letnik CXIX • julij-avgust 2017 7-8 • Kako medonosna čebela varuje zalego pred pregrevanjem • Setev facelije na njivskih površinah • Preprečevanje in ukrepanje ob ropu čebel Dan čeb elar jev na 55. sej mu AG RA v ne delj o, 2 7. 8 . 20 17 4 AKTIVNE UČINKOVINE proti varozi Visoka učinkovitost (višja od 90-95%) Ni rezistence Enostavna & varna uporaba Podprto z več kot 15 let izkušenj Odobreno za ekološko čebelarstvo Odmerek prilagodljiv glede na stopnjo okuženosti z varozo, temperaturo in tip panja Samozavest odobrenega tretiranja ZAGOTOVLJENA KOVOST za čebele, čebelje izdelke in potrošnika Alveis by Chemicals Laif spa080 13 15Zdravilo brez recepta. Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z veterinarjem ali s farmacevtom.Da tu m p rip ra ve : A PR IL 2 01 7 OPTIMALNA KONCENTCIJA za maksimalno učinkovitost (> 96%) in odlično toleranco ČAS DAJANJA: ZIMA (malo ali nič zaroda) POMLAD (rojenje) POLETJE (blokirano leženje jajčec) VABLJENI NA OCENJEVANJE MEDU Z MEDNARODNO UDELEŽBO POD OKRILJEM SEJMA AGRA! Ne zamudite datumov za potrditev svoje odličnosti: - 28. julij: rok za prijavo vzorcev na ocenjevanje, - do 2. avgusta, vsak delovni dan med 7.00 in 16.30: rok za dostavo vzorcev, - 8. avgust: ocenjevanje medu z mednarodno udeležbo, - 26. - 31. avgust: promocija ocenjenih izdelkov na 55. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA - 27. avgust: dan čebelarjev, slavnostna razglasitev rezultatov in podelitev priznanj Za vse dodatne informacije vam je z veseljem na voljo: Boris Nicolas Erjavec, tel. 02/ 5642 115, boris.erjavec@pomurski-sejem.si AGRA, MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM, 55-IČ SVEŽ V MEDNARODNEM LETU TRAJNOSTNEGA TURIZMA ZA RAZVOJ! Jubilejni, 55. sejem AGRA, največji in najpomembnejši kmetijsko-živilski sejem v Srednji Evropi, bo tudi letos postregel s številnimi novostmi razstavljavcev na področju kmetijstva in živilstva, z atraktivnimi razstavami kmetijskih živali in z vzorčnimi rastlinskimi nasadi. Od sobote, 26., do četrtka, 31. avgusta 2017, se bo v Gornji Radgoni pod sloganom »Tradicionalno svež!« predstavilo preko 1700 razstavljavcev iz 30 držav. Ključni dogodek, ki bo obeležil sejem v letu 2017, bo srečanje skupine držav Srednje in Vzhodne Evrope ter Kitajske 16 + 1. Pomembno poslanstvo mehanizma, ki ga na področju kmetijstva in gozdarstva vodi ravno Slovenija, je spodbujanje trajnostnega in večnamenskega upravljanja gozdov, razvoja zelenega gospodarstva in ekološke kulture, kar bodo tudi pomembni poudarki v razstavnem in strokovnem sejemskem programu. Posebna pozornost sejma AGRA bo namenjena mednarodnemu letu trajnostnega turizma za razvoj, hrani iz naše bližine, trajnostnemu kmetovanju in gospodarjenju z gozdovi ter kmetijski tehniki za visoko učinkovito in trajnostno kmetovanje. Država partnerica bo Kitajska, z državnimi in pokrajinskimi predstavitvami se bodo predstavile številne druge države in regije. Ob navedenem pa bo seveda AGRA predstavljala vodilne svetovne blagovne znamke kmetijske in gozdarske mehanizacije, novosti na področju opreme in sredstev za pridelavo človeku in okolju prijaznih živil ter vrhunske pridelke, prehranske izdelke, jedi, vina in proizvode slovenske živilsko predelovalne industrije in dopolnilne dejavnosti kmetij. Na razstavnih prostorih, z razstavami, s svetovanji ter s strokovnimi dogodki se bodo predstavile najvidnejše državne, zbornične, gospodarske in strokovne institucije. Sejem bodo oživele predstavitve avtohtonih živali, govedi, konjev, prašičev in drobnice v hlevih in maneži, predstavitve čebelarstva, malih živali ter rib v ribniku. Organizirane bodo zanimive delavnice in vodeni ogledi na osrednjem sejemskem vrtu, na permakulturnem in demonstracijskem vrtu ter v trajnih nasadih hmelja, slovenskega trsnega izbora, starih sort jablan in v gozdno-parkovnem nasadu. AGRO bodo spremljali tehtni strokovni posveti, pomembna poslovna druženja, stanovska in družabna srečanja ter tržnice, pokušnje, tekmovanja in zabavni dogodki. DRŽAVNA RAZSTAVA ČEBELARSTVA Čebelarska zveza Slovenije, Zveza čebelarskih društev Pomurja in Javna svetovalna služba v čebelarstvu pripravljajo državno čebelarsko razstavo s prikazi in prodajo medu in izdelkov iz medu, literature, panjev in opreme za čebelarje ter degustacije medenega peciva in medu. Slovenski med in čebelje pridelke bo moč tudi kupiti. Na Dan čebelarjev v nedeljo, 27. 8. 2017, bodo podeljena priznanja najboljšim iz mednarodnega ocenjevanja medu, dogajanje pa bodo okrepila tudi strokovna srečanja. STROKOVNO ČEBELARSKO DOGAJANJE V NEDELJO, 27. 8. 2017 10.00 - 11.00 / dvorana 1 Svečana razglasitev rezultatov in podelitev priznanj ocenjevanja medu z mednarodno udeležbo 11.15 - 12.30 / dvorana 2 Strokovna razprava ČZS, JSSČ o sistematičnem mentorskem vodenju čebelarjev začetnikov v čebelarskih društvih Organizator: Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu 12.30 - 13.45 / dvorana 2 Strokovna razprava: Pomen sejanja sončnic, projekt »Kar sejemo, to žanjemo« Organizator: Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu Vljudno vabljeni! 55. MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM Tradicionalno svež! 26. - 31. 8. 2017, Gornja Radgona www.pomurski-sejem.si JULIJAVGUST_reklama_nova.indd 1 14/06/2017 08:56 189 OBVESTILA ČZS ZDRAVJE ČEBEL 7-8/2017 letnik CXIX Prva polovica leta je minila, kot bi trenil. Ozrimo se nazaj, kaj smo doslej naredili, in poglejmo, kaj nas čaka še pred koncem sezone. Spomladi smo bili pridni, naredili smo vse tako, kot je treba. Če je bilo tako, smo v poletje stopili z močnimi, razvitimi družinami, ki nam na pašah pol- nijo medišča. Nekateri čebele peljemo na paše, drugi čebelarimo doma. Pridelali smo že nekaj medu, nekaj bodo čebele še nanesle, če bo le vreme uslišalo naše želje. Stojišča in čebelnjake smo uredili, pospravili in naredili napajalnike, kjer je to potrebno. Prihaja poletje, čas za dopust in izlete. Kaj pa če- bele? Bodo šle na dopust, tako kot čebelarji? Nikakor ne, zato moramo poskrbeti zanje. Čebelar se mora do čebel odgovorno obnašati celo leto. Vsako obdobje zahteva določene dejavnosti, ki morajo biti opravlje- ne, sicer je hitro kaj narobe. Pojdimo po vrsti. Čebelam moramo vedno zagotoviti zadovoljivo ko- ličino hrane. Po mojih izkušnjah in izkušnjah mnogih čebelarjev je pomanjkanje hrane pomemben razlog za padce družin. Zaradi pomanjkanja hrane matica omeji zaleganje ali celo preneha zalegati. Takrat imajo varoje lahko delo. Relativno veliko število varoj uniči še tisto malo zalege. Običajno so to že zimske čebele in oktobra najdemo samo še prazne panje. Ko točimo, v plodišču obvezno pustimo medene sate čebelam ali vzdržujemo celoten medeni venec. Med posameznimi pašami po po- trebi krmimo. Pri vseh vrstah dodajanja hrane (sladkor- ja) pazimo, da sladkor ne pride v med. Po zadnjem toče- nju, ko ne bo več paše, pa je prvo delo dodajanje hrane. V poletni vročini je nujno zagotoviti dovolj vode v primernih napajalnikih. Posebej v brezpašnih obdo- bjih je oskrba z vodo nujna, da lahko čebele hladijo pa- nje. Ne pozabimo na vodo tudi v gozdovih na gozdnih pašah. Poletno iskanje gozdne paše je nikoli končana zgodba. Zanimivo se mi zdi, da srečam na delavnicah za gozdno medenje stare prevaževalce, ki jih vedno znova zanima, kje in kako bi našli dobro pašo. Urejen čebelnjak in okolica čebelnjaka sta ogledalo čebelarja. Razmetana in umazana oprema, zgrizeno satje z ličinkami in nepokošena okolica kažejo na ne- marnega čebelarja. Od takega se kupci hitro odvrne- jo. Okoli čebelnjaka namestimo pasti za ose in sršene, ki jih redno obnavljamo. UVODNIK Spoštovane čebelarke, cenjeni čebelarji! Točenje je praznik, ki se konča šele, ko skrbno operemo vso opremo in posodo ter pospravimo sa- tje nazaj k čebelam ali v hladilnico. Načrtujmo po- stavitev hladilnice, če je še nimamo. Satje je izredno dragoceno. Čebelarimo tako, da točimo med samo iz nezaleženega satja. Če smo doslej delali tako, da so bili zaleženi sati v medišču, takoj spremenimo tehnologijo, da do tega ne bo več prihajalo. Poleti opazujemo družine in ocenjujemo njiho- vo kakovost. Če imamo veliko rezervnih družin, ni težko izločiti slabičev ali zamenjati matic v druži- nah, kjer se pojavljajo rumeni obročki. Matice za- menjamo tudi zelo agresivnim družinam. Res smo čebelarji v glavnem bolj navajeni na pike, vendar nas prav tako bolijo in skelijo. Delo s hudimi čebelami je zamudno, saj zahteva več zaščitnih sredstev, s kate- rimi je težje delati. Po koncu paše, običajno kostanjeve, preuredimo plodišča za zimo. Čebele začnemo takoj krmiti in tretirati proti varojam. Uporabimo učinkovita re- gistrirana sredstva. Zavedajmo se, da med uživa- mo sami, naši najbližji, prijatelji in naši kupci, zato uporabimo sredstva, ki ne puščajo ostankov v medu. Posebej poudarjam, da v času tretiranja mediščno satje nima česa iskati v panju, kasneje pa plodiščno satje z ostanki akaricidov ne sodi v medišča. Če se vrnem k zasluženemu dopustu, je prav, da si ga privoščimo, vendar je treba prej poskrbeti za čebele. Zelo dobro pa je imeti tudi nekoga, ki bo v času odsotnosti kontroliral stanje in po potrebi kaj postoril, nalil vodo v napajalnik, ogrebel nenadejan roj, v sili nalil raztopino v pitalnike ali pa samo pre- veril, če je vse v najlepšem redu. Vsem čebelarjem želim prijeten oddih in uspešno čebelarjenje. Naj medi! Dušan Skok, član komisije UO ČZS za tehnologijo čebelarjenja in varno hrano 190 7-8/2017 letnik CXIX UVODNIK Dušan Skok ..................................................................................................... 190 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Slavko Lešek: Tehnologija čebelarjenja v nakladnem panju od točenja medu do zazimitve .........................................................................................191 Vladimir Fajdiga: Kako medonosna čebela varuje zalego pred pregrevanjem ... 194 Marko Borko: Preprečevanje in ukrepanje ob ropu čebel .............................195 Janez Gregori: Matica se je spridila ............................................................... 196 Peter Pribožič: Setev facelije na njivskih površinah ......................................197 Aleš Bozovičar: Povzetek strokovne razprave o prevozu čebel na pašo ....... 198 Mag. Miha Štular: Pestrost nabranega cvetnega prahu v različnih razmerah čebelarjenja ................................................................................... 199 Dr. Danilo Bevk: Čebele kot »mali leteči zdravniki« (I. del) ........................... 201 Franc Šivic in Vladimir Fajdiga: Novice iz sveta ............................................202 DELO ČEBELARJA Jože Sever: Čebelarjeva opravila v juliju in avgustu......................................204 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Prof. dr. Andrej Šalehar: Objave pred izidom prve Janševe knjige Razprava o rojenju čebel v letu 1771 in po njem ............................................................206 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV 208 OBVESTILA ČZS 209 OGLASI 214 V SPOMIN 219 KAZALO INDEKS letnik CXIX g Številka 7-8 g Julij-avgust 2017 g ISSN 0350-4697 Glasilo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Vpisano je v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS, pod zaporedno številko 585. Tel.: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si Transakcijski račun ČZS: SI56 0318 6100 2214 727, matična številka ČZS: 5141729, ID za DDV: SI 81079435, šifra dejavnosti: 94.120. Uredniški odbor Marko Borko, Brane Borštnik, Stanislav Drev, Vladimir Fajdiga, Janez Gregori, Mira Jenko Rogelj, Andreja Kandolf Borovšak, Borut Preinfalk, Franc Šmerc Urednik Marko Borko Uredništvo 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Lektorica Mojca Pipan Oddaja prispevkov Članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. Avtorjem priporočamo, da v člankih uporabljajo strokovno izrazje v skladu s Čebe- larskim terminološkim slovarjem. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredni- štva. Uredništvo ne odgovarja za vsebino malih oglasov. Prispevki so v elektronski obliki brezplačno in javno objavljeni na spletnem portalu ČZS, spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije in drugih spletnih straneh. Reklamni oglasi in osmrtnice Cela stran: 870 € (zunanja stran ovitka), 680 € (notranjost, živi rob), 495 € (notra- njost), pol strani: 435 € (zunanja stran ovitka), 345 € (notranjost, živi rob), 250 € (notranjost), tretjina strani: 165 €, četrtina strani: 120 €, petina strani: 85 €, desetina strani: 35 €. Oblikovanje reklamnega oglasa: cela stran in polovica strani 50 €, tretjina, četrtina, petina, de- setina 40 €. Popravki reklamnega oglasa: 1–10 popravkov 2 €, 11 ali več popravkov 5 €. Popust pri ceni za 4- do 6-kratno objavo reklamnega oglasa je 10 %, za 7- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Člani ČZS lahko dvakrat na leto objavijo brezplačne oglase do 20 besed, vsaka nadaljnja beseda je 0,25 €. Splošni oglasi po 0,25 € za besedo, enako velja tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 80 besed. Osmrtnice ne smejo biti daljše od 130 besed. Cene so brez DDV. Priprava za tisk in tisk: Medium, d. o. o., Žirovnica 60c, 4274 Žirovnica. Tiskano na papirju s certifikatom FSC (trajnostno gospodarjenje z gozdovi). Naklada: 7800, Tiskano: 27. 6. 2017 Izdaja Slovenskega čebelarja je delno financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu. Fotografija na naslovnici: Poleti cvetoče medovite rastline olajšajo premostitev poletnega brezpašnega obdobja. Nominirana fotografija z mednarodnega nate- čaja čebelarske fotografije Čebelarske zveze Slovenije 2017. Foto: Foto: Janez Žižek, Slovenija Mednarodna barvna koda za označevanje čebeljih matic 2013 2014 2015 2016 2017 PODATKI ZA STIK ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE: Predsednik ČZS: Boštjan Noč, predsednik: 01/729 61 06, 040/436 512, nocb@czs.si Vodja služb ČZS: Lidija Senič, vodja služb ČZS: 01/ 729 61 10, 040/436 515, lidija.senic@czs.si Priznana rejska organizacija: Peter Kozmus, strokovni vodja PRO: 01/729 61 16, 041/352 997, peter.kozmus@czs.si Opazovalno-napovedovalna služba: Jure Justinek, vodja ONS: 01/729 61 31, 041/644 217, jure. justinek@czs.si, avtomatski telefonski odzivnik: 01/729 61 20, https://ecebelar.czs.si/User/ Login?returnUrl=/ Svetovalci specialisti za tehnologijo čebelarjenja: Vlado Auguštin: 01/729 61 24, 040/436 516, vlado.augustin@czs.si Aleš Bozovičar: 01/729 61 12, 030/604 015, ales.bozovicar@czs.si Svetovalci specialisti za ekonomiko Tanja Magdič: 01/ 729 61 04, 040/436 513, tanja.magdic@czs.si Nataša Klemenčič Štrukelj: 01/729 61 24, 040/436 518, natasa.klemencic.strukelj@czs.si Svetovalci specialisti za zagotavljanje varne hrane Andreja Kandolf Borovšak: 01/ 729 61 33, 040/436 514, andreja.kandolf@czs.si Nataša Lilek: 01/ 729 61 29, 040/436 519, natasa.lilek@czs.si Tomaž Samec: 01/ 729 61 18, 040/436 517, tomaz.samec@czs.si Uredništvo: Marko Borko, vodja izobraževanja in usposabljanja: 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Tajništvo: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si, Matej Mandelj, tajnik: 041/337 854, matej.mandelj@czs.si, Barbara Dimc, poslovna sekretarka: 041/370 409, barbara.dimc@czs.si, Zlatica Kovačevič, administrativna delavka: 01/729 61 24, 030/604 009, zlatica.kovacevic@czs.si Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika (vsak prvi delovni četrtek v mesecu med 15. in 18. uro): 01/729 61 11, cebelarskaknjiznica@czs.si, www.czs.si/knjiznica.php Ohranimo čebele: www.ohranimo-cebele.si Sklad za ohranitev kranjske čebele: www.czs.si/sklad.php Spletna trgovina ČZS: www.czs.si/eshop/index.php Uradne ure JSSČ: • Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica (v Čebelarskem centru Slovenije): ponedeljek od 10.00 do 14.00, četrtek od 8.00 do 12.00 ter od 13.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Mestni trg 4, 8330 Metlika: ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Rožna dolina 50/a, 4248 Lesce (v Čebelarskem razvojno-zobraževalnem centru): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Dobrna 1a, 3204 Dobrna (v Kulturnem domu Dobrna): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota (na sedežu Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota): ponedeljek, 24. 7. 2017, od 10.00 do 13.00. • Streliška ulica 150, 2000 Maribor (v Čebelarskem centru Maribor): petek, 14. 7. 