kamniški tekstilec Glasilo delovne organizacije Svilanit Kamnik 5-6/78 Komunist v sistemu socialistične demokracije Idejno politične temelje za aktivnost ZK smo zapisali v dokumentu pravkar končanih republiških in pokrajinskih ter zveznega kongresa. Če smo v kongresnem letu 1974 konsolidirali naše vrste, potem smo danes priča potrditvi usmeritev, ki smo jih začrtah v letu 1974. Kajti z ustavo, zakonom o združenem delu in drugimi sistemskimi predpisi smo ustvarih bistvene pogoje za še hitrejši in bolj kvaliteten družbenoekonomski razvoj, za bolj učinkovito reševanje različnih nesorazmerij, inflacijskih in drugih negativnih teženj. Ustvaijene so razmere za hitrejše povečevanje produktivnosti dela, ekonomičnosti in rentabilnosti ter za dograjevanje samoupravnih proizvajalnih in drugih družbenih odnosov. V borbi za dograjevanje političnega sistema samoupravne demokracije smo premagali glavne ostanke tradicionalnega parlamentarizma zahodnega tipa in omogočili delovnemu človeku, krajanu polno uveljavitev v delegatskem skupščinskem sistemu, ki je v neposrednem stiku z združenim delom postal temelj celotnega političnega sistema. Ker se deomokracija socialističnega samoupravljanja rojeva in sprotno dokazuje v praksi, raste obenem pomembnost delovanja subjektivnosti socialističnih sil, še posebej pa ZK. Z željo razvijati se v smeri Marxove „asociacije svobodnih proizvajalcev", to je h komunizmu, se mora vsak komunist pričeti soočati z vsemi problemi in težavami, ki nastajajo v njegovi delovni oziroma življenjski sredini na poti do uresničitve Marxove smeri. Z večkrat že kritiziranim načinom našega delovanja, ko transmisijsko prenašamo naloge na druge družbenopolitične organizacije, moramo prekiniti. Komunist se mora soočati z vso problematiko v bazi, jo pomagati razreševati, pri tem pa dosledno spoštovati usmeritve partijskih dokumentov. Zaupanje, ki ga imajo delovni ljudje in drugi v ZK moramo negovati z nedogmatičnimi pristopi. Prebiti se moramo skozi formalistične odnose v ZK in v celotni samoupravni strukturi, ob tem pa upoštevati trajno geslo naše revolucije, zapisano že leta 1958 v programu ZKJ in v I. poglavju poročila o delu ZKJ in CKJ med 10. in 11. kongresom: ,JNič, kar je bilo ustvaijenega, nam ne sme biti tako sveto, da ne bi moglo biti preseženo in da se ne bi umaknilo tistemu, kar je še bolj napredno, še bolj svobodno, še bolj človeško. Boris Zakrajšek Polno zaupanje delovnih sredin Po uspešno izvedenih volitvah v organe samouprave, ki so bile 18. maja, je bilo v petek, 16. junija v mali dvorani kina DOM v Kamniku, konstituiranje delavskih svetov. Na prvo sejo delavskih svetov in njihovo konstituiranje so bili vabljeni vsi novo izvoljeni člani, predsedniki oz. namestniki dosedanjih delavskih svetov, vodilni delavci delovne organizacije in predstavniki družbeno-političnih organizacij. Namestnik predsednika delavskega sveta DO tov. Luštrekova je pozdravila navzoče, še posebno pa novo izvoljene člane delavskih svetov. Poudarila je sledeče: „0 vas kot o možnih kandidatih za člane delavskih svetov so razpravljali izvršni odbori sindikata in zbori delavcev. Vsi ste dobili polno zaupanje delovnih sredin iz katerih izhajate, zato vam v imenu vseh dosedanjih predsednikov čestitam k izvolitvi in zaželim plodno delo.“ V nadaljevanju je tov. Luštrekova predlagala izvolitev predsednika in namestnika delavskega sveta DO. Pojasnila je, da je bil na 11. temeljni kandidacijski konferenci za predsednika evidentiran tov. Lipovšek Peter, za njegovega namestnika pa tov. Stankovič Brane. O obeh kandidatih so razpravljale tudi družbeno-politične organizacije, ki so smatrale, da bosta predlagana uspešne? opravljala svoje delo. Člani delavskega sveta so enoglasno izvolili tov. Lipovšek Petra za predsednika delavskega sveta DO in tov. Stankovič Braneta za njegovega namestnika. Novo izvoljeni predsednik se je zahvalil za zaupanje in poudaril, da se zaveda odgovornih nalog, ki so pred njim oz. pred celotnim delavskim svetom, vendar upa, da bodo s skupnimi močmi uspešno opravljali naloge in dosegli začrtane cilje. Za predsednika delavskega sveta TOZD FROTIR je bil predlagan in izvoljen tov. Korošec Franc, ki je isto funkcijo opravljal že v pretekli mandatni dobi, za njegovega namestnika pa je bil prav tako ponovno izvoljen tov. Poljanšek Stane. V TOZD SVILA je bila za predsednika izvoljena tov. Kokalj Tatjana, za namestnika pa tov. Cajhen Jožica. V delovni skupnostiskupnih služb je bil tov. Balantič Silvo izvoljen za predsednika, tov. Hribovšek Marinka pa za namestnika delavskega sveta. Po seji delavskih svetov, ki jo je vodil tov. Lipovšek, je bil organiziran seminar za novo izvoljene člane delavskih svetov. Predstavnik Delavske univerze je predvajal dva filma: — o temeljni organizaciji združenega dela kot osnovni obliki združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in — o delegatskem sistemu kot obliki odločanja