Vsakdo vilva ▼se sadove ■vo|ega dela In ŠteV. 25. Č.itnia* »iažito * gsfrfiai. —— ■ —— — mmmmmummammmmmmmmtMHmmmmmmam Rokopisi &a na vra Čajo. — Plača in toži to v Ljubljani. - Uredništvo in uprava |o v Ljubljani v Kolodvorski ulioi it. J. - Talefon nter. St. 2508. - Račun pri poStn! hranilni«' it. 14.194. delavec Ln obilnih bodo ««»»«'»- d v* vorfi^li £ hS*fl* 11 ar.*- nv5* u> lote iiirv »v i m M - i ra indzcrmrve » ttrfo Utc Dtr> J6 J ■r-i«r»tl fC tcrfftf >*i« ' . <-*• /r. vprsnjtnjorr- t«! • priioSi zuaiTiU--« ** »No, vam je že dolgčas, mati? odvrne slednji, vstane in zabrlizga skozi prste. Samo gozd odgovori, sicer je vse tiho, dokler Matevž ne ponovi klica. >Kaj pa ti je, Matevž? Ali morebiti otrok še ni doma?^ zakliče žena iz hleva. Toda mož ie bil že naglo odšel. Domislil se je, da malih uveli že vse popoldne ni več bilo v kočo. Temnilo se je že. Na travniku je obstal, se ozrl naokrog in prisluhnil. S krivega vrha je slišal srno in po gozdu v planini je vršel veter. Sicer je bilo vse mirno. Moža je obšla tesnoba. Zažvižgal je še enkrat, nato je zaklical: »Anžek! — Julkica!« Oj, ta gozd, kako zasmehljivo vedno ponavlja za njim in kako teman in mrk se razprostira tod, kakor da skriva nesrečo v sebi! Matevž je hitel dalje. Dirjal je proti grapi in venomer klical ti dve imeni. Zaman. Zno-čilo se je. Drvar je molil: »Jezus Marija« v svojih mislih, pa mu je nato odleglo in je pomislil, da morda le ne bo tako. Iz grape je čul žuborenje potočka, ki je tamkaj v slapu preskočil V dolino. (Nadaljevanje prihodnjič.) »KMETIJSKA MATICA.« VSEM POVERJENIKOM KMETIJSKE MATICE. Gospode poverjenike obveščamo, da je uprava Kmetijske Matice sklenila pokloniti svojim marljivim poverjenikom novo darilce, ki obstoja v tem, da dobi vsak poverjenik, ki nabere poleg sebe vsaj še 10 članov-naroč-nikov, kniige Kmetijske Matice za svojo osebo popolnoma zastonj. — Prosimo vse gg. poverjenike, naj se z nabiranjem naročnikov požurijo, da bomo v stanu določiti višino naklade. Obenem prosimo vse one tovariše, ki bi bili pripravljeni prevzeti poverjeništvo Kmetijske Matice, naj javijo svoj naslov Kmetijski Matici v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. — Komur je napredek in blagostanje našega kmetskega ljudstva pri srcu, se bo našemu pozivu takoj odzval in s pridobivanjem čim večjega števila naročnikov dokazal, da je mož na svojem mestu! Kasf naj storimo ? t>V notranjem ministrstvu se pripravljajo upravnim organom navodila, da se lahko vsi državljani svobodno obračajo v smislu kraljevega manifesta z dne 6. januarja, ki pravi, da med kraljem in ljudstvom ni nobenega posredovalca, direktno na dvor. Ta navodila, se izdajo, ker se ponekod napačno tolmači zbiranje podpisov in pošiljanje spontenic na dvor.« (»Slovenec«, od 31. maja t. L) Z dežele, pa tudi iz mest, prejema naše uredništvo številne pritožbe. O čem, proti čemu ali proti komu se ljudje pritožujejo, tega ne bomo tukaj pripovedovali na dolgo in na široko. Naj zadostuje le ugotovitev, da se ljudje pritožujejo. Mi bi s svoje strani ljudem jako radi ustregli in njihove pritožbe objavljali, toda to je težko. Težko že zaradi tega, ker mi nimamo niti sredstev niti moči, da bi mogli vsako zadevo posebej natanko preiskati na resničnost ali neresničnost podatkov. So pa še drugi vzroki tu, ki nam nalagajo molk. Vladarjeva volja pa gotovo ni bila, ko je izdal znani manifest od 6. januarja t. 1. na narod, naj ljudje popolnoma umolknejo in naj mirno prenašajo vse, kar jih doleti. Iz vladarjevega proglasa se jasno vidi njegova volja, da hoče vzpostaviti red v državi