V Trstu, ¥ 23. mala 1915. ! . . vsk dri , tudi ob nedeljah in praznikih, t f, ?jufraj, oh ponedeljkih ob 4 popoldne. l r Ulica Sv. I-K..:,:;;•. ■ AsiSkcga SL 20, I. nadstr. — Vsi i. . : ' "a jo r.rcdn:.>t.I i sta Ntfrankirana pisma se ne ujemajo in rokopisi se nc vračajo. 1 hi ■(-. mi urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij ; ' - Tisk li karne .Edinosti", vpisane zadruge z c ■ vom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega St. 2J. TclUon uredništva in uprave štev. 11-57. N r- : : ina .naša: Zj celo Icio.......K 24 — Za ; ........................12*— za Si: ■ ere.......... * ••••• ■ 6'— 2 a n c d e I j s ko iz d a j o za celo leto ...... m 5*20 za p cl Itta ....................... 2*60 Posamezne Številke .Edinosti" se proJsjajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kobne Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov.....mm po 10 vin Osmrtnice zahvale, poslanice, oglasi denzrnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 20— vsaka nadaljna vrsta............. 2■ — Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev." Oglase sprejema inse atni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošilja upravi lista. Plačuje se izključno !c upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. 9 Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Poštnohrauilnični račun št. 841.652. T sni Mm se i nattii. - Oli M i. - Sinje Is pri Mi. Odbiti ruslii napadi pri Szaulah in o& DublsL - Pri šaudlnu tebom ariiiierilskesa bola uničen en ruski Konjeniški polil. Hydli boli na raznih delih francoski front©. - Med Hozo in Mozelo artiljerijski boli. Z ovstrijsko-rusbesn bojišča. DUNAJ. 22. (Kor.) Uradno se objavlja: 22. maja opoldne. V srednji Galiciji se nadaljujejo boji. Zavezniki so dosedaj pridobljeno ozemlje obdržali kljub vsem ruskim protinapadom. \ počasi napredujočem napadu se pridobiva vsak dan na prostoru. Ob Prutu vlada v splošnem mir. Pri Bojanu, vzhodno Černovic, se je izjalovil poizkus sovražnika, da bi prispel na južni breg, ob težkih izgubah za nasprotnika. V pogorju pri Kielcah se je sovražnik po trdovratnih bojih zopet timekitil v severovzhodni smeri. Namestnik šefa generalnega Štaba: p!. Hofer, fml. Z neiRšbo-ruskeia bolltfa. BERLIN, 22. (Kor.) Veliki glavni stan, 22. maia: Vzhodao bojišče. Zapadno Vindnve, v pokrajini Šavdiny, ie prišlo do artiljerijskih bojev, prt čemer je bil uničen en polk ruske usurske konjeniške brigade. Pri Szawlah in ob Du-bisi «0 bili odbiti posamezni ruski nočni napadi. Število ujetnikov iz bojev vzhodno Podubisa je narastlo za 304). Jugovzhodno bojišče. Nobenih bistvenih izprememb. Vrhovno armadnd vodstvo, j Z zapadnem bojišta. UPRLI N. 22. (Kor.) V eliki glavni stan, 122. maja: /apadno bojišče. iMed cesto Estairs La Bassee Arras prišlo vnovič do spopadov. Jugozapadno Neuwe Chapella so bili v ra/bčnib časih izvršeni angleški delni napadi odbiti. Pri tem je bilo ujetih več dru-gokožcev iit Angležev. Dalje ja/no, pri Gi enchy, se boj še nadaljuje. Francoski n?padi, ki so bili izvršeni \ čeraj zvečer proti na^i postojanki na Lo-rcttfkl višin« pri Ablainu in pri Neuviflu, so se večjidel že razbili v našem ognju, j Nadaljuj ponočni francoski napad severno! Ahluina ie prispel v naše jarke. Boj sc tamkaj šč vr*i. 1 Na ostali fronti so se vršili na različnili mestih le artiljerijski boj. posebfl?) medi Mozo in Mozelo. Jugozapadno Liila in v Arsonih se je po- j služe* al sovražnik min s strupenimi plini, j Vrhovno armadno vodstvo, i Gibanje angleškega delavstva. LONDON, 21. (Kor.) »Daiiv Mail poroča: Strojni delavci glasgovskih tovarn se branijo delati s člani Zitizcri Tranings Šors pri izdelovanju municije ter zahtevajo, da se pritegnejo samo izučeni delavci. _ Nevtralnost in neodvisnost Švedske. Blaktids nnsieskesc vcficvjc. ROTTERDAM. 21. >Nieuwe Rot-terdion^che Couiant« ix>roea iz Londona: R'b'Nrii parnik »Cornelian se je potopil še^iile^et milj od \Vicka. Ribiški parnik »Crimond« iz Olberdee-na je bil 19. maja po nekem podmorskem čolnu potopljen petdeset milj jugo-zapa-dno h »erških otokov. Posadka je rešena, švedski parnik »Indiania«, ki je bil na potu oii New - Yorka v Oothenhurg. je bil odpravljen v Ley«L Protinemški izgredi na Angleškem. LONDON, 21. < Kor.) Kakor poročajo f'ailv News , je bil pred policijsko sodišče postavljen nek vojak ,ki je bil pri zau jih izgredih proti Nemcem pokradel obleke in druge stvari v vrednosti 2000 funtov. STOCKHOLM, 22. (Kor.) Jutranji listi objavljajo neko london>ko brzojavko, po kateri je državni podtajnik vnanjega urada na neko vprašanje v spodnji zbornici sporoči!, da so zastopniki Velike Britanije, Francije in Rusije avgusta mesecu 1914. izjavili, da bodo te dežele spoštovale in garantirale nevtralnost in neodvisnost Švedske, dokler bo le-ui ostala nevtralna. »Sverska Telegram Bvran« je pooblaščena potrditi, da je podala tako izjavo tudi Nemčija, ne da bi vezala to izjavo na kakšne pogoje. Japonski parloment. LONDON, 21. (Kor.) Reuterjcv urad poroča iz Tokija: Izvanredno zasedanje parlamenta se je otvorilo. Prestoini govor ima čisto formalen značaj. Opozicija pripravlja izjavo iilede vrenje politike vlade. Vajna Uililz pr§il tnsparffilfiM. Bćj u Carine!*. CARIGRAD, 21. (Kor.) Poročilo glavnega stana pravi: Na dardane!«k< fronti je izvršil sovraž-vražnik okoli po»noč: od 19. na 20. maja napad na na«« ci^suo k 'ilc. ki na se je izjalovil ob našem protinapadu, Istotoko so bili ob .Izgubah za sovražnika odbiti napadi na naše središče in levo krilo. Na div-je ni i (Miudil denarja. Ker ie pa vedno ie molčal in molčal, je rajši prenašala vse, kot pa da bi ga bila prosila. Ko j. Pivoine prihodnji teden prišla v ^iedališ^e, so jo poklicali k blagajniku in le--a Jej ie povedal, da je osem upnikov sod iijski zaseglo njeno skromno plačo. Tako je minilo že štirinajst dni. Prišel ji jas. Ja ie bilo treba plačati stanovanje. H šila las inica; ki so jo posvarili z oficijoz-ji a 1 -iimcliajtrin. ie bila neizprosna, in ko je 1 utekel rok. d« ! Jčen za sodno postopanje. je bila Pivoine pregnana iz svojega stanovanja in na dražbi prodano njeno pohištvo in skoraj vsa garderoba. Vsa zatopljena v solzah je prišla torej Piv )ine k Fra Diavolu. da bi stanovala pri njem. Že večkrat je izrazila željo, da bi si ogledala kedaj njegov atelje, toda vedno je imel kak izgovor, da je odgodil njen poset. Ne moremo popisati, kako bridek vtis je napravila na Pivoine ubožnost, ki je s iadala v Fra Diavolovem ateljeju. Prestrašila se je prihodnjosti, kajti uvidela je. da jo čaka neizogibno uboštvo, če naveže svojo usodo na usodo Fra Diavolo-vo. Prizadevala si je pa, da prežene te mučne inisli. Pravila si je, da ljubi Fra Diavola, da ga iskreno ljubi in da ga bo večno ljubila. Mislila je na izrabljeni in a-botni rek, ki ga je vzdihoval že vsak med nami v svojem življenju:- »Ena koča in e-no srce t« in promatrala ga je z vseh gledišč. Končno je ponavljala venomer lepi izrek Berangerjevs- »Kako dobro se človek odprti avtomobil poslanika in mu zbil klobuk giavo, ne da bi ranil poslanika samega. Neki gospod iz občinstva je takoj zgrabi! .uladiča in mu jih pošteno naštel, še pred no ga je izročil policiji. __ Drž.? v nI kancelar je takoj, ko je zvedel za dogodek, še istega večera izrekel poslaniku potom svojega adjutanta živahno obžsž-jvanje radi dogodka. Tudi državni lajni;: za zunanje zadeve je poslal poslaniku pisn:eno oprošce*jje. Sirijski in našiti poslanik pri Soaniiia. RI.V, 21. (Kor.) (Agonzia Štefani). /•Tribun:3.u poroča: N.