delavcev. V nadaljevanju je tov. Tršan Janez predaval o delegatskem sistemu in načelih samoupravljanja. Delavci pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi skupaj in enakopravno sodelujejo v delovnem in proizvodnem procesu ter izpolnjujejo svoje delovne obveznosti, odločajo o delu in poslovanju organizacije združenega dela, o celotnem dohodku, o razporejanju čistega dohodka, o delitvi sredstev za osebno in skupno porabo, urejajo medsebojna razmerja pri delu itd. Delavec skupaj z drugimi delavci enakopravno odloča po delegatu v delavskem svetu, določa stališča o delegatovem delu ter mu daje smernice glede izjavljanja o vprašanjih, o katerih odloča delavski svet. Delegat pa ima pravico in dolžnost obveščati delavce, ki so ga izvolili, o svojem delu in delu delavskega sveta. Tov. Drobničeva je navzoče podrobneje seznanila z družbenoekonomskimi odnosi, z delitvijo prihodka, dohodka in razporejanja čistega dohodka. Naj vam na kratko prikažem delitev prihodka. Temeljna organizacija ustvarja prihodek s svojim poslovanjem; s prodajo proizvodov in storitev na domačem in zunanjem trgu, z udeležbo na skupnih sredstevih in delu, s svobodno menjavo dela, s kompenzacijami, premijami, regresi itd. Iz prihodka je potrebno nadomestiti vrednost materialnih sredstev, porabljenih v produkcijskem procesu. To so materialni stroški, kamor spadajo: izdelavni in pomožni material, tekoče investicijsko vzdrževanje, razne storitve, varstvo pri delu in delovnega okolja, strokovno izobraževanje, raziskovalno delo, prometni davek, carine in carinske davščine in drugo. Iz prihodka je potrebno zagotoviti tudi reprodukcijo stalnih reprodukcijskih in drugih delovnih sredstev. Z eno besedo, treba je zagotoviti minimalne amortizacijske stopnje. Tako nam ostane dohodek, iz katerega se zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva, zagotavljajo se sredstva za splošno porabo, za socialno varnost, za ohranitev in izboljšanje varstva človekovega okolja, članarine gospodarski zbornici, poslovnim združenjem, društvom, za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, presežek amortizacije nad minimalno amortizacijsko stopnjo, denarne kazni, takse in sodni stroški, zavarovalne premije družbenih sredstev ter druge obveznosti, ki so nastale na temelju zakona, odloka, samoupravnega sporazuma in družbenega dogovora. Ko od dohodka odvojimo sredstva za skupno in splošno porabo nam ostane čisti dohodek, ki ga razporedimo na brutto osebne dohodke, skupno porabo, za krepitev materialne osnove in investicijsko porabo za razširjeno reprodukcijo ter rezerve. To je le grobi obris tistega, kar je podala tov. Drobničeva. V nadaljevanju je tov. Jerman navzoče seznanil s sistemom delitve osebnih dohodkov po osnovah in merilih, ki jih zajemata samoupravni sporazum in pravilnik o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. S konkretnimi primeri je obrazložil sistem vrednotenja zahtevnosti dela po VZD metodi (po posameznih zahtevah) in vrednotenje uspešnosti dela po kriterijih količine, kvalitete in gospodarnosti dela (obrazloženi so bili kazalci delovne uspešnosti, navedeni v 17. členu samoupravnega sporazuma), ter konkreten primer obračuna osebnih dohodkov. Udeležba na seji in na seminarju je bila polnoštevilna, kar kaže na visoko zavest in pripravljenost novoizvoljenih članov za nadaljnje delo. Na Lošinju vse O. K V soboto, 3. junija ob 2. uri zjutraj smo krenili s prikohco na Mali Lošinj. Po dokaj prijetni vožnji po avtocesti in mnogo manj prijetni vožnji proti Reki, Opatiji, Lovranu in Moščeniški Dragi smo po treh urah prispeli do pristanišča Brestova, kjer smo približno dve uri čakali na trajekt. Vendar to čakanje niti ni tako naporno, ker je v pristanišču bife, ki je odprt že od 5. ure zjutraj in si lahko privežete dušo ob kavici ali kakšni drugi „drogi“. Vožnja s trajektom traja 20 minut; natovarjanje in raztovarjanje trajekta pa je mnogo hitrejše kot v Jablancu, ker vozijo tukaj avtomobili vedno v isto smer (trajekt se odpira z obeh strani). TRAJEKT V PRISTANIŠČU BRESTOVA Od pristanišča Porozina, ki je na otoku Cresu, se peljemo po več ali manj golem otoku. Ko pa prevozimo Cres in pridemo preko mostu na Lošinj se pokrajina popolnoma spremeni in ko po nekaj kilometrih pridemo do kampa POLJANA, nam v resnici ne more biti žal, da smo se podali na to pot. VHOD V A UTOCAMP, .POLJANA “ Po prihodu v avtokamp smo poiskali šefa recepcije, ki pa je imel očitno slab dan in nas je najprej nahrulil, da smo prikolice pripeljali prepozno in da so jih vsi Slovenci postavili do 15. maja. Lepo ponižno smo mu razložili, da za to nismo krivi mi, in ko smo mu podarili dve lepi Svilanitovi kravati smo takoj stopili do bifeja in poplaknili slabo voljo. Šef nam je nato pokazal, kje se lahko postavijo prikolice in verjemite, prikolice stojijo na čudovitem mestu, ne daleč od sanitarij, ne daleč od trgovine, tudi plaža je blizu, pipa s tekočo vodo