledali še dom za onemogle vojne veterane, ki mi je jako ugajal, ker je vse okoli njega zelo lepo urepeno. Veterani ne izgledajo slabo in videti je, da država dobro skrbi zanje. Ker se je medtem že znočilo, smo se podali nazaj proti mestu in pred domom Rev. .Gladeka smo se lepo prijateljski poslovili od naših vodnikov, katerim smo se lepo zahvalili za njihovo prijaznost in gostoljubnost. Nato smo obiskali Rev. Gladeka, ki nas je kot tujce zelo prijazno sprejeli ter nam je postregel z izborno kapljico. On je zelo dober družabnik in čas je le prehitro potekal v njegovi družbi. Od tam smo se peljali nazaj k Rev. Potočniku, kateremu smo povedali kod smo hodili in kako smo se zabavali. Njega je to jako veselilo.
V nedeljo popoldne smo se pe-ljeli nazaj k Krumbergerjevim v Racine. Tam nas je že čakala okusna južina, po kosilu pa smo se podali v družbi Krumberger -jevih sinov v mestni park. Meni se je park zelo dopadel, posebno zaradi množice divjih živali, ki se tam nahajajo in vsled krasnega razgleda po jezeru. Od tam smo se peljali v mesto Kenosha, kjer smo se ustavili pri slovenskem gostilničarju Louisu Rap-selu. Mož, ki je pristen slovenski gostilničar, nas je prijazno sprejel ter nam tudi lepo postregel z raznimi dobrotami. Njegove boljše polovice pa nismo videli, ker se nahaja na obisku v stari domovini. Ko smo se nekoliko pogovorili, smo odrinili nazaj v Racine, od tam pa na farmo rojaka Johna Puceljna, katerega žena je sestrična Mrs. Krumberger. Ona je jako ulju-dna, zabavna in pridna gospodinja. Puceljna še ni bilo doma, je še delal na polju in ona nam je brž skuhala jajc, nam narezala šunke, zraven pa prinesla dobrega vina, tako da nam res ni bilo nobene sile. Ko je prišel Pucelj domov, nas je našel v zelo dobrem razpoloženju, kar je tudi njega veselilo. Potem smo pa marsikatero doma
Brooklynu so prinesli Richard- veselilo. Poslovili smo se tudi Edvarda; Kristančičevim na od Rey_ Qladeka>
Berry Ave. Franka ; Novakovim j ^.j. gm() ge n y Racine
na 108. cest, Ančko; Crnkoto- h Krumbergerjevim, ki so bili vim na Hamlet pa Antona-Joze- lel0 veselo razpoIoženL Banov. ta. Naj bi vsi delali veselje v I go takoj	a]. ^ so ga
svojih družinah!	bm pray vegeH_ Na njih(m)
S veliko žlico so zajemali pre- jj0 jim je Banovec zapel nekaj teklo sredo pri Papeževih na j lepih pesmic, kar nas je jako 143. cesti ko se je poslavljala razveselilo. Nato sta prišla še od domače družine hčerka Rose, j Pucelj in njegova soproga in katero je izvolil za svojo tova- Vsi skupaj smo se zabavali do rišico Stanley Stankiewicz. Vse j polnoči ko je bilo treba spet na je bilo veselo; ženin in nevesta pot proti domu. Sedli smo v pa najbolj. Da bi vedno srečno | karo in se odpeljali proti Wau-bilo!	keganu, kjer sta čakala na nas
Naša dva študenta z Daytona rojak Verbič in njegova žena. sta v četrtek zapustila Cleve- Ko se je zdanilo smo se peljali land in se po dvatedenskih po- že skozi Chicago in ne dolgo za-čitnicah podala zopet nazaj, da tem smo bili že v Indiani. Prvo nadaljujeta svoje študije: oba mesto v tej državi, skozi katero Franka, Lekan in Perko sta i smo se peljali je Valparais, ki fest in korajžna fanta in si pa se mi ni videlo kaj zanimivo, družine lahko veliko nadejajo Nato smo se peljali skozi mesto oc[ njih!	Ft. Wayne in prestopili državno
Delo pri sestrni hiši je neko-	meJ° in bili smo sPet v našem
liko zaostalo, vendar pa je	ohi->11- Tudi nadaljna pot je
upanje, da bo do konca drugega	mimla brez vsakih neprilik. V
tedna toliko zgotovljeno, da bo-	Mansfieldu smo se poslovili od
do sestre, ki pridejo v prihod-	Verbiča in njegove žene, ki sta njih dneh nazaj, imele vsaj ne- zavila P«>ti New Yorku, mi pa kaj sob na razpolago za stano-l8™0 se obrnili Proti Clevelandu,
vanje_	kjer se je g. Banovec poslovil
J., .... .	, .	i od nas, nakar smo nadaljevali
Piknisku prostori v Maple „ ■'	,	Tr
TT, v	■	i, naso pot proti domu. V Girard
Hts. so se prosti m na razpola-	.
... j 0. . o i smo prispeli ob desetih ponoči, go sledeče nedelie: 24. m 31.
avgusta ter 7. in 21. septembra. s tem Je moj opis potovanja
v Milwaukee končan. Rojakom v Milwaukeeju, West Allisu in drugod se lepo zahvalim za nji-hovov prijaznost in gostoljubnost.
-o-
ni vršil preveč mirno, kajti li-berali so svoje nasprotnike ves čas obdajali z medklici. Končno je nastal iz tega velik hrušč, pri katerem so vsi vpili povprek eden čez drugega, tako da se je zdelo, da bo shod razbit. Predsednik shoda je ravno hotel poklicati policijo, ko se je nenadoma na oknu pojavila opica, ki je skočila v dvorano. Sluga ji je šel nasproti, da bi jo prepodil, toda opica ga je s silno močjo odrinila. Nato je šla nad predsednika, ga prepodila s sedeža, zgrabila zvonec in začela z njim zvoniti. Liberali in konservativci so pokali od smeha in so se nato skupno podali nad opico. Toda ne eni ne drugi niso imeli sreče, kajti opica jim je izginila izpred oči in so jo šele naslednji dan ujeli v neki cerkvi. Shod pa je bil na ta način srečno končan.
SPOMINI S POTOVANJA V MILWAUKEE
Piše John Dolčič, Girard, O.
ostal, a znočilo se je že spet in morali smo se posloviti. Peljali smo se nazaj v Racine, kjer smo bili pri Krumberger ju postrežem z dobrim vinčkom, nato pa smo zlezli v svoja gnezda ter pospali.
Ko smo v pondeljek zjutraj vstali in se okrepčali, je Krumberger omenil, da bi rad šel v West Allis, kjer že ni bil 20 let in kjer se je bil tudi poročil. Spotoma smo se oglasili v "Obzorovi" tiskarni, pri Stavtu, od katerega smo zvedli, da se je Tone Šubelj spet vrnil v Ameriko, in da je Svetozar Banovec pisal, da se vrne s turneje nazaj v Milwaukee. Nato smo se vrnili nazaj v Racine, kjer nas je pri Krum-bergerjevih čakalo dobro kosilo. Po kosilu smo se podali v tamošnjo usnjarsko tovarno, \
čE TE PIČI STRUPENA KAČA
Pretekla mila zima in sedanje vroče poletje sta pripomogla k temu, da se je letos kačja golazen hudo razpasla in se vsak dan čuje, da je koga pičil gao ali modras. Ker pa navadi pri takih prilikah ljudje izgubijo razsodnost, naj zapišemo nekaj navodil.