- Tki poslanik knez ' jVskal danes popoldne vnanjega ministra Scnnina. Obi k je trajal tričetrt ure. fii'li avstroo^rski posiaas!v baron frlaccl '-> bil sp; cjet o j Sonnina. Izgredi v [tnliji Dioii c. ii kr. zsstop-sivenim obinstim. DUNAJ, 22. (Kor.) FremdenblatU više: Glasom poročila c. in kr. zastopstve-nih oblasti v Italiji so bile te v zadnjem času predmetom cele vrste izgredov od stran! prebivalstva. Najmarkaritnejši slu-č v- j i do 16. maja so 'edeči: Pt:e 13. maja so demnnstratje v Geno-\ i s k: ;iienjem pobili okna uradnega lokala ii\neralnega konzula. Dne 14. maja so v i5:>nju demonstrantje s l;;iiP' ijeni napadli uradni lokal c. in kr. kon/u-ala, pri tem razbili skoro vse šipe in so zadeli tudi grb. Iste^.a dne so demonstrantje v Cataniji s črnilcm omazali grb c. in kr. vicekon-zula. Razun tega je v*I Vindisiju istega dne na gerenta c. in kr. v:eckonzula, povodonr neke službene poti, j-red Clrcolo cittadino neka s'aipina višjemu stanu pripadajočih oseb rjovela na prostašk način. Končno so dne 14. maia v Molfetti de-monstrantje s kamenjen in tintniki obmetavali uradni lokal in grb c. in kr. vice-konzula. Dne 1.5. maja se je v Molfetti ponavljalo metanje kamenja in tintnikov proti 11-radnemu lokalu in grbu c. in kr. vicekon-zulata. Tem povodom so demonstrantje tudi po lestvi sneli grb in zastavin drog ter ju nadomestili z italijansko zastavo, so nosili avstro - ogrski grb v triumtu po cestah mesta in ga slednjič vrgli v morje. Dne 15. maja so v Brindisiju metali tin-tiiiivc proti grbu c. in kr. vicekonzulata ter razbili eno šipo uradnega lokala. Dne 10. utaja so v Jakinu povodom neke demonstracije metali kamenje proti c. in kr. konzulatu. Konsultiramo ta dejstva, ki ne potrebu- Ptirijoiične manifestacije na Dunaju. DUNAJ, 22. (Kor.) Sinoči so se obnovile ratrijotične manifestacije pred vojnim ministrstvom, nemškim konzulatom in pred spomenikom Deutschmeistrov. Razburjenje o hrvatski javnosti raui Italije. ZAGREB, 22. (Kor.) Vseh slojev hrvatske javnosti se je polastilo silno ogorčenje nad nezvestobo in drugimi zahtevami Italije napram monarhiji, 'i ako o prebivalstvu kakor v vseh političnih krogih je o-gorčenje nad tem vsesplošno. Razpoloženje se z vso jasnostjo zrcali v hrvatskem časopisju, ki brez izjeme in brez strankarske razlike s plamtečim navdušenjem pozdravlja misel vojne proti Italiji ter naglasa železno odločnost Hrvatov in počuti v ds^ajsetem letu v podstrešni sobici!* Toda pela ga ie samo z ustnicami, ne pa s srcem, V os Vi lem pa je Pivoinin prihod v atelje popolnoma preobrnil slikarjevo življenje. Najprej je morala odsloviti svojega veselega in zvestega mešalca barev, ubogega Olibrija, kajti preživljati ga ni inogei več, dajati mu ni mogel niti kruha in sira več. Nato je uvidel, da je prisiljen v svojo veliko žalost opustiti svoje navadno lenarjenje in brezskrbnost in pridno delati. Ker ni imel drugega boljšega dela, je moral slikati zaslone za peči, ki jih je naročil pri njem neki trgovec y ulici Saint Martin. Skromni znesek, ki ga Je dobil za to nehvaležno delo, v zvezi z onim, kar je ostalo Pivoini po odtegljajih za upnika od njene plače v gledališču, jp izpočetka zadostovalo, da sta se preži vi jaJa skromno in ubožno. 2al pa le Pivoine dobila nekega dne pismo od ravnatelja gledališča Bobino, v katerem jej le naznanjal le-ta, da »Madeli- Jngoslovanov habsburške monarhije, braniti s svojo krvjo teritorijalno integriteto) Avstro - Ogrske. Navdušenje za vojno in preganjanje nev-tralistov. RIM, 21. (Kor.) V prizadevanju, da bi širše kroge ljudstva navdušili za vojno, je začela večina italijanskega časopisja že delovati:s potvarjanjem vojne slike; to časopisje navaja trikrat večje številke o italijanskih bojnih silah, kakor odgovarja resnici in proslavlja že za predujem italijanske vojne priprave in strategični talent generalov, ter deluje z izmišljenimi revoltami v Avstriji in s političnimi zaplet-Ijaji. Pri vsej zadovoljnosti republikanskih in radikalnih krogov s sklepi takozvane-ga konservativnega ministra Salandre, jim mrzi dejstvo, da se v Sonninovi brzojavki dunajskemu poslaniku (Zelena knjiga, stran 43) priznava Avstro-Ogrski in s tem Nemčiji popolna akcijska svoboda, a-ko Avstrija takoj izroči ona ozemlja, ki jih ima odstopiti Italiji.' V tem vidijo*po pravici ovržene vse posledice idealizma, pravičnosti in narodnostnega načela, s katerimi skuša Salandra prikriti pravi značaj italijanske vojne grožnje in s katerimi naj bi se. pokazuje na Belgijo, Srbijo in Črnogoro, napravila vojna popularna. U-strezajoč zistemu javnega in privatnega ustrahovanja, s kfterim se je posrečilo večino parlamentarcev, ki je bila še pretekli teden vojnim pustolovščinam odločno nenaklonjena, pripraviti do tega, da je glasovala za vojno polnornoč, ustrezajoč temu zistemu, ie pričel v Rimu pravi lov na onih 75 poslancev, ki so sami imeli toliko razuma in poguma, da so vojno polnomoč odklonili. Dosedanji voditelji nevtraJističnega gibanja kakor Bertolini, Peano, Schanzer in Cirmeri so hiteli izjavljati, da so glasovali za vojno polnomoč, samo 48 socijalistov se upa javno priznavati, da so glasovali proti, doeini se ostalih 27 meščanskih poslancev skriva. Tudi v senatu jih je bilo malo, ki so ostali zvesti svojemu dosedanjemu nevtralistič-nemu prepričanju. Pariz v italijanskih zastavah. PARIZ, 21. (Kor.) Mesto se je okrasilo z italijanskimi zastavami. Tukajšnja italijanska kolonija ie položila ob Strassbur-škem kipu venec. Smrt ruskega admirala. PETROGRAD, 21. (Kor.) (Petro, brzojavna agentura.) Poveljnik brodovja v baltiškem morju, admiral pl. Essen, je včeraj v bolnici v Revalu umrl na pljučnici. Položaj nevtralnih držav. Osrednje glasilo nizozemske socijalne i demokracije, »Het Volk« piše v obsežni polemiki z vojno stranko na Nizozemskem o položaju nevtralnih evropskih« držav, posebno Nizozemske, in njegova izvajanja so tudi za nas zelo jffouena. > Het Volk« izraža najprej svoje ogorče-j nie zaradi j5T>topitve »Lusitanije« in se vprašuje: »Kaj sedaj V Ali imajo nevtralne države kako nalogo napram grozotam, ki jih gledajo križem rok?«— To vprašanje je tem akutnejše, ker se je nedeljski »Telegraaf« obrnil na vlado s pozivom, naj bi- ne gledala več križem-rok, kar se vrši okoli nje. Te besede so bile napisane v trenutku prvega navala ogorčenja^in morda niti ni- nette« ne privlači več občinstva in da mora pač poskrbeti, da dobi kje drugje na-meščenje. Kdor bi se morda čudil, da je gledališko ravnateljstvo tako nalahkoma odpustilo svojo najboljšo in najljubkejšo igralko, mu odgovarjamo, da je ravnatelj naprosil svojega prijatelja Bochnja, da bi mu bil porok za par tisoč frankov in da mu je Arzen sicer obljubil poroštvo, a stavil conditio sine qua non, da Pivoine ne sme biti več nasičena na odru gledališča Bobino. Pivoine je morala na vsak način imeti novo službo, če ni hotela lakote umreti s svojim ljubimcem vred. Toda kje in kako! Pivoine se je čutila srečna, da jo je gledališče Vaudeville namestilo s plačo enega franka petindvajset centimov za skušnjo in enega franka kot statistinjo! Sedaj so prišle nadnjo nove bridkosti in nova žalost. Ali ni bilo grozno po sijajnih sanjah dramatične sreče in slave, da jo je usoda vrgla na zadnjo stopnjo, dasi-ravno je imela stokrat več talenta in je bila tisočkrat lepša, nego je bilo potrebno, da bi se odlikovala v prvi vrsti. AH ni so bile natančno premišljene. Vse navdušenje »Telegraafa« bi se dalo zavrniti z eno samo kretnjo, ko bi ta list ne bil v zadnern času glasilo ljudi, ki delajo na Nizozemskem razpoloženje za stvorilev »armade enega milijona vojakov.