2017, od 8.00 do 10.00. EDITORIAL Dušan Skok ..................................................................................................... 190 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK Slavko Lešek: The technology of beekeeping in box hive from honey extraction to winter preparation ....................................................................191 Vladimir Fajdiga: How does the honey bee protect the brood from overheating ..... 194 Marko Borko: Prevention and action at honeybee robbing ..........................195 Janez Gregori: Queen went bad ..................................................................... 196 Peter Pribožič: Sowing phacelia on arable land ............................................197 Aleš Bozovičar: Summary of the round table on the transportation of bees to forage ............................................................................................. 198 Miha Štular, MSc: Variety of accumulated pollen in different conditions of beekeeping ................................................................................................. 199 Danilo Bevk, DSc: Bees as »little flying doctors« (part I) .............................. 201 Franc Šivic and Vladimir Fajdiga: World news ..............................................202 BEEKEEPER'S WORK Jože Sever: Beekeeper's tasks in july and august ..........................................204 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK Prof. Andrej Šalehar, DSc: Announcements before the outcome of the first Janša’s book Discussion on the swarming of bees in 1771 and after it .........206 FROM BEEKEEPERS' ASSOCIATIONS 208 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA 209 ADS 214 IN MEMORIAM 219 7-8/2017 letnik CXIX 191 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Nestanovitnost vremena in negotovost paš Za nami sta maj in junij, v katerih je ob upoštevanju pro- tirojilnih ukrepov, ki sem jih opisal v predhodnem prispev- ku, glavna skrb točenje medu, ki naj bi se nadaljevalo junija in julija. V zadnjih petih, šestih letih pa je vsaj na našem ob- močju večkratno točenje prej izjema kot pravilo. Čebelarim namreč na območju z veliko gostoto javorja, ki začne medi- ti konec aprila, medenje pa se v osojnih legah nadaljuje do konca maja. Ob ugodnih letinah se proti koncu nektarnega medenja na cvetovih na listih pojavijo ušice, ki proizvajajo mano, ki jo čebele nosijo v panje. Če mane ni, se medenje prekine do cvetenja širokolistne lipe in nadaljuje na ozkoli- stni lipi, vendar pa prekinitev med javorjevo in lipovo pašo običajno traja dva tedna. V tem času čebele zgostijo mediči- no pod 18 % vlage, tako je med zrel in primeren za točenje. Na mojem ožjem območju ni rastišč kostanja, zato je me- denje lipe naša zadnja intenzivna paša. Če pa so vremenski obeti dobri, čebele prepeljemo na višinsko kostanjevo pašo ali pa si na takšni lokaciji uredimo stalno stojišče, kot je v našem primeru. Značilnost višinske kostanjeve paše nad 600 m n. m. je tudi nestanovitno vreme, ki vsekakor ni za- želeno. Vedeti je namreč treba, da je za velike donose na lipovi in kostanjevi paši potrebno vroče in soparno vreme s čim toplejšimi nočmi. Takšen želen scenarij pa žal ni po- gost, zato smo čebelje stojišče postavili na tem območju tudi zaradi velike pestrosti drugih drevesnih vrst, kot so javor, smreka in jelka. Vse drevesne vrste z mede- njem pa preko celega leta le zelo redko zatajijo, zato lahko na takšnem obmo- čju pričakujemo vsaj eno točenje. Kljub vsemu pa so nas v daljšem časovnem ob- dobju presenetila leta, ko smo točili tudi 4x, in to v velikih količinah, tako kot leta, ko smo družine pripeljali iz akacijeve paše in jih nato junija in julija zaradi nestanovitnega in hladnega vremena krmili, da so preživele. Čebelja družina potrebuje za preživetje pet do sedem kg stalne zaloge medu in cvetnega prahu. Zaradi tega lahko trdimo, da je za kakršno koli medenje potreben pravi vremenski cikel, ki ga lahko s primerno tehnologijo, ki sem jo opisal v preteklem prispevku, nadgradimo s polnimi medišči. Ob tem moramo nujno poznati fenološki koledar v naši okolici, ki ga v kombinaciji z ugodno vremensko na- povedjo in močnimi družinami lažje obrnemo v želeno me- deno bero. V veliko pomoč nam je ob vsem naštetem tudi poznavanje povzročiteljev gozdnega medenja – proizvajal- cev mane. Te ušice najdemo največkrat na javorju, smrekah in jelkah, medtem ko sta na smreki prisotna tudi veliki in kasneje mali kapar. Kljub dobrim obetom pa je morebitno toče- nje vprašljivo, saj kljub veliko mane na javorju v našem okolišu, ko je bila mana dobesedno polita po listih, te čebele niso nosile v panje. Pridejo tudi leta kot zadnji dve, ko smo doži- veli večkratno pomladansko pozebo. V leto- šnjem aprilu je bila na našem območju pet- krat, in ker čebel nismo nameravali prevažati, akacija in lipa pa sta bili močno prizadeti od pozebe, in deloma tudi javor, smo se v zadnji četrtini aprila odločili prodati čebele v obliki ometencev – umetnih rojev. Kot se je izkazalo kasneje, je bila to zelo dobra odločitev, saj je bil to edini dohodek od čebel do nastanka tega prispevka v sredini junija. Članek je nadaljevanje v SČ 4/2017, str. 101, ob- javljenega članka z naslovom »Tehnologija če- belarjenja v nakladnem panju od izzimitve do točenja«. Nadaljevanje članka daje poudarek na točenje medu in nadaljnje postopke v čebe- larski sezoni! Tehnologija čebelarjenja v nakladnem panju od točenja medu do zazimitve Za velike donose na lipovi in kostanjevi paši je potrebno vroče in soparno vreme s čim toplejšimi nočmi. Samo močne družine napolnijo medišča.Deviško satje – prva posoda za med 7-8/2017 letnik CXIX192 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Finančni in trženjski načrt Ob vsem načrtovanju sezone si je treba postaviti tudi finančni plan za naše čebelarstvo, da bomo po končani sezoni vsaj toliko rentabilni, da bomo ob nujnih stroških, kot so sladkor in zdravila, iztržili tudi za kakšen priboljšek. Večkrat se premalo zavedamo, da so polne posode medu posledica dobre tehnologije, ki pa ob neugodnem vreme- nu ostanejo prazne. Zato je treba vire prihodkov poiskati v drugih čebeljih pridelkih ter čebeljih družinah, ometen- cih, maticah … Pri prodaji teh si iščimo kupce tudi izven svojih meja, kjer bomo našteto hitreje in dražje prodali, saj Evropa vsako leto potrebuje pribl. milijon čebeljih družin in matic. Za visokokakovostne čebelje pridelke pa je vedno veliko povpraševanja tako doma kot v tujini. Za takšno trženje bi vsi potrebovali hitro, odzivno zdru- ženje proizvajalcev ali zadrugo, ki bi za normalen honorar tržila naše viške v tujini. Sedaj pa se s trženjem ukvarjamo sami in smo eden drugemu navidezna konkurenca, čeprav zaradi svoje majhnosti v vseh izpeljankah te besede to ni- smo in nikoli ne bomo. Premalo se namreč zavedamo po- mena kranjske sivke izven svojih meja. Glavno merilo za neoporečen in vrhunski med je vse- kakor najprej satje, iz katerega točimo, in mora biti vedno in zmeraj samo deviško. Živimo namreč v času velike po- nudbe in povpraševanja po vrhunskih čebeljih pridelkih in stare ter nove stranke bomo o nakupu prepričali le z vrhun- skim pridelkom. To pa je lahko le med, iztočen iz deviškega satja in napolnjen v nove in čiste kozarce, ki so opremljeni z etiketo in prelepko SMGO ali katero drugo prelepko, ki označuje med višje kakovostne sheme. Postopki pred točenjem na stojišču in točilnici Za točenje medu se je treba predhodno pripraviti, da bo delo potekalo hitro in učinkovito. V svoji praksi vsaj 24 ur pred odvzemom mediščnih naklad odvzamem matično rešetko, ki ločuje medišče in plodišče, ter jo nadomestim z begalnico. Begalnica ima nalogo osamitve čebel v medišču, zara- di česar se skozi ozke prehode pomaknejo v plodišče k matici. Nekaj malega čebel kljub temu ostane v medišču in jih niti ne odstranimo, če točimo samo nekaj deset naklad. Če pa točimo več kot trideset naklad, pre- ostale čebele iz medišč preprosto odstranimo s puhalnikom za listje. Po odvzemu medu sledita prevoz domov in točenje v točilnici, ki je urejena po standardu HACCP. Med je najbolje čim prej iztočiti, ko je še topel in se posledično boljše cedi iz satja. Iztočeni med nato skozi cedila, s ka- terim odstranimo grobe voščene delce, pretočimo v skladiščne posode, ki jih skladiščimo do porabe v hladilni komori. Iztočeno satje med pričakovanimi pašami vrnemo družinam v obratnem vrstnem redu, kot smo ga odvzeli. Če pa je to naše zadnje točenje v sezoni, mediščno satje skladi- ščimo v hladilno komoro, kjer bo počakalo do naslednjega leta. Velik poudarek je treba nameniti točilu. Po svoji izku- šnji priporočam najboljše, torej narejeno iz nerjavečega materiala in opremljeno z elektropogonom, opremljeno s programatorjem točenja, na katerem je lahko predhodno naloženih več različnih programov za točenje različnih sort medu. Uporabljam samoobračalno točilo, ki vsebuje Polno mediščno satje, vsakoletna želja Begalnica, vgrajena med plodišče in medišče Begalnica, vgrajena v predelno ploščo V letih, ko paše zatajijo (pozeba, nestanovitno vreme ...) je prodaja ometencev - umetnih rojev možen vir dohodka. 7-8/2017 letnik CXIX 193 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE šest enojnih premičnih kaset. Prednost teh točil je tudi, da lahko v točilo vstavljamo kasete različnih dimenzij. Sam uporabljam točilo, ki lahko vsebuje šest enojnih kaset LR 1/1 mere satnika, te pa lahko preprosto odstranim in jih nado- mestim s šestimi dvojnimi kasetami LR 2/3 mere satnikov. Prednost teh točil je tudi v zelo dobrem iztočenju medu brez nepotrebnega obračanja satja za točenje na drugi strani sata, kot je to običajno pri tangencialnih točilih. Pri samoobračalnih točilih sate vstavimo v kasete, ki so v mi- rovanju obrnjene pravokotno na obod točila, med samim točenjem pa se zaradi centrifugalne sile kasete s satjem po širini obrnejo na obod plašča točila. Po delnem iztočenju ene strani satja pa se smer vrtenja obrne v drugo. V čebelarstvu je poleg panja in satnika treba enako po- zornost nameniti tudi točilu, saj so to najpomembnejši posamezni pripomočki v čebelarstvu v daljšem časovnem obdobju in ob tem naložba za uspešno prihodnost, ki se je moramo zavedati že na začetku čebelarske poti. Že pred nakupom se moramo odločiti, s kolikšnim številom čebeljih družin imamo namen čebelariti v naslednjem desetletju ali dveh in temu primerno kupiti ustrezno točilo. Veliko cene- je je, da je točilo na začetku čebelarske poti predimenzio- nirano, kot pa da po nekaj letih ugotovimo, da smo kupili premajhno točilo in z njim ozko grlo v procesu točenja. Po zadnjem točenju Po odvzemu mediščnih naklad z zadnjim medom v se- zoni medišča in begalnice nadomestimo s pitalniki, ki jih še isti dan proti večeru napolnimo s sladkorno raztopino v količini 10 litrov. Po 7–10 dneh sledi tretiranje proti varo- jam. Po končanem prvem tretiranju pa družine dobijo drugi obrok sladkornega sirupa v količini 10 litrov. Ta postopek na vseh stojiščih izvedemo do 10. avgusta. V zadnji tretjini avgusta sledi drugo tretiranje proti varojam. Po končanem tretiranju v zadnjih dneh avgusta pa družine dobijo še za- dnji 10-litrski obrok sladkorne raztopine v sezoni. Pomemb- no je, da ima vsaka družina v sredini septembra 30 kg pokri- te hrane v satju. Tej zimski zalogi dodajo tudi medičino iz bršljana, ki zelo hitro kristalizira. Kljub tako imenovanemu betonu v satju mi ni zaradi tega propadla še nobena druži- na. Prav tako kristaliziran med v plodišču iz jelke in višinske smreke na Pohorju ni bil nikoli vzrok za padec niti ene same družine. To mi je v preteklosti pokazala lastna praksa, ko sem sredi avgusta s Pohor- ja pripeljal družine na do- mače stojišče. Vse družine so imele v plodišču 20–25 kg kristaliziranega medu, ki sem se ga odločil tudi za- radi zelo naporne sezone pustiti čebelam ne glede na končen rezultat. Družine sem samo dvakrat tretiral proti varojam v razmiku 18 dni. Rezultat izzimljenih družin je bil naravnost fantastičen, saj sem te družine izzimil nad- povprečno živalne, zato sem postopek ponovil še nekajkrat v svoji čebelarski praksi z enakim uspehom. V drugi polovici septembra je naša poglavitna skrb pre- prečevanje reinvazije varoj v čebeljo družino, ki se največ- krat zgodi zaradi ropa. Rop je najpogosteje težava prepo- zno opažene reinvazije, ki je posledica malomarnega in prepoznega zdravljenja največkrat bližnjega čebelarja, kar je na žalost tudi slika slovenskega čebelarstva. To se vedno potrdi naslednjo pomlad, ko imamo vedno veliko povpra- ševanje po čebeljih družinah za čim nižjo možno ceno. Če pa med sosednjimi čebelarji, še bolje pa v celotnem čebe- larskem društvu, prevlada razum in se tretiranja lotimo orga- nizirano, vsi istočasno, rezultat nikoli ne izostane. Posledično bomo naslednje leto kljub morda ne najboljšim vremenskim pogojem na marsikatero presenečenje natočili veliko medu. Slavko Lešek slavko.lesek@siol.net Med iz satnika iz umetne mase Vedno zaželeni prizidki v medišču Za panj, satnik, točilo, matico in nasploh vse nam ne sme biti nikoli žal denarja, saj je to naložba za prihodnost. 7-8/2017 letnik CXIX194 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Kako vroče je v poletnih »pasjih dneh« v lesenem, pred- vsem samostoječem nakladnem panju, ki ni postavljen v ustrezno senco ali umetno osenčen? »Vsekakor prevroče,« pravi ameriški biolog Philip T. Starks z univerze Tufts v Bostonu. Na opoldanskem soncu se kovinske strehe panjev tako segrejejo, da bi na njih lahko pekli palačinke. Če smo neprevidni in posegamo v panje brez rokavic, lahko dobimo celo opekline. Za optimalen razvoj zalege, ki – odvisno od starosti – potrebuje temperaturo od 32 do 36 °C, je pregreta tudi notranjost panja. Ličinke v starosti 4–9 dni so na toploto manj občutljive kot bube v starosti 10–21 dni. Pri obeh stadijih zalege pa tempera- tura, višja od 36 °C, podaljšuje razvoj ter povzroča deformacije kril, rilčka in žela izlegajočih se čebel, zalega pa lahko tudi odmre. Da se to ne bi zgodilo, čebele delavke prinašajo v panj vodo, vlažijo satje ter z ventilacijo s krili hladijo zalego. Pro- fesor Starks predvideva, da čebele uporabljajo še bolj izpo- polnjeno tehniko uravnavanja optimalne klime v panju. Ščit pred pregrevanjem zalege Profesor Starks je s skupino sodelavcev izvajal poskuse, s katerimi je znanstveno dokazal način uravnavanja panj- ske klime pri medonosni čebeli. Kot je pojasnil, čebele za uravnavanje panjske klime uporabljajo podobno metodo, kot jo poznamo pri krvnem obtoku v človeškem telesu – ta namreč ogreto kri prenese na hladnejša mesta telesa, pred- vsem v okončine. Delavke, ki so na zalegi, namerno dopuščajo lastno pre- grevanje, nato pa s premikom na medeno satje, na katerem se ohladijo, z zalege odstranjujejo odvečno toploto. Starks je v svojem poskusu s posebno grelno lučjo segreval osem družin v opazovalnih panjih (53 cm × 48 cm × 5 cm) iz ple- ksistekla. V vsakem opazovalnem panju je bilo poleg sata z medom in sata z zalego še 2000–2500 delavk z matico. Za kontrolo je uporabil enake panje s satom zalege in satom medu, vendar brez čebel. Med poskusom so raziskovalci v notranjosti panja merili temperaturne spremembe s toplo- tnimi tipali, od zunaj pa še z infrardečo toplotno kamero. Poskus je pokazal, da se delavke ob segrevanju postavijo skupaj in z zadki oblikujejo toplotni ščit, s katerim naj bi zalego zavarovale pred pregrevanjem. Druge delavke se s spodnjim delom telesa pritisnejo ob najbolj ogreto mesto na notranji steni panja, to je med grelnim telesom in zale- go, da bi čezmerno toploto absorbirale z lastnim pregreva- njem. V nasprotju z zalego prenesejo odrasle čebele tempe- raturo do 50 °C. Delavke prenesejo toploto na medeno satje Čebele torej pregrevanje panjev in zalege preprečujejo z lastnim pregrevanjem in oblikovanjem toplotnega ščita. Tako temperatura v panjih načelno ne preseže 38 °C, posle- dica tega pa je, da zalega ni poškodovana. Med poskusom pa se je v kontrolnem panju (s satom medu in satom zalege brez čebel) temperatura povzpela na 43 °C in zalega je propadla. Slike, nastale s pomočjo infrardeče toplotne kamere, ka- žejo, kam natančno prihaja toplota v ogrevane panje. De- lavke, ki oblikujejo toplotni ščit in nato toploto prenesejo v Čebelja družina je v svoji evoluciji izdelala pre- finjen mehanizem zaščite svoje zalege pred pregrevanjem; poleg vsem znanega hlajenja z ventiliranjem čebele zmanjšujejo temperatu- ro v panju tudi tako, da med ždenjem na zale- gi omogočajo