in v vsi javni upravi, ker hoče imeti zadovoljne državljane. Dosledno tej volji vladarja pa mora biti ljudem dana možnost — in ta jim je tudi danes dana — da se v svojih težavah obračajo naravnost na vladarja oziroma na dvor. Dokler smo imeli parlament, je bila naloga poslancev,, da so nadzirali upravo; danes pa, ko parlamenta nimamo, ostaja kot edino pribežališče in zavetje vseh, ki se čutijo v svojih pravicah prikrajšane, sam vladar. To sledi tudi iz zgoraj omenjenega poročila »Slovenca«. Zato svetujemo vsem, ki imajo kakšne pritožbe, naj se ne obračajo na nale uredništvo, ki nima potrebne moči, ampak naj sestavijo pismene pritožbe o svojih zadevah, seveda strogo resnične, in naj jih z vsem zaupanjem odpošljejo na vladarja oziroma na dvorsko pisarno v Beograd. Škodovalo pa ne bo, če odpošljejo prepise svojih pritožb tudi na velikega župana (v Ljubljani ali v Mariboru) in pa na tisto ministrstvo, v čegar delokrog ena ali druga zadeva spada. Ta naš nasvet je edina pomoč, ki jo moremo dati našim bralcem, in mi smo prepričani, da ne bo brezuspešna. V smislu vladarjevega proglasa mora biti javna uprava taka, da se nihče ne bo čutil nezadovoljnega. Če so pa ljudje nezadovoljni in če se pritožujejo, je to dokaz, da nekaj ne more biti v redu in mi smo prepričani, da bodo merodajni krogi poskrbeli, da nezadovoljnost izgine. Jubilej največje slovenske organizacije v Ameriki. Sredi meseca maja letošnjega leta je proslavila največja slovenska organizacija v Ameriki »Slovenska narodna podporna jednota« (SNPJ) 25-letnico, odkar je bila ustanovljena. Amerika ne pozna takozvane delavske socijalne zakonodaje. Tam niso z zakonom ustanovljene bolniške blagajne za delavce, ne nezgodno in starostno zavarovanje itd. kakor pri nas. Ameriški delavci so v tem pogledu j prepuščeni popolnoma sami sebi. Zato se je delavstvo v Ameriki organiziralo v razna sa-mopomočna podporna društva, v katerih plačujejo člani gotove prispevke, da dobe potem v slučaju bolezni iz društvene blagajne podporo in v slučaju smrti njihovi sorodniki posmrtnino. Z razvojem se delokrog društev čim dalje bolj razširja in izpopolnjuje. Slovenski delavci so pred 25 leti ustano-i vili prvo tako društvo, imenovano »Slovenska narodna podporna jednota«. To društvo je tudi največje izmed vseh enakih jugoslovanskih | podpornih društev ter predstavlja osrednje ognjišče vsega jugoslovanskega delavskega gibanja v Ameriki. Slovenska narodna podporna jednota predstavlja Zvezo skoro avtonomnih podpornih društev, ki so ustanovljene po najrazličnejših mestih Severne Amerike. Vsako društvo si izbere za označbo posebno ime kakor: Triglav, Slavija, Adrija, Naprej itd. V teh društvih pa niso organizirani samo Slovenci, ampak so s svojo solidnostjo, točnostjo in poštenostjo pridobila tak ugled, da se včlanjuje v njih tudi čim dalje več Hrvatov in Srbov. Zato ne vrši SNPJ samo svojega velikega so-cijalnega dela, ampak je istočasno tudi največji glasnik in ogeljni kamen slovenskega narodnega dela v Ameriki. Skoro za ves ugled in priznanje, kolikor smo si ga Slovenci priborili v Ameriki, se imamo zahvaliti v prvi vrsti njej. •Kakor rečeno je slavila SNPJ meseca maje 25-letnico svojega obstoja v Chicagu, kjer je njen sedež. Okrog 1000 zastopnikov je prišlo, da prisostvujejo proslavi. Častno predsedstvo proslave so sestavljali ustanovitelji jednote in njen prvi predsednik John Stonič. Okrog njega so sedeli drugi še živeči soustanovitelji: Martin Potokar, Joe Verščaj, Frank Petrič, Louis Skubic, Anton Trampuš in Frank Stonič od društva Slavija št. 1 v Chicagu; Joe