« — * Mi imamo« — piše »Telegraaf« — »armado 300.000 mož in 60.000 nadalj-nili v starosti sposobni za orožje. Toda poleg tega je bilo stotisoče za orožje sposobnih mož izpuščenih. Tudi ti se morajo sedaj priučiti vojaškemu rokodelstvu. Nizozemska se bo morala odločiti, ali naj se za svojo svobodo bojuje na strani Angleške. Francoske in Belgije, ali pa naj vzame nase nemški jarem«. Ta vojni članek po potopitvi »Lusitani-je< ni pisan v trenutnem razpoloženju, temveč ji izraz pomisli: Ako hočemo o-hraniti svojo samostojnost, se moramo boriti proti Nemčiji, in to čim preje, tem bolje. — Na Nizozemskem je struja, ki bi pozdravljala z veseljem, ako bi prišlo do vojne z Nemčijo. To dokazujejo opozarjanja na > armado enega milijona«, kakor tudi agitacije za splošno oboroženje s trditvijo. da Nizozemska tako čez noč dobi popolnoma demokratično, torej tudi soei-jalistično ljudsko vojsko. Za vso to agitacijo — piše » Het Volk« — se skriva prizadevanje, potegniti tudi Nizozemsko v ogromno vojno svetovnih držav. Na kaiero stran bi sc postavila, je jasno za vsakogar. Simpatije največjega dela našega prebivalstva so na strani onu-stošene 111 »sestradane« Belgije. »Telc-graaf« pa je mnenja, da naša neodvisnost stoji in pada s porazom ali zmago Nemčije. Časopis, ki je navdan s tem prepričanjem, ki z navdušenjem govori »o naših klasičnih tleh svobode, dosežene s krvjo naših očetov«, ki se navdušuje za po-trojitev naše armade in končno zahteva od vlade dejanj — tak časopis samo podpira vojno navdušenje. Napram temu srno prisiljeni poudarjati kar najodločneje svoje stališče. Mi zahtevamo ohranitev-nevtralnosti in se upiramo vsakemu prizadevanju, ki gre za oja-čenjem armade. Abotna je misel, da bi bila neodvisnost Nizozemske odvisna od zmage ali poraza Nemčije. So pač važnejša druga vprašanja. Ako pred sklepom mi ru ne vstane nova sila, ki bi soodločevala o mirovnih pogojih, pojde brez ozira na to, kdo zmaga, za glavo nevtralnih držav in to v prvi vrsti listih, ki imajo po svojem položaju, po svojih kolonijah itd. pomen za svetovno politiko. In Holandska s svojimi pristanišči v Severnem morju in svojimi indijskimi kolonijami bi pač ne spadala k tistim deželam, ki bi mogle računati na to, da bi pozabili nanjo v novi dobi imperijalističncga razvoja. Po vojni pač nastopi irnperijalizem nov triumfalni pohod po svetu in vojna med Nemčijo in Angleško izbruhne za vlado nad svetom šele v vsej svoji besnosti za vsak košček zemlj2. kjer bo mogoče dobiti moči ali bogastva, in ali bo tedaj v boju takih velikih konkurentov mogla Nizozemska o-hraniti " svoje dosedanje izolirano stališče ?! Kdor — piše > I1et Volk« — polaga važnost na neodvisnost narodov, ne samo Nizozemske, temveč vseh narodov, ki hočejo živeti lastno življenje in hočejo sami odločevati v svoji usodi — mora ohraniti objektivnost v tej vojni. Ta se ne sme samega strahu pred nemškim impe- bilo žalostno, da je vsak večer morala oblačiti oni ponarejeni lišp, ki ga je že nosilo več generacij koristinj pred njo in ki je le grdil krasne oblike njenega telesa! In da so bile te njene muke še popolnejša, je začel Fra Diavolo postajati strahovito ljubosumen. Spremljal je Pivoine povsod in jo je stražil z Argovimi oemi. Vsako opoldne in vsak večer jo Je pričakoval pred izhodom iz gledališča, in če je hotela nesreča, da je ubogo dekle prišlo iz gledališča v spremstvu kakega moškega. kakega statista aii člana orkestra, ali če se je zakesnila za nekaj minut, jo je preobkladal s prav tako nepravičnimi kakor silovitimi očitanji, jej je dajal najsiro-vejša in najgrša imena ter jej je celo grozil. da jo ubije. • In vkljub temu, morda ravno zato, je Pivoine ljubila Fra Diavola, dočim je bila indiferentna napram Virgilu in prav tako tudi napram Arzenu. O žena, ti -živa uganka! Kdo te kedaj spozna, kdo more odkriti skrivnosti tvojega srca? Stran II. „EDINOST" štev. 142. V Trstu, dpfc 23. maja 1915 riM uzi: n i /aitrr»aii pod okrilje angleškega erijalizma. Ali jc tu zajamčena svoboda slabih .larodv? Za vsakeg i Nizozemca, ki hoče ostati na klasičnih tleli s\ obode«, je zato edino geslo: boj proti imperijalizmu, pa naj prihaja odkoocikoh. In prav ta objektivnost v današnji vojni nam daje priložnost, vzbujati povsod. tudi v vojujočih se državah. prepričanje, da se taka vojna ne sme pomniti več, kakor tudi na obeh straneh fronte delovati na to, da se sklene n r.. Protinem-ko mišljenje, ki vlada v naši državi, je vzrastlo iz našega nagnjenja k civilizaciji in iz odpora proti barbarstvu. Tej zvestobi napram civilizaciji pa bi na-, pravili zelo slabo uslugo, ko bi sami vmešali v vojno. Nasprotno pa storimo veliko zanjo, če vse sile, s katerimi razpolagam*. posvetimo onemogočenju bodoče evropske vojne. SpomlnltltD no grob Motko j Handitu. Umrl je mož zaačajen, Načel jeklenih, neomajen. Otajal ni ga. solnčni žar. Noben ga zmajal ni vihar. Cvetoči majnik. najlepši, najkrasnejši mesec v letu; čas, v katerem se narava prebuja iz zimskega mrtvila in se odevljej v zeleno-pisano obleko, ki na človeka ta-j ko osrečuje in blagodejno vpliva; zlata ; doba, •ko vsa narava klije in se oder a v cvetje, ko se razlega petje in sreča v srcih sije" — — ta krasni, venčani majnik prinesel nam je letos tužen dan in natrosil v naša srca namesto dehteče cvetke radosti in veselja. velo listje — grenkosti in jada. Edinost od petka, 14. majnika nam je prinesla pretresljivo, pretužno vest, da je hrvatskemu in slovenskemu narodu preminil njegov najzvestejši. najdejavnejši in najljubcz livejši sin — Matko Mandič. Za-lhtelo nam je srce v jadni boli, struna žalosti in tuge je turobno zabrnela, duša nam je zaplakala in topila se v britkih ---Bil je krasen nedeljski dan — ian 16. majnika. — Nebo jasno in čisto, kakor nežna, modrooka spominčica ob bistrem potoku; solnce je blagodejno sijalo na krasno, z dehtečim cvetjem odeto naravo; povsod v naravi radost in veselje, a v srcih Slovencev in Hrvatov teh pokrajin nepopisna tuga zaradi izgube moža. ki je bil po srcu in vesti, po svojem značaju in nesebičnosti — prava slika u-zor - moža in poštenjaka, bil jasno zrcalo čistega rodoljublja in požrtvovalne^ ljubavi do roda. čegar udani sin je ostal neomajan do svojega zadnjega zdihljaja. Zaradi teh dičnih vrlin ga je celokupni narod hrvatsko - slovenski ljubil in spoštoval in naravno je torej, da „vsi so priidi, vsi so prišli se od njega poslovit." — — Počasi, polagoma ter resno in svečano so se grmadile silne, za te čase in razmere neverjetno silne množice občinstva, ,ki je mirno in dostojanstveno čakalo pred hišo žalosti, kedaj dvignejo zemske ostanke ljubljenega sina naroda, da jih ponesejo k zadnjemu počitku: .na tisto tiho domovanje. kjer mnogi spe nevzdramno spanje." Saj od udarcev viharja v življenju je bil zares pokoja potreben, dasi bi bil še rad delal za ljubljeni rod in je neizmerno hrepenel pozdraviti ^zlato zvezdo srečnih dni.