Ce je koga pičila kača, bodi njegova prva skrb podvezan je pičenega uda, največkrat pač roke ali noge. Ce je ugriz na podlahtnici ali pesti, moramo izvršiti prevezanje na komolcu če je više, pa tesno ob rami. Prav tako tudi na nogi. Pod vez pa napravimo najbolje takole: Vzemi robec, ga pregani na trikot in zaveži ohlapno kateri delajo trije sinovi Mr. okrog roke oba konca s krep-Krumbergerja, ki jo je nam kim vozlom. Pod vozel porini ravnatelj razkazal. Nato smo za dobro ped dolg klin in klin nadaljevali našo pot v Wauke- tako vrti, da se robec vedno gan, 111., kamor smo nesli po- bolj zadreguje, vse dotlej, da zdrave rojakov iz Girard a, začne boleti, potem pa spodnji Waukegan je zelo prijazno me- del klina priveži s konopcem na sto in tamošnji Slovenci imajo ud. Kmetje bi rekli, da roko krasen dom in tudi zadruga ima porajtljajo. Ko je to gotovo, se lepo poslopje, kar je oboje ta- pičenec nemudoma podaj k mošnjim rojakom v ponos. zdravniku če je pot do zdrav Pozneje smo se podali na dom nika dolga, na vsak način z vo-našega znanca Jožeta Zelenca; zom ali avtom, ker roka ne sme ki pa ga še ni bilo doma. Spre- biti dalje porajtljana kakor dve jela nas je njegova žena, ki je uri, sicer prične odmirati. Do-nam povedala, da Jožeta še ni bro bi bilo rano z gotovo popol-z dela. Kmalu nato jo primaha noma snažnim nožičem izrezati, domov Jože, ki nas je prijatelj- vendar pa je samemu bolniku sko pozdravil ter nam postregel to težko, drugi se pa navadno z izvrstno kapljico. Rojak Ze- boje rezanja, da bi česa ne za-lenc je jako prijazen človek in krivilil Nikakor pa ni priporo-zelo zabaven. Povedal nam je čati izsesavanja rane, kar se je marsikatero kratkočasno, ki jih doslej precej priporočalo, ker je še do danes nisem pozabil. Po pri količkaj ranjenih ustnicah kratkem pogovoru smo se poda- zelo mogoča zastrupitev glave-li v Narodni dom, ki smo si ga ki se, žal, ne da s pridom pod-malo ogledali, pogledali smo tu- j vezati in reševalec prav lahko di v čitalnico, ki je jako lepo plača to dobro delo s svojim urejena—mene so zanimale sli-j življenjem. Odrasel človek boke, ki so obešene na stenah či di sedaj na oprezi pred kačami talnice, posebno slika Ivana in otrok ne puščajte bosih po Cankarja, delo našega umetnika hostah, pa bo manj teh nesreč. Peruška—seznanili smo se s	0
! RADIO
6:30:
6	:31 :
7	:00: 7:15: 7:30: 8:00: 9 :05 : 9 :30: 9:45:
10:00: 10:30: 10:45: 11 :00 : 11:30: 11 :40 :
11	:45: 11:59 :
P. M.
12	:05 : 12 :15 : 12:40:
1 .-00:
1	:30: 1:45:
2	:15 :
3:00: 4:00: 4:30: 4 :45 : 5:00: 5:15: 5:30: 6:15: 6:25:
6:30: 6:59: 7:00: 8:00: 8:30: 9:00: 9 :15 : 9 :45 : 10:00:
10	:15 : 10:30: 11:00:
11	:05: 11:35:
A. M.
12:25:
Za torek, 5. avgusta
WTAM
Sign on Station WTAM. Sun Up.
On the 8:15 (NBC).
WTAM String Trio.
Cheerio (NBC).
Morning Melodies (NBC).
Hits and Bits (NBC).
Patty Jean's Chat.
WTAM Physical Culture Hour.
WTAM Cooking School.
Don Douglas, pianist.
Collegiate Troi.
On Wings of Song (NBC).
Annabelle Jackson, pianist.
Schulte United Sketches.
Home in the Sky.
Time Signals; Hygrade Announcer;
Weather.
Closing Live Stock Market Report. Charles W. Reed, baritone. Pat and Alice.
Merle Jacobs' Golden Pheasant Orchestra.
Noonday Melodies. Playlet.
ReJcitaJ—Virginia Renter, Marthin
Provesen. Earl Rohlf.
U. S. Navy Band (NBC).
Lady Next Door (NBC).
Tea Timers (NBC).
Baldi and , Neff.
Chester Zohn.
Meditation.
Organ Processional Hour. Vivanos.
Baseball Scores (Resume of Station Programs).
Spang Baker—Charles Hamp. Bulova Time.
Atwater Kent Program (NBC).
Eveready Hour (NBC).
Happy Wonder Bakers (NBC).
Enna Jettick Song Birds (NBC).
Standard Oil Program.
WTAM Players.
Vincent Lopez (NBC).
Uncle Abe and David (NBC).
Modern French Music (NBC).
Bulova Time—WTAM Bulletin
Board.
Joe Smith's Euclid Beach Orchestra. Midnight Melodies with Charles Reed.
že par mesecev uživam najlepše počitnice, ki si jih more človek misliti. Pa moram hitro pripomniti, da faktično in z vso svojo osebno pršono klepljem tole kolono vsak dan in da jo moja osebna malenkost ni popihala niti v kanadske gozdove, niti v hladno Colorado, ne na jug, ne na sever in vendar v duhu uživam lepe počitnice in si ogledujem kraje, koder zapravljajo denar moji prijatelji. Vsak dan namreč dobim iz raznih krajev lepe razglednice mest in pokrajin in te sem si lepo razvrstil in jih vsak dan ogledujem. Pa si v duhu predstavljam, da potujem osebno po teh krajih in uživam krasoto mest in jezer, visokih gora in slikovitih can-yonov. To je jako praktično in pa poceni. Ni treba nositi prtljage seboj, ne kupovati gazo-lina in ne iskati jerperg po zaprašenih hotelih. Celo v staro domovino grem včasih pogledat, kadar prileti kaka lepa razglednica od tega ali onega prijatelja.
Vse si lahko predstavljam v duhu: hribe in doline, jezera in potoke, prerije in gozdove, samo kadar prileti iz Kanade kaka razglednica s kako prav veliko flašo, ki je gori namalana, takrat me pa zapusti spomin in pri najboljši volji se ne morem spomniti, kakšen okus bi imela tista pijača.
'A
A
Merle. Jacobs, Golden Pheasant Or* chestra.