Kos, J. črtalič, Ignac Erčulj in John Vo-grič od društva Triglav št. 2 v La Sallu; 111. Pečjak od društva Adrija št. 3 v Johnstonu Pa.; Jože Zavertnik od društva Naprej št. 7 v Claridgu Pa. in Joh Stružnik od št. 8. Sedanji predsednik jednote g. Cainkar je predstavil ustanovitelje enega za drugim. Zborovalci so vsakega z burnimi ovacijami pozdravljali. Po slovesnih govorih se je pričel pevski in glasbeni koncert ter deklamacije. Konvencija, ki je proslavila 25-letni jubilej, je sklenila, da uvede glavni odbor jednote akcijo za federacijo jugoslov. podpornih organizacij, ki naj sloni na demokratičnih principih napredno zavednega delavstva. Izletniški urad SNPJ pa pripravlja za prihodnje leto velik izlet ameriških Slovencev, posebno mladine v staro domovino. Računajo, da se bo udeležilo okrog 1000 Slovencev, ki bodo prišli s posebnim parnikom, kar jim bo za polovico pocenilo potovanje. Razmere v Rusiji. Mnogo se piše in še več govori o razmerah v Rusiji, vendar nihče ne ve natanko, kaj vse se dogaja v tej zagonetni slovanski državi, odkar se je pričelo medsebojno trenje v vladajoči boljševiški stranki in borba med posameznimi diktatorji in voditelji komunistične stranke. Brez dvoma se odigrava značilna in usodna borba med dvema strujama, ki bo imela odločujoč vpliv na gospodarski in so-cijalen razvoj v Rusiji. Sedanji diktator Rusije je tajnik boljše-viške stranke Stalin, rodom iz Kavkaza. Radi njegove silne energije, odločnosti in vztrajnosti ga splošno imenujejo »železnega človeka«. Dve leti je vodil neizprosno borbo proti nepopustljivi levičarski struji boljševikov, kateri je stal na čelu Trocki, dokler jo ni popolnoma razgnal in raztepel. Na stotine Trockijevih pristašev je izgnal v sibirsko pro-gnanstvo, njega samega pa ekspediral v Turčijo in izgnal iz Rusije. Levičarska struja je zahtevala industri-jalizacijo Rusije, podpirala vsepovsod samo tovarniško delavstvo, ki se naj z industrializacijo hitrejše poveča in pomnoži. Kajti tovarniško delavstvo je edina garancija za njihovo diktaturo. Odločne in ostre mere predlaga proti kmetom in zahteva rekvizicijo vsega kmetskega pridelka, da se osigura prehrana delavstva in meščanstva. Zlasti nepopustljivi so v borbi proti kulakom ali srednjim in premožnejšim kmetom, kateri so si znali tekom let pridobiti skoro popolen vpliv v vaških sovjetih. V splošnem je stala levičarska struja na stališču, da mora vlada izvesti popolno skupno kmetijsko gospodarstvo, tako da bi izgledalo boljševiško veleposestvo kakor velik industrijski obrat. Stalin je sicer levico razgnal, toda prisvojil si je popolnoma njen gospodarski program in ga tudi izvajal. Pri tem je naletel na hud odpor desničarske struje v boljševiški stranki, katera stoji povsem na kmečkem programu in zahteva zaščite kmetskih interesov. Stalin je skušal tudi to strujo razbiti in raz-gnati, toda to se mu ni posrečilo. Rikov, voditelj kmetske struje, je ostal trdno na svojem mestu. Vsesovjetski kongres, ki se je vršil v Moskvi pretekli mesec, je obravnaval predvsem spor med Stalinom in Rikovem, oziroma spor, ki se tiče za ali proti kmetom. Čeprav je bil kongres obdržan v veliki tajnosti, se je vendar doznalo, da je Stalin podal ostavko na mesto generalnega tajnika boljševiške stranke. Na njegovo mesto so delegati imenovali Stalinovega pomočnika Molotova. Čeprav so stalinisti na kongresu na videz zmagali, vendar je gotovo, da bodo desničarski struji Rikova priznane precejšnje koncesije, zlasti ker stoji za njo večina kmetov, kateri se bore proti Stalinovi politiki, ki hoče rekvirirati poljedelske pridelke. Radi