pregrevanje lastnega telesca ter tako akumulirano toploto oddajajo med pre- hajanjem na medene in obnožinske sate. Poleg tega pa zalego varujejo pred neposrednim to- plotnim sevanjem tudi z oblikovanjem »zašči- tnega oklepa«. Kako medonosna čebela varuje zalego pred pregrevanjem? Infrardeča toplotna slika kontrolnega panja brez čebel. Rdeče in rumene barve kažejo območje s temperaturo nad 37 °C. Fo to : In te rn et Philip T. B. Starks Fo to : In te rn et 7-8/2017 letnik CXIX 195 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE V zadnjih letih smo v Slovenskem čebelarju objavili več člankov o preprečevanju ropa čebel in ukrepih v primeru, ko se zgodi. V nadaljevanju na kratko povzemamo ključne ukrepe in vabimo k branju izvornih člankov, ki so navedeni v spodnjem okvirčku. Zavedati se moramo, da rop v večini primerov povzroči čebelar sam z nepravilnim ravnanjem. Nekateri čebelarji, žal, pojave ropanja rešujejo tudi z metodami in sredstvi, ki nikakor ne spadajo v čebelarstvo. Če smo izzvali rop, splo- šne rešitve ni, zato storimo vse, da se to ne zgodi. • Pri krmljenju in zatiranju/zdravljenju sta zelo po- membni medsebojno obveščanje in sočasno ukrepa- nje okoliških čebelarjev, saj s tem zmanjšamo mo- žnost ropov in reinvazij varoj. • Vse satje in kar ima vonj po medu, pospravimo tako, da je za čebele nedostopno. • Po morebitnem točenju vračajmo iztočene sate v pa- nje samo pozno zvečer. • Izogibajmo se preseljevanju čebel v druge panje, nare- janju narejencev in odpiranju panjev sredi poldneva. • Oblikujmo manjše čebelnjake, tako da pasišče ni pre- zasedeno in da se ne pojavi pomanjkanje hrane. • Poskrbimo za večjo razdaljo do sosednih čebelnjakov. • Vzrejajmo močne, zdrave in živalne čebelje družine. • Slabiči, brezmatične ali trotove družine so lahek plen za roparice. Takšnih družin ne zazimujemo. Mlada matica preprečuje ropanje zaradi intenzivnejšega od- dajanja feromonov. • Panje odpirajmo le, če sumimo, da z družino ni vse v redu. Čim manj vznemirjajmo čebele. • Med pregledi moramo biti hitri, da ne izzovemo ropa. Opravila izvajajmo zjutraj oz. zvečer ob hladnem ali deževnem vremenu. • Zapirajmo nepotrebne odprtine v panjih, skozi katere bi roparice lahko vdrle v panj. • Krmimo šele, ko se stemni. • Dodajajmo le toliko hrane, kolikor je predelajo do jutra. • Preverimo tesnjenje pitalnikov in preprečujmo razli- vanje sladkorne raztopine pri dodajanju. Če do tega vendarle pride, pobrišimo z mokro krpo in izdatno zalijmo z vodo, da sladkor čebelam ni zaznaven. • V AŽ-panjih uporaba pitalnikov z uporabo plastenk zmanjšuje možnost ropa, krmljenje je možno tudi podnevi. • S setvijo in zasajevanjem medovitih rastlin izboljšaj- mo pašo v brezpašnem obdobju. Čebele ne bodo misli- le na ropanje, če bo v naravi vedno kaj cvetelo. • Žrela panjev zožimo na velikost ene ali dveh čebel oz. uporabljajmo t. i. predor, ki ga vstavimo v odprtino žrela. • Stalno spremljajmo stanja v čebelnjaku po končanih pašah. Preprečevanje in ukrepanje ob ropu čebel V branje priporočamo* Auguštin, V. (2016): Krmljenje čebeljih družin v AŽ-panju, v: Slovenski čebelar. št. 7-8, julij-avgust, str. 257. Auguštin, V. (2014): Pregled čebeljih družin in priprava na prezimova- nje, v: Slovenski čebelar. št. 7-8, julij-avgust, str. 238. Auguštin, V. (2013): Preprečevanje čebeljega ropa, v: Slovenski čebelar. št. 7-8, julij-avgust, str. 232. Borštnik, B. (2012): Čebelarjeva opravila v septembru, v: Slovenski čebe- lar. št. 9, september, str. 282. Hrastelj, M. (2015): Mesečna opravila v juliju in avgustu, v: Slovenski če- belar. št. 7-8, julij-avgust, str. 249. Justinek, J. (2016): Čebelarjeva opravila v juliju in avgustu, v: Slovenski čebelar. št. 7-8, julij-avgust, str. 262. Podrižnik, F. (2013): Čebelarjeva opravila v juliju in avgustu, v: Slovenski čebelar. št. 7-8, julij-avgust, str. 239. Smrdelj, A. (2014): Čez poletje nikakor ne smemo pozabiti na vodo!, v: Slo- venski čebelar. št. 7-8, julij-avgust, str. 251. Smrdelj, A. (2014): Pozabimo na letošnjo sezono in se pripravimo na prihodnjo, v: Slovenski čebelar. št. 9, september, str. 284. *Vsi dosedanji letniki Slovenskega čebelarja so dostopni v Digitalni knji- žnici Slovenije: www.dlib.si. manj občutljivo medeno satje, izmenično opravljajo svojo vlogo »hladilk« panja. Vsako pregreto »hladilko«, ki se je od- pravila na hlajenje na medeno satje, takoj nadomesti nova delavka in prevzame njeno vlogo. Ko je raziskovalna skupina ob koncu poskusa izključila vir toplote, se je temperatura v naseljenih poskusnih panjih zaradi omenjenega sistema čebel za uravnavanje tempera- ture v 10 minutah znižala na optimalnih 36 °C, nasprotno pa so v kontrolnem panju brez čebel po 10 minutah še ve- dno izmerili previsokih 40 °C. Kljub vsemu je dolžnost vsakega čebelarja, da v »pasjih« poletnih dneh čebelam zagotovi ustrezno naravno ali ume- tno senco in vir čiste vode. Jürg Vollmer Prevod in priredba: Vladimir Fajdiga Vir: Vollmer, J. (2015): Honigbienen schützen ihre Brut mit raffinierter Kli- matechnik. Schweizerische Bienenzeitung, št. 7, julij 2015, str. 11. 7-8/2017 letnik CXIX196 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Letos pa sem pri svojih čebelah naletel na nekoliko dru- gačen pojav, ki mi je pri več kot 40-letni čebelarski praksi popolnoma tuj. V čebelje družine posegam čim manjkrat, res samo takrat, ko je treba, ko moram postoriti nekaj nuj- nega. Zgodaj spomladi bežno pogledam, če imajo družine matice, navadno sate v gnezdu samo malo razmaknem, po- svetim z baterijo, in ko vidim zalego, na panj zabeležim, da je vse v redu. Tako sem zabeležil tudi pri družini, ki jo imam že vrsto let na svoji klasični tehtnici za kontrolo donosov. Matica se je sprašila junija 2016 in pridno zalegala, skratka lani je bila to normalna družina. Letos sem iz njenega gra- dilnega sata 28. aprila odstranil lepo trotovsko zalego. Maja pa družina ni kazala dobrega razvoja, zato sem se odločil za temeljit pregled – in čakalo me je presenečenje. Zalega je bila na osmih satih. Toda kakšna! Čebelja zalega je bila na vsej površini pomešana s trotovsko, ki je bila večinoma kar v normalnih čebeljih celicah, razpoznavna po izbočenih pokrovčkih. Kaj se je zgodilo z matico? Jajčka so bila vsa normalno pri- trjena na dnu celic, vendar, kot kaže, so bila ena oplojena, diploidna, druga pa ne, torej haploidna, in iz teh so se razvi- jali troti. Poznano je, da se troti lahko razvijajo tudi iz diploi- dnih jajčec, kot posledica parjenja v sorodstvu, vendar čebe- le iz njih izležene ličinke že v nekaj dneh odstranijo. Čebelar to prepozna po mnogo praznih celicah v zalegi, pravimo, da je zalega presledkasta. V svojem primeru lahko naredimo zaključek, seveda zelo laičen, da je prišlo pri matici do okva- re, zaradi katere ni mogla uravnavati oplojevanja jajčec. Matico in zaležene sate sem na začetku junija odstranil. Ker je bilo v družini že veliko izleženih, po velikosti različ- nih, trotov, sem sate ometel v zaboj, v katerega sem včasih, ko sem bil še registriran vzrejevalec matic, ometal čebele, potrebne za polnjenje plemenilnikov. Potlej sem pa na od- prtino za lijak preprosto položil matično rešetko, da so če- bele lahko odletele, troti pa so ostali v zaboju. Naslednji dan sem družini dodal sprašeno, »normalno« matico. Družina se sedaj počasi spravlja k sebi, glede tehtanja pa sem se za to sezono obrisal pod nosom! Pri matičinem zaleganju včasih pride do nepra- vilnosti, ki se kažejo v tem, da je nekaj narobe z jajčeci. Že v Sodobnem čebelarstvu I. (1955, str. 409) lahko beremo o gluhih jajčecih, ko matica pridno zalega, ličinka pa, tik preden bi se tre- tji dan izlegla, odmre. Tako so v gnezdu vedno samo jajčeca. Piše, da to ni ravno redek pojav, pojavlja pa se pri mladih maticah, ko šele zač- nejo zalegati. Sam sem imel priložnost videti tako zalego in matico, ko me je pred leti veteri- nar Borut Preinfalk povabil, da sva šla to pogle- dat k čebelarju v okolici Ribnice. Matica se je spridila Janez Gregori janez.gregori@gmail.com Matica je bila povsem normalno razvita, na nogah ni bilo videti okvar. • Če do ropa pride, pred panji vključimo razpršilnik vode oz. škropimo z vodo. • Panj, ki ga ropajo, preselimo na novo stojišče, na kate- rem ni drugih čebel. • V panjih mora biti vedno nujna zaloga hrane (5 do 7 kg medu in cvetnega prahu), tako da čebele nikoli niso lačne. Zbral in uredil: MB Na satu sta pomešani čebelja in trotovska zalega. 7-8/2017 letnik CXIX 197 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Setev facelije lahko opravimo že v mesecu marcu ali kot strniščni posevek. Za čebelarje pa bi bilo najbolje sejati v 3-tedenskih presledkih, kar bi nudilo kontinuirano pašo čebelam skozi celo leto in bi bili donosi medu tudi največji. Na ha površine porabimo od 10 do 12 kg semena. Zemljo za setev moramo skrbno pripraviti, da dobro zakrijemo seme. Značilno za seme facelije je, da če ostane na sončni svetlo- bi, ne kali. Sejemo do globine 1,5 do 2 cm in po možnosti tudi povaljamo posevek, da pride do boljšega stika z zemljo. Če sejemo s sejalnico, je razmik med vrstami od 12,5 cm. Za kalitev semena je zelo pomembna vlaga, zato so pomla- danske setve včasih boljše kot poletne v strnišča, razen če po setvi površino namakamo. Mlade rastline dobro prena- šajo nizke temperature, kar se je izkazalo letos, saj posevek ni pomrznil ob temperaturah –5 °C konec aprila. Mlade ra- stline se po vzniku počasi razvijajo in se ob primerni vlagi dobro ukoreninijo ter se razrastejo v močne razvejane ra- stline z veliko cvetne površine. Facelija je pomembna rastlina za zeleno gnoje- nje, ker se organska masa po zaoravanju v zemlji zelo hitro razgrajuje in izbolj- šuje teksturo tal. Glede na dobro razvejane rastline se pridela tudi velika količina organske mase, od 3 do 5 ton suhe snovi na ha. Facelija zelo dobro pokrije površino, zato tudi zmanjšuje zapleveljenost tal. Na primerno založenih tleh s hranili pred setvijo tudi ni potrebno gnojenje z mine- ralnimi gnojili. Facelija ni zahtevna rastlina in dobro prenaša skoraj vse tipe tal, nekoliko bolj ji ustrezajo lahka tla, ki jih tudi lažje pripravimo za kakovostno setev drobnega semena. V jeseni zaorana njivska površina se zgodaj spomladi najlažje pri- pravi za kakovostno setev facelije. Na začetku marca posejana facelija začne cveteti že v mesecu maju in do konca junija cvetenje počasi zaključi. Za čebelarje je facelija zelo zanimiva medonosna rastlina, saj lahko pričakujemo od 100 do 450 kg pridelka kakovostne- ga medu na ha površine. Donosnost je odvisna od mikro klimatskih razmer, optimalne temperature za medenje so med 16 in 24 °C. Na cvetovih facelije je koncentracija nek- tarja in sladkorja najbolj izražena in čebelam je dnevno naj- privlačnejša v času med 11. in 16. uro. Kombinacija setve facelije na nji- vskih površinah v mesecu marcu in zaoravanja konec junija (po zaključ- ku cvetenja!) nam omogoča po setvi posejati še ajdo, kot drugo medovito rastlino na isti površini. Na ta način smo na njivski površini poskrbeli za naraven način zatiranja plevela, iz- boljšali strukturo tal, vnesli v tla veliko organske mase, izboljšali vsebnost hu- musa v tleh in storili veliko koristnega za oskrbo čebel z nektarjem, sladkorji in cvetnim prahom. Dosežemo pa tudi normalen pridelek semena ajde, ki po- staja vedno bolj priljubljena v sloven- ski kulinariki. Facelija je enoletna rastlina, ki izvira iz Amerike. V Evropi smo jo začeli gojiti v 19. stoletju tako na njivah kot na vrtovih. Facelija je kot poljščina pri nas poznana kot posevek za zeleno gnojenje in za čebelarje kot dobra medonosna rastlina. Facelija raste zelo hitro in se močno razvije, zato je ena boljših rastlin za zeleno gnojenje. Je enoletnica, ki ima cvetove značilne svetlo mo- dre do vijolične barve. Rastlina razvije močan in globok koreninski sistem, ki dobro rahlja tla in tudi odžene talne škodljivce, zato jo sejemo tudi z namenom izboljšanja strukture tal. Setev facelije na njivskih površinah Čebelarji, ki imajo možnost, naj posejejo facelijo. Peter Pribožič KGZS Zavod Ptuj, Kmetijska svetovalna služba peter.pribozic@kgz-ptuj.si 7-8/2017 letnik CXIX198 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Najprej nam je Jure Justinek, vodja ONS in čebelar, pred- stavil in opisal pravila o razvrščanju in nameščanju čebel na pašo, kaj moramo upoštevati in na kaj moramo biti pozor- ni. Tako s strani prevoznikov čebel kot tudi s strani upra- vljavcev pasišč. Več o tej temi si lahko preberete v SČ 5/2017, str. 136. V nadaljevanju razprave nam je g. Stanislav Čiček, čebe- lar, predsednik ČD Moravske Toplice in upravljavec pasišča za to območje, predstavil, kako razmeščanje čebel izvajajo v njihovem društvu. So srednje veliko društvo po številu članov, z 69 člani, ki čebelarijo z 2900 čebeljimi družinami. Letno v povprečju na pašo sprejmejo 44 prevoznikov z 2000 čebeljimi družinami. Čebelarje prevoznike razmeščajo na stalna stojišča za posamezno pašo, seveda z upoštevanjem predpisanih odmikov. Večjih težav pri nameščanju čebel nimajo, po večini ugodijo vsem vlogam za dovoz čebel. Se pa tudi pri njih pojavljajo neplačniki. Tistega, ki ne plača pašnine naslednje leto, ne sprejmejo in ga na ta način sank- cionirajo. Pojavljajo se tudi prevozi na črno, ki pripeljejo čebele brez dovoljenja društva in celo brez potrdila o zdra- vstvenem stanju čebel. Trenutno za takšne premike uradno ni učinkovitega ukrepa, zato jih poskušajo urejati znotraj društva. Svoj način prevažanja čebel nam je predstavil g. Šte- fan Šemen, ki čebelari s 700 čebeljimi družinami, čebelar, predsednik ČD Beltinci in upravljavec pasišč. Večji del dru- žin ima nameščenih v sedmih prevoznih enotah. Upora- blja tovornjake, na katerih so stalno nameščeni AŽ-panji. Tovornjake vozi na različne paše po vsej Sloveniji, saj le tako lahko pridobiva sortni med in v čim večji meri izko- risti pašo. Enote namesti na različne lokacije ob začetku medenja določene rastline. Seveda je vse odvisno od stanja rastlin v času cvetenja in vremenske prognoze. G. Šemen je povedal, da lahko pred začetkom sezone načrtuješ, na katere lokacije boš čebele namestil, vendar žal do zadnjega dne pred pričakovanim medenjem ne veš, ali boš premik opravil ali ne. Pri samem premiku je pozoren, na kakšno mesto postavi čebele. Ker čebele izletavajo na obeh straneh kamiona, pazi, da sta izletni strani obrnjeni proti vzhodu in zahodu. Da ga ne postavi na vetrovno, vlažno in zelo senčno mesto. Ob postavitvi kamion uravna in pod kolesa namesti lesene deske, da prepreči ugrez posameznega ko- lesa. Veliko pozornost nameni čistim vodnim virom, saj si na takšen način prihrani veliko časa pri napajanju čebel. V veliko pomoč mu je tudi čebelarska tehtnica, ki mu podat- ke sporoča preko SMS-sporočil. Tehtnice mu morajo poleg teže sporočati tudi zunanjo temperaturo in zračno vlago. Kar je še posebej pomembno in koristno, kadar ima čebele nameščene na gozdnih pašah, predvsem smrekovi in hojevi paši, kjer nekoliko višja vlaga pozitivno vpliva na izločanje mane. Zadnji, ki je tudi predstavil svoj način opazovanja in na- meščanja čebel na pašo, je bil g. Matjaž Levičar, čebelar, ki čebelari z manjšimi prevoznimi enotami. Panje ima nareje- ne po principu omar tako, da ima v eni omari šest 11-satnih AŽ-panjev. Na teh omarah ima nameščena kolesa, da jih naklada in razklada ter namešča na terenu. Premika jih s pomočjo kombija na različne lokacije po Sloveniji. Preden se odloči za določeno lokacijo, tam predhodno izvede pre- gled rastlin, ki bi lahko medile. Če pregled napove dobro medenje, tam namesti panj s tehtnico. Ko in če tehtnica pokaže donose, pa tja pripelje čebelje družine. S takim na- činom lahko čebele postavi na dokaj nedostopna mesta in na ta način izkoristi pašo na manjšem območju in ob priso- tnosti manjšega števila medovitih rastlin. Ob koncu razprave o prevozu čebel na pašo smo se vsi strinjali, da največjo težavo predstavljajo tako imenovani prevozi na črno, ko čebelarji prevozniki ne sporočijo svoje- ga premika in čebele namestijo v neposredno bližino dru- gega stojišča ali čebelnjaka. Zgodi se celo, da za premik ni- majo potrdila oz. dovoljenja Nacionalnega veterinarskega inštituta. V torek, 25. aprila 2017, smo v prostorih čebe- larstva in apiturizma Štefana Šemena pripravi- li strokovno razpravo o prevozu čebel na pašo. Razprave se je udeležilo več kot 50 udeležencev, ki so aktivno z vprašanji in svojimi izkušnjami tudi sodelovali pri tej vedno bolj aktualni temi. Povzetek strokovne razprave o