Tedenske novice. Šolske pjočitnice na deželi. Na Slovenskem Štajerskem so že dolgo let na ljudskih šolah na kmetih bile upeljane jesenske počitnice. Mesca septembra in oktobra je obilno kmetskega dela, treba je pobirati in spravljati sadje in druge -pridelke, pasli živino itd. To niso težka dela in za taka dela se morejo uporabiti odrasli otroci. Zato so na podeželskih Ijudskih šolah na Štajerskem bile počitnice preložene na jesen. Gospodje demokratje in liberalno misleči učitelji, ki nimajo smisla za upravičene lonetske želje in zahteve, so to ureditev kratkonialo odpravili ter so počitnice tudi na deželi prenesli na poletje. Kmelje so radi tega bili upravičeno ozlovoljeni. Sedanja vlada je prišla prepozno na krmilo, da bi mogla že za letos zopet upeljati jesenske počitnice. Prosvetni minister dr. Korošeč pa je storil, kar je mogel storiti. IzdaJ je naredbo, da morajo šolska vodslva, odnosno učitelji dovoliti v jesenskih mescih otrokom 14 dnevni dopust ali nepretrgoma ali v presledkih, ka-kor to želijo starši. Ako pa to komu ne zadostuje, se mora preko krajevnega šolskega sveta obrniti na pokrajinsko upravo v Ljubljani (oddelek za prosveto), ki mora po volji g. ministra blagonaklonjeno postopati s takimi prošnjami. Mariborske novice. Minulo nedeljo je obiskal Maribor g. prosvetni minister dr. Korošec. Izvršilnemu odboru SLS je poročal g. minister o notranjem političnem položaju, ki je sedaj po vstopu Radičevcev v vlado zelo povoljen. Vstop Radičeve stranke v vlado je neomajno utrdil stališče vlade. — Veliko je zanimanje po Mariboru za nedeljske občinske volitve. Navdušenje za Narodni blok je v zadnjem času zelo narastlo in je z vso sigurnostjo pričakovati, da bo zmagal blok s častno večino. Zadnje dni pred volitvami bo porabil blok za agitacijo od moža do moža. Posebno veličastna zborovanja volilcev je priredila minuli teden SLS v dvorani Zadružne gospodarske banke. Vsi narodno čuteči in zavedni Mariborčani bodo storili v nedeljo svojo dolžnost in volili v prvo škrinjico! Dija».i, ki obiskujete gimnazijo, realko, učiteljišče, trgovsko in meščansko šolo, vse šolske knjige, ki so določene za šolsko leto 1924-25 dobite v novi prodajalni Cirilove tiskarne, Akksandrova cesta 6 — no\a bančn« palača. Tam, kakor tudi še v stari, dijakom že tako priljubljeni prodajalni Girilove tiskarne v Koroški cesti B so na izbiro vse druge šolske potrebsčine, zvezki, peresa, svinčniki, šestila, risala, risalne deske in risalni skladi itd., vse točno po šolskih predpisih. Cene kolikor mogoče najnižje, postrežba točna in t razširjenih prostorib še hitrejša. Zato pričakujcmo ob začetku novega šolskega kta vašega preobilnega obiska. Tatica. T Limbušu pri Mariboruin sice« pri po sestriiku Janku je služila dekla. Te dni je pobasala v vrečo vso obkko od hišne gospodinje in razTen tega še 600 dinarjev v gotovini. V yreči je nesla ukradeno blago s'kozi Limbuš po cesti in srečala gospodinjo. Ta jo je vprašala, kam da gre z vrečo?.Prelkana tatica je imela takoj pripravljen izgovor, da gre na njiyo krompir skopat. Gospodinja je bila mnenja, da danes ne bodo skopali krompirja in naj k gre a vrečo opet domov. Dekla pa je pristavila, da jo j« sram m vrečo preko rame se vračati po sredini Limbuša in bo šla rajši tako vzadej za hišami. Nič slabega sluteča gospodinja je prikimala, dekla je izginila za hišami z vrečo in denarjem, a se do danes ni Trnila in tudi orožniki je niso izsledili. Gospodinja je tatvino lunalu opazila, a bo|zna, če bo dobila nazaj ukradeno blago. Razno od Sv. Ruperta v Slov. goricah. Pretekli teden je umrl t Črmknšaku Franc Pirš. Bil je daleč znan po svojem huinorju. če si z njim ¦govoril, imel je vedno besedo, da ti je odgovoril v verzih. Bil je zmiraj trhlega zdravja in če si ga vprašal, kako se počuti, je vedno odgovoril: »Po božjem usmiljcnju sem še pri življenju.