tega nočejo obdelovati več polja, kakor ga sami potrebujejo za svoj živež. Desnica je močna. Njej stoje na čelu Aleksej Rikov, Mihajlo Tomski in Buharin, kateri uživajo velik ugled ne samo pri kmetih, ampak tudi v boljševiški stranki sami. Oni zastopajo v vladi kmetsko politiko in interes kmetskega gospodarstva, ki je glavni vir bogastva Rusije. Oni zahtevajo, da se osigura kmetom popolna svoboda in inicijativo pri njihovem delu. Zahtevajo ne samo, da so kmetje svobodni gospodarji čez zemljo, katero obdelujejo, ampak tudi čez pridelke in da jih prodajo komur jih hočejo. Stalinova politika je čisti komunizem. On trdi, da hočejo desničarji uvesti gospodarski liberalizem in kapitalizem in opuščajo Leninov nauk, katerega mora izvajati boljševiška stranka. Stalin govori kot glavni tajnik Političnega biroa, po katerem kontrolira boljševiška stranka vlado, v imenu 1,200.000 organiziranih komunistov, Rikov, Tomski in Buharin pa v imenu 145,000.000 kmetov. Brezdvoma je, da se bo Rusija prej ali slej preobrazila v popolno kmetsko demokratično državo. Kmetski interesi se bodo morali čimdalje bolj upoštevati in vpliv kmetov bo polagoma na celi črti izpodrinil enostransko diktaturo boljševikov. Rezultat zadnjega kongresa nam mnogo pove. Kmetijska razstava v Mimchenu. Kmetijska družba za Slovenijo je priredila poučni izlet kmetovalcev na kmetijsko razstavo v Miinchen, ki je trajala od 4. do 9. junija t. 1. V sredo 5. t. m. se je odpeljalo nad 100 naših kmetovalcev z brzovlakom preko Koroške in Solnograške in prispelo v Miinchen ob 8. uri zvečer. Izlet je trajal 5 dni. Razstava je bila tako obsežna (40 ha površine) in bogata, da je trajal njen pregled dva dni. V glavnem se je delila v tri dele in sicer v razstavo živine, v razstavo poljedelskih pridelkov in pripomočkov in v razstavo poljedelskega orodja, strojev in stavbarstva. Živinorejska razstava nam je nudila po-polen pregled nemške konjereje, govedoreje, svinjereje, ovčjereje, kozjereje in perutninar-stva. Tudi čebelarstvo je bilo primerno zastopano. Konj je bilo približno 300, po večini belgijske, pincgavske, oldenburške, holštein-ske in deloma angloarabske pasme. Posebno pozornost je vzbudila razstava goveje živine, nad 500 komadov krav in bikov. Zastopane so bile vse bavarske pasme in deloma tudi druge pasme iz ostalih nemških pokrajin. Živina je krasno izenačena v zunanjih oblikah in njih užitkovost je na višku. Med kravami vzhodnofrizijske pasme (čr-nobele) ni bilo krave, ki bi imela letno manj kot 4500 kg mleka, posamezne so imele celo nad 12.000 kg mleka na leto. Prav malo so zaostajale za temi krave angelnske {temno rudeče), algajske (montalonske), pincgavske, simodolske in frankovske (domače, rumenkasto rudeče) pasme. Zelo zanimivi so podatki nemške kmetijske družbe, ki navajajo povprečno letno produkcijo mleka posameznih pasem in sicer: Simodolska pasma 2500 kg Algajska (montafonska) pasma 3100 kg Pincgavska pasma 2200 kg Frankovska pasma 2200 kg Vzhodnofrizijska pasma 3500 kg Angelnska pasma 3300 kg Za naše razmere bi prišla v poštev pincgavska in algajska ter deloma simodolska pasma. Pri tem pa moramo žal ugotoviti, da ne bo naša živina še dolgo dosegla tiste povprečne letne produkcije mleka, kot je v Nemčiji. Ta uspeh so dosegli Nemci s smotre-no selekcijo (izberom), dobrim krmljenjem in oskrbovanjem živine. Ta uspeh je tudi pripisati dejstvu, da vporabljajo Nemci dobre bike, ki z gotovostjo prenašajo dobre lastnosti na potomstvo do skrajnosti. Na razstavi je bil bik, star 9 let, ki je potomec krave ž letno produkcijo 12.319 kg mleka. Lastnik