prevozu čebel na pašo Fo to : J ur e J us tin ek 7-8/2017 letnik CXIX 199 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE V zadnjih letih prevoznikom velike težave povzroča že sama narava, saj dostikrat do zadnjega dne začetka mede- nja ne vemo, kam bomo čebele namestili. In letošnje leto to ne velja samo za gozdna medenja, temveč nas je na začetku čebelarskega pašnega leta dobro izigrala že po navadi zane- sljiva paša na akaciji. Po zaključku strokovnega dela nam je g. Šemen še pred- stavil in pokazal enega od svojih kamionov, na katerem ima nameščenih 66 10-satnih AŽ-panjev. Za konec se lepo zahvaljujemo vsem udeležencem na tokratni razpravi, še posebej gostom in gostitelju g. Šemenu, ki jo je omogočil in tudi razkazal svoje čebelarstvo. Povzel Aleš Bozovičar svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja ales.bozovicar@czs.si V prvi poskus je bilo vključenih deset nakladnih panjev s satniki AŽ-mere – pet na hladno in pet na toplo stavbo. V drugi in tretji poskus so bili vključeni štirje prirejeni na- kladni panji na štiri sate, in sicer dva panja na hladno in dva na toplo stavbo. V panjih na hladno stavbo so čebele poljubno prehajale na satje, panja na toplo stavbo pa sta bila prirejena tako, da so čebele na satje prehajale zgolj na majhnem delu satja. V prvem poskusu sem poleg pestrosti in količine nabranega cvetnega prahu kot odvisni spremen- ljivki spremljal še zvezo med površino nepokrite čebelje za- lege ter količino in pestrostjo nabranega cvetnega prahu, v tretjem poskusu pa sem ugotavljal še zvezo med plesnim sporazumevanjem čebel, izraženim v številu čebel plesalk na posameznem satu, ter pestrostjo in količino nabrane- ga cvetnega prahu. V vseh treh poskusih so bili panji po- stavljeni v parih: panj na toplo stavbo skupaj s panjem na hladno stavbo. Na žrela panjev sem namestil osmukalnike cvetnega prahu ter ga med posameznimi poskusi v določe- nih obdobjih ali vsak dan odvzemal posameznim čebeljim družinam. Cvetni prah osmukanec sem posušil, ga ročno in s pomočjo računalniškega programa FijiImageJ sortiral po barvah, vzorčke pa sem tudi stehtal. Pridobljene podatke sem uporabil za statistično analizo. V prvem poskusu sem statistično izračunal visoko po- zitivno zvezo med količino nabranega cvetnega prahu in površino nepokrite zalege (p < 0,0001). Prav površina nepo- krite zalege v panju je na- mreč ključni mehanizem, ki v čebelji družini sproži potrebo po nabiranju cve- tnega prahu. V tretjem poskusu sem poleg ugotavljanja vpliva orientacije satja na pestrost in količino nabranega cvetne- ga prahu spremljal tudi število čebel plesalk na posame- znem satu v posameznih panjih. Pri panjih na hladno stav- bo (H1 in H2) sem čebele plesalke opazil predvsem na satih II in III, v dveh primerih sem po eno čebelo plesalko opazil tudi na satih I in IV. Pri panjih na toplo stavbo sem plesalke opazil predvsem na prvem satu, v treh primerih pa sem po eno čebelo plesalko opazil tudi na drugem satu. Rezultati pojasnjujejo moje domneve, da gre v panjih na toplo stavbo za enotnejše sporazumevanje o najdišču čebelje paše, zato je tudi pestrost nabranega cvetnega prahu manjša. Pri ugotavljanju vpliva orientacije satja na pestrost in količino nabranega cvetnega prahu sem izračunal statistič- no značilno razliko (p = 0,0001) med količino nabranega cvetnega prahu kot odvisno spremenljivko ter orientacijo Ključno vprašanje v moji magistrski nalogi o razmerah čebelarjenja je bilo, ali lahko različna postavitev satja na hladno in toplo stavbo vpli- va na pestrost in količino nabranega cvetnega prahu. Zato sva z mentorjem prof. dr. Jankom Božičem v letih 2009, 2012 in 2014 načrtovala vrsto poskusov smukanja cvetnega prahu na vzorčnih panjih. Pestrost nabranega cvetnega prahu v različnih razmerah čebelarjenja Slika 1: Povezava med površino nepokrite zalege in maso nabranega cvetnega prahu v enem dnevu Več nepokrite zalege pomeni, več nabiranja cvetnega prahu. 7-8/2017 letnik CXIX200 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE satja kot sistematskim vplivom v modelu. Čebele v panjih na toplo stavbo so nabrale večjo količino cvetnega prahu. Te čebele so nabirale enotnejši cvetni prah, zato so ga nabrale več, čebele v panjih na hladno stavbo pa so nabirale pestrej- ši cvetnih prah, zato so ga nabrale manj. V prvem delu poskusa na Sliki 3 sta bila panja 1 in 2 v hladni stavbi ter panja 3 in 4 v topli stavbi, v drugem delu pa je bila njihova vloga obrnjena. Na podlagi poskusov zbiranja cvetnega prahu osmukanca v različnih postavitvah satja na hladno in toplo stavbo, opra- vljenih v okviru magistrskega dela, sem ugotovil: • Nabiranje cvetnega prahu je odvisno od povr- šine nepokrite zalege v panju. Kolikor več je v panju nepokrite zalege, toliko večje količine cvetnega prahu čebele prinašajo v panj. • Pestrost in količina nabranega cvetnega pra- hu se razlikujeta glede na orientacijo satja. V panjih na hladno stavbo čebele zaradi svojega razpršenega gibanja po satju v panj prinašajo majhne količine pestrejšega cvetnega prahu, tiste v panjih na toplo stavbo pa nabirajo večje količine enotnejšega cvetnega prahu. • Po obdobju deževnega vremena se poveča količi- na nabranega cvetnega prahu. Ne glede na vre- me matica v panju zalega v dokaj enakomernem tempu, pašne čebele pa ob deževnem vremenu ne izletavajo in v panj ne prinašajo svežega cve- tnega prahu. Zaradi tega se ob prvem možnem izletnem dnevu poveča količina nabranega cve- tnega prahu za oskrbo čebelje zalege. • Med čebeljimi družinami obstajajo pri nabira- nju cvetnega prahu razlike v izbiri medovitih rastlin. Na to vplivata tako količina uskladišče- nega cvetnega prahu kot navzočnost nepokrite čebelje zalege. • Razlike v pestrosti nabranega cvetnega prahu so odvisne od količine nabranega cvetnega pra- hu. Kolikor večja je količina nabranega cvetnega prahu, toliko manjša je njegova pestrost. • Plesno sporazumevanje čebel v odvisnosti od orientacije satja vpliva na pestrost nabranega cvetnega prahu. Prenos informacij o pašnih virih je pri čebelah v panjih na toplo stavbo usmerjen zgolj na majhno površino satja, zato večina čebel v panju prejme informacijo o istem pašnem viru, tako da je manjša tudi pestrost nabranega cvetnega prahu. Prav nasprotno je v panjih na hladno stavbo, zato čebele nabirajo pestrejši cvetni prah. Slika 2: Število čebel plesalk na posameznem satu v posameznih panjih Slika 3: Razlika v masi nabranega cvetnega prahu v posameznih panjih v gramih Mag. Miha Štular Kmetijsko gozdarski zavod Kranj miha.stular@gmail.com Komentar mentorja prof. dr. Janka Božiča Že leta 1984 sem poročal o očitnih razlikah v pestrosti osmukanega cvetnega prahu, opaženih na čebelarskem raz- iskovalnem taboru v Leskovcu pri Krškem (glej SČ 10/1984: 323–327). Od takrat naprej so se porajale različne hipoteze. Še najzanimivejša je bila, da se razlike lahko pojavijo tudi zaradi razmer ob sporočanju najdene paše. Predvideval sem, da utegne razdrobljenost plesnega polja (hladna stavba) prispevati k večji raznovrstnosti kot enotnejši plesni prostor (topla stavba). Miha se je uspešno spopadel s tem izzivom in potrdil izhodiščna predvidevanja. Rezultat je tako zanimiv s praktičnega (pestrost prehrane čebel, pridobivanje vrstnega osmukanca) kot tudi s strogo znanstvenega vidika (vloga plesnega sporazumevanja pri izbiri pašnih virov). 7-8/2017 letnik CXIX 201 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Biotično zatiranje Biotično zatiranje ali biokontrola je zatiranje škodljivcev z uporabo njihovih naravnih sovražnikov. Največkrat upo- rabljajo plenilce, zajedavce ali povzročitelje bolezni škodlji- vih organizmov. Naravne sovražnike lahko vnesemo, lahko pa z ustreznimi ukrepi, na primer z nameščanjem gnezdil- nih mest, zagotovimo ustrezne razmere za okrepitev na- ravnih populacij. Primer biotičnega zatiranja je bil nedaven vnos tujerodne zajedavske osice za zmanjšanje populacije kostanjeve šiškarice. Pri vnašanju tujerodnih naravnih sovražnikov je zelo pomembno, da vneseni organizmi negativno vplivajo samo na škodljivce, ne pa tudi na preostale organizme v okolju. V nasprotnem primeru lahko vneseni organizem povzroča tudi škodo, še zlasti če se uspešno razmnožuje, poti nazaj pa največkrat ni. Tak primer je harlekinska polonica, ki so jo v Evropo pripeljali za nadzor uši v rastlinjakih, a je od tam pobegnila in postala invazivna tujerodna vrsta, ki iz- podriva domorodne vrste in povzroča škodo v kmetijstvu. Pred vnosom novih organizmov je zato nujna presoja vpliva na okolje. Pri biokontroli največkrat uporabljajo nevretenčarje in mikroorganizme. Te lahko nanesemo na enak način kot običajne pesticide, torej v obliki škropiv, v nekaterim pri- merih pa lahko za ta namen uporabimo kar opraševalce, predvsem medonosne čebele in čmrlje, včasih pa tudi če- bele samotarke. Čebele kot prenašalke biotičnih sredstev za varstvo rastlin Če želimo, da sredstvo doseže cvetove, lahko za prenos uporabimo čebele. Seveda so primerne le za zaščito rastlin, na katerih nabirajo hrano. Čebele pridejo v stik s sredstvom v tako imenovanem razdelilniku, ki je nameščen na vhodu v panj in je narejen tako, da loči čebele, ki panj zapuščajo, od čebel, ki se vanj vračajo. Pred izhodom čebele prečkajo predal z biotičnim sredstvom v obliki praška, ki se oprime njihovih teles, med obiskom cvetov pa se sprosti na rastlino in jo tako zaščiti. Kadar želimo, da sredstvo doseže cvet, ima uporaba če- bel v primerjavi s škropljenjem vsaj tri prednosti. Prva je, da sredstvo doseže predvsem tarčno mesto, tj. cvet, zato so njegove izgube manjše. Druga prednost je, da sredstvo doseže cvet ob pravem času, torej tedaj, ko je ta odprt. Ob škropljenju moramo postopek večkrat ponoviti, saj bi v na- sprotnem veliko cvetov ostalo nezaščitenih. Tretja prednost je, da z uporabo čebel hkrati izboljšamo tudi oprašenost ter s tem količino in kakovost pridelka. Težava pri uporabi čebel pa je lahko slabo vreme. V tem primeru je sredstvo bolje nanesti s pomočjo čmrljev ali v obliki škropiv. Vendar tudi lepo vreme še ni zagotovilo, da bodo čebele dobro opravile svojo nalogo. Če je v bližini nasada na razpolago zanimivejša paša, se lahko zgodi, da jih le manjše število obišče kulturno rastlino. V naših raz- merah, v katerih so nasadi razmeroma majhni, je to lahko Čebele in pesticidi ne gredo najbolje skupaj. Toliko bolj neverjetno se zdi, da bi jih nanaša- li s pomočjo čebel, a v projektu BICOPOLL smo počeli prav to. S pomočjo čebel smo na cvetove jagod nanašali biotična sredstva za zatiranje sive plesni jagod. Čebele kot »mali leteči zdravniki« (I. del) Razdelilnik loči čebele, ki panj zapuščajo, in čebele, ki se vanj vračajo. Z biotičnim sredstvom pridejo v stik samo čebele, ki panj zapuščajo. Čebela na cvet prinese biotično sredstvo, ki preprečuje razvoj bolezni. 7-8/2017 letnik CXIX202 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE velik problem, zato je zelo pomembno opazovanje čebel. Težavo lahko omilimo s košnjo konkurenčnih rastlin v oko- lici nasada ali z ukrepi, ki povečujejo privlačnost rastline, ki jo želimo zaščititi. V zelo velikih nasadih in rastlinjakih po navadi ni težav z odhajanjem čebel na druge rastline, v rastlinjakih pa je namesto čebel bolje uporabiti čmrlje. BICOPOLL BICOPOLL je mednarodni projekt, ki je potekal v okviru iniciative ERA-NET CORE Organic II. Slovenski del projek- ta je financiralo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V njem so sodelovali partnerji iz Finske, Estoni- je, Nemčije, Belgije, Italije, Turčije in Slovenije, cilj projekta pa je bilo izboljšanje metod nanosa organizmov za biotično zatiranje s pomočjo medonosne čebele, čmrljev in čebel sa- motark ter jih s poskusi na polju testirati v različnih pod- nebnih razmerah. V okviru tega projekta smo raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo raziskovali možnosti za uporabo čebel kot prenašalcev biotičnih sredstev za varstvo pri ekološki pridelavi jagod. Preverjali smo tudi, ali je sred- stvo za čebele varno in kako vpliva na njihovo vedenje. So- delavci z Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo Nacionalnega inštituta za biologijo pa so razvili molekular- ne metode zaznavanja organizma za biotično zatiranje, ki omogočajo določanje količine sredstva na čebelah in cveto- vih ter določanje količine morebitnih ostankov v medu in cvetnem prahu. Več o rezultatih projekta v drugem delu članka. dr. Danilo Bevk danilo.bevk@nib.si Nacionalni inštitut za biologijo Italija Podobno kot v drugih evropskih državah je tudi v Italiji pogosto mogoče slišati in prebra- ti, da lahko s probiotiki, ki vsebujejo koristne bakterije, kot so laktobacili in bifidobakterije (najdemo jih v človekovem prebavnem traktu), bodisi same bodisi njihovi izločki, uničujejo številne patogene mikrobe, ki povzročajo najrazličnejše bolezni. Če so antibiotiki uničili mikrofloro v črevesju, lahko prvotno ravnovesje v preba- vilih vzpostavimo npr. s probiotikom PB8. Po lanskih množičnih izgubah čebeljih dru- žin, ki jih je v Astigianu povzročila azijska nosema (Nosema ceranae), so se številni tam- kajšnji čebelarji oklenili ideje, da bi bolezen morda lahko premagali na »biološki« način, podobno kot se to dogaja v človeškem čre- vesju. Nekateri, ki so omenjeni probiotik, vmešan v gosto sladkorno raztopino v razmerju 1 : 1, kapali po čebelah, okuženih z azijsko nosemo, so ugotavljali, da so bolezenski znaki izginili in da so se čebelje družine vidno opomogle. Opazili so celo, da se varoje po uporabi probioti- ka niso razmnoževale tako hitro kot sicer. Kljub temu itali- janska znanstvenika Luca Tofano in Davide Baracchi svari- ta čebelarje, da naj bodo pri uporabi probiotikov pri čebelah previdni, kajti čebeljega telesa vendarle ni mogoče primerjati s človeškim telesom, in da probiotiki, ki so koristni za vnovič- no vzpostavitev ravnovesja v našem črevesju, niso avtomat- sko primerni tudi za čebelje črevesje. Opozarjata celo, da so lahko komercialni probiotiki škodljivi za čebele. To potrjuje tudi laboratorijski poskus poljskih znanstvenikov iz Lublina. Avstrija Mali panjski hrošč (MPH) je menda že pri naših severnih sosedih. Tirolsko čebelarsko zvezo je na oglas o prodaji čebel iz z MPH kon- taminiranega področja na jugu Italije opozoril čebelar iz Novice iz sveta Prof. Diana di Gioia Fo to : In te rn et povzel in prevedel Franc Šivic Viri: Gioia, prof. D. di: korespondenca Tufano, R., Baracchi, D. (2016): I probiotici e prebiotici commerciali agi- scono sul. Nosema ceranae? Apinsieme, marec, str. 12. Po krmljenju testne skupine čebel s probiotiki se je izkazalo, da je bila njihova smrtnost veliko večja kot pri čebelah, ki so dobivale samo sladkorno raztopino. Sklepali so, da so selekci- onirani laktobacili, ki sicer naseljujejo človeško črevesje, zelo agresivni in da uničijo čebeljo mikrofloro, to pa vpliva na ob- čutno zmanjšanje absorpcijskih lastnosti čebeljih prebavil in s tem na prezgodnje odmrtje čebel. Skupina znanstvenikov z univerze v Bologni pod vodstvom prof. Diane di Gioia je v zadnjih dveh letih iz čebeljih teles izolirala več vrst koristnih bakterij iz rodov Acetobacter, Bacillus, Bifidobacterium, Lactoba- cillus in Paenibacillus, ki naj bi jih kot čebelje probiotike upora- bili v boju proti azijski nosemi. Laboratorijski poskusi z njimi so bili zelo uspešni, zdaj pa iščejo še čebelarje prostovoljce, ki bi sodelovali pri poskusih uporabe pripravkov na podlagi omenjenih bakterij pri svojih čebelah. Prof. Diana di Gioia se zanima, ali bi bila pri njenem projektu pripravljena sodelovati vsaj dva slovenska čebelarja z večjim številom panjev. 7-8/2017 letnik CXIX 203 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE okolice Münchna. Deželni preglednik zdravstvenega stanja čebel je sicer želel opraviti testni nakup, vendar je ugotovil, da so bile čebele že prodane. Čebele je na spletu ponujal in prodajal čebelarski mojster Christoph Jung, Čebelarstvo Sc- hloss vom Warlitz – cca. 100 km JV od Hamburga. Čebele, ki jih je ponujal, po njegovi izjavi izhajajo iz regije južno od ita- lijanskega mesta Barija. Na srečanju Beecome marca letos v Piacenzi so tamkajšnji čebelarji zatrdili, da je to področje že okuženo z malim panjskim hroščem in njegovo pojavljanje ne bo presenečenje. Čebele je omenjeni ponudnik prodajal neposredno iz tovornjaka na obcestnih počivališčih vzdolž vse poti od Brennerja (meja med I in A) do Berlina (D). Preverba v sistemu TRACES za obdobje med 1. 1. 2017 in 22. 5. 