*4 Toda narava je neusmiljena; ko nastopa; doba njenih pravic in zahtev, neizprosno! ti rja svoj t rib u t. Mlade trume nedolžnih otročičev „cvetočega lica cvetočih še let- so se začele pomikati in otvarjati tužni sprevod. Z nežno cvetko hvaležnosti v svojih srčecih in globoko bolest na licih, stopali so tiho in žalostno pred krsto onega, ki je bil med prvoborilci najbolj delaven in navdušen za to, da se njej odprejo šole v ljubem materaem jeziku. Tej ljubki in dični skupini našega naraščaja, ki »v potrtih srcih up budi", tej zali, mladi četi, sledilo je impozantno število slovensko - hrvatskega naroda, ki je prišel k pogrebu svojega zvesto - uda-jega a junaškega sina, da mu izroči zadnji, prisrčen pozdrav svojih hvaležnih src, da mu porosi z vročimi, biser - solzami pot. po kateri ni več vrnitve, pot, ki privede vstraino delavnega, a neutrudne-, ga borilca junaka Mandića v tiho in varno pristanišče, kjer »strasti ne buči vihar«. Ta narod, ki ni materijalno bogat, pak je pokazal, da mu je srce bogato najpleme- j nitejših čustev: hvaležnosti, spoštovanja ■ in ljubavi: in s temi cvetkami srca obsi-j pal je svojega mrtvega ljubljenca. Da,! blagopokojni naš Mandič! Narod tvoj je| blagoslavljal tvoje požrtvovalna plemenito delo, pri katerem si okusil polno čašo trpljenja; spominjal se je tvojih naukov in lepili zgledov o vstrajnosti, se divil junaški tvoji borbi, oboževal tvoj trdni in neomajni značaj ter se ogreval ob tvoji plamteči ljubavi do naroda - siromaka. In res: svoj velik duh in čvrste misli, svojo znanost in učenost, svoje delo in trpljenje, svoj trdni značaj in vročo ljubezen, vse zaničevanje in psovanje od strani krutega nam sovraga, vso svojo priznano in priljubljeno skromnost, prijaznost in ponižnost — vse si daroval in vsega se dal na altar sloge in pobratimstva.--- Ker je tvoj narod vedel in znal za vse to, te je iskreno čislal in spoštoval, kar je osobito pokazal o priliki praznovanja tvoje 60 letnice. Takrat ti je narod — med drugim — izrazil svoje čestitke tako- le? „Ker si rodu bil zvest sin sred veselja, bolečin, Naj ti žarko solnce sije, Naj ti sreča vedno klije ! In konec te pesmi je izzvenel v«-- »To srce ti vzemi v dar, Ne zavrti je nikar !u Ravno to srce, tako veliko kakor si bil ti velik v delu, smo prinesli kot venec k tvojemu pogrebu. In ta narod tvoj in naš, ki si mu bil vedno ljubezniv in'skrben oče, vidim v duhu, kako stoji potrt in plakajoč poleg tvoje gomile ob težki uri, ko se vračaš m-truien trpin« v naročje matere zemlje. „Od tebe jemlje on slovo, pri srcu pa mu je hud'» ; kak6 hudo, kakO bridko, to On tam gori ve samo,...* Se poznim vnukom bo tvoj narod pripovedoval o velikem in dobrotnem srcu! moža, „ki vse je rad prestal in vse je žrtvoval za borni narod svoj", I Nepozabni dobrotnik svojega roda, mili prijatelj bednega trpina hrvatsko - slovenskega, nam vsem predragi Matko Mandič! Ob tej britki in grenki uri slovesa ..slušaj srca tužni glas'*, ki ti kliče v neizmerni svoji boli: »Zbogom naš dobri, naš nepozabni prijatelj! Za vso vročo ljubav, ki si jo vlival kot hladilno I in blažilno zdravilo v bolna srca tepta-nih, za pogum in novo moč, ki si netil pri obupajočih, za vse plemenito delo, ki si je z ljubeznijo posvetil v srečo roda - trpina. za vso prijaznost in ljubeznivost, ki si jo skazoval najmanjšemu izmed nas Hrvatov in Slovencev, naj ti doni širom krasne naše domovine glasna in jasna, presrčna in nevenljiva hvala; neminljiv spomin na tvoje mehko in blago srce, ki pošilja za teboj tja v daljne, daljne in jasne višave prevročo prošnjo: ,,Ti med nami ljubav budi. da zmed nas vsakdo se trudi biti tak, kot bil si ti: rodoljub do konca dni; delavec, ki se žrtvuje v srečo naroda deluje; ki mu ni za lastni „jaz". Ave, neutrudni delavec, veliki dobrotnik in idealni apostelj sloge, pobratimstva in ljubavi med svojim miljenim rodom! Gr. Et. Knez Radko Dimitrijev. Evgen Matula. župan mesta Radomy-šla. je pripovedoval nekemu časnikarju sledeče zanimivosti o generalu Radkti I)i-mitrijevem in njegovi armadi: Kot župan in lekarnar 20 kilometrov severno-vzhodno od Tarnova oddaljenega mesta Ra*doniyšl poznam vse grozote vojne in z mano vred moja občina. Imeli smo j hude čase. V našem mestu in siccr v moji hiši je stanoval skozi cela dva meseca poveljnik tretje ruske armade, general Radko Dimitrijev. Kot hišnemu gospodarju generala, čegar ime je posebno sedaj po porazu njegove armade slehernemu znano, so mi znane o njem in njegovi armadi podrobnosti, ki utegnejo zanimati. Bilo je v začetku meseca novembra. — Prednje ruske čete so že zasedle mesto in prihajale so še vedno nove od izhoda. Od- , tam je prišlo tudi veliko število ruskih avtomobilov, kočij in jezdecev, bil je generalni štab poveljnika Radka Dimitrijeve-ga. Ker sem prejel že poprej od ruske prednje straže ukaz, da moram pripraviti v moji hiši stanovanje za Dimitrijevega. sem ga pričakoval pred hišo in se mu predstavil. General me je sprejel zelo prijazno. Pri tej priliki sem ga zaprosil za varstvo za sebe in za mesto, kateremu so povzročili kozaki marsikatero bridko uro. General mi je nato odgovoril: »Vse to mi je znano, toda vojska je vojska in s kozaki je težko izhajati, a potrudil se bom, da mesto ne bo trpelo škode«. General Radko Dimitrijev je star 60 let, j je majhne, močne postave, na obrazu se j mu bere priprost, toda zdrav razum. Njegove oči so temne in lasje nekoliko osiveli. Značilno za tega generala je njegova mirna in počasna hoja. Videl ga nisem nikoli hiteti brzih korakov. Njegove besede so mirne, glasno zveneče in določne. Tudi je zelo strog, vsled česar ni posebno priljubljen, ker se ga vse boji. Toda vsak ruski častnik se je o generalu vselej izrazil, da je Radko Dimitrijev izvrsten vojskovodja. V spremstvu armadnega poveljnika so bili še tudi štirje drugi generali, med temi tudi general Kofontaj, poveljnik vojaških železnic v področju tretje ruske armade. Pribočnik Radko Dimitrijevega je bil polkovnik Markiewic, Poljak, ki pa je le za silo znal poljski. Polkovnik Mar-kiewic je bil pozneje zadnji poveljnik mesta Tarnov. Njegov brat je bii odvetnik v Krakovem. Načelnik generalnega štaba armade generala Radko Dimitrijevega je bil polkovnik Dobrorolski, strog mož majhne in močne postave. Stanoval je v sosedni hiši. Napram svojemu poveljniku se je vselej vedel zelo strogo po vojaški in tudi general mu je dajal navodila in povelja istotako prav po vojaško v kratkih, je-drnntia stavkih- ] Na moje besede, da bi za Avstrijo bilo nemogoče, sprejeti umor prestolonaslednika, ne da bi bilo treba prijeti za meč, I je rekel general: »Dobro, tedaj bi se naj vojskovala Avstrija le samo s Srbijo, ne pa tudi z Rusijo!« Te besede so me osupnile tembolj, ker jili nisem pričakoval iz ust rukega armadnega poveljnika. Generai se je izrazil proti meni kot Poljaku zelo laskavo o mojih rojakih. Rekel je: »Poljska bo povzdignjena v kraljevino in bo uživala dalekosežne prostosti. Zagotavljam. da ie car zelo naklonjen. Poljakom General je govoril tudi o Ogrih in o Ogrski. Sedel sem nekega večera proti deveti uri za mizo in večerjal, ko je vstopil general v moje stanovanje. Bil je zelo razburjen, kar pa ni bila njegova navada. Rekel mi je: »Ali vam je znano, kaj se je zgodilo, kaj so napravili? Na mesto Tarnov so metali bombe kalibra 42 centimetrov. Porušili so kolodvor in realko. Bili so Madžari! Toda pokorili se bodo. Ce bom sedaj udaril na Ogrsko, bom prvi dve mesti, kateri bom zavzel, porušil do tal.« Proti koncu meseca januarja se je preselilo armadno poveljstvo v Jaslo. General Radko Dimitrijev se je poslovil od mene zelo prijazno, mi nakazal zadostno množino premoga ter mi da! pismeno zagotovilo, da se to stanovanje ne bo smelo "nikomur oddati. Sedaj je odšla tudi armada generala Dimitrijevega in upam, da so za nas minuli I časi trdili preskušenj ter da se bo našim /srabrim četam prav kmalu posrečilo iz-vojevati naši očetnjavi časten mir.