pa je približno 10 m od prikolic. Vsak, ki pozna lepote kampiranja bo tu prav gotovo zadovoljen, za vse tiste, ki so že bili doslej v prikolicah pa razveseljiva vest, da so letos v balde-hinu lesena tla, tako da bo bivanje še bolj udobno. Možnosti za izlete je dovolj, verjetno pa si bo vsakdo ogledal vsaj slikovito mesto Mali Lošinj, kjer bodo tudi ljubitelji rib prišli na svoj račun. Vsem, ki bodo letovali na Lošinju svetujemo, da se podajo na pot v zgodnjih jutranjih urah, ker je čakalni čas na trajekt tudi 4—5 ur v sezoni. Vsakemu, ki bo moral nekaj ur čakati na soncu bi priporočali, naj ne izgubljajo živcev, kajti cesta do Poljane, ki je sicer asfaltirana je ozka in vsaka neprevidnost bi imela lahko hujše posledice. SREČNO. Peter Lipovšek PRIKOLICA PRIČAKUJE PR VE GOSTE DELOVNO TUDI NAPREJ Tov. HRIBOVŠEK Marinka je letošnja dobitnica oz. nagrajenka SREBRNEGA ZNAKA sindikatov Slovenije. Vsi jo poznamo kot prizadevno in neumorno sindikalno delavko, to priznanje paje njenemu delu dalo pečat vzglednosti in prizadevanja na področju sindikalnega dela. Prisluhnimo njenim besedam: Kdaj si se zaposlila v Svilanitu? V Svilanit sem prišla v drugi polovici leta 1962, ko sem se po poroki preselila v Kamnik. Takrat so bili proizvodni obrati še na treh mestih. V želji, da bi bil celoten Svilanit za eno ograjo se spominjam gradnje novih proizvodnih prostorov, to je sedanje tkalnice frotirja. Kasneje so se proizvodni prostori še dozidavah, kar nam je narekoval povečan proizvodni proces in želja za čimlepši današnji dan. Najprej sem delala kot poenterka v tkalnici, kjer so se tkale vafel brisače in prti. S postopno selitvijo strojev iz Šmarce na Perovo sem administrativno spremljala tudi novo proizvodnjo frotirja in vršila obračun osebnih dohodkov zaposlenih, ki so delali v stari in novi tkalnici. Leta 1964 pa sem bila premeščena v kadrovsko socialno službo, kjer delam še danes. Koliko časa že aktivno delaš v sindikatu? Kljub temu, da sem delo sindikata, bolj odmaknjeno, spremljala ves čas moje zaposlitve pa ugotavljam, da se je aktivnost pričela šele po izvolitvi v izvršni odbor osnovne organizacije sindikata skupnih služb pred štirimi leti. Z odhodom tedanjega predsednika mi je bila zaupana funkcija predsednika osnovne organizacije sindikata skupnih služb. katero sem vršila do novih volitev v letošnjem letu, ko mi je potekel mandat. Kakšno delo vrši predsednik osnovne organizacije sindikata pa je vsem zaposlenim, ki spremljajo delo sindikata, znano. Kaj je značilno za delo sindikata v preteklih letih? Po mojem mišljenju je bila za delo sindikata v preteklih letih značilna posebna angažiranost na področju sprejemanja raznih aktov. Več razpravje bilo organiziranih pred sprejemom zakona o združenem delu ter razprave pred sprejemom vseh ostalih spremljajočih sporazumov in pravilnikov. Pomembne se mi zdijo tudi minule razprave o srednjeročnem razvoju občine Kamnik in vzpredno aktivnost in razvoj dela samoupravnih interesnih skupnosti. Naj omenim morda samo še tri momente, ki so delo sindikata malo bolj angažirali, to je vpis posojila za izgradnjo cest v SR Sloveniji, pomoč prizadetim krajem v Sloveniji po potresu ter propaganda za uspešen izid referenduma za 2 %-ni krajevni samoprispevek. Kakšni so ob tem problemi? Tudi pri delu v osnovnih organizacijah sindikata nastopajo večrkat problemi in to največ zaradi premajhne delavnosti posameznih članov izvršnega odbora ali pa tudi zaradi nezainteresiranosti ostalih članov kolektiva za delo in naloge sindikata. Delo osnovne organizacije sindikata bi bilo lahko boljše tudi v primeru, če bi organizacija imela ustrezen prostor in da bi se vsaj predsedniki izvršnih odborov delu sindikata lahko posv^ali vsaj 2 uri tedensko. Tako pa je treba zadolžitve po sindikalni strani in delo na delovnem mestu vzporedno vršiti in ugotavljam, da zaradi tega delo osnovne organizacije sindikata ni popolno ali pa včasih izvršeno preveč površno. Kako bi oživili delo sindikalnih skupin? Tudi delo sindikalnih skupin bi oživelo ob pridobitvi ustreznega prostora, kot sem že preje omenila, kjer bi se lahko sestajali predsednik konference in predsedniki izvršnih odborov ter sindikalni poverjeniki v enotah. Vse zadolžitve, ki bi bile dane poverjenikom, bi morale biti do naslednjega tedna realizirane in o njih podano poročilo o izvršitvi ali O Kolpi in K Kot je znano si tudi prodajalci belimo glavo kam s 1966 komadi KLASA in 1316 komadi KOLPE, ki kot ostanek izvoza ležijo v šivalnici. Ta ostanek predstavlja pri KLASU 23 % in pri KOLPI 52 % naročene količine, ki pa je bila tujemu kupcu — firmi NECKERMANN v celoti in v roku dobavljena. Mimogrede povedano je prodaja teh dveh artiklov na tuje precejšen uspeh, saj so po daljšem času naši izdelki spet prodrli v katalog te znane zahodnonemške firme, ki svoje dobavitelje izbira le med boljšimi proizvajalci z vsega sveta. Čemu torej plasman relativno majhne količine, za