2017 izkazuje zgolj eno pošiljko INTRA.IT.2017.0005554, in sicer na Tirolsko, s tremi povezavami v Nemčiji: dva čebe- larja prevaževalca in en čebelar vzrejevalec. Avstrijsko ministrstvo za zdravje in žene odsvetuje na- kup čebel, če njihovo poreklo ni povsem znano oz. pošiljka ni opremljena z ustreznimi veterinarskimi spričevali, ter poziva vse čebelarje, ki bi vedeli za nakup čebel iz omenjene pošiljke, da le-to prijavijo pristojnim organom. Ni potrebno zgubljati besed, da je takšno početje najmanj ne- odgovorno in kaznivo ter so njegove posledice lahko zastrašujoče. Napredku, ki ga vodita pohlep in je njegov cilj zaslužek ter brezob- zirno izključuje bližnjega, ni mesta v civilizirani družbi, katere del smo tudi čebelarji. Zatorej bodimo vedno pozorni, vestni in odgovorni pri nakupu čebel in tudi čebeljih matic; njihovo poreklo naj bo povsem jasno in dokazljivo. Razmišljajmo tudi o čebeljih ekotipih (populacijah kranjice na določenem področju), ki so morfološko najbolje prila- gojeni določenemu okolju, in upoštevajmo dejstvo, da s prodajo če- bel in matic vsepovprek siromašimo genetsko pestrost populacije, kar ima za neizogibno posledico homogenizacijo genetskega baze- na in posredno zmanjšano odpornost oz. sposobnost prilagoditve in preživetja. Manj izkušeni čebelarji in začetniki naj se posvetu- jejo pred nakupom s svojimi mentorji. Slovenija, za sedaj prosta MPH, je dežela kranjice, tako zakonodaja, na nas čebelarjih pa je, da tako tudi ostane. Na naslednjem naslovu lahko preverite obseg področja, ki je kontaminirano z MPH: www.izsvenezie.it/aethina-tu- mida-in-italia povzel, prevedel in lektoriral Vladimir Fajdiga Vir: www.bienenaktuell.com/forum/kl-beutenkaefer-schon-in-oesterreich prevedel in lektoriral Vladimir Fajdiga Vir: Deutsches Bienen-Journal, št. 7, julij 2007. Kanada Raziskovalci kanadske univerze v Guelphu in ameriške univerze Pordue, ki proučujejo povezanost/korelacijo med sposobnostjo od- raslih čebel, da si odstranijo varoje in različnimi geni, so odkrili, da je pri čebelah, ki so pri tem početju uspešnejše aktiven gen po imenu neurexin, sicer odgovoren za čistilno vedenje in ponavljajoče se gibe. V poskusu so raziskovalci uporabili 240 čebel v petrijev- ki, na katerih so bile varoje ter jim dali tri minute časa, da si zajedavca odstranijo. To je uspelo le 10-20% čebel. Medtem, ko se nekatere čebele sploh niso trudile odstraniti varoj s telesa, so poskušale druge odstraniti zajedavca s prednjima no- žicama, le nekatere pa so pričele stresati z zadkom in uporabile vse tri pare no- žic ter si uspešno odstranile zajedavca. To zadnjo skupini- co je dr. Ernesto Guzman-Novoa s svojo ekipo poimenoval »super čistilke«. Ob analizi DNA skupinice »super čistilk« pa se je izkazalo, da je ob takšnem početju bistveno povišana aktivnost gena neuroxina. To je gen, ki je pri človeku sicer povezan s stalno ponavljajočimi se gibi pri avtizmu ter dru- gih nevroloških motnjah. Pri čebelah izzove neurexin inten- zivno samočistilno vedenje, kar daje čebeli večjo možnost za odstranitev parazita. Ta gen bi v bodoče lahko služil kot biomarker pri odbiri čebel odpornejših na varoje in bi kot tak povečal verjetnost uspeha takšne selekcije. Rezultati so bili objavljeni v časopisu Behavior Genetics. Čebele, pri katerih je aktiven gen neurexin, so uspešnejše pri odstranjevanju varoj s svojega telesa. Avstrijska zvezna dežela Koroška Pri sosedih na avstrijskem Koroškem se kranjici, ki jo sicer nemško imenujejo ko- rošica ali Kärntnerbiene, slabo piše. Na Ko- roškem, pa tudi na Dunaju velja Čebelarski zakon, ki na področju dežel Koroške in Dunaja ne dovoljuje, podobno kot v Sloveniji, vzreje nobene druge čebelje podvrste razen kranjske sivke - Apis melifera carnica. V medijih, predvsem elektronskih, pa se v zadnjem času pojavljajo pozivi proti „čebeljemu rasizmu“. Koga le motijo plemenilne postaje, reja čistopasemskih živali oziroma komu dišijo pasišča Roža, Podjune in Zilje, Labotske doline, pa tudi drugod po deželi onstran Karavank, kjer se po zakonu pač smejo pa- sti zgolj „muhe kranjske pasme“? Pred časom so pristojne službe na prijavo o reji po zakonu prepovedane čebelje rase oz. mešancev opravile nadzor pri 15 čebelarjih v Labotski dolini (Šent Paulu) in posledično odredile menjavo matic, kar je seveda razburilo tamkajšnje čebelarje; čistopasemske matice (plemenjene na plemenilnih postajah) pri sosedih 7-8/2017 letnik CXIX204 DELO ČEBELARJA prevedel in lektoriral Vladimir Fajdiga Vir: Kleine Zeitung, 20. maj 2017 dosegajo namreč kar nekajkrat višje cene kot pri nas. Prijav je kar nekaj tudi drugod po deželi – približno 100. Zakon je v veljavi, njegova določila so jasna in se dosledno izvajajo, pravi strokovna sodelavka ga. Barbara Kircher. Kar nekaj poklicnih čebelarjev v Avstriji, tudi na Koroškem in v La- botski dolini, čeprav protizakonito in zavedajoč se posledic, predvsem denarnih glob, ki so žal prenizke, in odredb o za- menjavi matic, čebelari z buckfaško čebelo ter pojo hvalnice njeni izredni nabiralski vnemi in nerojivosti, zato za svoje varovanke iščejo prostor tudi pod koroškim nebom in pri- čakujejo izdatnejši priliv v svoje mošnjičke. Ker si matice same poiščejo trotišča, kjer se zbirajo troti – potencialni ženini tako ene kot druge podvrste, prihaja do neželenega križanja in posledično do križancev, ki imajo za čebelarja najpogosteje nezanimive, neželene ali celo neprijetne la- stnosti. Pritiski so zelo veliki, manipulacija zgolj ekološko in nečebelarsko osveščene javnosti precejšnja. Na spletu se pojavljajo pozivi in zbiranja podpisov peticij, ki zahtevajo od Koroškega deželnega doma, da omenjeni zakon spre- meni in prepreči pobijanje čebel … Tako pač najpogosteje neimenovani avtorji in nestrokovno osveščena javnost imenujejo odbiro čebel glede na, žal, predvsem fenotipsko rasno ustreznost. Zatrjujejo, da so selekcija in plemenilne postaje nesmisel, naravi je treba pustiti prosto pot. Po kostanjevi in lipovi paši V juliju, ko kostanj in lipa še nista popolnoma prenehala mediti, družinam na stalnem mestu iztočim med iz me- diščnih satov. Vzamem po devet satov od enajstih (čebela- rim v AŽ-panjih 11 + 3). Dva sata, ki sta bila med zadnjo pašo postavljena v medišču na desno stran in sta praviloma, še od prej, ko sta bila v plodišču, napolnjena s cvetnim prahom in medom, pustim kot prehransko rezervo za poletno brez- pašno obdobje. Iz plodišč ne jemljem popolnoma ničesar. Iztočenih satov v medišče ne vračam takoj, temveč čebele prej še zdravim proti varozi. Uporabim enega od priprav- kov ali zdravil s seznama NVI-ja, odvisno od temperature v prihajajočem poletju. Po končanem tretiranju vrnem sate v medišče, matično rešetko zaprem za tri četrtine in v toplo stavbo namesto satov dodam 10 litrov sladkorne raztopi- ne v kantico, iz katere čebele odvzemajo sirup. Preko cevi odvzem traja do 10 dni. Ko družina pobere ves sirup, to je nekje po 15. avgustu, jo uredim za zimo. V vse panje vstavim očiščene testne vložke za lovljenje varoj, namazane s para- finskim oljem. Vložke tedensko pregledam, zabeležim na hitro ocenjeno število varoj, očistim in ponovno namažem. Pri družinah, ki imajo očitno večji odpad varoj, preštejem podrobneje, in če je treba, dodatno tretiram samo te dru- žine, drugih ne. Razni posegi v čebelje družine Potrebo po zamenjavi matice ocenim tako, da iz zapiskov pregledam zgo- dovino matice ter njeno zalego. Če jo je treba za- menjati, jo zamenjam. Za zamenjavo pri tem upora- bim matice, ki so bile po- sebej vzrejene proti koncu Julij in avgust – nanju je vezanih precej ljudskih pregovorov, ki še vedno držijo. Posebno tisti, ki se nanašajo na čebelarstvo. Ko je poletni sonč- ni obrat mimo, se delovanje čebel popolnoma spremeni in zelo hitro preidejo na skrb za zimo. Če so bila moja opravila do kresa stalna skrb proti rojenju in skrb za razvoj, bom sedaj ohra- nil skrb za razvoj družine, vendar bosta imela prednost zdravljenje in preprečevanje ropanja. Čebelarjeva opravila v juliju in avgustu Krmljenje s sladkorno raztopino v 10-l kanglici Na Urha mokro, čebelam kaže slabo (4. julij). Če Cirila in Metoda sonce gleda, medu bode polna skleda (5. julij). 7-8/2017 letnik CXIX 205 DELO ČEBELARJA kostanjeve paše in v naslednjem letu v času medenja akaci- je še ne bodo stare eno leto. Če je družina samo malo podpovprečna in zalege nima nahranjene tako, da bi nepokrita zalega plavala v tekočini hrane, ali če se je mestoma pojavila poapnela zalega na tro- tovih ličinkah, ki so bile poskusno dane na test v hladno klet za dva dni, bom družino odstranil in dodal dobro rezervno družino iz sedemsatarja. S tem se rešim težave poapnele zalege v naslednjem letu. Poapnela zalega se zelo rada poja- vlja v tem času, če čebelam manjka hrane in je v panju povi- šana koncentracija spor poapnele zalege. Vso zalego dam skupaj na levo stran panja, ven pa pobe- rem morebitne nove neizdelane ali še ne zaležene sate. Kot sem že omenil prej, imam v medišču dva sata, polna cvetne- ga prahu in zalita z medom. Enega dam v plodišče na desno stran k steni, enega pa pustim za rezervo kot »socialno pod- poro« za družine, ki se bodo ob morebitni hojevi paši vrni- le domov. Vrzel med zalego in tem zadnjim desnim satom zapolnim s praznimi svetlimi sati, v katere bo matica lahko še zalegala, čebele pa nanesle zimsko zalogo sladkorja. Z rednim krmljenjem za zimo bom začel takoj po 20. av- gustu in pri družinah, ki nimajo v okolici na razpolago no- bene paše, končal v enem mesecu. V čebelnjaku, kjer imajo družine še pričakovane donose iz bršljana, nahranim samo polovično, drugo pa še kasneje med bršljanovo pašo. Na hojevo pašo Če se bo pričakovala paša na hoji, bom družine na prevozni enoti takoj na začetku julija še v času ko- stanjeve paše prepeljal na hojo in tam iztočil, da jih točenje nekoliko »spomni«, da prihaja zima in da začnejo takoj, ko jim dam nekaj hoje- vega medu za »trening«, na hoji tudi nabirati. Do odhoda na hojevo pašo uredim vse družine tako, da imajo mlade matice in da dobijo tudi »doping« v obliki pokrite zalege iz rezerv. Matice, ki so starejše od enega leta, ne sodijo na hojevo pašo. Nekoč je hoja medila še pozno v jesen, vendar se sedaj to pripeti bolj poredko, ni pa nemogoče, in družine pod določenimi pogoji imajo lahko donose na hoji v jesen. Kaj pa varoje v tem času? Jaz osebno nisem imel težav z varojami na hojevi paši, kadar so bili veliki do- nosi, sem povprečno dobil vsaj en kg na dan ali več. Seveda je bil osnovni pogoj, da so bile družine čez zimo 99-% očiščene varoj. Dokler imajo čebele dovolj dnevne- ga donosa in obilno hranijo zalego, se tega ni treba bati. Teža- va pa nastane od dva do tri tedne po zadnjem donosu in ko se začne zmanjševati obseg zaleganja. Takrat je treba ukrepati z zdravljenjem. Kot sem že pisal, je treba opazovati čebele do- poldne, ko lazijo po tleh, ali pa če so varoje na odraslih čebe- lah, kar je kazalnik stanja za ukrepanje. Če odlašamo, bo čez dva tedna za preživetje družine že prepozno. S čim se zdravi, je odvisno od kraja in načina, za kar se mora odločiti vsak če- belar sam. Zdravila nabavljam pri NVI-ju, vendar nobenemu zdravilu ne zaupam, zato je zelo pomembno, da vedno kon- troliram delovanje zdravil in si oddahnem šele, ko vidim, da zdravilo deluje. Čebelar zaradi odmrtja družine prehitro krivi zdravilo ali okoliške čebelarje zaradi reinvazije varoj, vendar se moramo vedno najprej vprašati, kaj smo sami naredili na- robe, in dostikrat iskreno pripisati napako sebi. Testne vložke namažem s parafinskim oljem. Sat, poln cvetnega prahu in zalit z medom Pusta in vlažna Mar- jeta prazne panje obeta (20. julij). Jakob zal polno medu bo dal (25. julij). Na Lovrenca dež, z muho domov bež (10. avgust). Jernej zelen, panj preskrbljen (24. avgust). Jože Sever – Semič cebelarstvo.sever@gmail.com 7-8/2017 letnik CXIX206 Pred izdajo knjige Realzeitung (4. 3. 1771) je v obširnem zapisu predstavil kranjsko čebelarstvo, prvo čebelarsko šolo na Dunaju in prvega čebelarskega učitelja Antona Janšo. Avtor zapisa je poudaril, da je vojvodina Kranjska že nekaj let v čebelarstvu pred drugimi c. kr. dednimi deželami in da so iz te dežele poklicali spretnega čebelarja gospoda Janšo. Na koncu pa je zapisano: »… Gospod Janša nam obeta, da bo v kratkem izdal tiskano navodilo o čebelarstvu po njegovih načelih in izkušnjah, ki ga željno pričakujemo.« To je prvi najden zapis o tem, da Janša piše čebelarsko knjigo. Anzeigen (14. 8. 1771) je objavil obširen članek o čebelar- stvu. V drugem delu sestavka piše o dunajski čebelarski šoli in njenem učitelju Janši. Navajamo povzetek prevoda: »… Njeno veličanstvo je za napredek čebelarstva 7. aprila (1770 – op. a.) imenovalo gospoda Antona Janšo, dobrega in izkušenega poznavalca čebelarstva, podložnika iz Kranjske, za čebelarskega mojstra in mu odredilo dosmrtno letno plačo 600 guldnov, da bi javno razlagal svoje čebelarsko znanje tudi po dednih deželah. Svoj pouk je začel prejšnje leto v Augartnu in številni ljubitelji so pri njegovem pouku pridobili toliko znanja, da so bili sposobni sami gojiti čebele in o tem poučevati tudi druge. Ta velik sloves je spodbudil visoko gospodo iz Madžarske, Češke in Avstrije, da je na svoje stroške k pouku pošiljala svoje ljudi. Pri Janši naj bi dobili inštrukcije in znanja, ki bi jih prenesli na podložnike, tako da bi se čebelarjenje splošno razširilo. Kmalu bo natisnjena njegova Razprava o rojenju čebel.« Iz objave razberemo, da je bila knjiga v začetku avgusta 1771 že v tisku. Izdaja knjige in objave ob tem Kdaj točno je izšla prva Janševa knjiga nismo ugotovili, če sodimo po objavah, pa se je to zgodilo med 14. avgustom in 11. septembrom 1771. Anzeigen (11. 9. 1771) je ob izdaji knjige objavil: »… Že v sedmi številki smo v četrtem članku bralcem napoveda- li, da bo čebelarski mojster gospod Anton Janša napisal knjižico o čebeljih rojih in jo oddal v tisk. Zdaj je natisnjena pod naslovom Abhandlung von Schwärmen der Bienen (Razprava o rojenju čebel), 1771, ter brez predgovora in registra obsega 126 strani. V Predgovoru knjige Janša sporoča, da bo na podlagi svojih izkušenj napisal obsežnejšo knjigo o čebelarjenju. Želimo, da bo to svojo obljubo izpolnil.« Realzeitung (14. 9. 1771) je izidu Janševe knjige namenil obširen sestavek, v katerem med drugim piše: »… Gospod Janša je v novem delu Razprava o rojenju čebel zapisal vse, kar je v dolgoletnih in dobro utemeljenih izkušnjah ugotovil kot zanesljivo in gotovo, ter je za večji sprejem te kmetij- ske panoge s tem tiskom to zdaj javno dostopno. Na splošno lahko knjigo delimo na dva dela: v prvem so opisani naravni, v drugem pa narejeni roji. Na začetku gospod Janša piše na splošno o čebeljih rojih. V prvem delu o naravnih rojih v prvem poglavju opisuje, za- kaj čebele rojijo, kakšni so roji in kako jih pospešujemo, v drugem, kakšni so naravni roji, v tretjem piše o znamenjih rojev, v četrtem o znamenjih na dan rojenja, v petem o znamenjih, ki jih je opaziti neposredno pred rojenjem, v šestem, kaj opazujemo med rojenjem, v sedmem o ogrebanju rojev in v osmem o opravilih po prenehanju rojenja. V drugem delu o narejenih rojih v prvem poglavju piše o koristi in škodi narejenih rojev, v drugem, na kaj je treba pri na- rejenih rojih posebej paziti, in v tretjem o narejanju rojev. Gospod Janša velja od nekdaj za razumnega čebelarja. Prav zaradi tega njegovega dobrega vpogleda in izkušnje na tem področju ga je njeno veličanstvo imenovalo za čebelarskega mojstra in učitelja čebelarstva. Verjamemo, da bo Razprava o rojenju če- bel koristen pripomoček za vse kmetovalce in čebelarje ter da bo pomagala pri razširjanju uspešnega čebelarjenja.« Prvi oglas o prodaji prve Janševe knjige je objavil Wiener Zeitung, 28. 9. 1771 (Slika 1). Nachrichten (7. 1. 