tega bika mi je izjavil, da upa, da ga bo z uspehom še redil najmanj 2 leti. Kupil ga je za 10.000 RM (v našem denarju je to 135.000 Din); Od 400 razstavljenih prašičev so bile sledeče pasme: domači prašič, beli žlahtni prašič, dalje jorkširski, berkširski in kornvalski prašič. Tu je najvažnejše povdariti, da polagajo Nemci največjo važnost na rejo prašičev za meso (60—80 kg), ki se bolj rentirajo kot pa za mast. Bogato je bila zastopana poleg drugega pe-rutninarstva posebno kokošjereja in sicer leghornke, plimutke, vijandotke in orpington-ke. Nemci vsestransko forsirajo kokošjerejo in skušajo dvigniti nosnost ter tako biti neodvisni od uvoza jajc. Da ločijo uvožena jajca od domačih (svežejših), pritisnejo na vsa domača jajca žig. V drugem delu razstave so bili razstavljeni vsi poljedelski izdelki, izdelki kmetijske industrije in umetna gnojila. Zastopano je bilo semenogojstvo, travništvo, sadjarstvo, vinarstvo, mlekarstvo, maslarstvo, sirarstvo, pivovarstvo, sladkorništvo, produkcija močnih krmil itd., poleg tega pa je bilo vse znazor-njeno z raznimi tabelami in statističnimi podatki. V posebnem velikem paviljonu je bila zastopana nemška industrija umetnih gnojil. V tem paviljonu je bilo najti razne podatke o uspehih gnojenja in tudi praktične poizkuse z raznimi rastlinami. Ker je za naše razmere posebne važnosti mlekarstvo, maslarstvo in sirarstvo, bomo o teh panogah posebej razpravljali prihodnjič. Poljedelski stroji so zavzemali gotovo polovico cele površine razstave. Razstavljeno je bilo raznovrstno orodje in stroji za obdelovanje zemlje, spravljanje in konzerviranje kmetijskih pridelkov (brane, plugi, traktorji, mlekarski stroji itd.). Pri poljedelskem stavbarstvu je bilo najvažnejše stavba silo-v za konzerviranje zelene krme, ki jih je bilo veliko na razstavi. Postavljena je bila tudi moderna vas, da se je pokazalo vporabo elektrike na vasi (razsvetljava v hiši, hlevu in po vasi, dalje vporaba električnih strojev v kmetijstvu in gospodinjstvu, električni vodovod itd.). Toda ne samo na razstavi je bilo mnogo zanimivosti, temveč tudi v mestu. Ogledali smo si mestni muzej, znano novo in staro pi-nakoteko, t. j. razstavo slikarstva. Miinchen je namreč svetovno središče vseh umetnikov. Pregled muzeja je trajal en dan. V kleteh muzeja je oddelek rudarstva. Vse je narejeno tako, kakor bi bil človek resnično v rudniku, rovi, rudarji iz voska, konji, stroji itd. V pritličju je razvoj nemške strojne tehnike (parnih strojev, avtomobilov itd.) z originalnimi stroji. V prvem nadstropju je razvoj ladjedelništva, zrakoplovov, podmorskih čolnov, električnih strojev itd. Za nas kmetovalce je pa bilo najzanimivejše v tretjem nadstropju, kjer so bili poljedelski in poljedelsko-industrijski stroji. V tem oddelku so bili vsi kmetijski stroji in orodja, iz starih dob do danes od raznih narodov. Druge razne zanimivosti mesta smo videli pri vožnji okoli mesta. Pri tej vožnji, ki je trajala 2 uri, smo imeli tolmača, ki nam je vse popisal. Tudi monakovski zverinjak (Tier-garten) smo obiskali, kjer so živali iz drugih delov sveta. Želeti bi bilo, da se podobnih poučnih izletov naši kmetovalci pridno udeležujejo, ker se vidi veliko dobrega in poučnega, in se da marsikaj vporabiti v naši domovini. Anton Rožet. Občni zbor Glavne zadružne zveze se je vršil v nedeljo, dne 16. junija v Beogradu. V njej je včlanjenih sedaj 17 zadružnih zvez, ki so bile zastopane na občnem zboru po svojih delegatih. Iz Slovenije so bile zastopane Zveza slovenskih zadrug po njenem ravnatelju g. Fr. Trčku in članu načelstva g. dr. Kersniku, Zadružna