zahtevno zahodnonemško tržišče zanimivih izdelkov, povzroča težave? Vzrokov za to je več in izkušnja, ki jo pridobivamo nam bo v bodoče morala pomagati, da do podobnih problemov ne bo več prišlo, ker nam že njihovo reševanje predstavlja neizmerne težave. V prvi vrsti oba izdelka, ki ležita v šivalnici nista kompletna. Manjkajo jima napihljive blazine, ki se vstavijo v vzglavje ležalne brisače. Brez njih izdelek namreč izgubi dobršen del svoje uporabne vrednosti. Od tujega kupca smo ob začetku proizvodnje začasno uvozili potrebne blazine, seveda pa smo jih, všite v vzglavja brisač, zopet izvozili — vse vzroku, zakaj niso bile izvršene. S tem bi bilo večje število sindikalnih delavcev prisiljenih aktivno delati, saj se v nasprotnem primeru rado zgodi, da se ob zadanih splošnih nalogah kar čaka na nekoga, ki naj bi to izvršil. Kaj meniš, kje naj bi bilo težišče dela sindikata v prihodnje? Mislim, da bi moralo biti težišče bodočega dela sindikata v doslednem spremljanju procesa proizvodnje in uspeha ter razvoja celotne delovne organizacije. Stremeti bi bilo treba tudi za tem, da bi bila delitev osebnih dohodkov v duhu zakona o združenem delu ter prisluhniti zaposlenim za rešitev eventuelno podanih predlogov, da bi se delovni človek počutil v najbolj množični organizaciji kar najbolje. Pozabiti seveda ne bi smeli tudi na to, da bi se člani sindikata kar najbolje počutili tudi doma. Potrebno je, da bi bil njihov kraj urejen, da bi jim nudil res prijetno bivanje izven delovnega časa z možnostjo rekreativne dejavnosti in kulturnega udejstvovanja. Besede tov. Marinke dovolj jasno same po sebi pričajo, da z razrešitvijo zaupane funkcije predsednika osnovne organizacije sindikata ni prenehala misliti „delovno“ in pravzaprav to tudi potrjuje, da je tov. Marinka delavka, ki se še kako upravičeno lahko ponaša kot dobitnica srebrnega znaka. Vsi, ki jo poznamo in smo bili priča njenemu uspešnemu delu ji iskreno čestitamo. Albin Pirš i - ponovno do zadnjega komada, saj so carinski predpisi v zvezi z začasnim uvozom zelo strogi. Glavni problem je torej, kje dobiti blazine in izdelati oba artikla do konca, šele potem lahko razmišljamo o tem kdo ju bo kupil. Splitska Jugoplastika takšne blazine sicer izdeluje, vendar po ceni, ki ni sprejemljiva niti za domače niti za tuje tržišče. Muhasta pomlad, ki ni obetala preveč sončnega poletja, ali pa vsaj pri kupcih ni vzbujala misli nanj je pripomogla, da sedaj firma NECKERMAN ne čuti prav nobene potrebe po dodatni količini ležalnih brisač. Desen, ki ga predstavlja slika v NECKERMAN-NOVEM katalogu pomlad—poletje 78, pa je v tej sezoni zaščiten na vseh tržiščih dežel evropske gospodarske skupnosti tako, da rešitev v izvozu praktično ne obstaja. Očitek proizvodnji češ, da so izdelali precej večjo količino obeh artiklov od naročene, kljub resničnosti tega dejstva ne bo rešil problema. Vsi sicer vemo, da v proizvodnji take vrste kot je naša ne moremo izdelati natanko tolikšne količine kot to želijo naši kupci in še posebno ne brez škarta, ki ga kupci praviloma ne marajo. Kljub temu pa se mora izdelana količina gibati v razumnih okvirih glede na velikost naročila. Skupaj s proizvodnjo smo postavili okvire v katerih naj bi se gibali količina in kvaliteta ob pogoju, da kupec izpolni pogoj minimalne količine po desenu in barvi pri naročilu določenega artikla. Kupce bomo poslej s klavzulo v pogodbi obvezali, da naročene izdelke sprejmejo v okviru količinske tolerance ± 10 % s tem, da celotna količina poslanega blaga lahko vsebuje do 10 % druge klase, ki jo bomo zaračunali s 25—30 % popustom. Tako nameravamo v bodoče preprečiti nastanek težav posebno pri blagu, ki zaradi takih ali drugačnih vzrokov ni prodajno doma ali drugim kupcem v tujini. V veliki večini primerov pa ostanek izvoza pripomore k popestritvi ponudbe na domačem trgu in kot tak ne povzroča prav nobenih prodajnih težav. Kaj torej storiti s KLASOM in KOLPO? Rešitev je bilo potrebno poiskati v komerciali, čeprav bi morda lahko že prej na ustrezen način poskrbeli, da problema sploh ne bi bilo. Trenutno je bilo treba najti nekaj, kar bi nadomestilo ležalne blazine, ki so doma predrage, če pa bi jih želeli uvoziti bi morda lahko poslali ležalne brisače na trg šele v zgodnji jeseni. Vzglavje brisač bo po najnovejši varianti napolnjeno s ceneno iprensko peno in tako, upamo, bodo le našle pot iz šivalnice do kupcev in na naše plaže, kamor pravzaprav tudi sodijo. Upam pa tudi, da sedaj še bolje vemo, da je bolezen bolje preprečiti kot pa zdraviti, težave predvideti in se jim izogniti takrat, ko imamo za to še dovolj časa. Z boljšo organiziranostjo je treba odpravljati vzroke problemov, ne pa opravičevati njihovega nastanka z „nemogočimi“ zahtevami kupcev. Adi Kužnik Izkoristimo naš dopust še bolje Pogoji in možnosti, da bi sleherna družina čas letnega dopusta preživela v duhu rekreacije, t.j., da se delovni človek prijetno razvedri