1772) so v članku z naslovom Wien 1771 poročali o izidu Janševe knjige in jo podrobno predstavili: »Ta čebelarska knjiga vsebuje dva dela: prvi obsega osem in Veliko je bilo že napisanega o Antonu Janši, preprostem gorenjskem kmečkem mladeniču, čebelarju, ki ga je cesarica Marija Terezija ime- novala za dvornega čebelarskega mojstra in prvega čebelarskega učitelja v čebelarski šoli, ki jo je leta 1769 ustanovila na Dunaju. Janšev če- belarski nauk, nauk kranjskih čebelarjev, je bil dobro sprejet in uspešno ga je posnemalo veli- ko avstrijskih ter drugih čebelarjev. Kdo je Jan- šo spodbudil, da je svoj nauk zapisal, ni povsem točno znano, nekateri omenjajo Blaža Kumer- deja. O prvi, v nemščini napisani Janševi knjigi so takratni avstrijski mediji pisali pred njenim izidom, ob njem in po njem. V spomin na 245. obletnico izida Janševe knjige jih predstavlja- mo v tem sestavku. Objave pred izidom prve Janševe knjige Razprava o rojenju čebel v letu 1771 in po njem IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 7-8/2017 letnik CXIX 207 drugi tri razdelke. V prvem delu so opisani naravni in v drugem umetni (narejeni) roji. V uvodu, v katerem piše splošno o rojih, je g. Janša opisal kranjski čebelji panj in ga postavil pred vse druge, ker je z njim najpreprosteje upravljati in ker je v tukajšnjih deželah najcenejši za izdelavo. Enak opis panja, kakršnega uporabljajo v vojvodini Kranjski, je v svoji Razpravi o čebelah (1770) objavil Scopoli. V prvem razdelku prvega dela poučuje o pospeševanju oz. preprečevanju naravnih rojev s sredstvi, ki jih navajajo tudi Schi- rach in francoski čebelarski mojstri. V osmem razdelku opisuje opraševanje matic s troti kot ne- izpodbitno resnico, to pa je v nasprotju z najnovejšimi opazo- vanji gornjelužiške čebelarske družbe. Ne brez vzroka je Janša pozornost najprej namenil rojem, kaj- ti uspešnost čebelarjenja je odvisna od uspešnega razmnoževanja teh plemenitih žuželk. Avtor je že v mladosti opazoval in razisko- val ureditev, delo, red in skrivnosti teh živali. Upamo, da se bo po- trudil pri fizičnih opazovanjih in uresničil odlične načrte gornje- lužiške čebelarske družbe za ohranjanje čebelarstva v avstrijskih deželah.« Sklep Janšev čebelarski pouk na Dunaju je vzbudil veliko za- nimanja tudi v medijih. Ti si spremljali njegovo prvo čebe- larsko knjigo Razprava o rojenju čebel in o tem pisali. Našli smo šest objav, ki pišejo o pripravi knjige, izidu in predsta- vitvi njene vsebine. Ob omembi Janševega opisa kranjskega panja navajajo, da ga je opisal tudi Scopoli (1770), to pa še dodatno potrjuje, kako znano je bilo takratno kranjsko če- belarstvo. Samo v eni objavi pa je omenjen Janšev zapis o prahi matice s troti, čeprav so kranjski čebelarji že dolgo poznali to dejstvo. Gre za drugi zapis o tem izvirnem od- kritju kranjskih čebelarjev (za Scopolijem), ki je tudi po tej objavi še nekaj let čakalo na javno priznanje. Janševa prva knjiga Abhandlung von Schwärmen der Bi- enen je bila ponatisnjena leta 1774, 1775 in 1925. Prevedena je bila v poljski, madžarski, češki in angleški jezik. Prevod v angleščino je izšel okoli leta 1951(?) z dodatkom v naslovu »Kritični pregled«, ki ga je napisal Henry Malcom Fraser. Leta 2008 je po zaslugi Jožeta Šimeca ta knjiga izšla tudi v slovenskem prevodu. Prvi dopolnjen slovenski prevod je iz leta 1776, ko je Peter Pavel Glavar napisal knjigo Pogovor o čebelnih rojih (knjiga je ostala v rokopisu, ki ga hranijo v Arhivu republike Slovenije). Natisnjena je bila leta 1976 v zborniku Ob 200- letnici pisane besede v slovenskem jezi- ku. Leta 1906, 135 let po izidu prve Janševe čebelarske knji- ge, je Razprava o rojenju čebel izšla v slovenskem jeziku; prevedel jo je Avgust Bukovec. Slika 1. Vir: http://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=wrz&datum=17710928&seite=1 4&zoom=33&query=%22janscha%22&provider=ENP&ref=anno-search – 20. 6. 2016 Zasl. prof. dr. Andrej Šalehar andrej.salehar@bf.uni-lj.si Viri: III. Von der Landwirtschaft. 1(1771)11, str. 85–86. Kaiserlich Königlich al- lergnädigst privililegirte Anzeigen aus sämmtlichen kaiserl. Königl. Erbländeren. IV. Von der Landwirtschaft. Bienenzucht. 1(1771)7, str. 54–56. Kaiserlich Königlich allergnädigst privililegirte Anzeigen aus sämmtlichen kai- serl. Königl. Erbländeren. Fraser, Henry Malcom: Anton Janscha on the swarming of bees; a cri- tical survey. Foxton, Royston, Herts. Apis Club [1951?] (prevod v slo- venski jezik Darja Teran, Jože Šimec, Fran Lukežič). Slovenski prevod, Ljubljana, Nativehive Carniola 2008, 32 str. Janša, Anton. Razprava o rojenju čebel (poslovenil Avgust Bukovec). Ljubljana 1906, 139 str. Oglas Abhandlung vom Schwärmen der Bienen. Wiener Zeitung, 28. 9. 1771, str. 14. Nachricht. 10. zvezek. 4. 3. 1771, str. 145–146 . K.K. Allerg. Privil. Realze- itung der Wissenschaften und Künste. Oestereichische Litteratur. Abhandlung von Schwärmen der Bienen. 38. zvezek, 14. 9. 1771, str. 609–610. K. K. Allerg. Privil. Realzeitung der Wissenschaften und Künste. Wien 1771. 15. zvezek, 7. 1. 1772, str. 234–236. Prager gelehrte Nachrichten. Pri Celjski Mohorjevi družbi je pred nekaj meseci izšla knjiga »Gorenjske družine v 18. stoletju« (ur. dr. Lovro Šturm). Popis družin so na podlagi ukaza cesarice Marije Terezije leta 1754 izvedli v župnijah. V publikaciji so sicer objavljeni se- znami družin le iz tistih župnij na Gorenjskem, ki so tedaj spadale pod ljubljansko škofijo. Breznica, po listinskem zapisu Wresniz, je spadala v župnijo Radovljica in je bila podložna grofu Thurnu. Družina Janša je v seznamu kajžarjev. Prepis listinskega zapisa je: »Lucia Janshouka vidua 45. filius Antonius 20. Valentinus 7. Lavrentius 5. filia Agnes 24.« Člani družine so bili torej 45-letna vdova Lucija, njeni sinovi 20-letni Anton, 7-letni Valentin in 5-letni Lovrenc ter njena 24-letna hči Neža. Ta zapis sem primerjal z besedilom v knjigi Staneta Miheliča: »Anton Janša – slovenski čebelar« iz leta 1934. Razbral sem, da je bila Janševa sestra Polona takrat že poročena, sestra Mina pa pokojna. V popisu manjkajo Uršu- la, ki je umrla leta 1756, Janez in Jakob. Če je bila vdova Lucija Janšovka ob popisu stara 45 let, račun pokaže, da nevesta Lucija Debelak ob poroki 28. 2. 1729 ni bila stara 22 let, temveč dve leti manj, njen ženin Matija Janša pa je bil star 46 let. Jožef Švagelj Drobtinica o Antonu Janši IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 7-8/2017 letnik CXIX208 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Čebelarji ČD Sežana smo se na začetku oktobra 2016 udeležili tridnevnega obiska Češke in čebelarskega pra- znika »Dani medu« v Pardubicah. Na pot smo se odpravili skupina štiridesetih čebelarjev in delegacija občine Sežana. V petek, 7. oktobra, v zgodnjih jutranjih urah smo preko Šentilja ter Dunaja prispeli do drugega največjega češkega mesta Brno. Po dolgi vožnji smo se z veseljem sprehodili po mestu. Predvsem smo si ogledali zanimive pristope do- mačih čebelarjev, ki skupaj z drugimi proizvajalci ponujajo svoje izdelke na enkratnih priložnostnih tržnicah širom mesta. Drugi dan je bil namenjen čebelarskemu prazniku v Par- dubicah. V spremstvu češkega čebelarja Evzena Bachorja smo v slavnostnem sprevodu z domačimi čebelarji v para- di ob spremljavi gotske glasbene skupine na dude odšli do mestnega trga, kjer je našo delegacijo s predstavniki občine Sežana sprejela najprej državna poslanka Miloslava Hor- ská, na sedežu magistrata nas je sprejel župan Pardubic Martin Charvát, kjer smo imeli pozdravna sporočila za jav- nost. Nato pa nas je na sedežu pokrajine Hsprejel še vodja pokrajine (haitman) Václav Kroutil. Pri vseh smo se dogo- varjali o nadaljnjih sodelovanjih med pobratenima občina- ma in že dolgotrajni izmenjavi izkušenj med ČD Sežana in ČD Pardubice. Skupaj smo si ogledali razstavo in ponudbo čebelarjev, izdelkov iz medu, čebelarske opreme in ocenje- vanje medov iz pardubiške regije. V kulturnem programu so bili predstavljeni tudi naši čebelarji. Nazorno smo v eno- urnem nastopu, ki nam je bil dodeljen, predstavili delova- nje blagovne znamke Kraški med in pozvali češke čebelarje ter javnost, da nas podprejo pri pobudi za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel. Ob tem je naš predsednik po- klonil in razvil zastavo svetovnega dneva čebel ter s prilo- žnostnimi darili obdaril pardubiško društvo. Popoldne smo si ogledali čebelarsko šolo v mestu Nasa- vrky, ki deluje že 65 let. Poddirektorica Novotná nam je po- jasnila način poklicnega izobraževanja njihovih čebelarjev. V tej ustanovi se je izučilo že več kot 2500 čebelarjev v staro- sti od 16 do 72 let. Ogledali smo si paviljon z najsodobnejšo čebelarsko opremo iz različnih držav in zanimiv botanični vrt medonosnih rastlin. Nato smo obiskali še starosto če- ških čebelarjev, gospoda Václava Šimona (84 let). Pri ogle- du njegovega čebelnjaka nam je predstavil svojo izjemno tehniko čebelarjenja z velikimi (16-) satnimi panji in veliko lastnimi inovacijami. Nato smo obiskali še delavnice Jaro- slave Janurové in videli, kako se izdeluje znamenito češko medeno pecivo – tradicionalni perniki. Zadnji dan smo imeli rezerviran za ogled Prage, ki s svojo lepoto pritegne obiskovalce celega sveta. Tridnevno čebelarsko potepanje je bilo pestro in zanimivo tako v čebe- larskem kot umetnostno- -zgodovinskem pogledu. Videli in izvedeli smo veli- ko novega in zanimivega, zato pohvala in zahvala or- ganizatorjem ČD Sežana, Ivanu Atelšku in Bogomir- ju Furlanu. Dora Olenik Sežanski čebelarji na obisku pri čebelarjih v Pardubicah na Češkem Kraški čebelarji v paradi, na poti do sprejema pri županu Fo to : A rh iv Č D Se ža na Fo to : A rh iv Č D Se ža na Razvitje zastave SDČ na »Dnevih medu« Pardubice 2016 Dan odprtih vrat uspel! Hvala vsem! Čebelarska zveza Slovenije oziro- ma bolje rečeno čebelarska društva so spet pokazala, da je v slogi in sodelo- vanju naša moč. Tudi letos je bil odlič- no izveden naš skupni projekt – Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev. Številni pozitivni odzivi in zadovoljni obrazi so nagrada za naš skupni trud za še boljši čebelarski jutri. V svojem imenu in imenu ČZS vsem in vsake- mu posebej iskrena HVALA! Boštjan Noč, predsednik ČZS Sprejem pri županu (primatorju) Pardubic in priložnostno obdarovanje 7-8/2017 letnik CXIX 209 Fo to : a rh iv Č ZS ČZS in Zveza paraplegikov Slovenije z roko v roki! 6. junija sem se sestal s predsedni- kom Zveze paraplegikov Slovenije g. Danetom Kastelicem. Na začetku sva oba poudarila, da je pomemben korak oziroma pobuda za vključevanje inva- lidov prišla s strani Andreja Severja in da smo mu za to zelo hvaležni. Oba sva se strinjala, da je za projekte, ki so ve- zani na čebelarstvo, pomembno obo- jestransko sodelovanje. G. Kastelic zelo podpira moj pre- dlog, da se pripravi specifičen pro- gram usposabljanja invalidov za delo v čebelarstvu, pretežno s poudarkom na prilagoditvi tehnologije čebelarstva invalidom. Cilj je, da se izvajanjem programa začne zgodaj spomladi 2018 – teoretični del – in spomladi in poleti 2018 – praktični del. Zelo pomemben je dogovor o sodelovanju obeh institucij in tudi zunanjih strokovnih partner- jev pri pripravi programa. Predvsem bodo v pripravo vključeni tudi čebelarji invalidi, ki imajo praktične izkušnje. Skupaj bomo naredili tudi poseben priročnik, ki bo namenjen izključno pomoči invalidom za vključevanje v čebelarstvo. Priročnik bomo preve- dli tudi v angleški jezik in ga ponudili Apimondiji. ČZS se bo povezala tudi s proizvajalci čebelarske opreme, da sku- šajo prilagoditi določeno opremo za in- valide, in dala pobudo na MKGP, da se ta vključi v ukrepe za tehnično pomoč čebelarjem. Kot predsednik ČZS sem vse čebe- larje invalide in vodstvo zveze povabil v Čebelarski center Slovenije, da jim predstavimo svoje delovanje in svoj čebelarski center. G. Kastelic je vabilo z veseljem sprejel in dogovor je, da se srečamo septembra na Čebelarski zve- zi Slovenije. Takrat bomo tudi imeno- vali delovno skupino za pripravo pro- grama in izdelavo priročnika. S tem sestankom se je začela konkretizacija podpisane listine o vključevanju inva- lidov v delo s čebelami, ki smo jo pod- pisali 11. 3. 2017 v Celju. Boštjan Noč, predsednik ČZS OBVESTILA ČZS Možnost sejemskih predstavitev za čebelarje, vključene v sheme kakovosti V okviru projekta promocije shem kakovosti načrtujemo predstavitev shem tudi na sejmih AGRA, MOS ter Narava in zdravje. Sodelujejo lahko čebelarji, vključeni v eno od evropskih shem kakovosti medu. Na sejemskem prostoru bo prisoten tudi promotor, ki bo skrbel za nagovarjanje mimo- idočih, pomoč pri degustaciji vašega medu in deljenje promocijskega ma- teriala. Število sodelujočih je omejeno. Prijave sprejemamo do zasedbe raz- položljivih mest. Če ste zainteresirani za sodelovanje na predstavitveno-pro- dajni stojnici, vas prosimo, da svoj in- teres najkasneje do 10. 7. 2017 sporočite na: tanja.magdic@ czs.si, 040/436 513. Prav tako vas vabimo, da nam spo- ročite morebitne lokalne dogodke, ki se jih nameravate udeležiti, in poma- gali vam bomo, da boste na njih opa- znejši in prepoznavnejši. Tekmovanju mladih čebelarjev in predstavitev kakovostnih shem medu v Velenju V soboto, 6. maja 2017, smo na OŠ Gustava Šiliha Velenje izvedli že 40. državno srečanje in tekmovanje mla- dih krožkarjev, ki ga je obiskalo več kot 750 mladih čebelarjev in spremlje- valnih oseb. Tokrat je bilo tekmovanje izvedeno v okviru promocije in pred- stavitve evropskih shem kakovosti in kampanje »Enjoy it`s from Europe«. Tekmovanje smo nadgradili z vsebi- nami s področja kakovostne pridelave medu in krožkarjem predstavili pred- nosti in pomen kakovostnih shem Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, Kočevski gozdni med in Kra- ški med z zaščiteno označbo porekla. Na osnovi te predstavitve smo sam tekmovalni del dogodka nadgradili s sklopom vprašanj, ki so bila veza- na tudi na poskušanje različnih vrst medu, vključenih v sheme višje kako- vosti. Udeležencem tekmovanja smo predstavili tudi možnosti uporabe medu v kulinariki in jih postregli z me- deno kulinariko. Dogodek ne pomeni le odlične priložnosti za druženje mla- dih čebelarjev in izmenjavo mnenj, temveč je tudi priložnost za informi- ranje o pomenu kakovostne pridelave medu ter spodbujanje k vključevanju v sheme kakovosti. Ne smemo pa poza- biti tudi na širjenje zavesti o pomenu ohranjanja narave in čebel. Tanja Magdič, vodja projekta 7-8/2017 letnik CXIX210 Za vsako čebelarsko društvo raste ena sončnica V torek, 6. junija 2017, je ob 10. uri na sedežu Čebelarske zveze Slovenije, kot priprava na skorajšnji Dan odprtih vrat čebelarskih društev, potekal Dan za medije. Ena izmed mnogih zanimi- vih dejavnosti je bila tudi sajenje sadik sončnic. Posadili smo 206 sončnic, od katerih vsaka simbolizira po eno čebe- larsko društvo, člana ČZS. Boštjan Noč, predsednik ČZS OBVESTILA ČZS Zaščita svečane obleke slovenskih čebelarjev Upravni odbor ČZS je na svoji 6. redni seji, 16. 3. 2017, sprejel sklep št. 90, s katerim se je seznanil in dal so- glasje, da se pripravi razpis za izbor koncesionarja za izdelavo svečane obleke slovenskih čebelarjev. Svečana obleka slovenskih čebelarjev je sedaj že zaščitena pri Uradu RS za intelek- tualno lastnino kot model z registrsko številko 201750026. Zaščiten je kom- plet ženske in moške obleke. Svečana obleka se lahko izdeluje samo na način in ob upoštevanju pogojev, ki so opre- deljeni v tehničnem opisu s 23. 5. 2012, ki ga je pripravil g. Janez Levstik. Teh- nični opis je javno objavljen na sple- tni strani ČZS, pod zavihkom »Pra- vilniki ČZS«. Pripravlja se tudi razpis za izbor koncesionarjev za izdelavo svečane obleke slovenskih čebelarjev, ki bo predvidoma objavljen nekje na začetku leta 2018. S to zaščito želimo doseči, da bodo sveča- ne obleke slovenskih čebelarjev popolnoma poenotene. Zato pro- simo vse, da do konca julija 2017 sporočite na matej.mandelj@czs.si, 041/337 854, podatek, pri katerih izdelovalcih ste do sedaj naročali svečane obleke sloven- skih čebelarjev. Matej Mandelj, tajnik ČZS Fo to : a rh iv Č ZS Vpis v tečaj apiterapije Vpis v 110-urni tečaj apiterapije I bo potekal do konca septembra 2017 oz. do zapolnitve prostih mest (največ 50 udeležencev). Tečaj se bo začel na začetku oktobra 2017 in bo trajal do konca septembra 2018. Potekal bo ob sobotah in nedeljah po vnaprej pripra- vljenem urniku. Tečaj bo potekal v Ma- riboru. Tečaj je namenjen zdajšnjim ali prihodnjim članom sekcije Apite- rapevt Slovenije. Prvi obrok članarine bo treba plačati ob prijavi oz. najpo- zneje do 15. oktobra. Pogoja za vpis sta srednješolska izobrazba in čebelarsko predznanje. Prijavnice in več informa- cij lahko dobite na spletni strani www. czdm.si. Podroben program in druge informacije dobite pri Karlu Vogrinči- ču, predsedniku sekcije za apiterapijo dr. Filipa Terča, 041/643 600, karl@api- cebelarstvo.si, ali ali pri Vladu Pušniku, predsedniku sekcije apiterapevtov pri ČZDM, 041/610 110, zveza@czdm.si, pusnik.vlado@gmail.com. Sekcija za apiterapijo, ČZD Maribor Dan Antona Janše na Breznici V okviru Žirovniških dni bo 2. 9. 