« Razne politične vesti. Srbski glas o postopanju Italije in en-tente. Belgrajska „Politika" objavlja v svoji številki z dre 9. t. m. sledeči zanimiv uvodnik: Italija se je odločila, da prične prodajati svoje simpatije in svoje sodelovanje. Javna dražba je že pričela in klic: .Kdo da več?,** je sedaj edini vodilni motiv italijanske politike. V zadajem času se zdi, da se nagiba Italija bolj na stran triplentente iz česar je razvidno, da je stavila triplententa večjo ponudbo. Nastopa Italije torej ni smatrati kot podpiranje v dosego skupnega cilja, v pre-'ustrojitev Evrope v smislu pravice in pravičnosti, ampak samo kot kupčijsko akcijo. Italija hoče napraviti ravno sedaj kupčijo, j ker je mnenja, da je tripleententa že zvršila večji in težavnejši del akcije in je zato riziko za Italijo minimalen. Sicer je res, da Avstrija sedaj ne razpolaga več s prvovrstnim vojaštvom, da bi ga lahko poslala v boj proti Italiji. Kljub temu pa je sigurno, da bo Avstrija v slučaju vojne z Italijo v najslabšem slučaju pokazala energično defenzivno stališče. Radi tega ni izključeno, da bi Italija mesto pomoči, na katero upa trosporazum, prinesla v vojne uspehe — minus. Iz tega stališča bi bilo dobro, ako bi se vrednosti nastopa Italije v sedanji vojni ne precenjevalo. Sicer pa tudi za tripleentento ne bi bilo ravno laskavo, ako bi bila odvisna od vojne sile, ki prodaja svojo službo za tako visoko ceno. Najžalostnejše pri tem je, da smo mi objekt o katerem se razpravlja. Anglija in Francija, ki se pogajate z Italijo v imenu tripleentete, podeljujete koncesije na račun Srbije in jugoslovanstva. Tripleententa daje Italiji koncesije na račun svojega zaveznika Srbije. Srbija ne zahteva in tudi ne potrebuje od Italije nobene pomoči, najmanj pa je zato, da bi dobila Italija kako jugoslovansko ozemlje. Če je tripleententa navezana na italijansko pomoč, naj plača zato potrebno ceno iz svojega lastnega žepa. Ona ima dovolj ozemelj, s katerimi lahko svobodno razpolaga, ne da bi s tem kršila pravice tretjih. Savojska, Korzika, Malta, Tunis, Alžirija, Mala Azija in Egipt, bi bili čisto dobri konpenzacijski objekti za Italijo. Mi smo popolnoma prepričani, da ta izsilje-valna politika Italije tudi tripleententi ni simpatična in da se bo tripleententa le s težkim srcem odločila za take izsiljene kompenzacije, ravnotako kakor smo prepričani, da se bo to izsiljevanje prejalislej bridko maščevalo nad Italijo samo. Toda vsekakor je pravično in ceno, da daje kompenzacije on:, i ki je prepričan o njih potrebi. Mi ne potre-; bujemo Italije in nočemo zato za njeno po-; moč žrtvovati ničesar, i Vsak poizku?, da bi se to dejstvo izpremenilo s silo, bi lahko dovedel do novih zapletljajev in konfliktov, katerih daleko-sežnosti ni mogoče uvic'e;i naprej. To naj si tripleententa in Italija dobro zapomnite. Štirje nadaljni Asquithovi sorodnik ranjeni. Kakor je Raymond Aequith, najstarejši sin angleškega ministrskaga predsednika, v nekem pismu na liberani angleški klub naznanil, so bili v istem tednu, ko je padel eden njegovih bratrancev v Flandriji, ranjeni tudi niegov brat, dva druga bratranca in en svak. Pismo zaključuje s sledečimi vrstami: mi se sedaj vadimo v spretnosti, da se bomo zamogli boje\ ati čim uspešneje. Politika socijalne demokracije začasa j vojne. Nemška socijalna demokratična stranka v Avstriji je imela dne 16. t. m. na Dunaju svojo „državno konferenco", na kateri so razpravljali o vprašanjih in nalogah, ki jih je vojna stavila stranki. Razun državnega in deželnega zastopstva stranke, so bili navzoči tudi socijalnodemokratični poslanci in uredniki strankinih glasil. Poročal je dr. V. Adler In se je o njegovem referatu razvila živahna razprava, ki se je zaključila s sprejetjem nastopnih resolucij: Državna konferenca vidi v težki vnanji krizi države toliko splošni učinek imperija'istične politike širjenja in oboroževanja ter agrarskih ten-1 dene zapiranja, kakor tudi posledico nebrzdanega in brezodgovornega hujskanja ljudstev po narodnem šovinizmu. Ta kriza je postavila vse narode Avstro-Ogrske v stanje silobrana, v nasilni položaj, da brani gospodarsko, pravno in kulturno podlago zapadnih držav proti piisvojevalni pohlepnosti carizma. Potreba skupne obrambe potiska za trenotek politično mirovno delo v ozadje. Državna konferenca pa proglaša že danes kot potrebno, da se po zvršetkirte: vojne in po priboritvi vroče zaželjenega miru za vso Evropo zopet začne notranjn u s t a v- i no delovanje v Avstro-Ogrski v smislu 1 demokracije in narodne avtonomije, s čimer edino se premaga opustošajoči na-| rodni šovinizem, se zavrne povratek vojnega ogroževanja in se otvori pot za socijalno: zakonodajo in kulturelno obnovljenje. V tej usodepolni uri odločitve izjavlja državna konferenca v smislu sklepov, ki so jih zastopniki nemške, avstrijske in ogrske socijalne demokracije stvorili na dunajskem sestanku dne 13. aprila, odločno voljo za mir avstrijskega proletarijata. V teh resolucijah se dosledno zavrača narodni šovenizem, dočim Pernerstorfer, ki je med voditelji iste nemške socijalne demokracije v Avstriji, označa narodni^čut —(glej predvčerajšnjo „E-dinost" — kot neodkicnljivo elementarno silo. Vprašanje je sedaj tu, do kje seza plemeniti, vzvišeni in etično upravičeni nacionalizem in kje se začenja narodni šovenizem, ki zastruplja življenje med narod». Konkretneje določitve te meje nam doslej ni dala praktična politika socijalne demokracije. Pojme nacijonalizma in narodnega šcvenizma je naša socijalna demokracija doslej poljubno raztezala, da je često s krikom o narodnem šovenizmu odklanjala marsikatero našo naj-upravičenejo in najskromnejo narodno-kulturno težnjo in zahtevo. V tem pogledu je manjkalo doslej pri naši socijalni demokra , clji jasnosti in morda tudi — iskrenosti. : Nikdar ne bomo zahtevali od nje. naj se zavzemlje za kako Šovenistično zahtevo z naše strani, vedno pa bomo slovenski socijalni demokraciji pisali v dolžnost, da v smislu Pernerstorferjevih naziranj o nacionalizmu podpira prizadevanja za ustvarjanje I pogojev za naš narodni napredek in naš ! kulturni razvoj na narodni podlagi — na-1 Šemu narodu na korist in nikomur na škodo. j- Črtani vitezi reda hlačne podveze. An- jgleški kralj jc, kakor se poroča, cesarja Franca Jožefa, cesarja Viljema, princa Henrika pruskega, kralja virtemberške-ga. vojvodo Cumberlandskega, velikega vojvodo hesenskega iti vojvodo Koburg-Gotha črtal iz liste vitezov reda hlačne podveze. Ob tej priliki spominja Daily Clironicle na zadnji slučaj odvzetja imeii-1 teljstva tega najvišjega angleškega reda, ! ki ga imejitelj iz proste volje nikdar ne more izgubiti. Leta 1021. je bil sir Fran-; cis Mtchell izključen iz reda. Njegove o-! stroge so mu bile odvzete, pas razrezan, meč pa so heroldi v \Yestininster liallti zlomili nad njegovo glavo. To jc bil zadnji slučaj izključenia kakega viteza reda hlačne podveze. Že v septembru preteklega leta so nastali v angleških cerkvenih krogih pomisleki, ker se je v kapeli reda hlačne podveze v \Yindsorju molilo tudi za avstrijskega in nemškega cesarja in za več v vojni se nahajajočih nemških prinčev. Takrat se je predlagalo, da naj se grbi teh sovražnikov odstranijo iz kapele in črtajo njihova imena iz redovne liste. Ker pa določa redovna ustava črtanje onih članov, ki sn zakrivili kako izdajo nad kraljem Anglije, je redovni kapitelj odločil. da je nemogoče izključiti sovražne vladarje in prince od molitve. Red