in v tem času stori tudi nekaj za napredek svojega telesnega zdravja, se iz leta v leto širijo in izboljšujejo. Vrnimo se le nekaj desetletij v preteklost; takrat marsikdo še pomislil ni, da bi svoj dopust preživel na morju, kaj šele, da bi si s tem v zvezi načrtoval kakršnekoli plane. Prevladovala je miselnost, da je dopustovanje nekje na moiju preveč „gosposko“, delavska plača pa je tudi težko prenesla stroške letovanja številne družine. Tako je večina delavcev svoj letni dopust preživela doma ob hišnem ali poljskem delu; ves luksus ,.namenskega počitka11 je bil le ta, da so zjutraj nekoliko potegnili poležavanje in bili rešeni skrbi, da bi zjutraj zamudili na delo. Otroci so poznali morje le iz šolskih knjig in zraven sanjarili, kako lepo mora biti nekje tam daleč na Jadranu; po svoje so si predstavljali, da mora biti morje strašno slano, ko je v njem toliko soli. . . Tako so delavci z dopusta prihajali na delo utrujeni in siti večnega dela in skrbi, otroci pa so še naprej okušali slast modrine morja iz besed učitelja. Preobrat temu načinu preživljanja letnega dopusta so naredili predvsem počitniški domovi, ki so jih tovarne namensko gradile za rekreacijo delavcev, tudi tistih, katerih žep ni bil preveč zajeten in so s seboj lahko peljali tudi družinske člane. Tako smo prihajali do spoznanja, da letovanje na moiju ali nekje v hribih ni prav nič ^gosposka zadeva11, kar se stroškov tiče, ampak predvsem izredno zdrava reč in še zabavna povrhu. Stran od domačih opravil in delovnih dolžnosti. Proč od skrbi, ven iz delovne halje in na dopust, smo si rekli in ko smo prvič okusili pravi dopust, smo si rekli, da mora biti tako vsako leto! In tako tudi je. Pa ne, da bi samo poležavali in lenarili. Tako pa ne! V tem času moramo kaj koristnega storiti za svoje načeto zdravje, nabrati si moramo telesnih in duševnih moči, ki smo jih med letom močno trošili. Napravili si bomo načrt, kaj vse bomo počeli na dopustu poleg poležavanja na soncu in namakanja v moiju. Veliko gibanja bo koristilo vsem, še posebno tistim, ki imajo manj gibajoče delo; da o tistih, ki bi se radi znebih odvečnih kilogramov sploh ne govorimo. Torej prilika tudi za njih. Dolgi sprehodi ob morju, v borovem gozdiču ali hribih nas bodo osvežili in okrepili, predvsem pa si bomo temeljito očistili pluča. Izogibali se bomo prevročemu soncu, še posebno, ko bomo še vsi „zeleni“ pripotovali na dopust in kar prvi dan hoteli postati podobni po barvi kože tistim, ki se z morja že odpravljajo. Opekline sonca imajo lahko zelo resne posledice, v najboljšem primeru pa si prislužimo nekaj dni „kazni“ v senci. Sicer pa, kaj bi vam pravila in vas trapila s temi nasveti, a žal vedno znova ugotavljamo, da se večkrat obnašamo kot otroci in potem krivimo sonce in olje, za katerega smo odšteli precej starih tisočakov. Kje bomo to poletje dopustovali? Na Rabu v počitniškem domu ali rajši v camp prikolicah v Umagu ali v Malem Lošinju? Tudi v Novigradu je prijetno letovati in ljubitelji gora bodo zadovoljni preživeli prosti čas dopusta na Veliki planini. Dovolj krajev, dovolj možnosti, da bomo preživeli naš dopust tako, kot ga narekuje njegov pravi namen. Vzemimo s seboj poleg vseh „šlavhov“, čolničkov in čolnov, plavutk in mask in vse ostale dopustniške krame tudi najboljšo voljo, da bomo ta čas preživeli kar se da zdravo. Priporočamo prekinitev ali vsaj zmanjšanje kajenja. Zelo pogosto je še vedno nepravilna rekreacija v koriščenju letnega dopusta, še vedno je prisotna nepravilna uporaba tega časa. Kljub temu, da so dane možnosti slehernemu delavcu, da si privošči pravi dopust, nekateri še vedno ostajajo doma in kujejo načrte, kaj vse bodo v tem času postorili. Pri tem seveda pozabljajo na svoje zdravje in zane-maijajo možnost, da si duševno in telesno opomorejo. Zato lahko nepravilno uporabo letnega dopusta ocenimo ne samo kot zanemaijanje lastnega zdravja ampak tudi kot postopek v obveznosti do družbe, kajti le ta kasneje plačuje izdatke zaradi zanemarjenega zdravja. Večina nas je vendarle takih, ki gremo na dopust radi in prav vseeno nam je, če pridemo z dopusta praznih rok in denarnic. Nič nismo postorili, a nabrali smo si toliko Židane volje in energije, da bomo z novo močjo nadoknadili in naredili še več, kot če bi svoj dopust namenili kakršnemu koli delu. Sindikalni izlet v sliki Storimo torej vse, da bomo naš dopust še bolje izkoristili. To smo dolžni, saj smo si sami zapisali, da nam ta čas pripada, razporedili smo si ga in namenili sredstva strogo v ta namen. Vse smo si uredili, storimo torej v tem času vse, za napredek našega telesnega in duševnega zdravja. Ivana Skamen t' ’ 'e>j h PLANŠARSKO RAZPOLOŽENJE VINKA JE PREŠLO TUDI NA DRUGE. ZA ZABAVO IN. .. . IZSTOP IZ STENE PRI IZ VIR U SOČE. POČITEK PO VZPONU K SOČI NASMEJANI OBRAZI SAMI OD SEBE GOVORE O DOBREM RAZPOLOŽENJU. Dan med vojaki in vojaškimi gimnazijci Komisija za obveščanje in politično propagando pri