2017 potekal Dan Antona Janše. Izo- braževalni program bo potekal v dvo- rani na Breznici z začetkom ob 10.00, predvidoma do 13.00: • Svetovni dan čebel je vse bližje – Boštjan Noč, • Čebelarstvo in ohranjanje čebel v EU – Franc Bogovič, evropski poslanec, • Varoja, varoja ... kemija v čebe- larstvu ni več potrebna – dr. An- tonio Nanetti (predvideno, ob- staja možnost zamenjave), • Pomen čebel doma in v svetu in različni pristopi k ohranjanju če- bel – dr. Peter Kozmus, • Predstavitev knjige Brez čebel ni življenja – Boštjan Noč, dr. Peter Kozmus. Zabavni program bo potekal na prireditvenem prostoru med Vrbo in Breznico od 14.00 dalje: • čebelarske igre, • razglasitev rezultatov in nastop glasbene skupine za ples. Prijave sprejema: ČD Anton Janša Breznica, Žirovnica 87, 4274 Žirovni- ca, Matjaž Pogačnik, e-pošta: pogac- nik@sinkopa.si. ČD Anton Janša Breznica Naravoslovnimi dnevi za osnovnošolce na ČZS S 23. junijem smo zaključili nara- voslovne dneve za osnovnošolce v Če- belarskem centru Slovenije. Učenci so pokazali zanimanje in iskreno navdu- šenje za čebele in čebelarjenje in pre- pričani sva, da je med njimi kar nekaj prihodnjih čebelarjev. Ena od skupin je v živo opazovala celo čebelji roj. Na- ravoslovne dneve za osnovnošolce na ČZS organizira Center šolskih in ob- šolskih dejavnosti. Pri izvajanju z uči- teljicama CŠOD občasno sodeluje tudi čebelar – strokovnjak s ČZS. Ponuja- mo osnovni in daljši program. Poleg vodenja po učni poti, ogleda čebelnja- ka in opazovalnega panja, ogleda fil- ma, degustacije medu daljši program vsebuje še delavnico po izbiri. Mojca Demšar in Aleša Carli Fo to : M at ej M an de lj 7-8/2017 letnik CXIX 211 OBVESTILA ČZS Senzorična ocenjevanja medu v letu 2017 Objavljamo razpored slovenskih in mednarodnih senzoričnih ocenjevanj medu v letu 2017. Ocenjevanja bodo potekala po »Pravilniku o senzoričnem ocenjevanju medu«, ki ga najdete na spletni strani: www.czs.si/Files/PRA- VILNIK%20O%20OCENJEVANJU%20 %20MEDU.pdf. Najboljši vzorci s teh tekmovanj (prvaki v posamezni vrsti) bodo imeli možnost sodelovanja na državnem senzoričnem ocenjevanju medu za izbor državnega prvaka v sen- zoričnih lastnostih v posamezni vrsti medu. Letos bodo ocenjene vrste medu, ki so značilne za Slovenijo, in sicer aka- cijev, cvetlični, lipov, kostanjev, smre- kov, hojev in gozdni med ter med oljne ogrščice, rešeljike in ajde. Za en vzorec sta potrebna dva 450-g kozarca istega lota medu. Ob oddaji vzorca mora la- stnik medu izpolniti tudi izjavo o so- delovanju, ki jo dobi pri organizatorju ocenjevanja ali na ČZS. Matej Mandelj, tajnik ČZS Dan čebelarjev na 55. mednarodnem kmetijsko- živilskem sejmu AGRA Tako kot vsako leto, bomo tudi letos čebelarji prisotni na sejmu AGRA. Pri- pravlja se zanimiv program za čebelar- je, zlasti v nedeljo, 27. avgusta od 10. ure dalje. Dogodke tega dne pripravljata Pomurski sejem in ČZS, JSSČ, ki želita čebelarje in širšo javnost seznaniti z ak- tualnimi vsebinami. Vse dni sejma, ki bo v Gornji Radgoni potekal od 26. do 31. avgusta 2017, bodo na predstavitveni stojnici v hali A sodelovali ČZS, JSSČ in ČZD Pomurja. Vabimo vas, da se nam pridružite na Dnevu čebelarjev na sej- mu AGRA! Lidija Senič, vodja služb ČZS Organizator in kategorija Zbiranje vzorcev Naslov Kotizacija Informacije Ocenjevanje Zaključna slovesnost Pomurski sejem d. d. mednarodno do 2. 8. 2017 vsak delovni dan med 7.00 in 16.30 Pomurski sejem d. d., Cesta na stadion 2, 9250 Gornja Radgona ali Linhartova 36, 1000 Ljubljana (za Ljubljano prej pokličite) 42 EUR (DDV je vključen v ceno, tudi vstopnica na sejem AGRA in razstava medu na sejmu) g. Boris Erjavec, 02/564 2115, 031/346 126, boris. erjavec@pomurski-sejem. si 8. 8. 2017 27. 8. 2017 na sejmu AGRA Obalno čebelarsko društvo Koper slovensko od 30. 8. 2017 do 2. 9. 2017 Marino Jurada, Kampel 26 b, 6000 Koper, tel.: 031/275 232 15 EUR 041/613 067 16. 9. 2017 21. 10. 2017 na Dnevih kmetijstva v Kopru ČD Novo mesto slovensko od 1. 9. 2017 do 3. 9. 2017 Tine Košmerl, Petelinjek 33, 8000 Novo mesto 15 EUR g. Franc, 041/940 606, g. Tine, 051/344 512 9. 9. 2017 13. 10. 2017 ČD Semič mednarodno od 1. 9. 2017 do 10. 9. 2017 ČD Semič, Taborska 8, 8333 Semič 20 EUR g. Pavlin, 031/636 205, bojan@cebelarstvo- pavlin.com 7. 10. 2017 22. 10. 2017 ČZD Pomurja slovensko od 4. 9. 2017 do 8. 9. 2017 V tajništvu Biotehniške šole Rakičan, Lendavska ulica 3, Murska Sobota ali po pošti na naslov ČZD Pomurja, p. p. 41, 9000 Murska Sobota 15 EUR podpredsednik ČZDP g. Igor Litrop, 040/299 353, ali tajnik ČZDP g. Marjan Časar, 041/471 088 16. 9. 2017 do 23. 9. 2017 Nedelja, 27. avgusta 2017 – program s čebelarskimi vsebinami*: Ura Dogodek Organizator Prostor 10.00 – 11.00 Slovesna razglasitev rezultatov in podelitev priznanj ocenjevanja medu z mednarodno udeležbo Pomurski sejem, d. d. Dvorana 1 11.15 – 12.30 Strokovna razprava ČZS, JSSČ o sistematičnem mentorskem vodenju čebelarjev začetnikov v čebelarskih društvih (Predstavili bomo problematiko čebelarjev začetnikov ter 2-3 obstoječe primere dobre prakse uvajanja začetnikov po ČD ter oblikovali izhodišča za vzpostavitev sistema mentorjev za čebelarje začetnike.) ČZS, JSSČ Dvorana 2 12.30 – 13.45 Strokovna razprava: Pomen sejanja sončnic, projekt »Kar sejemo, to žanjemo« (Sodelovali bodo: predstavniki ČZS, MKGP, Biotehniške šole Rakičan, Semenarne Ljubljana idr.) ČZS, JSSČ Dvorana 2 *Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa. Morebitne spremembe bodo objavljene na spletni strani ČZS. 7-8/2017 letnik CXIX212 Opazovalna postaja Gibanje tehtnice ± kg Opis dogajanja Bela krajina, Metlika 10,5 Gozd, lipa Bistriško Pohorje 22,4 Gozd Bled 24,8 Gozd Bohor - Lisca 8,3 Gozd Braslovče 15,6 Gozd Dolenjske Toplice –2,9 Ni medilo Goriška brda 3,5 Lipa, kostanj Goriško, Šempeter 2,8 Lipa Gornji Grad 38,3 Smreka Gorjanci, Kostanjevica na Krki 19,7 Lipa, kostanj Idrijsko 9,7 Gozd Ilirska Bistrica 4,2 Gozd Lenart -1,7 Ni medilo Kanalsko, Tolminsko 6,7 Gozd, lipa Kočevski rog 5,7 Gozd Koper, Dekani 5,0 Lipa Kostrivnica, Lahomno 3,0 Gozd Kozjak - Veliki Boč 17,8 Smreka Kobansko na Kozjaku 12,1 Gozd Jelovica-Rovtarica 7,1 Smreka Krim - Iška vas 7,8 Gozd Krško, Sevniško 6,3 Gozd, lipa Opazovalna postaja Gibanje tehtnice ± kg Opis dogajanja Pokljuka 27,2 Smreka Polhov Gradec - Podreber 7,4 Gozd Laško, Malič 6,0 Gozd, lipa Lendava -6,7 Ni medilo Ljutomer -4,1 Ni medilo Logaška planota, Menišija 5,2 Gozd Lovrenško Pohorje 11,5 Gozd Mali Bakovci -2,2 Ni medilo Kranjska Gora 34,3 Smreka Ljubljana 9,7 Lipa, gozd Podčetrtek 0,0 Ni medilo Haloze - Zavrč 10,7 Lipa, gozd Slovenska Bistrica, Oplotnica 7,5 Gozd Ruško Pohorje 7,6 Gozd Lukovica 3,7 Lipa, gozd Trojane 15,0 Gozd Travna gora 4,2 Gozd Trnovski gozd 18,7 Gozd Brežice 0,0 Ni medilo Mokronog-Šentjanž 6,3 Gozd Žužemberk 9,3 Gozd Zgornje Posočje 11,1 Lipa Podatki o gibanju tehtnic od 21. 5. 2017 do 20. 6. 2017 Certificiranje ponudnikov čebelarskega turizma ČZS si prizadeva za razvoj in uvelja- vitev čebelarske turistične ponudbe, ki postaja redna ponudba slovenskega turizma. Letos nadaljujemo program certificiranja ponudnikov čebelar- skega turizma. V ta program se lahko vključijo vsi zainteresirani čebelarji, ki se že ukvarjajo s čebelarsko turistično ponudbo, in tudi tisti, ki to načrtujejo. Vse zainteresirane čebelarje – ponu- dnike čebelarskega turizma – vabimo, da najpozneje do 1. septembra 2017 na naslov ČZS posredujete predpisano pisno izjavo o sodelovanju v programu certificiranja ponudnikov čebelarske- ga turizma v letu 2017, ki je dostopna na spletni strani ČZS. Za več informa- cij smo vam na voljo na e-naslovu: ma- tej.mandelj@czs.si. Matej Mandelj, tajnik ČZS Slovenija se ponovno poteguje za pridobitev svetovnega čebelar- skega kongresa. Na Slovenskem večeru skupaj podprimo prizade- vanje naših čebelarjev, da Apimondio ponovno pripeljemo v Slo- venijo. S skupnimi močmi nam bo uspelo! Za podroben program pokličite ali pišite na Aritours. PRIJAVE SE ZBIRAJO NA AGENCIJI ARITOURS do 30. julija oz. do zasedbe prostih mest po e-pošti info@apiroutes.com in po tel. 02/229 83 60, 051/299 179. Ob prijavi je treba sporočiti, katero vstopnico za Apimondio želite ter ali se boste odločili za čebelarsko ekskurzijo in vožnjo z ladjo po Bosporju z večerjo ter folklornim programom. ČZS in Aritours, ApiRoutes vabita na strokovno čebelarsko ekskurzijo v Turčijo: ISTANBUL – APIMONDIA 2017, ki bo potekala od 30. 9. do 4. 10. 2017. Pridružite se in podprite Slovenijo, kandidatko za organizatorko Apimondie 2021! ISTANBUL – APIMONDIA 2017 7-8/2017 letnik CXIX 213 OBVESTILA ČZS Delavnice terenskih svetovalcev JSSČ Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Kontakt 4. jul. 19.00 Pridelava medu in sheme kakovosti Martin Čuš ČD Markovci, Nova vas pri Markovcih 47, Markovci ga. Petrovič, 040/375 408 5. jul. 17.00 Pomen izvajanja rejskega programa Franc Tratnjek ČD Beltinci, Mladinska ulica 2, Beltinci g. Tratnjek, 041/606 013 5. jul. 19.00 Pridelava medu in sheme kakovosti Franc Tratnjek ČD Beltinci, Mladinska ulica 2, Beltinci g. Tratnjek, 041/606 013 11. jul. 19.00 Pomen izvajanja rejskega programa Martin Čuš ČD Ptuj, Trstenjakova 9, Ptuj g. Vertič, 040/375 408 KUPIM Dobro ohranjene AŽ-panje 9S z vso pripadajočo opremo, tel.: 040/859 456. Mehansko čebelarsko tehtnico, tel.: 051/879 032. NAJAMEM Zemljišče ob Savi, med Zalogom in Kresnicami ali med Stanežiča- mi in Medvodami, za postavitev čebel, tel.: 040/803 953. IŠČEM Čebelarja za prodajo čebeljih pridelkov na sobotni tržnici v Grosuplju, tel.: 041/776 840. PRODAM Ajdo, sorte čebelica, uporabno za setev ali mlinarske izdelke, tel.: 040/559 799. Cvetni prah, kakovosten, letošnji, posušen ali svež (zamrznjen), cena po dogovoru (Gorenjska), tel.: 040/957 885. Ajdo, sorte čebelica, primerno za strniščno setev, II. kategorija, pakirana, tel.: 051/660 481. 10 kg letošnjega cvetnega prahu, očiščenega, zamrznjenega, cena po dogovoru (Bela krajina), tel.: 070/359 279. Letošnji cvetni prah osmukanec, posušen ali svež, možna dostava na dom, tel.: 040/845 113. Cvetni prah, svež in suh, letošnji, tel.: 041/236 256. Cvetni prah, pakiran po 5 kg, za- mrznjen, letošnji, tel.: 041/990 360. Akacijev, cvetlični, kostanjev in lipov med, lastne pridelave, možna dostava po vsej Sloveniji, tel.: 040/217 542. Letošnje narejene družine z iz- branimi kakovostnimi maticami, tretirane proti varozi, prevzem po dogovoru, tel.: 040/845 113. Akacijev, cvetlični in lipov med, lastne pridelave, možna dostava po vsej Sloveniji, tel.: 040/217 542. Akacijev, cvetlični, lipov in kosta- njev med lastne pridelave, akacijev med je čist, letnik 2015, super za poslovna darila, tel.: 040/217 542. Akacijev, cvetlični, lipov in goz- dni med, letošnji, ter svež matični mleček, tel.: 041/587 573. Akacijev, cvetlični, lipov, gozdni in ajdov med, tel.: 041/784 775. Akacijev, cvetlični in gozdni med, z analizami, pridelan v naj- večjem čebelarstvu v Slovenji, ter matični mleček odlične kakovo- sti, tel. 031/734 905. Letošnji akacijev med v sodih ali kozarcih, tel.: 040/815 884. Med oljne ogrščice v sodih, tel.: 041/620 810. Cvetlični med v kozarcih ali v sodih, letošnji, za večje količine možna dostava, tel.: 051/678 102. Nekaj letošnjih narejencev na 2/3 LR-satih, v juliju ali avgustu, tel.: 041/410 152. Stojišče v Besnici, 1000 m2, 6 km od ljubljanske obvoznice, ob as- faltirani cesti, zaradi prenehanja čebelarjenja, tel.: 040/346 985. Dve družini na AŽ-satih, več dru- žin na 2/3 LR-satih, tel.: 040/865 988. 15 do 20 močnih, zdravih čebeljih družin na LR-satih (Krško), tel.: 031/563 002. Nove AŽ 7- in 10-satarje – tudi 3-etažne, možna menjava za čebelje družine, tel.: 031/501 801 (po 18. uri). 30 čebeljih družin na AŽ-satih ter vso potrebno opremo za točenje medu, tel.: 040/565 065. Nekaj čebeljih družin na AŽ-satih z letošnjimi maticami (Prekmur- je), tel.: 051/393 142. Čebelje družine na AŽ-satih, letošnje, tel.: 041/759 100. Čebelje družine na LR-satih, tel.: 040/815 884. Lepe lipove deske, rezane na 32 mm, žagane na začetku meseca maja, tel.: 041/793 579. Rabljene AŽ-panje, 9-satne (Kranj), tel. 041/386 662. 2/3-naklade s satniki, pobarva- ne, in drugo opremo (podnice, pokrove, pitalnike), novo in rabljeno, zbite LR 2/3-satnike ter okrogle 2-l PVC-pitalnike − Logar, tel.: 031/553 293. Osem AŽ-panjev 9 S, rabljene, do- bro ohranjene in pobarvane, tel.: 041/858 736. Dva nova AŽ-panja, z notranjim osmukalnikom, pobarvana, tel.: 041/804 139. Kovinski pitalnik za AŽ-panje, sis- tem FRUC, brez utapljanja, ropa, neodvisnost od časa, vizualna kon- trola odvzema, tel.: 041/679 980. Mali oglasi Povabilo k sodelovanju na Festivalu čebelarske pesmi - Lukovica 2017 Petje in čebelarjenje sta del sloven- ske kulture in zato smo se pri ČZS v sodelovanju z Občino Lukovica odlo- čili za organizacijo 2. Festivala čebe- larske pesmi. Na ta način želimo pev- ske ansamble spodbuditi k izvajanju nedvomno številčnih in malo znanih pesmi s čebelarsko vsebino, sklada- telje pa k pisanju novih. Festival če- belarske pesmi bo potekal v petek, 1. decembra 2017, v popoldanskem času v Lukovici. Podroben program festi- vala bomo objavili po prejemu prijav pevskih ansamblov na sodelovanje. K sodelovanju vabimo odrasle pevske ansamble – moške, ženske ali mešane –, ki se boste na festivalu predstavili s tremi slovenskimi pesmimi po svo- jem izboru, ena od njih mora imeti čebelarsko vsebino. Izvedbo pesmi s čebelarsko vsebino bomo strokovno ocenili in najboljšo tudi nagradili. Rok za prijavo za sodelovanje je 15. oktober 2017, obrazec za prijavo je objavljen na spletni strani ČZS, na voljo pa je tudi na e-naslovu: matej.mandelj@czs.si. Čebelarska zveza Slovenije 7-8/2017 letnik CXIX214 OGLASI Vse za čebelarje. Tudi v spletni trgovini: www.cebelarski-center.eu LASTNA PROIZVODNJA – VISOKA KAKOVOST Izdelujemo panje iz tehnično sušenega smrekovega lesa. ČEBELARSKI CENTER LENART 05 917 89 27, 041 474 897 info@cebelarski-center.eu MIHA KUNSTELJ, s. p., ZAVRTI 41 — 1234 MENGEŠ, telefon: 01 723 80 27, GSM: 031 352 797, e-pošta: jm-kunstelj@amis.net Izdelujemo: KLOBUKE, KAPE (mreža je odporna proti vročini), ROKAVICE, JOPIČE, KOMBINEZONE ipd. inž. JOŽE KUNSTELJ, s. p., ZAVRTI 41 — 1234 MENGEŠ, telefon: 01 723 70 27, GSM: 031 893 276, e-pošta: jmkunstelj@amis.net Izdelujemo: 3-, 4- in 5-satna točila, plastična in INOX. Ponujamo motorje za točila, plastične ventile in posode za med s prostornino 50, 70, 100 litrov. UGODNO! Izdelava prevoznih čebelnjakov AŽ- in nakladnih Anton Ciglič s.p. www.cebelnjaki.si info@cebelnjaki.si Telefon: 031 681 589 C M Y CM MY CY CMY K OGLAS - CIGLIC JAN2017.pdf 1 20. 12. 16 11:32 娀渀攀戀椀琀攀 猀攀 稀愀樀攀搀愀瘀猀欀攀 瀀爀愁椀挀攀 嘀愀爀漀樀攀 稀 渀漀瘀漀 爀攀瘀漀氀甀挀椀漀渀愀爀渀漀 洀攀琀漀搀漀℀ 嘀愀爀爀漀愀 䐀攀猀琀爀甀欀琀漀爀 䴀攀㈀㤀　　 樀攀 渀愀瀀爀愀瘀愀Ⰰ 欀椀 稀 漀搀搀愀樀愀渀樀攀洀 稀瘀漀ഁ渀攀 爀攀猀漀渀愀渀挀攀 瀀漀瘀稀爀漀ഁ椀 爀愀稀欀爀漀樀 瀀爀愁椀挀攀 嘀愀爀漀樀攀⸀ 䬀漀渀ഁ渀漀 戀漀猀琀攀 氀愀栀欀漀 稀愀愁ഁ椀椀氀椀 猀瘀漀樀漀 ഁ攀戀攀氀樀漀 搀爀甀縁椀渀漀 瀀爀攀搀 琀攀洀 渀攀瘀愀爀渀椀洀 稀愀樀攀搀愀瘀挀攀洀 戀爀攀稀 甀瀀漀爀愀戀攀 欀攀洀椀欀愀氀椀樀℀ 娀愀 瘀愀猀 渀愀瀀漀氀渀椀洀漀 洀攀搀 瘀 瀀爀椀爀漀ഁ渀漀 瀀愀欀椀爀愀渀樀攀Ⰰ 瘀 㠀 最爀愀洀猀欀攀 瘀爀攀ഁ欀攀⸀ 一愀樀 戀漀 瘀愀愁 洀攀搀Ⰰ 瘀 瀀爀愀欀ⴀ 椀ഁ渀椀 攀洀戀愀氀愀縁椀Ⰰ 瀀爀椀猀漀琀攀渀 瀀漀瘀猀漀搀Ⰰ 琀愀欀漀 瘀 最漀猀椀渀猀欀椀栀 氀漀欀愀氀椀栀Ⰰ 欀漀琀 瘀 瘀猀愀欀攀洀 瀀漀栀漀搀渀椀愁欀攀洀 渀愀栀爀戀琀渀椀欀甀⸀ 娀 椀渀栀愀氀愀挀椀樀猀欀椀洀椀 猀攀椀 䄀倀䤀ⴀ䄀䔀刀伀匀伀䰀 䤀Ⰰ 䄀倀䤀ⴀ䄀䔀刀伀ⴀ 匀伀䰀 䤀䤀 椀渀 䄀倀䤀ⴀ䄀䔀刀伀匀伀䰀 倀氀甀猀 氀愀栀欀漀 椀稀瘀愀樀愀琀攀 椀渀栀愀氀愀挀椀樀猀欀漀 愀攀爀漀猀漀氀渀漀 愀瀀椀琀攀爀愀瀀椀樀漀 椀稀 瀀愀渀樀愀⸀ 䤀稀戀椀爀愀琀攀 氀愀栀欀漀 洀攀搀 猀攀椀 稀 渀愀爀愀瘀渀椀洀 瘀氀攀欀漀洀 椀渀 猀攀椀 猀 瀀爀椀猀椀氀渀椀洀 瘀氀攀欀漀洀⸀ www.cebelar.net Medom d.o.o., Dolnja Bitnja 19 a, 6255 Prem AKCIJSKE CENE TRAJAJO OD 10. 2. DO 10. 3. 2017 BARVE Čebelar.net Čebelar.net Čebelar.net Satniki AŽ iz lipovega lesa, že sestavljeni s folci ter vrtani (6 lukenj). Cena: 0.65 eur/kos PANJ AŽ, 7 satni MATERIAL: STIRODUR Panj dobite v paketu z navodili za sestavljanje Cena: 22 eur/kosNOVO oglas cebelar MAREC 2017.indd 1 16. 03. 2017 23:36:39 Dr.Gosar Eko koncencentrati Ameriški slamnik, rdeča pesa ... Koncentrati za mešanje z medom z odlično prodajno zgodbo. Polnjenje medu Polnjenje medu v priroč- no embalažo (pomoč pri deklaraciji in dizajnu). Inhalacija iz panja Različni inhalacijski seti, s katerimi lahko izvajate inhalacijo aerosola iz panja. info@dr-gosar.si; www.dr-gosar.si; 041674724 Kakovostno izdelane 10-satne AŽ-panje – kompletne, možna dostava, tel.: 070/307 030. Šest trietažnih AŽ-panjev, 10-sa- tnih, malo rabljenih, tel.: 051/339 096. 12 kompletnih RV-panjev, starih tri leta, ugodno (Dolenjska), tel.: 031/884 673 Več kompletnih LR-panjev 1/1, ugodno, tel.: 031/301 622. 