modre hlačne podveze, tudi red svetega Jurija angleškega imenovan, ic bil ustanovljen leta 1350. od kralja Edvarda 111. Prvotna ustava reda se je tekom časa iznremenila le neznatno. Po statutu z leta 1S05., za-morejo dobiti red le vladarji in Angleži višjega plemstva. Število članov je, \ štev-ši angleškega krnlia. določeno na 26. pri čemer pa niso uračunjeni princi angleške kraljeve hiše in zunanji vitezi. Domače mil „EDINOST" jutri, ponedeljek, ni izide. V torek izide redno ob 5 zjutraj. Šolski pouk na tržaških šolah. Po sprejetih informacijah moremo poračati, da je njegova ekselenca gospod namestnik ukrenil, da se bo redni šolski pouk nadaljeval brez razlike na vseh šolali v mestu vse do konca šolskega leta. Ni izključeno, da bi se moglo šolsko poslovanje raztegniti tudi preko velikih počitnic. Državni kolodvor c. kr. državnega železniškega ravnateljstva v Trstu naznanja. da danes in jutri posebni vlaki 1'rst-Divača. ki so bili sicer običajni, ne bodo vozili. To sta onadva vlaka, ki sta odhajala iz Trsta ob 2*20, oz. prihajala v Trst ob 9*45. Popravek. Glede v včerajšnji jutranji številki objavljene note avstrijske vlade Italiji smo naprošeni, da konstatiramo, da bi se moral stavek: Z mučnim presenečenjem jemlje c. kr. vlada na znanje sklep italijanske vlade.....glasiti pravil- jno: X mučnim presenečenjem je dobila c. I kr. vlada obvestilo o sklepu .... Do usmiljenih src se obrača Marija j Vučenk, bivajoča pii Sv. Mariji Magdaleni , št. 39H, ker se nahaja v obupnem položaju. ! Mož jej je že od Božiča v bolnišnici Ne-; vztiravijivo bolan pričakuje smrti. Žena je 'brez vsacega sredstva in tudi dela ne more dobiti, da bi dala košček kruha petorici svojih malih otročičev. (Najstarejšemu je deset let i. Odlikovan slovenski nadperočnik. Komaj 231etni nadporočnik Feliks »le zeg, član tržaške slovenske rodbine, je bii na severnem bojišču. Potem je obolel na kol-: ri; po ozdravljenju je bil z pet 3 mesece v Karpatih, na kar je ponovn -> zbolel in so ga zdravili v bolnišnici v Ljubljani. Za svo;e hrabro vedenje je dobil — glej „VViener Zeitung" od 20. t m. — Signum laudis. Častitaino odlikovancu in njegovi družini. Podpornemu društvu za slov. visoko-šolce na Dunaju so v času od 5. aprila do 21. maja 1915 darovali: 150 K: Kmetska posojilnica ljubljanske okclice v Ljubljani ; 23 54 K : ostanek volila g. Jakoba Pukl; po ! 20 K: Šaleška posojilnica in štedilnica v Velenji (darilo ravnatelja dr. Jakoba Pirnat) in Posojilnica v Konjicah; po 10 K: dr. jO.nvr Krajec, mestni fizik v Ljubljani, Jos. Stritar, gimn. prof. v p. v Aspangu n Anton Delles, predsednik pom. oblasti v Trstu ; po 5 K : dr. Ivan Tomažič, kn. šk. tajnik v Mariboiu in Matija Marinček, noiar v Tržiču ; 2 K: dr. Ljčič, dvorni kaplan na Dunaju ; 1-10 K; Fran Berlec v Kandii. Vsega 250 K 04 h. Di u št ven i odbor se vsem darovalcem najtoplejše zahvaluje. Prvi blagaj-j nik: dr. Stanko Lapajne, odvetnik na Du-! naju, I Braunerstrasse 10. i-----:—-- (Dalje na IV. strani). XXXI. Slika. Tako je minilo nekaj mesecev. Ziina je prišla in približal se ie čas razstave slik. \ ^ako leio ie pošiljal Fra Diavolo pre-sojevahii komisiji po nekaj slik, ki so jih pa ti gospodje vedno zavračali v svojem popačenem okusu. Prezrti umetnik se je silovito jezil, proklinjat in zabavljal, dajal gospodom v razsodišču na ■ m i e z • t i vej še priimke in pri-hod'iiega ir»t— marca pa je zopet poiz-i kuvui svojo -rečo z nič boljšim uspehom, ^»ictr pa ineino pozabiti, da so bile * tako tr-v ♦ > ratnostjo zavračane slike brez oporekanja znatno boljše kot cela vrsta drugih srečnejših. t leto je sklenil Fra Diavolo, da pre-l »i samega sebe. Že 4plgo časa je razmi-< :ji o si :. ki jo je v resnici tudi že večkrat pričel, ki se mu pa nikoli ni hotela posrečiti. Bila je zapuščena Adrijadna«. Viademu umetniku je manjkalo domi-S!;?e. modeli, ki ilh je uporabljal in ka-' terih vsakdanjih oblik ni niti znal idealizirati niti pretizirati, so bili zanj vedno nepremagljive klečeti. Končno pa je bila vendar premagana ta težava. Po dolgih, neprestanih prošnjah se je dala Pivoine pregovoriti, da mu je sedela za ^rijadno. Uboga deklica se je dolgo časa upirala Fra Diavolovim prošnjam, kajti zdela se jej je pravcata prostitucija. da bi zloradim očem občinstva izročala natančno in skoraj življenjsko resnično sliko vsega svojega lepega telesa. M; smo nmeiiia, da je imela prav. Fra Diavolo pa je jo obdelaval toliko časa. da se je končno vdala. V ospredju je stala Arijadna popolnoma naga ob skali, ki so jej podnožje oblivali naraščajoči morski valovi, in je žalostnega pogleda strmela za belim jadrom, ki je izginjalo na obzorju. Leva roka je počivala pod mramornatimi njedri in zdelo se j?, da hoče ustavljati burno utripanje srca. Dolgi razpuščeni črni lasje so le še po.zdigovali rožičasto sijajno belino njenega telesa, čigar brezhibne oblike so se čudovito odražale od temnega ozadja. Iz- raz bridke boli, pomešan z nasladnimi spomini je lebdel na njenih nežnih in plemenitih potezah. Ustnice so bile napol odprte za vzdih bojazni in ljubezni. Bila je v resnici Arijadna, ko je videla, prebudiv-ši se po dolgi noči nežnih pogledov in o-mamljajoče nasladnosti. da je zapuščena. Ce je bilo Fra Diavolu le treba kopirati, vemo, da je napravil res nekaj imenitnega. Takrat je bil njegov model vreden Fidi-jevega dleta in Praksi t elovega čopiča. Slika je bila tedaj res mojstrsko delo. Presoje valna komisija jo je sprejela enoglasno in takoi. ko se je otvorila razstava, je slika pobudila splošno pozornost. Kritika je potrdila sodbo občinstva z najsijajnejšo pohvalo in cel teden je bil Fra Diavolo junak dnevnih pogovorov. Med najnavdu-šenejšimi častilci »zapuščene Arijadne« moramo imenovati nekega mladega In zelo bogatega kavalirja, ki je bil deloma iz resničnega nagnjenja, deloma pa tudi iz ni-, čemurnosti vnet pokrovitelj lepih umetnosti. (Dalje.) Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni sin, o/.iroma brat jINTON LiNCiiŠ enoletni prostovoljec tehnik v 22 letu starosti, po dolgi in mučni bolezni 21. t, m. ob 6.-15 zv. mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se bo vršil danes ob 11 predpoldne jz mestne bolnišnice k Sv. Antonu novemu in odtod na vojaško pokopališče. TRST, 23. maja 1015. Anion Lontek, oče. Viktor Lonček, brat. Tereza Lenček, mati. Tereza Lenfek, sestra. \ Trstu. 2X maja 19"___* ____»EDINOST« št. 142.