zveza (g. dr. Basaj in g. Kralj), Zveza gospodarskih zadrug (g. Anton Kristan) ter Zadružna zveza iz Celja (g. Smodiš). Skupščino je vodil predsednik Glavne zadružne zveze g. dr. Korošec. Najvažnejše delo letošnje skupščine je bilo soglasno sprejetje načrta novega enotnega zadružnega zakona, katerega je sestavil poseben odbor aktivnih zadrugarjev iz Ljubljane. Načrt sloni v glavnem na načelih zadružnega zakona, kj je veljal do sedaj v Sloveniji. Pri volitvah nove uprave je bil izvoljen za predsednika dr. Korošec, za prvega podpredsednika Milivoje Nikolič (upravnik Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug v Beogradu), za drugega podpredsednika Rudolf Galjer (zastopnik Osrednje zveze hrvatskih kmetijskih zadrug v Zagrebu). Med člani upravnega odbora so iz Slovenije: Franc Tr-ček (Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani), Janko Smodiš (Zadružna zveza v Celju), dr. Josip Basaj (Zadružna zveza v Ljubljani) in Anton Kristan (Zveza gospodarskih aa-drug v Ljubljani). Po sprejemu proračuna za 1. 1929 je prešla skupščina na predloge in eventualnosti. Nov način pridelovanja žita. Nedavno smo v našem listu opisali nov način pridelovanja žita, ki ga je širil zlasti ruski inžener Demčinski in za katerega se dandanes zanima že vsa Evropa, zlasti odkar so nemški tehniki iznašli stroje, ki ta način pridelovanja žita zelo pocenjujejo. V isti številki smo tudi poročali, da je o tem predmetu predaval v Beogradu naš konzul na Finskem g. Šajkovič, ki je dosegel s svojim predavanjem prav lep uspeh. Na podlagi predavanja g. Šajkoviča je namreč povabila Glavna zveza srbskih zemljo-radniških zadrug v Beograd nemške tehnike g. Danstetta in g. Weicherta, ki sta na svojem predavanju povedala mnogo zanimivih stvari o tem predmetu. G. Danstett je med drugim povedal, da je letos skoro cela Pomeranska (Pommeru) obsejana po novem načinu. Po predavanju je poseben odbor sestavil resolucijo, ki pravi med drugim, da se naroča Srbskemu kmetijskemu društvu, naj čimprej zbere potrebne podatke o novem načinu pridelovanja žita in naj tudi ono začne z vzporednimi poskusi. Poročila naj se pošiljajo istemu društvu. Odbor smatra novi način pridelovanja žita zato za posebno važen, ker omogoča silno intenzivno, skoraj vrtnarsko obdelovanje zemlje, in omogoča tudi malim kmetom, da pridelajo sami za sebe dovolj krušnega žita. Tržne cene. Cena «o t •Ntrs- I« »rnjt frlMUi pSenica............1 9 *,. ............1 '1 | 'men............11 oves.............Ji proso.............* 1 koruza (nova, suSena) ............11 ajda.................1 q fižol, ribniCan . . . .....11 krompir.....".......11 Sono in slama: sladko seno..........1 1 kislo seno...........11 slama ............11 Goveja živina: .... voli i................žive teže 1 kg v0li ii................žive teže 1 kg voli III................žive teže 1 kg teleta ..............žive teže 1 kg Praiiti: 6—8 tednov stari...... komad 3—4 mesece stari...... komad 5—7 mesecev stari..... komad debeli ..............teže 1 kg debeii .......mrtve teže 1 kg Perutnina: piSčanec ..................komad kokoš ....................komad Mleko, maslo, sir, Jajoa: mleko......................1 {«■ smetana....................i čajno maslo..................1 »g surovo maslo................1 kg bohinjski sir..................1 £8 sirček......................1*8 jajce......................komad Kuriva: trda drva..........1 mehka drva.........1 m« do 50« do 52S — do 350 -do 325 - do 500 — do 325 - do 500 — 709 — do 900'— 125 - do 250 — 280 -270 -510 -290 -25 J -520' 250- 110- - do 160 — 90 - do 160 - , 60' - do 80 — 9 50 do 11 50 8 50 do 10 50 6 80 do » 60 12— do 16- 200 — do 500-- 520 - do 400-- 4*0-- do 520 - 10-— do 12 50 15 - do 17'- 15 - do 35 - 25'- do 55 - J-50 do 3 50 12 do 14 - 44 - do 60 — - do • — 54 - do 40- 5 - dr 1 — d» 10-I :o '.25 »8V 1- 1M> ZA SMEH. Pred sodnijo. Sodnik: »Zakaj ste vlomili v trgovino trgovca Hošiča?