20 naseljenih srednjih kirarjev, z lanskimi maticami, cena po dogovoru, tel.: 031/464 979. Tovornjak MB 1213, letnik 78, z zabojnikom za prevoz 70 panjev, v brezhibnem stanju, komplet, tel.: 041/278 425. Mobilni čebelnjak za 10 AŽ-pa- njev (Cerknica), tel.: 041/733 335. Točilo za med, 3-satno, novo, tel.: 041/929 562. Prikolico čebelnjak za 12 AŽ-pa- njev (neprevozno), šest nenase- ljenih 10-satnih AŽ-panjev, točilo 4S ročno, cena po dogovoru, tel.: 031/819 607. Točilo Kipgo, štirisatno, samo- obračalno, motorno s progra- mom (nerjavno jeklo), ter točilo Kunstelj, štirisatno, plastično, elektromotor, nerabljeno, tel.: 041/287 272. Točilo šestsatno, samoobračalno, inoks pločevina, z ustreznim motorjem in avtomatiko, dobro ohranjeno (okolica Tolmina), tel.: 051/588 690. 7-8/2017 letnik CXIX 215 OGLASI ak cij a do rap rod aje zalo g ak cij a do rap rod aje zalo g 7-8/2017 letnik CXIX216 OGLASI Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 1,20 EUR/kg. Vosek steriliziramo pri 125 oC. Odkupujemo vosek po največ 7,00 EUR/kg. Priznano vzrejališče čebeljih matic Debevec. Sprejemamo naročila. TRIETAŽNI AŽ-PANJ10-SATNI AŽ-PANJI PRAŠILČEK AŽ 3-, 5-, 7- IN 9-SATNI PREDELAVA VOSKA V SATNICE SAMO 1,20 EUR/KG KRMILNIK ZA PLASTENKO STIMI – KOLIČINSKI POPUST za več kot 150 kg, pri plačilu z gotovino STANDARDNI LR- IN DVOTRETINJSKI LR-PANJ ŽICA ZA SATNIKE 250 g RSF – 4,8 EUR 250 g CINKANE – 2,9 EUR GRELNIKI ZA MED 187 EUR KAKOVOSTNA RSF- TOČILA IN POSODA Delovni čas: ob delavnikih 8.00–12.00 9.00–12.00 16.00–18.00 ob sobotah ČEBELARSTVO DEBEVEC ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: 01/755 12 82, faks: 01/755 73 52 • Panji so izdelani natančno in kakovostno. • Kakovostna izdelava po ugodni ceni. • Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. apis.med93@gmail.com Trgovina in proizvodnja: Vrhnika, Opekarska 16 NAKLADNI AŽ-PANJ E 7-8/2017 letnik CXIX 217 FTN d.o.o. Nad izviri 34 2204 Miklavž na Dravskem polju www.ftn.si 02/62-96-226 UGODNE CENE KOZARCEV IN POKROVČKOV Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. FTN oglas cebelarji 182x62_marec2017.indd 1 30/03/2017 11:28 Blaž Okorn, s. p. Sp. Sorica 1a 4228 Železniki tel.: 04/519 80 30 ali 031/542 517 e-pošta: blaz.okorn@siol.net www.susilnicesadja.si Sušilniki spadajo med subvencionirano čebelarsko opremo. Sušilniki SUŠA Za sušenje cvetnega prahu in taljenje kristaliziranega medu, sušiti je mogoče tudi sadje, zelenjavo, zelišča, gobe itd. Delovni čas: Ponedeljek–petek 8.00–12.00, 13.00–18.00 Sobota 8.00–12.00 Jezik za sporazumevanje: nemščina. Naše satnice lahko kupite tudi v podjetju Logar trade, d. o. o., iz Šenčurja in Jana posredovanje, zastopanje, Maribor. Kako nas najdete: Wachsverarbeitung │ Imkereiartikel Deutsch Haseldorf 75 │ 8493 Klöch, Avstrija Telefon & faks: +43 (0) 3475 / 2270 info@wachs-hoedl.at │ www.wachs-hoedl.at Imejte svoj vosek pod nadzorom! Satnice iz lastnega voska so spet aktualne. • Imate možnost prisostvovati predelavi svojega voska! Obvezna je predhodna telefonska najava! • Najmanjša količina obdelave je 20 kg surovega voska ali 50 kg starih satov. • Garantiramo razkuževanje s paro. • Zelo ugodno razmerje med količino in kakovostjo. • Po želji izdelujemo satnice vseh debelin in velikosti. • Predelava voska poteka vse leto. • Velika izbira pripomočkov za čebelarjenje. OGLASI 7-8/2017 letnik CXIX218 Vzrejamo kakovostne matice kranjske sivke pod nadzorom KIS-a. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. Pri nakupu več kot pet matic ni poštnine. Pri nakupu več kot 10 matic vam priznamo 10-% popust. Vaneča 70a, 9201 Puconci Tel.: 031 703 603, 031 727 837 e-pošta: info@kapun.net www.kapun.net Vzreja matic DARKO GRM Hude Ravne 1, Dole pri Litiji Tel.: (01) 897 21 45 – GSM: 041/900 606 e-naslov: darko.grm1@siol.net • Sprejemamo naročila za označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS-a. Ponujamo vam označene matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev ter zrele matičnike. Matice pošiljamo večkrat na teden. Golo Brdo 19, 1215 Medvode.Tel.: 01/361 24 28 Vzreja matic BUKOVŠEK – od leta 1934 - Grant 1e, 5242 Grahovo ob Bači Ponujamo vam označene matice čiste kranjske sivke. Naročila: tel.: 031/254 995 e-pošta: info.carnica@gmail.com Prevzem: osebno ali po pošti KOLIČINSKI POPUST VZREJNI CENTER RODICA S KAKOVOSTJO DO USPEHA! Čebelarstvo Cvet Mitja Nakrst, Žeje 30, 1233 Dob pri Domžalah T: 031 291 603 www.cebelarstvocvet.si info@cebelarstvocvet.si Matice lahko prevzamete osebno, pošiljamo jih po Sloveniji in v tujino. Vzreja poteka po preizkušeni vzrejni metodi ter z lastno odbiro v selekcijskem čebelnjaku s sodelovanjem KIS-a (DPO) in ČZS (PRO). Registrirano vzrejališče čebeljih matic pri MKGP-ju vam nudi oprašene in neoprašene čebelje matice. Ponujamo tudi zrele matičnike znane starosti. vzrejenih pod nadzorom KIS-a. Vzreja matic JOŽE HERBAJ Nedeljica 29, 9224 TURNIŠČE Tel.: 02/572 14 70 in GSM: 041/214 980 Sprejemamo naročila za označene matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev, MATICE LAHKO PREVZAMETE OSEBNO, POŠILJAMO PA JIH TUDI PO POŠTI! Žižki 93, 9232 ^ren{ovci Pri nas dobite kakovostne in ozna~ene matice kranjske sivke iz odbranih mati~arjev. Vzreja poteka pod nadzorom Kmetijskega in{tituta Slovenije. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih po{ljemo po po{ti, tudi v tujino. ^ebelarstvo in vzreja matic Tel.: 041/886 652, 031/574 775, e-po{ta: joze.tratnjeksiol.net Jožica in Jožef Tratnjek Henrik Zaletelj Fužina 59, 1303 Zagradec, TEL.: 01/788 60 86 GSM: 041/775 333 in 031/775 333 E-POŠTA: zaletelj.henrik@gmail.com VZREJA ČEBELJIH MATIC Vzrejamo matice, čiste kranjske sivke pod nadzorom KIS-a. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. Sprejemamo tudi naročila za matičnike. OGLASI 7-8/2017 letnik CXIX 219 031/734 905• info@cebelarstvo-pislak.si • www.cebelarstvo-pislak.si Čebelarstvo PISLAK BALI Največje slovensko vzrejališče matic z več kot 50-letnimi izkušnjami vam tudi letos ponuja oprašene in neoprašene matice z vrhunskimi proizvodnimi lastnostmi. Zaradi velikega zanimanja vas prosimo, da matice pravočasno rezervirate. Prevzeti jih je mogoče osebno, lahko pa vam jih pošljemo tudi po pošti. Čebelarjem z veljavno člansko izkaznico ČZS priznamo 4 % popust ob nakupu opreme in pribora, matic in čebeljih pridelkov v vrednosti več kot 50 EUR. VZREJA MATIC ČEBELARSTVO DREMELJ Sprejemam naročila za matice čiste kranjske sivke in zrele matičnike. Matice so označene, lahko jih prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. Ob večjem naročilu matic je poštnina brez plačna. Janez Dremelj, Dragovšek 13, 1275 Šmartno pri Litiji GSM: 041/836 050, 041/779 119, Tel.: 05/971 06 23 e-pošta: vzreja.dremelj@gmail.com ČEBELARSTVO IN VZREJA MATIC ANTON KUMER Krnica 52, 3334 Luče Tel.: 031/793 032 e-pošta: kumer.tone@gmail.com Sprejemamo naročila za rodovniške matice kranjske čebele – sivke – iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS-a. Matice so oprašene na plemenilni postaji Lučka Bela. Matice bodo na voljo v juliju 2017. V SPOMIN Zapustili so nas DR. JANEZ HROVATIN 1932−2016 Uspešno in bogato življenj- sko pot dr. Janeza je lani, najlepšega meseca v letu, prekinila smrt. Čebelariti je začel že kot otrok, ljubezen do čebel pa ga je spremljala vse življenje. Z manjšim šte- vilom panjev je čebelaril na svojem domu v ljubljanskih Črnučah. Čeprav ni živel na območju našega društva, se je vanj včlanil leta 1986 in mu ostal zvest do konca. Kot strokovnjak je dolga leta za- sedal vodilna delovna mesta v slovenski elektroenerge- tiki, bil predstavnik Slove- nije v tovrstnih evropskih združenjih, ves ta čas pa je kot pedagog izobraževal nove generacije elektroin- ženirjev. Svojcem izrekamo iskreno sožalje, čebelarji pa ga bomo ohranili v trajnem spominu. ČD Dolsko FRANC ORTER 1928−2017 V 89. letu starosti se je usta- vilo srce našega čebelarja in prijatelja Franca Orterja – našega Frančeka. Rodil se je 16. oktobra 1928 v Josipdolu. Mir in tišino je poiskal pri svojem čebelnjaku. Čebela- riti je začel leta l965 in imel povprečno od pet do deset družin. Za svoje delo v čebe- larstvu je prejel odličji A. J. III. in II. stopnje, Kirarjevo priznanje, značko zvestobe za 50 let čebelarjenja ter ob svojem osemdesetem jubi- leju zlato priznanje ČZDM. Rad je priskočil na pomoč, poprijel za vsako delo in neutrudno pomagal pri iz- gradnji čebelarskega doma. Zahvaljujemo se mu za vse, kar je dobrega storil za naše čebelarje in ČD Lovrenc na Pohorju. Kot vestnega čebe- larja ga bomo ohranili v traj- nem spominu. ČD Lovrenc na Pohorju FRANC TINČE 1943−2017 V mrzlem januarskem dne- vu smo se s poslovilnim govorom in z društvenim praporom poslovili od na- šega dragega člana Franca Tinčeja. Pokojni Franc se je rodil 22. avgusta 1943 v Lo- vrencu na Pohorju, v številni družini. Čebelariti je začel leta 1980, ko je prve čebele dobil od sosede Marije Oder. Čebelaril je povprečno s pe- timi družinami. Kakršen je bil do čebel, je bil tudi do lju- di. Vedno miren, nasmejan, preudaren in razumevajoč, zato smo ga čebelarji cenili. Za svoje delo v čebelarstvu je prejel odličji A. J. III. in II. stopnje, za dolgoletno vode- nje blagajniških poslov pa priznanje Petra Močnika. V času izgradnje čebelarske- ga doma je bil v gradbenem odboru. Rad se je udeleževal vseh predavanj, saj je želel nenehno poglabljati svoje čebelarsko znanje. ČD Lovrenc na Pohorju MARTIN PAHOVNIK 10. 11. 1935−30. 11. 2016 Konec leta smo se na poko- pališču v Lučah poslovili od svojega prijatelja čebelarja 7-8/2017 letnik CXIX220 Martina. Rodil se je v številni kmečki družini pod Raduho in na tej odmaknjeni gorski kmetiji imel idealne pogoje za čebelarstvo. Že v otroštvu je doživel strahote vojne in kmalu po njej, 1948, začel čebelariti. Kot samostojni podjetnik v gradbeništvu in mizarstvu si je sam naredil čebelnjak in panje na osno- vi AŽ-panjev kot svojevrstni predalni sistem. Veliko dela in truda je vložil v izgradnjo Čebelarskega centra Saša Luče. S pomočjo vnuka Flor- jana je naredil panje za ple- menilno postajo. Vrsto let je bil v UO in za svoje delo pre- jel odličji A. J. III. in II. sto- pnje. Z njegovim odhodom je v naših vrstah nastala ve- lika praznina. ČD Luče FRANC MALI 1946−2016 Konec preteklega leta nas je presenetila vest, da je ne- pričakovano preminil naš, po čebelarskem stažu, mladi član Franjo. Čebelariti je začel leta 1994, ko si je na domačem vrtu v Zajelšah postavil manj- ši ličen čebelnjak. Redno se je udeleževal vseh strokovnih in družabnih prireditev dru- štva, saj je vedel, da brez po- globljenega znanja ni mogoče uspešno čebelariti. Družini, ki je izgubila skrbnega očeta in moža, izrekamo globoko sožalje, čebelarji pa bomo po- grešali njegov prostodušni in umirjeni značaj ter ga ohrani- li v lepem spominu. ČD Dolsko V SPOMIN Mobilni telefon 040-346-436 E-pošta cebelarskaoprema@gmail.com IZDELAVA OMETALNIKOV ZA ČEBELE Specifikacija material: inox, nerjaveča pločevina, metlice: konjska žima, pogon: 2 motorja, brez jermenov, Klin d.o.o. Logatec napajanje: 12VDC, Na zalogi HLAPILNIKI BS-05, rezervni deli. Zaradi smrti lastnika iščemo kupca za nadalje- vanje proizvodnje hlapilnikov. Karakteristike hlapilnika: • učinkovita uporaba brez ročnega uravnavanja pri spremembah temperature, • preprosta uporaba v standardnih AŽ- in nakladnih panjih, • počasno povečevanje koncentracij mravljinčne kisline, • za večkratno uporabo. Tel.: 041/691 328, 041/863 876 NANOKEM, d. o. o., Rečna ulica 6, Ljubljana SONARAVNO ZATIRANJE VAROJ Obvestilo Osmrtnice ne smejo biti daljše od 130 besed. Osmrtnice do 80 besed so brezplačne, vsako na- daljnjo besedo pa obra- čunamo po veljavnem ceniku revije. Brezpla- čen obseg je hkrati tudi zaželen obseg osmrtnic. Uredništvo 4 AKTIVNE UČINKOVINE proti varozi Visoka učinkovitost (višja od 90-95%) Ni rezistence Enostavna & varna uporaba Podprto z več kot 15 let izkušenj Odobreno za ekološko čebelarstvo Odmerek prilagodljiv glede na stopnjo okuženosti z varozo, temperaturo in tip panja Samozavest odobrenega tretiranja ZAGOTOVLJENA KOVOST za čebele, čebelje izdelke in potrošnika Alveis by Chemicals Laif spa080 13 15Zdravilo brez recepta. Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z veterinarjem ali s farmacevtom.Da tu m p rip ra ve : A PR IL 2 01 7 OPTIMALNA KONCENTCIJA za maksimalno učinkovitost (> 96%) in odlično toleranco ČAS DAJANJA: ZIMA (malo ali nič zaroda) POMLAD (rojenje) POLETJE (blokirano leženje jajčec) VABLJENI NA OCENJEVANJE MEDU Z MEDNARODNO UDELEŽBO POD OKRILJEM SEJMA AGRA! Ne zamudite datumov za potrditev svoje odličnosti: - 28. julij: rok za prijavo vzorcev na ocenjevanje, - do 2. avgusta, vsak delovni dan med 7.00 in 16.30: rok za dostavo vzorcev, - 8. avgust: ocenjevanje medu z mednarodno udeležbo, - 26. - 31. avgust: promocija ocenjenih izdelkov na 55. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA - 27. avgust: dan čebelarjev, slavnostna razglasitev rezultatov in podelitev priznanj Za vse dodatne informacije vam je z veseljem na voljo: Boris Nicolas Erjavec, tel. 02/ 5642 115, boris.erjavec@pomurski-sejem.si AGRA, MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM, 55-IČ SVEŽ V MEDNARODNEM LETU TRAJNOSTNEGA TURIZMA ZA RAZVOJ! Jubilejni, 55. sejem AGRA, največji in najpomembnejši kmetijsko-živilski sejem v Srednji Evropi, bo tudi letos postregel s številnimi novostmi razstavljavcev na področju kmetijstva in živilstva, z atraktivnimi razstavami kmetijskih živali in z vzorčnimi rastlinskimi nasadi. Od sobote, 26., do četrtka, 31. avgusta 2017, se bo v Gornji Radgoni pod sloganom »Tradicionalno svež!« predstavilo preko 1700 razstavljavcev iz 30 držav. Ključni dogodek, ki bo obeležil sejem v letu 2017, bo srečanje skupine držav Srednje in Vzhodne Evrope ter Kitajske 16 + 1. Pomembno poslanstvo mehanizma, ki ga na področju kmetijstva in gozdarstva vodi ravno Slovenija, je spodbujanje trajnostnega in večnamenskega upravljanja gozdov, razvoja zelenega gospodarstva in ekološke kulture, kar bodo tudi pomembni poudarki v razstavnem in strokovnem sejemskem programu. Posebna pozornost sejma AGRA bo namenjena mednarodnemu letu trajnostnega turizma za razvoj, hrani iz naše bližine, trajnostnemu kmetovanju in gospodarjenju z gozdovi ter kmetijski tehniki za visoko učinkovito in trajnostno kmetovanje. Država partnerica bo Kitajska, z državnimi in pokrajinskimi predstavitvami se bodo predstavile številne druge države in regije. Ob navedenem pa bo seveda AGRA predstavljala vodilne svetovne blagovne znamke kmetijske in gozdarske mehanizacije, novosti na področju opreme in sredstev za pridelavo človeku in okolju prijaznih živil ter vrhunske pridelke, prehranske izdelke, jedi, vina in proizvode slovenske živilsko predelovalne industrije in dopolnilne dejavnosti kmetij. Na razstavnih prostorih, z razstavami, s svetovanji ter s strokovnimi dogodki se bodo predstavile najvidnejše državne, zbornične, gospodarske in strokovne institucije. Sejem bodo oživele predstavitve avtohtonih živali, govedi, konjev, prašičev in drobnice v hlevih in maneži, predstavitve čebelarstva, malih živali ter rib v ribniku. Organizirane bodo zanimive delavnice in vodeni ogledi na osrednjem sejemskem vrtu, na permakulturnem in demonstracijskem vrtu ter v trajnih nasadih hmelja, slovenskega trsnega izbora, starih sort jablan in v gozdno-parkovnem nasadu. AGRO bodo spremljali tehtni strokovni posveti, pomembna poslovna druženja, stanovska in družabna srečanja ter tržnice, pokušnje, tekmovanja in zabavni dogodki. DRŽAVNA RAZSTAVA ČEBELARSTVA Čebelarska zveza Slovenije, Zveza čebelarskih društev Pomurja in Javna svetovalna služba v čebelarstvu pripravljajo državno čebelarsko razstavo s prikazi in prodajo medu in izdelkov iz medu, literature, panjev in opreme za čebelarje ter degustacije medenega peciva in medu. Slovenski med in čebelje pridelke bo moč tudi kupiti. Na Dan čebelarjev v nedeljo, 27. 8. 2017, bodo podeljena priznanja najboljšim iz mednarodnega ocenjevanja medu, dogajanje pa bodo okrepila tudi strokovna srečanja. STROKOVNO ČEBELARSKO DOGAJANJE V NEDELJO, 27. 8. 2017 10.00 - 11.00 / dvorana 1 Svečana razglasitev rezultatov in podelitev priznanj ocenjevanja medu z mednarodno udeležbo 11.15 - 12.30 / dvorana 2 Strokovna razprava ČZS, JSSČ o sistematičnem mentorskem vodenju čebelarjev začetnikov v čebelarskih društvih Organizator: Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu 12.30 - 13.45 / dvorana 2 Strokovna razprava: Pomen sejanja sončnic, projekt »Kar sejemo, to žanjemo« Organizator: Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu Vljudno vabljeni! 55. MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM Tradicionalno svež! 26. - 31. 8. 2017, Gornja Radgona www.pomurski-sejem.si JULIJAVGUST_reklama_nova.indd 1 14/06/2017 08:56 Fo to : F ra nc Ši vi c