1:00: Sign-off Station WTAM.
tajnikom doma Rudolfom Skalo, ki je jako napreden mož, nakar smo se šli poslovit od ro-čo uganili in navsezadnje smo 'jakinje Zelene in njenega sinč-pa začeli prepevati domače slo-
OPICA, KI SE MEŠA V POLITIKO
venske pesmi. Pucljevi so rep zelo prijazni, veseli in postrež-ljivi. Najrajši bi bil še pri njih
V južnoangleškem Camber-ka ter se pripravili na odhod, wellu je te dni neka opica na Prav tedaj pa sta se prišla pošlo čuden način posegla v volilni vit tudi rojak Verbič in njegova boj. Vršil se je tam volilni žena in domenili smo se, da se i shod konservativcev, ki pa se
A. M. 6:30: 7:30:
7	:59 : 8:00: 8:30:
8	:45 :
9	:00: 9:15 : 9:30: 9:45:
10:00: 10:15: 10:30: 11:00: P. M. 12:15: 12:30: 12:50:
12:59: 1:00:
1	:30:
11:55 :
2	:00: 2 :20: 2:30: 3:30: 4 :00: 4 :15: 4 :4 0 : 4 :45 : 5:45: 6:00: 6:01:
6:16: 6:17 : 6:25: 6:30: 6:45: 7 :00 : 7:10:
7	:4 r.: 7:59:
8	:00 : 8:30: 8 :81 : 9 :00 : !) :15 : 9 :59 :
10:00: 10:15: 10:16: 11 :00: 11 :01 : 1 12:00:
A. M.
7:00: 7 :80: 8:00: 8:30: 9:00: B :45 : 10:00:
11:00:
I	1:15 :
II	:30: 11 :4 5 : 12:00:
12:80: 1 :30 : 2:00: 2:45: 3:00: 3 :15:
3	:45 :
4	:00: 4 :15 : 4 :30: 4 :45: 6:00:
6:15: 6:45: 7:00: 7 :30:
WHK
Radio Reveille.
Morning Devotions.
Gruen Guild Watch Time.
Something for Everyone (CBS).
Burlesque Broadcasters.
What's Happening.
Croonatune Girl.
Crooning Fiddles.
O'Cedar Time (CBS).
Radio Homemakers (CBS).
Banjo Boys.
Heck's Pection (CBS).
Julia Hayes.
Ethel and Harry.
Manhattan Towers Orchestra (CBS). Harold Stern's Orchestra (CBS). Primer for Town Farmers—Live-stock.
F. B. Strawn & Co.'s Elgin Time. The Metropolitans (CBS). Dominion Male Quartet (CBS). Health Talk—l)r. Winfrey. Housekeepers Chat. Cleveland Theronoid. Tea Time Topics. The Threcvus. Rhythm Kings (CBS). Uncle Gordon. World Book Man. Messenger Boys.
Peter Arnos Whoops Sisters (CBS). F. B. Strawn & Co.'s Elgin Time. Review Current Events; Fort Industry Weather. Schedule for the- Evening. Piano Rambles—Ken Carr. Ra.vhestos Sport Flashes. Standard Trust Topics. Mr. Quality (Ted De Turk). Blackstone Program (CBS). Kaltenborn Edits the News (CBS) Rahul's Cherry Pickers. Raybcstos Radiogram. Henry and George (CBS). Quality Time.
Savino Tone Pictures (CBS). Graybar'« Joe and Vi (CBS). Grand Opera Miniature (CHS). Gruen Guild Watch Time. Anhc-uscr-Busch Program (CBS). Motorists Almanac of the Air. Slumber Hour (Organ—Soloist). Rubberneck Man. Bedford Glens Orchestra. W i lie's Lake Shore Garden Or chestra.
WJAY
Morning Melodies. Elaine and Sis. WurliUer Program. Danci Music. Heeia Knutt. Jackie Hughes.
Ruth and Blair. Student Princo
Weather Forecast.
NOCK-O-TWINS.
Hawaiian Echoes.
Estella Brandt.
Rocky Austin.
Elgin Time, Student Prince Weather Forecast.
Troy Singer'e Orchestra. Freddy Stone. Organ from Wur li tier's. Ruth Richey. Ed White.
Delaurico Alexander and Bcrnico
Armstrong.
Sam anil Alt Dottorc.
Lee Handon.
Paul Parks.
John Chorko.
Connie Gates.
Elgin Time, Student Prlncc Weather
Forecast.
John lVObbins.
Edwin Rausch.
Griff Morris' Orchestra.
Elgin Time, Signotf.
Naš Tone Bobek samega firb-I ca ni mogel spati, kaj da počne naš urednik na farmah v Genevi in Madisonu. Pa ga ni strpelo in jo je v sredo popoldne ubral na ; farme, da nekoliko poinšpicira duševno delo urednikovo na farmah, ker Tonetu v glavo ne gre, česa jhaj bi urednik iskal pri kravah na farmah. Kot pripovedujejo očividci, je Tone, kakor hitro je prišel na farme, vzel v roke našega urednika Lojzeta, kaj da dela, če kaj spi in kje da spi, če pije mleko od krav, če pije mrzlo vodo iz farmerskih vodnjakov, če sploh kaj pije, če kaj obira "čikne"—take ali take, če je kaj punc na farmah, pa če so, če so prijazne, ali so štimane, pa če so prijazne, če on (urednik) misli, če bi se menile ž njim (s Tonetom).
Tone je dobil na vsa ta vprašanja samo en "ja" in sicer na koncu, ker ni dal prilike med posameznim^ vprašanji, da^ bi se mu bilo odgovorilo z ja, ali pa ne. Potem se je obrnil z novo zalogo vprašanj na farmerja Gramca: Kaj da delajo, če bo grozdje obrodilo, če ima krave, če ima konje, če ima prešiče, če ima kokoši, (pri kokoših je počakal za definitiven odgovor), če so že pokosili mrvo, če so vse-.jali repo, če imajo elektriko v hiši, koliko ima otrok. Potem je malo počakal in potem je vprašal, če se dobi kaj vina na farmah. Ko je dobil na vsa ta vprašanja odgovor: ja, se je vsedel v senco in si obrisal potno čelo. Potem so ga pa peljali po farmi, da mu malo razkažejo. Ker si pa Tone ni hotel umazatf tazah-mašne obleke, si je oblekel velika overalls (ta pametne hlače), pokril na glavo velik slamnik in je z vso naglico odšel med njivami in razori, da prešaca poljske pridelke. Saj bi se bilo še vse dobro razšlo, da ga niso pri tej inšpekciji ugledale krave, ki so pri tem pogledu na častitljivo osebo v overalls in slamniku vzdignile repe in jo ubrale doli po pašniku in v bližnjo hosto, da se je kar bliskalo za njimi. Kot sem zvedel, je potem Grame šele v petek zjutraj našel krave 15 milj od farme, tam nekje pri pennsylvanski meji.
B
1930 AUG. 1930
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
AVGUST
10.—Pevsko društvo Lira, piknik, na špelkotovih farmah.
10.—Društvo Mihael Granos, piknik, Slov. Dr. Dom.
10.—Društvo sv. Helene št. 193 KSKJ priredi izlet na Go-riškovih prostorih v Noble, O.