« Mož je bil globoko Teren in je tudi mnogo čital, kar je pričalo njegovo govorjenje. Bii je zmiraj naš pristaš in naročnik naših listov. Sveti mu yečna luč. Občinske volitve nam niso delale preglavice, ker je cela naaš župnija v taboru SLS. Samostojne in njenih priveskov ne poznaino več. Naša mladina se je pričela krepko gibati, ker ima dobrcga voditelja veleč. g. kaplana. Novi zvonovi pri Sv. Antonu v SIov. gor. V nedeljo, dne 7. t. m. smo pri nas dobili štiri zvonove. Blagoslovil jih je gospod Moravec iz Maribora. Najvcčji tehla 1461 kg. Veliko je delo naših domačinov. Lela 1913 so s-pravili 5 novih zvonov, katere je vojska pobrala. Sedaj pa zopet štiri. To je že blagodušno delo. — Najtežje je čakal le zvonove cerkveni ključar g. Tušak, katerega je ravno v petek prej pokrila zemljica. Zvonovi so iz tovarne g. inž. Biihl. Od Sv. Urbana pri Ptuju. Nekdaj se je reklo: »Sveti Urban, narodno zaspan«. Da pa ni več zaspan, kaže dejstvo, da so v vseh devetih občinah urbanskc župnije fevoljmi župani na progra«tu SLS. Pet občin je vložilo sploh mm* listo SLS. Dvc občini sta imeli krajevno stra«karstTO pod okriljem SLS in KZ. Velik Tolilni boj se je bil samo v občini St. Urban in Vintarovci. Pod •kriljcMi enanega »harmonika fajbrikanta« in nekoga, katerega ime še sedaj zamolčimo, ki pa je dal že javno saaglasiti, da se bode brigal le za vzgojo in dobrobit urSsanske mladine, so se zbrali vsi od telečjega mešetarja do propakga trgorca in krčmarja proti tem, kateri malo po cerkTi dišijo. Oznaniti so dali pred cerkvijo, da na arjihcm listi so pošteni možje, pa vkljub temu so volilci naredili protiračun in Tolili te, kateri se niso za poštenjake razglasili. Edino tolažbo si delajo s tem, da bodo &rez tri leta zopet volitTe in do ledaj hočejo zmiraj agitieati za srojo zmago. Upamo, da bo novi urbanski župan deloral Tsestransko tako, da bodo še oni volilci, kateri so zdaj oklicane poštenjake volili, po preteku treh let b nami Tolili. Noto izroljeni župani t urbanski župniji pa so: St. Urban: Mihael Bašl, Dolič: Josip Hauptman, Deservci: Franjo Čeh, Levajnci: Josip Zelenik, Janževci: Jakofe Potočnik, Derstelja: Jakob Bezjak, Jirsovci: Fr. Fuks, Vintarovci: Franc Bekc, Trnovski vrh: Vinko Simonič in Ločič: Martin Gomilšek. Vsi so s svetovalci Tred pristaši SLS. Nekaj o županu na Polenšalai. Občinske volitve so končane in naš očka Radižejen so se s svojo silno agitacijo zopet Tseli na županski stolec, na katerem se sedaj šopirijo in pretijo, da bodo onim invalidom, ki so volili SLS, odtegnili podporo, katero dotični dobivajo radi pokabljenosti t STetoTni Tojni ob času, ko so očka Radižejen doma pridno posestnikom praznili živinske hlev« m nadzorovali Tinske kleti. Grozijo tudi nekaterim Łantow, kateri so rojaške službe stalno oproščeni, z •rožnimi -rajami, o čemer mislimo, da bo odločevala viš|a vojaška oblast negkde, ali je fant enega ali drugega poliličnega naziranja. Mi STetujemo našemu očku župaatt, da naj že enkrat odneha s temi prazno glupim govoričenjem in se naj raje potrudi za popravo v slabem stanju nahajajoče se ceste. Imel je namreč dovolj šume za popravo vseh občinskih cest in to na občinskih paš-^ nikik, kar je pa po neznatno nizki ceni prodal med svoje najočje prijatelje! Jarno ga rprašamo, da nam objasni: kam so izginili za to šumo dobljeni tisočaki? V knenu rseh občanoT. SloTesna blagosloviteT norih ztohot pri Sv. Andražu v SIot. gor. To so bili dneyi Teselja, ko je po dolgem iakanju dobila nore zronoTC Celo poletje smo se pripravljali na ta veseli dan. In bolj ko se je bližal, več rok je bilo na delu, da se sprejem in blagoslavljanje no- i vib aronoT izrrši najsloT«snejše. Dekleta so priprav- ' tjala Tence, fantje slaroloke, pripraTljali so se vozovi, tako, da je bilo dne 7. in 8. septembra vse lepo, kakor na CTetočem, pisanem rrtu. In ko je prišel veseli 7. september, se je zlasti iiaša mladina peljala na 22 krasno okinčanih Tozovih novim zronom nasproti. Belooblečenih in orenčanih deklet je bilo nad 100. In potem ta Tcličasten sprevod k St. Andražu. Do solz je bil ginjen, kdor ga je Tidel. Otvorili so ga okusno okinčani koiesarji, njina so sledili fantje na konjih, tem pa 22 voz z ovenčanimi dekkti, ki so prepeTale, da je bilo veselje. Ob celi poti so občudovale Andraževčane vclike množice ljudstra, zronoTi cerkva in kapelic so nas