republiškem svetu zveze sindikatov Slovenije je 20. aprila pripravila obisk v vojaški gimnaziji v Ljubljani in v vojašnici na Vrhniki. Pogovori in seznanjanje z načinom življenja mladih vojaških gimnazijcev ter vojaki so bili zanimivi, zato želimo del teh zanimivosti posredovati tudi našim delavcem. Tega obiska se je udeležilo veliko delavcev iz organizacij združenega dela iz Slovenije, ki se ukvaijajo z informiranjem v delovnih organizacijah, saj je bil glavni namen tega obiska ta, da se vojaški poklic ter dmge dejavnosti, ki sodijo zraven, približajo delavcu — neposrednemu proizvajalcu, ker moramo biti s tem seznanjeni, saj smo mnogi tudi direktno povezani v enote teritorialne zaščite in narodne obrambe. Vojaška gimnazija za Bežigradom, kjer smo se zbrali, že na zunanji pogled daje vtis urejenosti, mladostnosti v okolju betonskih blokov novega naselja, saj je posebne obhke, in zelene barve od spodnjega pročelja kot temno zelena, kvišku pa se plasti zunanjih sten po plasteh prelivajo v rumeno-zeleno barvo. Zeleno pročelje dopolnjuje velik hodnik pred učilnicami v rumenorjavem tapisonu, ki mu daje kontrast belina nekaterih sten pred vhodom v kabinete ter veliko dnevne svetlobe, ki prihaja skozi okna. V pozdravnem nagovoru pred ogledom kabinetov in razredov vojaške gimnazije so sodelovali kapetan ljubljanskega armadnega področja, direktor vojaške gimnazije FRANC ROZMAN—STANE, sekretar armadnega področja za informiranje ter republiški sekretar za SLO Tov. Planinc — republiški sekretar za SLO je poudaril, da dajemo premalo informacij delovnim ljudem po vprašanjih narodne zaščite, da so lahko pripravljeni in organizirani za primer jutrišnjega dne, če bo treba braniti naš samoupravni sistem in pridobitve ljudske revolucije in NOB. V vsaki številki naših glasil naj ne bi manjkal članek ali nekaj objav o obrambnih pripravah ter družbeni samozaščiti tako v okviru delovne organizacije, občine ali republike. Ugotavlja se majhna zainteresiranost mladih za vojaške šole oz. poklice, čemur naj bi bil delni vzrok pomanjkanje informiranja z življenjem v vojaških ustanovah. V mladinskih vrstah bo treba več storiti za vključitev čimvečjega števila mladih v teritorialno obrambo. Sekretar ljubljanskega amradnega področja za informiranje je spregovoril o informiranju znotraj vojaških ustanov in vojašnic, ki je organizirano preko biltenov, informatorjev in drugih brošur, glavni vir informiranja pa je še vedno OBRAMBA - splošno in vojaško glasilo, tako za vojake in njihove starešine kot za vse nas in za katerega bi si morali prizadevati, da bi prišlo v vsalco slovensko družino. Vojašnice in vojaške ustanove dobivajo tudi Vojni glasnik, glasilo jugolslovanske armade, informiranost pa lepo teče med vojaki in starešinami v posameznih enotah preko drugih manjših pismenih ali ustnih informacij. Direktor vojaške gimnazije tov. Stanko Jelačin je na kratko spregovoril o vojaški gimnaziji, ki je bila ustanovljena pred 3 leti. Poleg gimnazije je tudi vojaški dijaški dom, ki se lahko primerja z lepo urejenim hotelom. Ima lepo restavracijo z bifejem, funkcionalne sobe za bivanje in učenje. V domu so urejeni kabineti za obvezne postranske aktivnosti ter velika telovadnica z vsemi rekviziti za telesno vadbo. Vojaška gimnazija ima najmodernejše splošne učilnice, učilnice za kabinetni pouk ter učilnice za takojšnje preverjanje znanja dijakov - SPONDERJE. Učilnica za takšno preverjanje je opremljena s šolskimi klopmi, katere so preko kontaktnih stikal (5 možnih odgovorov) povezane s katedrom profesorjeve mize. Predavatelj projicira na platno vprašanje, na katerega je možnih 5 odgovorov, vendar je le eden od teh pravilen. Učenci so dolžni pritisniti stikalo pod tisto številko za katero so mnenja, da je odgovor pravilen. Profesor na predavateljski kontaktni mizi na tasterju dobi takojšnji procent pravilnih odgovorov. Procent pravilnih odgovorov daje profesorju informacijo o tem, kako dijaki snov razumejo. Če je nepravilnih odgovorov preko 40 % mora profesor predavanje iz tiste snovi ponoviti ali pa organizirati dopolnilni pouk. Povedano je bilo tudi, da se bodo delno spremenili učni načrti tako, da bo 3. in 4. letnik že bolj usmerjen za vojaški poklic, medtem ko je učni program 1. in 2. letnika še splošen z vsemi predmeti kot na ostalih srednjih šolah. Zaradi bolj usmerjenega izobraževanja bo imela šola nov naziv Splošna vojaška srednja šola. Mogoče še to, da gredo po zaključenem šolanju odlični dijaki takoj lahko na vojaške akademije, dobri in prav dobri pa morajo preje opraviti del staža v vojašnicah. Takoj za gimnazijo stoji tudi nov vojaški hotel, ki je čudovito opremljen: z modrim velur itisonom v vseh prostorih na tleh in v kontrastni rdeči barvi sten. Hotel je v celoti na razpolago vojaškim osebam, lahko pa v njem prenočijo tudi dmgi državljani SFRJ. OBISK VOJAKOV V VOJAŠNICI NA VRHNIKI Kot člani uredniških odborov in uredniki tovarniških