17.—Društvo Cvet priredi piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
17.—Socialistični klub, Cleveland, priredi piknik na Močilni-karjevi farmi.
17.—Piknik združenih društev fare sv. Vida na Pintarje-vih farmah.
17.—Društvo Napredek, piknik, Slov. Dr. Dom.
24.—Društvo Slovenski Dom št. 6 SDZ ima veselico v Slovenskem Društvenem Domu, v Euclid, O.
31.—Skupni piknik vseh društev Slovenske Dobrodelne Zveze na Anton) Goriškovih prostorih na Green Rd., Randall, Ohio.
31.—Ženski klub Slov. D. Z. Zveze ima izlet na Močilnikar-jeve farme.
SEPTEMBER
7.—Društvo Ribnica št. 12 S. D. Z. priredi vrtno veselico ali piknik na špelkotovi farmi.
7.—Društvo Abraševič ima piknik na Močilnikarjevi farmi.
7.—Plesna veselica Kluba društev S. D. D. v Slov. Del. Dvorani.
14.—Društvo Danica št. 11 S. D. Z. ima razvitje zastave Popoldne v S. N. D.; zvečer ples.
20.—Young	Ladies' Sodality ples v Grdinovi dvorani. .-.,,,
21.—Proslava	razvitja zastave društva Na Jutrovem št. 477 SNPJ, v Slov. Del. Dvorani na Prince Ave.
28.—The lota Club, hrvatski klub, ples v Grdinovi dvorani.
28.—Društvo Blejsko Jezero st. 27 SDZ priredi vinsko trgatev v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
OKTOBER
4.—"Vinska trgatev," priredi jo vodstvo Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
12.—American Croatian Pioneers No. 663 ples v Grdinovi dvorani.
11.—Veselica S. D. Dvorane v Newburgu v S. D. Dvorani na Prince Ave.
18.—Young Ladies' Sodality ples v Grdinovi dvorani.
25.—D	r u š t v o Progressives priredi vinsko trgatev v prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
26.—Slovenska	Ženska Zveza št. 32 priregi igro "Pri kapelici" v šolskih prostorih sv. Kristine, Euclid, O.
26.—Podružnica št. 10 Slovenske Ženske Zveze priredi zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
NOVEMBER
1.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ priredi banket ob priliki 20-letniee društvenega obstanka v S. N. Domu.
8.—Veselica	skupnih društev J. S. K. Jednote v Sloven, skem Domu na Holmes Ave,
9.—Društvo	Zavedni Sosedje št. 158 SNPJ, ples v Slov. Dr. Domu, Euclid, O.
16.—Proslava dvajsetletnice društva Slovenec, št. 1 S. D. Z., v obeh dvoranah S. N. Doma na St. Clair Ave.
20.—Društvo št. 14 S. Ž. Z. priredi ples v Slov. Dr. Domu, Euclid, O.
22.—Cleveland Broadcasters No. 42 maškeradni ples v Grdinovi dvorani.
26.—Društvo Slovenski Dom št. 6 SDZ, ples v Slov. Dr. Domu, Euclid, O.
DECEMBER
6.—Društvo Progressives priredi veselico v prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
31.—Veselica v Slov. Dr. Domu v Euclid Village, katero priredi vodstvo Društvenega Doma.
OVČAR MARKO
Janez Jalen
m.
Od samega ta spodnjega je svet."
To jo je bolelo, to. Zato se je znašala za slovo od planine kakor še nobeno leto ne.
Tudi mlade tri majerce so odhajale na molžo. Konjar Tomaž se je postavil pred nje, kakor bi še vedno nosil kiras in čelado in jim je napol tiho zaupal: "Naj nikar ne misli Višnarjev, da krniški fantje tako brhkega dekliča kakor je Ančka kar tebi nič meni nič pustimo oditi v drugo vas. šimen. ne boš voglaril in pristavjal lestev. če so vsi za nič, pa j a/ nisem. Krajcpataljon!"
Navihno so se namuzale majerce in odšle.
Konjar Tomaž pa je počil '/ bičem, da se je razleglo v Bukovo peč in Podjavor in v Srednji vrh in morda je slišal tudi Marko na Zelenico.
"Krajcpataljon!"
* * i!
Zjutraj ob molži so majerce navezale kravam, ki so se v planini najbolje ponašale, vence. Izmed Podlipnikovih ga je nosi-•a cika.
Ovenčane živali so ponosno nosile glave, kakor bi se zavedale pohvale.
Opoldne, ko so napajali na Kališčih, je tretjinek odvezal venec Podlipnikovi ciki in )ga
navezal liski. Cika je spet povesila glavo, liska pa je ni dvignila, ker ni znala nositi venca.
Na vrhu Komuna so pogledali pastirji v vasi in na polje. Jeda je že črnela in delala zrno. lipe so se že prav razločno ločile po zarumenelem listju od hrastov, kateri so bili še vedno polno zeleni, kakor bi se ne brigali za prihajajočo jesen.
Čopov Jaka, potepenil je tisti dan, bil je najbolj izurjen po-magač pastirjem, je stopil na skalo, zahohohojev in zajukal. In ljudje po polju, ki so sušili otavo, so hiteli pripovedovati drug drugemu: "S kravami so že na Vrheh. Gredo."
Rodinska pot z Vrhov se v polje vidi medlo, kakor bi bil otrok s šibo potegnil po pesku. Pozno popoldne solnce se je skrilo že za oblake nad triglavskimi gorami, so prizvonile okrog ovinka nanjo krave. Kakor bi nabiral rdeča jabolka na trto in je vlekel preko meli v zeleno Reber, je prihajala čreda s planine.
Na Ločilu okrog črednika so kričali rodinski otroci nad mlajšo živino, ki ni zavila rada iz vrste in je hotela oditi s čredo v Krnico namesto domov na Ro-dine. Voliče je ugnal šele po-tepenjek Jaka.
V obeh vaseh, v Krnicah in na Rodinah, so bahavo odvezovali gospodarji vence kravam z rogov in jih obešali na hlevne duri, kjer naj ostanejo pozno do jeseni, da bo vsak lahko videl, kdo ima boljšo živino.
črednik in tretjinek sta bila tisti dan pri Podlipniku na reji.
Ančka jima je prinesla najprej skledo pšeničnega soka. Tevž se je hotel prikupiti:
"Ančka! Vaša majerca Franca je ciki navezala venec, jaz sem ga pa na Kališčih prevezal na lisko. Ali veš zakaj?"
"Ne vem."
"Pred dobrim tednom je bil Višnarjev na Jezercih in mu je bila izmed krav najbolj liska všeč. Kar stavim, da jo boš dobila za bale."
Ančka je prebledela: "Kaj pa so Višnarjevemu naše krave mar. Trot! S pomivavko naj te očofa zato Franca."
Odšla je, zaloputnila vrata in se ni več pokazala. Krape in mleko jima je mama prinesla na mizo.