___ f- - m~< m Someščani! Sredi zmag-alnega teka naše slavne armade se obrača država do Vas. V tem naj resnejšem času moramo napeti vse moči za blagor domovine. Treba je sovražnike streti in vzdržati do zmage. Ne samo vojaško ampak tudi finančno! Skažite se vredne tega velikega trenutka! Podpisujte volno ^mm!i&! KdorUubidomovino, mora pudpfsitf kolikor more! Od vsakega posameznika je odvisno. Kakor se ne utrudi vojak na bojnem polju in vzdržuje do zadnje kaplje krvi, tako ne smejo tudi doma-ostali opešati v podpiranju države z vsemi svojimi močmi, kajti tako zahteva velikanski boj. Kdor podpiše, ta skrbi za dobrobit bratov na bojišču in skrajša vojno. — Se bodite maiosrčni in boječi, ne skrivajte in zakopstv-jte denarja! Premoženje posameznika je odvisno od srečnega izida vojne, ta pa od naše denarstvene moči. Skupno z našimi izvrstnimi zavezniki smo podali vsemu svetu dokaz nepremagljive hrabrosti. Sovražniki se tresejo, Vi po imelie popolno zaimie! Podpisujte vojno posojilo! . Stran Tv._ »EDINOST« St. 142. V Trste, 23. maja 1915. Sličice iz vojr.2. K d« so trajajo vojae ladje. Voine ludK s-'> rav tako, kakor vojaki, v začet -I a aktiv c. j>otem pridejo v rezervo in jt U| ijrabliajo ^;'.mo*še za obrambo i brc/ a. Kako je dolga aktivna službena !')ba pri !ad-ah, o tem so razori zelo llllfli Za nemške linijske ladje in križar ke je d ločeno z zakonom iz leta 1909. in novelo iz leta 19*16- službena doba 20 let. Druge v mior^ke velesile niso smatrale /jl potrebno, da bi določevale z zakolom. kako dolgo morajo biti njihove vojne iatiie v službi, in se ravnajo po načelu, da ie za vsako ladjo, ki je postala nepotrebna, treba zgraditi nadomestek. Pose-Imio Angleška in Zcdinjene države nado-itie>" ::vio vsako nemoderno ladjo brez o-y'ui « r.je star* -t ali stroske z vojno !a-u*«>. Torpedovk se potrebuje več in izrabljajo tudi hitreje, kot velike boine la-, die. Po dosedanjih izkušnjah je povprečna n ihova starost največ 16 let. Trgovinski I »urniki r^ "'»okdaj prežive let. Zelo stare v* muc ladje se smatrajo Vot nekak mu-( zealni predmet, katerega i odi jo ljudje o-K i eda vat. Ni Nemškem je taka najstarejša ladja Kralj Viljem , ki je vse doslej v službi, seveda samo kot š« Iska ludja. in bo v kratkem slavila -vrio ^Hctnico. Prav toliko stari, če ne še starejši, ste na- j Ši bojni ladji Hellona i» Lustozza*. ki: Ste ihkJ drugimi imeni borili leta 1J>66. pri \ isu. Na Angleškem skrbno čuvajo kot j Starino gorostasno laijo admirala Nelso-na Viktory . Najstarejša ladja sploh je »Su^ess , ,\i je bila splavljena leta IN/O^j torej pred 125 leti. Zgradili so jo v Indiji iz najboljšega lesa in je iz poče tka imela varovati angleško trgovino v Indijskem i oceanu. Pozneje je postala jetnika ladja i i mi j " «*rabI*Mii za_prevoz zločincev z Angle kesi i v Avstralijo. \ kljub temu. da |e ladja tal.o stara, je vendar še porabna i za plovbo, kajti odpravili so Jo na razsta-j vo v San Frančišku, kjer jo razstavlja Angleška kot znamenitost. Da se je ta ladja ohranila tako dolgo, je vzrok samo dobro j gradivo, ki se upira gnilobi. Darovi. Slovancka Čitalnica v Tistu caruje v poet trenje spomina pok. g. prof. Matka Man-diča mošk« podružnici ĆMC K '25■—. Denar l*rani uprava. ucsii iz Ccnilie. Iz Renč. Renč?ni se tem pot m nai'opleje zahvaljujemo g. F. Mozetiču, s'avbeniku v Gorici, za darovani kruh, ki ga je darova! jaCnim vojakoir, potrjenim možem iz Renć. Poročil se je v Gorici odvetniški kandidat g. dr Ivo Če-nik z gdč. Ivanko Deren-čin. Vse najbolje! GorišLi deželni odbor ra Dunaju? VJ javnost je prišla \est, da se misli goriški deželni odbor, v sluča u ru ne potrebe pre-niestitve, ; re^eliti ra Di.naj, Vest je bila povsod s p reji ta s komer arjem. Nadvojvoda LuJovik Saivalor je bivai v Gorici skoro že eno leto. Pred par dnevi je zapusti Gorico ki se mu je Lila jako j p; i: ju bila. Še ena procesija na Sveto goro. Priredi dne 30. maja *>*>venski cuJelek goriške skupine tre.jega reiia. Procesija se pnredi z ozTurn na sedanjo vojno. Birma v Gorici se bo delila kak >r navadi: na brnkoitno nedeljo, binko^tni ponedeljek in pot«.m ves ted n ; zakramente svete birme se bo podeljevalo v nedeljo in ponedeljek v stolni cerkvi po pontifikalni maši. v nedeljo cb 5. uri popoldne v cerkvi sv. j Ignac ja na Travniku, v ponedeljek popoldne v kapeli nadškofijske palače in istoiam potem ves teden zjutraj ob 7. uri. Zahteva se r»d vseh boter in binnank, da so decentno j ob! cčene. Dva itaiijamka dezerterja so pripeljali vče*aj v Gorico. Baje je bil še eden, pa se je ustrelil. S" oro vsi italijanski podaniki v Gorici so Jili v zadnjem času v svojo domovino- i ;vilo kruha stane 2 kroni. N'ek1o v Go-i Ici ie stehtal pri peku kupljeni hlebček kruha za 12 vina* ev, imel je 6 dirg; pride torej na kilo 2 kirni. Visoka siarost. V Šempasu so pokopali J ro' a Catiča, v občini najstarejšega moža. rojen je b i »eta |18l9. Kot vojak je v del * r/, evropskih dežel. V»/rs :n imacijski urad v Gorici i/.ka-zuje: ru eni ujetništvu so: Rudolf Hu-- r. £<;-abot Pran, Gvidon R?.sllik C?), Henrik Jerončin ■?), Anton blažič, '21 let star, 1*7 polka, .Viiksin lljan PiinCic, 97. polka, m?.r 3'2 \t vs: iz Gorice, Avgust Podgornik iz Gorice. 2'i let star, v]et v Karpa'ih, se n',:a v Omsku. t]re nje poceni. V četrtek zjutraj so pro-d: ali v Go ici Ciešnje za par vinarjev, fco-l -iv»r ji'i je kdo holeL Neki voz s čresnjami s. j. us a ii na Travniku poleg znamenja sv. I ru ja. Gospodinje so oblegale voz in kmet ca je delila črešnje v torbice, tej za 30, on za vinarjev. Kakor se jej :e zdelo, Sirao da je proJaia. Prišel je redar, da bi c isiranil vc>z 3 ceste, ker tam ni prostor za vozove; i'a ?e je to lažje zgodilo, je lepo pametno ; mg 1 polniti vrečke in metati ! črešr.je v torJ ice; prodano je bilo in ovira na cesti je bila odpravljena. Dve trupli v vodnjaku. Karel Prinčič v G r. Ce*ovem je iel zajet vodo iz vodnjaka, |' p. i lekel pa je iz vodnjaka truplo svoje sestre in i e m čnega otroka. Poleg vodnjaka je bil ) par s arih čevljev utopljene sestre. Na trap I'h ni bilo nikakh znamenj kakega na-silstva. Prinčič je kot nor letal okoli po vasi j in dolijo j" trajalo, predno se je pomirit K -e jI J godil ta slučaj še m P-'jas^| r'Liia ■ Hrinilne vloge l od v^akep.i tu'li če ni ud »edrnj^e. ► in jih obre- M^ 1! O! večje zneske pc do * stuje po 4 |2 jO govoru. Trgovci« J otrarja čekovne račune z dnevnim obresto- ► van Jem. I Rftntni davek plaCvj« zadruga sama. i y Vlag-a se lahko po eno krono. ► račun 75.175. TELEFOff 16-B4. ► ^ ^ Irgovsko-obrtaa zadruga v Trstu rcgiiirovaM zadruga s neomejenim Jamstvom ulica S. Francesco štev. 2, I. nadst. Posojila daje na osebni kredit in na zastave proti plačilu po dogovoru. Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 dopoldne in od 3 do 5 popoldne. Priporoča male hranilne skrinjice, ki so posebno primerne za družine. Delniški kapital in rezervni Ta. Dr Qn 1D Qr zakladi K 27.000.000.— miji inu m mm Vid PsBttUssa št. 5 - ridraznica ? T n u - Vi? Itoava št. 15 se pe^a / vsemi bančnimi po>li, posebno nakupom in prodajo tujih valu«. fa»* ui kf]žn i bt^ijalL rškaimce cbrestuje ps 41 i Oj vlo^e na tekočem ;ačuou po dogovoru |2 |0 »n i te, neg'ede na dob čila obstoječega, m 'torija, vlagateljem vetlno na razpolago. Fct^i tzrA p'žlj Lada ti 'jitnaa. - PUčihK nal«!}» na »*>a me:ta Mr.irtaji titnire pnjsptni ii r najnanjs'mi itrofii.---- fe HAkl OOLASM: {"-irnj^e računajo po 4 »tot be-e>io. rT|r"l j "!actao tiskane besede se racu- I—JL-« r-nr—| j "3jo eai-r.tt več. — Najmanjša LJU g : iua 7.na^a 40 stotisk. : ULJ 0'rr^;rinr k voj»kom >e zahvaljujem in po-uliv j^jUl /dra^.jam moje cenjene goste, prijatelje 111 znance. A. D e k 1 e v a, buffet, Via Molin 1'iccolo. 2LU '^iOflOf ^ /a {rJ?ovino jestvio — t lica VUj&IlCl Eeivedere 19, Znidarsić. 2G1 ^r^-MI pasterizirano izborno mleko in korje cJ-Jl*i U mlek » za bolane na plučah j>rij>orora ulekarna „Adria- via Industria 8. I2ti0 PrlliCn^r najfinejše vrste, ijo-ev^no prijjoročljiv J! iiljti/l« proti kužDiin bolezni m. se dobi pri Gabrijelu Lrztrn, Zapuže. pošta Begunje pri Jje>cah Kranjsko. Za pristnost se jamči. Cene zmerne, U.">4i9 KtlHIllAiM žuJtlje (vreče) v-rke vrste. —Ll ica .^pnjCllI Solitario 21. Jakob Margon. 92 itčdiine družinske peti i^tri: K 7*20. medena obešala za /avese K 3'30. prodaja CKSC.A, Tr>t, ul. Cascrma štev. 14 29 Pertot, urar, uilCJ su,,''u"~ se 10U kg mudre palice po K 2 80 sku-r.utiU |tal, na drobna K 3. I lica Geopa štev. 18 Pri Francu". 