glasil smo bili povabljeni na ogled najboljše enote Ljubljanskega armadnega področja - enote Boška Ratkoviča v vojašnici IVAN CANKAR. Ta naziv si je ta oklepna enota pridobila z visoko mo-ralno-politično zavestno disciplino in s hitrim, pravočasnim in učinkovitim izpolnjevanjem vseh borbenih nalog. Poleg teh vrlin pa so z varčevanjem pri porabi goriv, vode in elektrike prihranili precej milijonov dinarjev, sami pa so adaptirali staro zgradbo v sodoben vojaški servis. Prav gotovo tega ne bi dosegli, če ne bi v delo za dosego cilja vključili vsakega vojaka in starešino. Ob ogledu vojaških zgradb vojašnice smo si ogledali spominsko sobo, kjer je kronološko s fotografijami prikazan nastanek tankovske oklopne enote (katere ime nosi ta vojaška enota) v maju 1944 pa vse do zaključnih bojev za osvoboditev Slovenije. V tej sobi je prikazano tudi delovanje in uspehi te tankovske enote vse od osvoboditve pa do danes. Učilnice za moralno politično vzgojo so najmodernejše opremljene s sponderji, vojaški kabineti pa polni slikovnega in drugega gradiva, v vseh pa stojijo miniaturni modeli za praktični pouk (prometni kabinet, kabinet za zveze, kabinet za zaščito pred oatomskim in biološkim sevanjem itd.). Seveda pa je bil za vse udeležence najbolj zanimiv veliki kabinet — hala, v katerem je postavljen tank T 55, s 580 ks in težak 36 ton. Tank ima odstranjene vse zgornje kovinske dele tako, da ga lahko vidiš v „srce“. Na njem se urijo vojaki -mehaniki, finomehaniki ter vsi drugi, ki morajo tank poznati do najmanjše podrobnosti. Tank T 55 so nam vojaki nekoliko pobliže pred-stavih. Zahrumel je motor tanka, vojaška posadka je zasedla svoje položaje v tanku in tank se je premaknil. Verjetno smo si vsi udeleženci ogleda na tihem želeli, da takih orjakov ne bi bilo treba nikoli uporabiti v vojni, temveč, da bi ostali le za ograjami kasarn oziroma bili uporabljeni samo ob vojaških vajah. Kogar je zanimala notranjost tanka, si ga je lahko ogledal, prikazane pa so bile še možnosti dometne višine in širine tankovske cevi. Vtis delovne discipline in urejenosti ter priznanje kot najboljši enoti daje tudi lepo urejen spominski park, v katerem stoji tank iz 2. svetovne vojne, oklopni transporter ter druga mehanizacija, potrebna za premike oklepnih enot. Izreden vtis pa daje parku skulptura, delo Toneta Svetine, ki jo je iz ostankov puškinih in topovskih cevi, praznih nabojev in drugih kovinskih delov izdelal za 30. obletnico osvoboditve. Povabilu na vojaško kosilo se udeleženci nismo mogli upreti, saj sta bila na razpolago kar dva menija, pomešani med vojake pa smo pri kosilu lahko od njih zvedeli še vse tisto, kar nas je še zanimalo. Anka Hubad 20. JUNIJ - DAN CIVILNE ZAŠČITE Geslo „SI VIS PACEM, PARA BELLUM" (če hočeš mir, se pripravljaj na vojno) je še vedno aktualno. Kakršnakoli bodoča vojna bo znatno hujša od zgodovinskih. Posledice vseh vojnih akcij med prebivalstvom, pa tudi v gmotnem pogledu vse hujše in v večji meri bodo presegale izgube v oboroženih silah. Od prve svetovne vojne se je to razmerje gibalo od 1 : 20, do vojne v Vietnamu pa se je razmerje obrnilo na 10 : 1. Vzrok temu je vse popolnejše orožje in pa vse večja koncentracija ljudi ter dobrin, ki so jim potrebne. Glede na geostrateški položaj Slovenije ter celotne naše države moramo pričakovati, da v primeru agresije ne bo neogroženega območja. Še posebno bodo vojnim akcijam vseh vrst izpostavljena večja središča, s tem pa tudi številne žrtve, požari ter ostala razdejanja, strateške točke ter naseljena območja. Napadalec bo skušal onesposobiti čim več ljudi v zaledju, čimbolj otežiti življenje ter onemogočiti delovanje gospodarstva in naš družbeni sistem. S tem bi sovražnik skušal streti moral-no-politično enotnost ter odločnost ljudstva za borbo proti napadalcu — skušal bi uničiti temelje splošnega ljudskega odpora. V takih razmerah sta dobro organizirana zaščita ter reševanje ljudi in materialnih sredstev izrednega pomena tako za zmanjšanje žrtev, kot za žilavost splošnega ljudskega odpora. Civilna zaščita, kot najširša oblika pripravljenosti ter udeležbe delovnih ljudi, organizacij združenega dela in občanovima zelo pomembno vlogo v sistemu SLO. ALI BO DO VOLJ ZNANJA V RESNIČNI SITU A -GUI? Veliko nevarnost za ljudi in materialna sredstva predstavljajo tudi naravne in druge nesreče katerih škoda znaša v povprečju v naši republiki, kljub zaščitnim in reševalnim ukrepom preko 200 milijonov dinarjev. Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti ter ostale samoupravne organizacije organizirajo civilno zaščito z nalogo zaščite ter reševanja ljudi in materialnih sredstev, tako v vojni kot v miru in ob elementarnih nesrečah. V okviru tega imajo zelo raznolike naloge in sicer od graditve zaklonišč v mirnem času do organizacije evakuacije ljudi ter reševanja v vojnem času. Vsa ta navedena dejstva se bodo izvrševala strokovno in natančno le tako, da se bodo občani strokovno izpopolnjevali. V te namene se za posamezne enote organizira osnovni (30 urni) in dopolnilni (100 urni) pouk, katerega so dolžni obiskovati vsi občani. Naša delovna organizacija je organizirala v sodelovanju z občinskim redečim križem 20-urni in 80-urni tečaj prve pomoči. Prvega se je udeležilo in uspešno opravilo 8, drugega pa 6 delavk in delavcev. Ob koncu meseca maja je bil v občini Kamnik preizkus znanja (pokrovitelj Svilanit — Eta) enot civilne zaščite — oddelkov prve pomoči. Ekipe naše delovne organizacije so dosegle lep uspeh, saj so zasedle 3., 4. in 6. mesto med 17 nastopajočimi. Vsem sodelujočim delavkam in delavcem gre vsa pohvala za izredno požrtovalnost. SUDELOJOČI V mesecu juniju se je končal tečaj za izprašane gasilce. Vsi prijavljeni kandidati, skupno jih je bilo 14, so ga uspešno zaključili s končnim izpitom. Občinsko tekmovanje ter tedenske vaje dokazujejo, da je tudi ta enota (ženska in moška desetina) usposobljena za eventuelno intervencijo. V bodoče bodo organizirani tečaji še za ostale enote civilne zaščite. Sami si moramo prizadevati, da civilna zaščita prodre do vsakega delavca v naši delovni organizaciji, da posamezniki ne bodo stali ob strani temveč, da se vključijo in delujejo enakovredno z ostahmi delavci, ki se zavedajo pomembnosti vseljudske obrambe in družbene samozaščite. B. Frantar GRADIMO, GRADIMO, GRADIMO, GRAD OB KORIDORJU SMO NAJPREJ POLOŽILI PLASTIČNE CEVI ZA ODPADNE TEHNOLOŠKE VODE IN ODTOČNE KANALE ZA METEORNE VODE KORIDORJA. NA SLIKI VIDIMO DVA DELAVCA PRI BETONIRANJU MULDE. ASFALTERJ1 SLOVENIJE CEST PRI POLAGANJU ASFALTA V PODALJŠKU ŠOTORA. ZARADI PREZASEDENOSTI ASFALTERJEV SMO MORALI PREDHODNO POSTA VITI KONSTRUKCIJO PODALJŠKA ŠOTORA TAKO, DA BI BILO MOŽNO POLOŽITI ASFALT TUDI V SLABEM VREMENU. NA SLIKI: ASFALT ER SLOVENIJA CEST. MONTERJI IZ IN DUPLA TI JARŠE SO POSTAVILI OGRODJE PODALJŠKA IN GA PREKRILI Z INTEGRIRANIM ŠO TORSKIM PLA TNOM. V ZAČETKU JE BILO POTREBN PRIPRA VITI TEREN. POSEK IN ODSTRANITEV DREVJA SMO ZAUPALI ZUNANJEMU IZVAJALCU. POTEM PA SE JE ZAČELO Z IZKOPOM GRADBENE JAME ZA 0PLEMENITILN1C0. PO IZKOPU GRADBENE JAME SO SE MORALI ŠOFERJI S SVOJIMI TOVORNJAKI ZA NEKAJ ČASA POŠLO VITI OD RAMPE. A m ' ■ x PRI GRADBENIH DELIH NAM OD VSEGA ZAČETKA NAGAJA VODA, TAKO TALNA VODA KOT TUDI VISOKI NIVO BISTRICE ZARADI POGOSTEGA DEŽEVJA. NA SLIKI VIDIMO DVA DELAVCA OD „GRAD1TELJA‘V BLIŽINI PA JE Z VODO ZALITA JAMA ZA JAŠEK DVIGALA. PO IZKOPU SO ZABETONIRALI PODLOŽNO PLOŠČO IN NANJO NA VOZILI IZ0LATERSK1 MATERIAL. POGOSTVO DEŽEVJE JE OVIRALO TUDI POLAGANJE IZOLACIJE, KI JO IZVAJA EKIPA ,,INSTALACIJ" IZ LJUBLJANE. * Fotoarhiv SVILANITA TEKMOVANJE V VREČAH JE BILO ENO OD PRILJUBLJENIH VRST TEKMOVANJA V PRAZNIČNEM DOPOLDNEVU . ZADAJ KONSTRUKCIJA TKALNICE. 20. OKTOBER 1962. OBRATOVODSKO VODSTVO, KI GA JE KAMERA ZABELEŽILA LETA 1962. NA SLIKI: SELJAK BOGDAN, MAKOVEC STANE, KOSTEN ZVONE, TAJČ PETER, JENKO MATIJA, POLJANŠEK SLA VKO ,.KAMNIŠKI TEKSTILEC" GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE ..SVILANIT" KAMNIK GLASILO UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Balantič Silvo, Hubad Anka, Lipovšek Peter, Mišič Danica, Novak Marjan Odgovorni urednik: BORIS ZAKRAJŠEK NAKLADA: 800 IZVODOV L XVI. HUMOR Je vse vredumed vami in vašo ženo? ■¥r Izžrebanci nagradne križanke Uredništvo je prejelo 13 rešitev nagradne križanke. Izžrebani so naslednji delavci, ki so poslali pravilne rešitve: 1. nagrado prejme DOBOVŠEK Mimi (kravata LARA) 2. nagrado prejme HUMAR Tončka (brisača MALTA) 3. nagrado prejme GOMIRŠEK Marinka (brisača FORTUNA) PRAVILNA REŠITEV: JENKO MATIJA, VANDALIZEM, RK, IT A, VN, KOLESARNICA, PARE, MAJ, L, T, VRED, JS, PAKT, RETOR, JAK, MIRČ, ATAKA, ELEGIJA, PA, NAG, TACE, TRAVNIK, STOMAK, CA, ERNEST, F, RAROG, MAK, IRA, OLEIN, AZIL, AKORD, RI, NI, LINIJA, DEL, MRS, ČREDO, U, DIVE, AAKJAER, PARFUM, T, T, AOV, ATILA, OKNO, OKLEPI, URA, S, AR, REP, LG, NINIVE, AL, KEPA, OJN1CA, IVO, PRELOMITI, ITO, NP, IC, LEV, COOK, OBOA, B, JANEZ ERŽEN, OST, ACI, USA, AE, AORTA. Uredništvo Ali niste slišali vremenske napovedi, ki pravi, da bo kmalu zelo huda nevihta. Kako naj pokličem pomoč, kajti če stopim iz tvojih rok boš padel do!! Zopet zbirate denar za poročno darilo! Dobil bom občutek, da v naši tovarni delajo sami bigamisti! Domnevam, da si tudi letos ne bomo mogli privoščiti dopusta na molju . . . Halo - je tam zavarovalnica? Jaz sem se odločil in se strinjam z vašimi pogoji zavarovanja! Nagradna križanka ERJAVEC SINDIKAT. JUGOSLAV. NESE- BIČNO DELO V 17 l X VETRNI JOPIC ANORAK V cr O V ki ZIM. ŠPORT. CENTER V JUL. ALPAH k- IZRAEL. LUKA u JADRANU OMERZEL LESKO- VAR L u POLINEZ. ČOLNIČ PIRŠ ALBIN P Pr NEM. MARK SIST VVIL-HELM EFEKTEN KONEC ŠAH PARTIJE K. DAN V TEDNU STREHA NAD ODRPTIM OGNJIŠČ. P, a er K. f) ? PRISELJE- NEC VSEUE- /1 VLADAR- NASLOV NAUK O VZROKIH BOLEZNI (T NAJMANJŠI DELCI SNOVI ?v J SESTAV. G. J. LIČINKA MAJSKEGA HROŠČA