Anka je priprla okno in legla, čimdalje bolj naredko so se oglašali zvonci v hlevu, dokler ni zvonkljanje obmolknilo. Zamižala je. V rahli dremavici je videla dolgo vrsto cikaste govedi otvezene k jaslim in kar slišala kako živad spokojno prežvekuje.
Naglo, kakor bi jo bil sunil, e je prebudila. K njenemu oknu je nekdo pristavljal lestvo, Potrkal je: "Anka! Anka!"
Anka je spoznala Višnarjeve-ga Šimna: "Le kdo mu je povedal, da sama ležim." Huda je bila na Rozalko, ki jo je zapustila, in namenila se je, da bo tudi Marka. oštela.
Ančka! Ančka!" Višnarjev ni odnehal.
:Stopila bi k oknu in bi ga sunila z lestve. Neč. Se bo že naveličal."
In se je. Ko je začutila, da je odšel, je okno spodaj in zgoraj zapehnila.
* ❖
Obrnjena z Zelenice v goščave Srednjega vrha sta Volkun in Hrust vznemirjeno renčala in nekajkratov grozeče zalajala. Jok je vstal, razbrskal pepel na ognjišču, razživil ogenj in naložil nad plamen nekaj dolgih polen.
S pograda se je oglasil Marko: "Grem pogledat, kaj imata psa."
"Sem te pravkar hotel pokli- i cati."
Marko je prišel med tamore, Psa sta utihnila, pritekla k njemu in se mu dobrikala. Jarci v tamorih so mirno počivali.
Psa sta zginila v temo proti Srednjemu vrhu, Marko pa je čakal pred kočo, če bosta znova zalajala. Ozek krajec lune je visel nad Pokluko. Na blejskem gradu je gorela luč. Po vaseh pa je bila povsod tema.
"Bogve, ali Ančka spi?"
živo jo je videl pred sabo. žalostna je bila in huda obenem. Smilila se mu je.
Veter je gnal oblake po jugu.
Psa sta molčala. Marko se je spomnil Višnarjevega: "Mar je Ančki za ovčarja."
Stopil je v kočo: "Nič ni. Vreme se bo spremenilo."
"Škoda. Ker bo potem toplote za letos konec." Jok je za-zdehal in zopet legel.
Marko pa je pravkar začel utrinjati polena, da jih pogasi in zagrebe žerjavico pod pepel-ko sta zunaj zarjula Volkun in 1 Hrust tako togotno, da sta oba ! ovčarja na mah segla po robev-nicah, pograbila vsak svoje žareče poleno z ognjišča in planila iz koče.
"Medved!"
Tekla sta k tamorom, kričala in vihtela žareči poleni v kolobarjih, da je bilo kakor bi tekli kolesi od gorečega Elijevega voza po Zelenici.
Pregnala sta medveda in za-i kurila kup hoste, da bi ogenj i odganjal zverjad. Jok se je zagledal v dolino, kakor bi bil za-hrepenel iz samote po druščini. Stresel ga je hlad: "Zverina že čuti zimo in ve, da je prešel pa-| stirjem čas. Zato tišči iz goščav in hoče spet sama zagospoda-riti nad vsem Zavrhom. če ti je prav, Marko, ženiva jutri pod noč na Jezerca."
"Prav."
"Lahko noč!"
Zjutraj so bili vrhovi v meglah in solnce se ni pokazalo.
Marko je pasel čez Može proti Suhemu ruš ju. Jarci so Se nemirno ozirali naokrog, čimdalje bolj pogosto so se oglašali, čimdaje bolj so zategovali svoj beee: "Vreme čutijo. Morda se že snega boje Neradi gredo navkreber. Pod Malo glavo jih spustim v dolino."
Volkun je tekal pod tropom sem in tja, postajal in pogledoval ovčarja. Marko ga je poklical k sebi, nad trop. Božal ga je po glavi in se z njim pogovarjal: "Volkun! Zadnji; dan paseva v vrhovih. Mračno nas že gledajo. V nižino moramo, da nas sneg ne prehiti. Na Jezerca. Potem pa domov."
Pes mu je vdano položil glavo v naročje.
"Domov, Volkun. K Podlipniku. In ti boš veselo zalajal pred Ančko, poskočil in se vzpel in poskušal z jezikom doseči njen obraz. Jaz pa—? Mene ne mara več. Morda bo tudi tebe zapodila, ker si moj."
Jarci se niso več brigali za travo. Z dvignjenimi glavami so blejali: mrkači, koštruni in ovce nizko, jagnjeta jokajoče. Po deset, dvajset, petdeset, pol tropa naenkrat, kakor bi trobili v zboru višavam v slovo.
Vodilna vrsta je zaokrenila navzdol in poskočila v skok. Za njo se je odtrgal ves trop. Marko je vstal in ukazal: "Volkun'! Drži!"
Pes je šinil mimo tropa, ga prehitel, obstal in besno zalajal. Nekaj krajnih jarcev se je splašilo. Stekli so poševno V skok, poskakali za poldrug se-ženj globoko na zeleno polico in obstali. Nazaj niso mogli, naprej še manj. Pod njimi je bila skala odsekana za pol stolpa visoko.
Volkun je še enkrat poskusil zaustaviti trop, a jarci se niso več zmenili zanj. Mimo njega in preko njega so drli v dolino, kakor plaz, ki v strmini pred sabo lomi vse, in pes se je moral prihuliti k tlom. Vstal je šele, ko je bil zadnji jarec že precej pod njim, pogledal je okrog sebe, kakor bi ga bilo sram pred ovčarjem. S pove-šenim repom je stekel za živa-djo v nižavo.
Marko niti poskušal ni doteči tropa. Pogledal je na nebo, če ne bo začelo grmeti: "Ne kaže nič. Morda drobnica res voha sneg. Mrzel veter se zaletu je v skale."
(Dalje prihodnjič.)
"kupec' 'odšel in pustil denar in sedaj se bojite, kaj bo iz tega. Prosimo vas, da nam naznanite svoje ime in naslov, potem vam bomo pa odgovorili. O žganju se v časopisu sicer ne more razpravljati. Vsak, kdor prosi pojasnila v listu, naj pošlje svoje polno ime in naslov, ker sicer ne moremo odgovarjati.
*Danes je praznik sv. Dominika.
MALI OGLASI
DNEVNE VESTI
Pozdravi rojakov iz New Yorka pred odhodom
Pred odhodom na parnik lie de France mene in veliko število clevelandskih rojakov v staro domovino, želim tem potom pozdraviti moje številne prijatelje in znance v Cleve-landu in Girard, Ohio. Radi obilnega dela zadnje tedne se nisem imel prilike od vseh osebno posloviti, naj pa te vrstice služijo temu namenu. Obenem se prav iskreno zahvalim onim, ki so me tako obložili z raznimi dobrotami za pot. Hvala lepa! Z veseljem se vas bom spominjal na potu in v domovini. V mesecu oktobru se zopet vidimo. Iskreno pozdravljeni!
—August Kollander.
So odnesli plačo bolniških uslužbencev
New York, 2. avgusta.—V | trenutku, ko je odšel policist; od blagajnika ortopedične bolnice v tem mestu, ki je prinesel $6,000 iz banke, da plača uslužbencem bolnice njih tedensko plačo, so se blagajniku približali trije moški, so pograbili; $6,000 v bankovcih in takoj zginili.