253 za biš:ia doli se išče /.a predpoldne in uljIiJliil |»op. IV nad 408 Rđsr ima Mmf "LL^i naj jo prinese ins. odd. Edinosti proti primerni nagradi. cJo^ipina t^a/ooec čTtajaef iS/Čopove/* / Sv. Ivan-Trst, 23. maja 1915. Fraleiiii ^mu^mr jfii, ul. eard^cci Torrente) Zaioga usmenih kož v elika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta potrebšfb sedlarje. ZOBOZDRAVNIK Dr.J.Čermak se ]e rreseiil in ordinira sedal v Trstu, ulica G. Rossini št. 12, vogal ulice delle Poste. !zffir2Hje zsSist hrezbolečioe.PJmn&lraD|8. k3naz10 potocnig trst ulica Riborgo štev. 28, vogal ul. Beccherie Velika zaloga oblek za moške in dečke. Specijaliteta: sukiije, alpagas, modre in črne. Otroške obleke od K 3 naprej. Modre In rumene delavske obleke. Spodnje srajce in srajce vseh vrst. Velika zaloga blaga na meter ali obleke po meri, ki se izvršujejo najelegantneje in najsolidneje po najprimernejših cenah. Kzbera blaga za moške obleke. Sprejemajo se naroČila po meri Veliki trgovec za špecerijo ali mešano blago, ali apotekar, dobi s 1. oktobrom t. 1. v najem dobro urejen velik trgovski prostor s . skladišči v Celju. Prevzame tudi lahko vse v trgovini nahajajoče se štelaže za špecerijo in dobi tudi v hiši večje sta-novanje. Hiša se tudi proda. - Naslov pove Inser. odd. Edinosti pod št. 2194- §V Ceiju I na Štajerskem se dob jo takoj v najem prazni prt stori za malo trgovino na glavnem pro-i štoru v zvezi s stanovalno sobo in kuhinjo. Ako se pa večje stanovanje /eli, se tudi dobi. Naslov pove Ins. odd. Edinosti pod št. 2193. Umetni zobje z infcrez čeljusti, zla!e krone in oDrobki VILJEM TUSCHER konces. zobotehnik TRST, u!. Caserms št. 13,12. n. Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. w m^anm^ Specijalist za siff!f:.ti?iie in kožne bolezni 3 ] ♦ Ima svoj arabulsiorlf ♦ | ^ | v Trstu, v ul. S. Lazzaro št 17,1. % s ^ ii {Palazzo Duma) ■ , ♦ 3 j O cerkvijo Sv. Aotoaa novegft. o I ji Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop. I ženske od 5 do 6 popoldne. Kreditni zavod (Stabilimento di credito) TRST, Piazza Nuova štev. 2, TRST Rezervna glavnica približno 247 milijonov kron. se bavi z vsemi bančnimi posli. Upravlja in hrani vse vrednote. Hranilne knj'ižice obrestuje od 1. novembra 1914 po 4% dohodninski davek plača zavod. MENJALNICA (Vio San Anfonio 5) Urnik blagajne od 9. predpoldne do 1 pop. VARNOSTNE CELICE „SAFES" v posebni oklopni sobami, posebno priporočljive za shrambo listin, hranilnih knjižic in draguljev. Celice, ki so različnih velikosti, se postavijo proti mali najemnini na željo tudi na ime več oseb. Nepretrgan urnih od 9 predn. do 5 popol. Dr. H0RVATH TRST, CORSO ST. 17 SpocijaHst sa KOŽNE In SPOLNE BOLfcZN ŠIBKOST In NERVOZNOST za BOLEZNI v NOGAN In SKLEPIH. Sprejema od 11 • 1 pop. In 4 »6 zvečer ob nedeljah od 10-1. leleznofo Klna-vino ff- MM »!■—■■ ■ ■ »rf* za bolehne in rekonvalescente. Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačuje tudi organizem Priporočeno od nstfslovečlh zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačiti. — Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 6000 zdravniškimi IZBORNI OKUS. spričevali. IZBORNI OKUS. Lekarna ferrpllo - Trat PRIPOROČLJIVE TURSKE Fotografi. Nnflfllhti sPomir" so artistične fotografije na IlUJIJUUM kristalu, porcelanu itd. za priveske, nagrobne kamne in slično. — Zastopnik velikega j odjetja za reprodukcijo artističnih fotografij jo GlOVANNI PEL1ZZAKI, urar, Trst, ulica Nuova st. 41 (palača Salem). 1405 Fotograf A. Jerkič Kča^^ ulica št. 7. Izvršuje vsa fotografska dela. <1!43G Gostilne. ObrtnIJsko društvo u Barkouljuh (blizu cerkve) toči izborna vina in postreže s fino kuhinjo. Dreherjevo pivo. — Prostorna dvorana. Senčnat vrt. KrogljiSČe. Cene zmerne. 2&10 Mizarji. fltUAH DHMll«*f>N mizarska delavnica za vsako- Anion DUrUCCU vrstno delo. Trst ulica S. Francesco d' Assisi 2, dvorišče. 200."» Prodajalne jestvin. y«ii ||al Milini Trst, Piazza Ponterosso £\UL VU. HUIlJ Trgovina jestvin in kolonj:il nega blaga, specijaliteta: pristno čajno maslo kranjske klobase in ilirske testenine. — Za ob-len obisk se priporoča vdani Ivan Bidovec, vodja. o()0 Papir. Velika zaloga papirja a po zmernih cenah na drobno in debelo tvrtk i GASTONE D0LLINAR, Via dei Gclsi Štev. 10 „ex Marangoni". Telefon št. 27-81. (181J) Šivilje. Slovensko šluIUa A. R1EGER SS della Borsa 6tv. 3, vrata 9. — Damska krojačnica. Izdeluje vsakovrstne obleke poangleškem in francoskem kroju, plesne obleke za poroke, bluze za gledišče itd. Cene zmerne. Žganjarne. Stara $rSKa žsaniarna ^ Via Cavana 5. Bogat izber likerjev ; grški in francoski konjak, kranjski briDjevec. kraški fdivovec in briski tropinovec in rum. Cene nizke. Izber grenčic. — Slaščice in prepečenci. Grški mastici iz Šija. Filijalka na vogalu Verdijevega trga ne ulice deli'Orologio. — Se priporoča Andrej Antonopulo. 4:10 Razni. tklnriifro vra^> oken, Stopnic v ul. Piccardi jfvlUUtjlt št. je ptemešČenov ul. Pasqua!o Revoltella St. 478. GHl Drnrfnln v naJem 8e dajo razne gostilno. k iUUUjU kavarne, mlekarne in drugi obrtni obrati, h še, vile itd. Pojasnila daje Kolaršič, kavarna Corso od 9—11. 3—6 telefon št. 825 41 Čistilo za čevlje Carpison 2. Telefon 1^-03. Odlikovana tržaška tovarna. 2! 14 Hermangild Trocca TRST, ulica Barriera veccbia 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelane in biserov, vezanih z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd. Najnižje konkurentne cene. m ns pri mor« V s tuvariu dvokoles .TRIBUNA* Gorica,Trlaika ul. 2S prej pivovarna Oorlup). j Zaloga dvokolet iivalnHi in kmatijiskh atrojav^ra-mofonov.orkestrnn. Itd. j F- SATiSL orica, Stolna ul. 2—1 I O Plačuje sa na obroke Ceniki franko. ^Tržaška p^ojilnica in hranilnica1' reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom TRST - Plazma de!la Caserma 54v. 2, I. nad. - TRST (v lastni palači) vhod po pJavnih stopnjicah. POSOJILA D^JS za vknjižbo f> l/4 °/9 na menice po 60y0 5 na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. £5X©*ŠPYUJE T8SOVSKE HS^KL HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, te tudi ni nd in jih obrestuje po 4 1 °!« Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru. Rentnl davek ptataje uvod sam. - Vlaga se lahko po eno krono. - ODDAJA bOMAČB NABIRALNIKE (HRANILNE PUŠICE). Pofitno-branilnični račun 16.004. TEGEFON št. 952 Ima varnostne celico (safe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti ulomu in požaru, urejeno po najnovejšem r.kčinu ter jo oddaja strankam v najem po najnižjih censh. STANJE VLOG NAD 10 MILIJONOV KRON. Dritat ur«: od 9 h 12 depoli. ra od 3 da 5 ptpold.Iipialaj! v«e* ob aratKi; vrt Trst, Via Cassa di Risparmio štev. 5 (Lastno poslopje) KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS. PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. MENJALNICA VLOGE NA KNJIŽICE 4% od dneva rloee do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka iz svojega. OBRESTOVANJE VLOG na tekočem in žiro-računu po dogovoru. FILIJALKE: DUBROVNIK KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ OPATIJA SPLIT ŠIBENIK ZADAR AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA Živahna zveza z AMERIKO. REMBOURSNI KRED1TL PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE. URADNE URE: od 9 do 121/* pop. in od 2l/M do 5 pop. ESKOiMPTUJE : srečlce, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-K REDITI Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. INKASO. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. ♦^^ESKOMPT MEN K ♦♦♦♦