« »Zakaj? Pa vi poizkusite priti v zaprto trgovino brez ključa.« ♦ Edina rešitev. Žena: »Poslušaj me, Ti bi že lahko nehal piti, ker vidiš sam, da Ti je nos postal že čisto rdeč.« Mož: »Sem že sam mislil na to, da bi bilo dobro preiti z rdečega vina na belo. «i.ii urini..« Prometna banka 2: ——— Ljubljana —— Stritarjeva ulica št. 2 11 *Z2?:. (vogal Prod Škofijo i, nasproti magistrata) ' PCI nmroant oe Talafon it. 2149, 296« Polt. tek. rai. 13.853 Nakup la prodaja valut la dovls. Sprojamonjo vlog na tako« rafcin ki Hranilna knJUlco, vnovCovanJo lokov In monk uvoronj, garancijskih in kreditnih pisarn, podoljovanja krodltov In Isvrlovanjo vsak kontnih poslov po naJkulantnaJUh » M iri! f k i,.s v I I J? . _ Znano je, da so nejpreciznej« ŠŠVAL.R1 STROJI znamke O a* S S s« it €?s* in A «fler za doni, obri In induslrijo Večiattta garancij«. Ugodni plačiSn! pogoji ie pri EPžiCyiiodar izdelani saiao Josip Ljubi j a Peteline y t^l bllsa f ka o>b Todt. V vsakem kralu iščem© sasfopnike za prodajo šivalnih, pletilnih in pisalnih strojev, koles itd. - Zelo dobri pogoji. - Ponudbe na „C£NTSAil liufeij na. Poštni predal 248. »JAVA" pšenična kava | je izvrstna, zelo redilna in okusna. Zahte-| vajte jo pri vseh trgovcih! Razpošiljamo jo tudi po pošti v zavojih po 5 kg za 70 Din, če j se denar naprej pošlje, ali pa po povzetju za ! 75 Din. Povzetje je 5 Din dražje. Poštnino | plačamo mi. Vsakemu 5 kg zavoju »Java« j pšenične kave je kot darilo pridejana lepa skodelica za kavo. Kdor pošlje 2 Din v znamkah, dobi vzorec 100 g »Java« pšenične kave ; poštnino prosto. Sprejmemo za vsak večji kraj zastopnika. — Pržiona kale »Java« k. d., I Beograd, Lomina nI. 11/f. E. MIKU S LJUBLJANA, MESTNI TRG 15 D liUiil n i JarcHki! i UMOM Podpirajte trgovce, ki oglašajo v našem listu! y Fabiani <$ Jurjouec Lfablfana, Stritarjeva uHca 5 VMtm taloga ""•■ SUKNKNEOA BL4OA ta mofk* in ienske obtoke. Lepa išbira svilenih rut m šerp. Krojači in šiviljs, piSit• po veoreet (a KRANJSKE C3UKE turške, a Sa peklenske in „VULKAN" brusne kamne IHIIIIlilllilllllHIlillllillilllll ima v zalogi »EKONOM Osrednja gospodarska zadruga Ljubljana, Kolodvorska ulica 7 tftf Naročajte »Kmetski list«! EM iisJfa^^ osrednja gospodarska zadruga filliltJi 1 v Ljubljani, Kolodvorska 7 ima »talno v zalogi: Umetna gnojiia : Kalijevo sol, superfosfat, nitroloskal (mešano gnojilo), čilski soliter, apneni dušik i. dr Seno In pšenično slamo dobavlja po najnižji ceni franko vsaka postaja. laneno €rfj Kmeti ki dom< Telefon ttl>7 mMHiiiiiiiiiii v LJUBE,JAMI, Tavčarjeva (Sodna) ulica 1 Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po 6%, D*" STANJE VLOG 25,000.000 DINARJEV "»C pri trimesečni odpovedi po 7brez odbitka davka na rente JAMSTVO ZA VLOGE presega večkratno vrednost vlog Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganji denarja. — Vloine knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obreatovanja. POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu pod najugodnejšimi pogoji. BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8 — 12% in od S — le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8 —12X. ' » -o Podi užnica v Mariboru, Slomškov trgr 3, pritličje, poleg stolne cerkve.