Hiša naprodaj
Hiša ima 10 sob, za dve družini, dvoje kopališč, dva furne-za, vsako stanovanje ima posebno klet, dvojna garaža, zidana kokošnica, sewer, elektrika in plin, vse moderno. Zraven je tudi en aker zemlje. Ce koga veseli, se lahko peča s kokoš-j ere j o. Jako lepa prilika. Pridela se tudi dosti živeža. Hiša je v slovenski naselbini, slovenska cerkev in šola je oddaljena osem minut, javna šola pa pet minut. V bližini so trgovine, in vse je pri rokah. Kogar veseli, naj se zglasi na 20971 E. Goller Ave., Euclid Village. Cena je $9,000. Proda se tudi samo hišo in sadni vrt. Renta se dobi $30 na mesec spodaj in $25 zgo-rej. Takoj je potrebnih $1,000, potem pa $55 na mesec. Hiša se ne zamenja, ampak samo proda.	(186)
Stanovanje
obstoječe iz 3 sob se odda; rent je $12 na mesec; nahaja se v 3. nadstropju. Vprašajte na 1052 E. 62nd St.	(182)
V najem
se da stanovanje, obstoječe iz 4 sob, na 1128 E. 63rd St. V najem se da tudi garaža. Poizve se na 1139 Norwood Rd. (181)
GRDINA'S SHOPPE
Popolna laloga oblak la vb« oprama ta »»volte ia družica
Beauty Parlor
Vadao najmodeniajii ianakl klobuki.
Tra.vla* uprta Taaka arad« p»p. s akaal c.U l«ta.
6111 ST. CLAIR AVE. ■
HEnderson 7112
(M. Thu. 8.) S
High-Grade Dentistry
AT REASONABLE PRICES All Work Absolutely Guaranteed
DR. V. K. MAY
DENTIST
Special prices for all Students
Cor. 64th St. and St Clair Ave.
JOSEPH J. OGRIN
ODVETNIK 401 Engineers Bldg.
Main 4126 Zvečer:
15621 Waterloo Rd.
Kenmore 1694
, rTYYYTYTTTTTTTTITTTTYYTY

WILLIAM A. VIDMAR
SLOVENSKI ODVETNIK
212-214 Engineers Bldg. Tel. MAin 1195 URE: 9 do S Pnndeljek. torek, četrtek od 6:30 do 8, in v soboto od 2 — 4, 6:30 — 8 v uradu dr. Skurja, 787 E. 18StK St. Stanovanje: 18735 Chapman Ave. Tel. KEnmore 2307-M
rTIITTTgXITTTTTTTTTTTTTTTYl

WET WASH
ZLIKAMO SRAJCE ZA
10c
pri Slovencu
ANTON GROŠELJ
643 E. 103rd St.
Tel. EDdy 3456-3457
«n»»»»»»n»::»»»»»»»»i»»»»m»
0
m
MOŠKA OBLEKA
vestno sčiščena in zlikana samo za gQ q
Ako pridemo na vaš dom iskat in nazaj pripeljemo, pridenite še 20c
The Frank Mervar Co.
SLOVENSKA ČISTILNICA 5921 Bonna Ave. Tel. HEnderson 7123
Odprto do 8. ure zvečer
Zakaj si podaljšati bolezen?
$10.00 X-žarhi preiskava za $1.00
Za hitro in gotovo olajšanje akutnih in kroničnih bolezni, moških in žensk, se posvetujte z Doctor Bailey-jem, ki je z uspehom zdravi) tisoče ljudi v zadnjih 30 letih. Vse bolezni v krvi, koži, hemoroide, otrpnenje žil, v želodcu, pljučih, odprtih ranah, visok pritisk krvi, ledice, kronično gnojenje, hitro ozdravimo. Ker se nahajamo v kraju, kjer ni drag rent, imamo lahko nizke cene. Če se sami zdravite, ali rabite zdravila nepravilno, je nevarno.
Doktor BAILEY "specialist"
Soba h02, 737 Prospect Avenue, Cleveland, O.
Uradne ure: 9:30 do 7:30 dnevno, ob nedeljah samo po dogovoru. Mi govorimo slovensko
O	1 _____	Y
o	oh .rffltr,	t
o	HHH rimrm	J
o	fMMffl^ AgRMiSfe	j
o <►
<►
o <►
<►
o <►
razprodaja sweatrov
se prične v torek 5. avgusta ob 9. zjutraj f
o o o o o
t
z
o o o o o o o o o
Listnica uredništva
Naročnik: Pišete nam, da ste dali nekomu kozarec žganja, da vam je.plačal dolar, katerega ste se vi branili vzeti, pa je
PRI
Chicago Chain Store Co.
6101 Glass Ave., vogal E. 61. ceste
Mi smo pravkar dobili veliko zalogo sweatrov, ki so prav malo poškodovani v tovarni, za moške, ženske in otroke. Največ jih je volnenih in jako finih sweatrov, ki so se prej prodajali po $5.00 vsak; naša cena je, dokler jih bo kaj v zalogi—50c vsa^-
Tudi 150 letnih oblek za ženske; nekatere so lahno poškodovane, vredne do $1.95, cena istih na razprodaji je samo..........50c
Zaloga deških coveralls, boljše vrste, ki se navadno prodajajo po 89c, na razprodaji po.......................................50c
Chicago Chain Store Co.
6101 Glass Ave., vogal E. 61. ceste
| EDINO PRAVA CHICAGO CHAIN STORE TRGOVINA V TEJ OKOLICI
O	4>
485353234800020223234853485353534853484848485353535348532391534823482353532323482323482323

AMERIŠKA DOMOVINA,, AUGUST 4TH, 1930
Bi
SPOMINI Z DIVJEGA ZAPADA
Maurice Constantine Weyer

Zdelo se mi je tako, kakor da je bil Paul—in obžalovanja vredna reč, ki se vleče za menoj—-že od doma premagan. Ne le od smrti premagan, marveč tudi od ljubezni. Življenje in Madge sta se mu hkrati izgubila. Težko je reči, katera iz guba je bila posledica druge. Je-li umrl, ker je prenapel svoje sile, da doseže ljubljeno ženo'. Ali je izgubil ljubljeno ženo, ker I je umrl? Jaz pa sem dobil igro s smrtjo in bom dobil tudi igro z ženo. Hannah mi postane žena, med tem ko bo Paul,- Paul ki je izgubil, zapal pozabljenju.
Moja na novo vznikla življenjska sila se je izražala tudi •s drugo smer: v srdu na Archer ja.
če sem premagal smrt, ali ne
bom premagal tudi rdečelasca" *
V spomin se mi je zapisal mi1 dan. Koledar je v mojih možganih prišel v nered. A zdi se mi, da je bilo sredi meseca marca. Mlačna južna sapa je vztrajno pihala čez sneg in gladila površino kakor bliščečo ko vino.
Kjub moči, ki sem jo čutil \ sebi, sem imel dosti muje s san mi, kajti sneg je postal rahel in se je lepil. Ko sem obrnil okoli nekege snežnega nasipa, sem ugledal ves presenečen pred seboj človeka. Hjipom&, sem' se ustavil in sedel—na mrliča, že sem imel svojo puško v roki. Srečanje v samoti pomeni vsik-dar nevarnost. Od tod tudi navada dolgega molčanja pri pozdravljanju. To ni nobena nev ljudnost, kot bi si človek mislil. Kaj mi hasnejo besede neznanca? A kar izdaja namene neznanca, to je njegovo lice, njegova oprava, tovor, ki ga ima s seboj, sled njegovih sani in način, kako glede vate—poševno ali od spodaj gor.
Mož, ki sem ga srečal, ni imel nobenega orožja pri sebi. Niti sani niti psov ni imel, le nekaj lahke prtljage v culo čez ramo povezane. Njegove snežke šo drčale v enakomernem tempu. Ni očitoval niti, da mu je sila, niti da je previden. Torej ni bil trapper, ki je kreta na svoji lastni zemlji.
Bil je belec. Kljub temu me je pozdravil v indijanskem narečju. Prav v istem sem mu odzdravil. Brez obotavljanja je prisedel, vzel tobak in nož iz žepa ter mi oboje ponudil. Ko sem si polnil svojo pipo, se ni nadalje oziral za menoj, ampak je motril z izkušenim očesom pse, ki so žejni lizali sneg. Nato si je ogledal najin sedež, a oči vidno si ni znal tolmačiti, kaj naj predstavlja. Kaj neki je moglo tičati v tem steklenem cilindru, ki je ležal na improviziranih saneh?
Meni je bila seveda vsa stvar spočetka čisto prirodna. Šele zdaj mi je prišlo na um, da se ne spodobi tu sedeti. Vstal sem in dejal:
"Tu so zemski ostanki mojega popotnega tovariša, ki je postal žrtev mraza in naporov. Peljem ga nazaj."
Mraz ga je pretresel, a le za trenutek. Mirno je vstal in snel kučmo s svojega visokega čela. Nenavadna globina je počivala v njegovih očeh.
Nato je '.napravil na široko znamenje križa in govoril na glas:
"De profundis clamavi ad te Domine! ..."
Na moj "amen" in na znamenje križa, ki sem ga ponovil za njim, je vprašal na francoskem jeziku:
"Ste katolik?"
Potrdil sem.
"In mrtvec?"
"Da, častiti oče!"
Kaj drugega je neki mogel biti ta mož, ki je tako mirno hodil po tej puščavi in tako svečano znal govoriti psalm?
"Še več! Izrazil je željo, da bi bil krščansko pokopan . . . zato ga že nekaj tednov vozim po snegu za seboj."
"Ubogo dete! . . . "
To je bilo vse. Pomislil je za kratek hip. Tudi on ni kazal biti prijatelj nepotrebnega besedovanja marveč eden tistih neupogljivih in radostnih misijonarjev, ki družijo v sebi v enaki meri čvrsto odločnost ter p6-božnost. Vrgel je svojo culo na sprednje sani, vpregel se je pred mrliča in dejal veselo v svojem domačem narečju:
'Zdaj pa naprej! Naravnost proti severu, če nočeva zgrešiti."
Napravil sem se, da se zopet polotim svojega tovora, a mi je branil:
"Pustite! Pustite! Zaslužili ste si zadosti odpustkov!" Nasmehnil se je. "Predpostavljam, da vam je znano: tudi služba mrličev spada k delom usmiljenja in bo na sodnji dan zapisana kot dobro delo. Leta in leta očiščenja vam bodo pri-zanešena! Zdaj pa privoščite malo deleža tudi duhovnu."
Udal sem se. Edino, kar sem mogel s silo pri njem doseči, je bilo to, da mi je dovolil delati gaz. Vztrajno in z največjo točnostjo mi je medpotoma označeval smer, kakor da ima magnet-sko iglo v glavi.
Kakor brez truda je vlačil svoje breme. Kot potomec francoskega zapada je pripadal tistemu lepemu kanadskemu tipu, v katerem polje normanska kri ter je združeval z orjaškim mišičevjem in okostjem skladnost in tenko gibnost.
Domišljal sem si, da sem močnejši in odpornejši kot večina mož, a kaj sem bil poleg njega, ki je kljub svojemu tovoru vso pot živahno, z zanimanjem vodil duhovit pogovor? Iz najčistejše francoščine je preskočil na narečje mešancev, ali, da pomore dovtipu do veljave, na kako indijansko narečje: chippewaysko ali siouxško, prav kakor je zahtevala misel, ki jo je hotel izraziti.
*
Zdaj si pa predstavljajte na robu gozda dve leseni kolibi: cerkev in župnišče. Spredaj napol v snegu pogreznjena ograja: morda zelenjadni vrt. Potok z globoko strugo teče ob robu ho-ste, ki s svojimi trnjevimi grmiči in bori zaključuje v črni in srebrnosivi barvi podobo. Pravim, da teče potok—a to seve le po leti. Tistega popoldneva je spal leden, pod modrikastimi snežnimi kupi, svoje dolgo zimsko spanje.
Psi v župnišču so začeli razsajati, moji so jim dajali odgovor. Nato so se odprla vrata in puh toplega, vlažnega zraku je dahnil ven v mraz—in Jean-Bapti-ste, star strežaj, je mahal razburjen z rokama.
"Ah, oče! Ko bi le hoteli uvideti, da boste nekega dne na tak način zaigrali svoje življenje! . . . Mar je razsodno, da se celo mož kot ste vi, ki se more z vsakomur kosati, po dneve in dneve sam samcat sprehaja po puščavi?"
Župnišče je imelo en sam prostor. Pater Laroyale je z Jean-om-Baptistom sam oskrboval gospodinjstvo. Medtem ko je sluga lupil in kuhal doma pridelani krompir, je mesil pater testo. Po večerji je začel dolgo molitev, v kateri je Jean-Baptiste odgovarjal po predpisu. Nato sta razgrnila moža svoje odeje
in sta se vlegla s toliko ponižnostjo, da je bliščalo njih ravnanje v nenavadni vzvišenosti, na' gola tla.
štiridnevna patrova odsotnost je bila posvečena Indijancem, ki so 24 milj daleč umirali na kozah. V službi svoje črede, je šel duhovnik v največjem miru in pokoju po snežni puščavi, a na hrbtu je nosil le mošnjiček s zakramentom in borno zalogo živeža.
Slišal sem, da mu je preteklo I zimo zmrznil palec na nogi. i Jean-Baptiste mu ga je s pomočjo slabe brivne odrezal, medtem ko je odmolil pacijent s stisnjenimi zobmi, brez najmanjše i tožbe, ves rožni venec. Pohabljena noga ga torej, kakor je bilo videti, nikakor ni ovirala, da bi ne šel na dolga potovanja peš.
V	mali cerkvi je vladala ista temperatura kakor na prostem. | Ni bilo torej nevarnosti, da bi se ovoj mrliča raztopil. Kljub i temu in ne glede na utrujenost po dokončanem delu je vztrajal misijonar na tem ,da bo sam bdel pri mrliču. Da je sam svoj gospod v svoji hiši, je menil, in nadaljeval z mladostnim nasmehom :
"Sicer pa je vas zadosti sa-mozatajevanja, ko morate spati na golih tleh."
... Ko sem se po imenitnem spanju prebudil in vžival nepopisno dober zajutrek iz kuhanega krompirja, divjačine in kruha—čigar okusa skoro več nisem poznal—sem opazil, da je tudi Jean-Baptiste žrtvoval svoj nočni počitek. V zledeneli zemlji je mukoma izkopal grob, tako da je s sekiro odstranjeval kos za kosom trde grude.
Cerkvica, v kateri je krstni kamen stal na prostem lesenem štoru, je bila med tem ogreta. Stari Jean-Baptiste je bil s svojimi črnimi lasmi in lesketajo-čim indijanskim licem odet v zakajene kože severnega jelena, ki so visele ob rokah in ramenih v resicah, prav fantasičen ministrant. Misijonarjevp obličje pa se je svetilo v mistični bledoti iznad črnega talarja. Izraz njegovih oči je bil radi prečute noči še jačji, gorele so kakor v nadnaravnem ognju, med tem ko so donele po skromnem cerkvenem H prostoru slovesne molitve rimskega ritusa—razširjajoč ga
v	brezkrajnost. Tako se je izpolnila Paulu Durandu njegova poslednja želja, da je počival v posvečeni zemlji. . .
šest ur hitrega hoda—in pod vodstvom Jeane-Baptista sem prišel do zgažene poti. Po tej poti bi v treh dneh moral dospe- i ti v Athabaska-Landing.
In zopet sem postal samoten popotnik.
A od tedaj naprej je poteklo vse v redu, brez posebnih dogodkov. Zaman sem se skušal domisliti, ko sem hodil ob strugi Athabaske, na svoj odhod v tovariševi družbi. Mrlič se je za-; čel braniti proti vsakemu poizkusu, da bi ga "k življenju obudil ... In še sem si skušal priklicati v spomin tisto potovanje na severnozapadno stran, kajti nekega večera nama je pri taboriščnem ognju pripovedovali star domorodec, da bi njegova žlahta prav rada trgovala z nama za kože. Da se je s hudson-bniško trgovsko družo sporekla ... In še sem mislil ... na po vratek . . .
V	Athabaska-Landingu so stale na gričku iznad reke poleg velike misijonske hiše nekatere predrzne barake. Tam sem med drugim naletel na špekulanta z zemljišči, iz Zedinjenih držav doma, ki je imel oster nos in pogumne oči, ter je prišel, da nakupi tu nekaj zemljišč.
"Tukaj je petrolej," je dejal, "povsod ob reki pronica iz zemlje. Gotovo ste medpotoma tudi
vi	kdaj vporabili prirodno travo za kurivo. Pa ikaj pravite k najdbam asfalta? Tu kupujem zemljišča in izdajam deleže. Ko pridei zelenica, bom prvi."
S kodakom v roki je brez pre-I stanka fotografiral, da tako do- j
kaže pristnost svojih zemljišč. Načelo takih trgovskih poslov mi je bilo znano.
Prav lahko sem si predstavljal Hugha S. Latimerja (tako je bilo špekulantu ime), kako preži za kakim stebrom za plakatiranje in njegove oglase na 6., 42. in 15. strani dnevnih časopisov, iz katerih je nenadoma zablisnila pred očmi občinstva možnost, da postane, kdor hoče, čez noč milijonar. V Winnipe-gu, Brandonu in Regini, v Cal-
garyu, Moose-Yawu bo razstavljena izdožba z velikim situacij-skim načrtom, na katerem bodo z rdečimi točkami označene vse mogoče bodoče železniške proge, in kdor bo gledal, bo popolnoma izgubil z vida dejstvo, da zaenkrat ni mogoče potovati po tej deželi drugae kot na saneh, na konju ali pa v čolnu. Drug načrt z modrimi črtami bo razkazoval lego posameznih zemljišč. Vsiljivi, nesramni fantalini bodo prijeli zijalo, ki mu bodo ti
načrti imponirali, za rokave ter ga vlekli v pisarno. Tam sedi na stolu, ki se vrti, z vsemi žav-bami namazan mož, z "dol;u-menti" v roki, ki dokazuje na najbolj nazoren način izvrstnosT "stvari." Tako je kupčija sklenjena in zapečatena. Ni povsem izkjučeno, da je kupec zadel pri tem glavni dobitek. Kar je pa prav gotovo, je to, da pridejo Hugh S. Latimer in njegovi komisionarji gotovo na svoj račun. Vrh vsega pa povečuje
srečna prodaja podjetnost drugih kapitalistov in njih nastav-ljencev.
V Edmontonu sem imel najprej nekoliko sitnosti s prodajo. Prepozno sem prišel—tako se vsaj trdili moji dotedanji kupci. Trdili so, da imajo že ogromno zalogo kož. Ni pač kaj storiti j. . .Sicer pa, iz prijaznosti napram meni . . . toda nikakor ne za to ceno! Nikakor ne za to
ceno:
(Dalje prihodnjič).
VASI LASTNI CENI
Pomislite! Vi sami poveste ceno. Tukaj se ne gre, koliko hočemo za blago, ampak koliko hočete VI plačati.
Prosimo da pomnite, VSE mora biti prodano! Ničesar ne bo ostalo po tej javni dražbi kot prazno poslopje! Pomislite naš položaj. Ni čuda, da smo prisiljeni dati fino pohištvo skoro zastonj. Oni, ki vodijo dražbo imajo nalogo, da hite. Čas hiti! In pohištvo ter preproge gredo po neverjetno nizkih cenah!
Take prilike, ki pride tako redkokdaj, pod nobenim pogojem ne smete zamuditi. Pohištvo najboljše kakovosti, za vsako sobo in vsako hišo, se žrtvuje za GOTOVINO.
Tudi če ne potrebujete pohištva in preprog sedaj—pridite in preskrbite se za pozneje. Pridite in oglejte, kako se zalogo, prodaja. To je edini način, da se prepričate o tej izvanredni priliki. Če pridete, boste gotovo kupili. Za nobeno ceno ne bi smeli kupiti, da bi prezrli take prihranke.
v polnem
POHIŠTVO! PREPROGE!
Za vsako ceno bo razprodana Lessem's zaloga
ENA DRAŽBA NA DAN:
vrednosti krasnega pohištva oddano pri tej dražbi.
PRIDITE IN POGLEJTE, KAKO SE TO DELA.
C. LAWRENCE COOK CO.
Pittsburgh, Pa.
Najboljši operatorji dražb v Ameriki
7:30 do 10
večer
"URA VLJUDNOSTI" PRED VSAKO DRAŽBO
Pridite med "uro vljudnosti" in izberite si predmete, ki jih hočete izdražiti.
Lessem Furniture Co.
809 E. 152d ST.
severno od St. Claira
0223000253530001010101538900015353485323912323532300022348230200020200010101020023230053480202000001010000000200