po¦draTljali, naši ljubi sosedi Bolfcnčani so nas pozdraˇili celo s streljanjem. ZahTala jim! Ob meji župnije je pričakoTala relika množica ljudsUra prihod novih zvotLor. Po kratkih besedah domačega g. župnika, je poedraril noTe zronoTe posestnik Janez Dolinar in mlaienka Anika Lorrenčič. In prihod k cerkTi. Godba, streljanje, zTonjenje, petje, nešteto ljudstra — ah — bilo je tJtko lepo. Na praznik M. RojstTa se je izrršilo sloves«o blagosloTaljenje ZTonoT. Prihitel je k nam č. g. prožt ia Ptuja in ob asistenci č. g. sosedoT blagosloril nove zronoTe, ki so se kmalu nato potegnili t zvonik, popoldne pa že Tabili ljudstto k Tečernicam. Vse hvali tepi jlas ia lepo opremo noTih zTonov, ki delajo tso Bast «TonoliTarni Biihl t Mariboru. Tako je sedaj naša eerker rsa prenorljena. Pred 2 leti je bila preslikana in flobila »oyi tabernakelj, ktošnjo pomlad je dobil zrouik moro streho, sedaj pa najlepži kinč, lepe zronoTe, kj «»j daleč na okrog oznanjajo požrtTOTahiost AndražeTČanoT za stojo farno cerkev. Notar y Ptuju dr. Grobelnik, naskdnik odstopivšefa notarja Strafella je preselil stojo pisarno t poslopje okrajnego sodišča t Ptuju, Minoritski trg št. 1. Prejšnjo RtrafelloTO pisarno je zasedel odTetnik. »DiTJi lovec« pri St. Andražu y Halozali. Mi Halofeani pač nismo rojeni pod srečno zrezdo. Visoki davki, nam režejo vsakdanji kruhek, vremenske nezgode nas obiščejo skoraj vsako leto, tako, da se komaj za silo preiiTimo. Pa kot bi tega vsega še dosti ne bilo, prebivajo med nami ljudje, kateri nam s svojim dejanjem in nehanjem še bolj grenijo naše borno življenje. Sliko enega let žalostnih junakoT hočemo danes podati dragim bralcem >SIot. Gospodarja«, da sami vidijo in se prepričajo, v kakih nadlogah smo. Haloze so namreč dobile t najnovejšem času tudi svojega »bauernšreka«, in to je dični gospod socialdemokrat Repototschnig iz Strmca. Pri -volitvah je svoječasno postavil v prisLno slovenske Haloze — nemško listo; sin slovenske malere je postal — Ncmec. Revež pa še nili pravilno nemški ne zna. Sereda ako se Janezek t blaženi in od njega toliko hvalisani Arstriji ni umel naučiti nemščine, se je bo sedaj ˇ Jugoslaviji Janez še manj. Mož ima zelo t želodcu tudi duhoTnike in so nru bile vse slovenske slranke za nič. Uspch njegoTe lisle je bil seveda njegovi neznačajnosti. in iiemškutarstTu primeren. Razven sTOJega glasu je dobil že Iri krogljice in ta nemškutarska štiriperesna deteljica je danes že zadnji žalostni ostanek slavne Arstrife t našem lepem Leskorcu. Do tukaj bi za nas Haloiane, kat«ri «• prisdan« ;potrj>*žljivi, bilo it tsc r miri, ker smo si mislili: ljubi STOJega bližnjega. Revež bo pa tudi s stojo nemškutarijo sam od sebe ugasnil, kakor hlevna kščerba, kedaj ji zmanjka petrokja. Pa ne in ne! Ker je propadel pri volitvah, se pač hoče maščevati in pri tcm on ne izbira sredstev. Ima namreč kar tri občinske love t najenvu. Ker so mu zajci menda preurnih nog, lisice pa prez\'ite, strelja domače mačke, katere lovijo miši na poljih. Ko ima takole pridno muco na muhi, mu rojijo fcaj čudne misli po glavi. Prvič, mastna pečenka (možakar sne namreč vse, kar lezc in gre); drugič topel, pisani kožušček in tretjič, kar je glavno: mojega političnega nasprotnika pa naj snedejo — miši. Bum! — in njegov pes »fassan« prinese migIjajoč z repom žalostno mijavjkajočo mačko pred svojega gospodarja. Tako torej; to je pa že od sile. Radi njegove nemškutarsko-politične polomije pa naj sedaj trpijo naše slovenske — maoke? Mar misli gospod Repotočnik(!), da naj lovimo poljske in hišne miši mi sami? ali pa naj denemo mogoče še mačke na verigo, kakor pse? Nasprotno; mi bodemo dejali raje g. R., tega »dirjega lovca« na verigo in haloški »bauernšrek« bodc s tem za vedno ugnan v kozji rog! Pa se še upa hvaliti, da je samo ktos r svojih »loviščih« ustrelil nič manj kot 43 lisic! Radi verjamemo g. R. Vašemu lovskemu blagru, ampak te od vas neusmiljeno pokončane lisice so še pred kratkem zadovoljno predle pod zapečkom. Torej možicelj je hudoben in zvit, nam hoče vse mačke pobit! Je pa tudi originalen. Po končanem lovu so se nekoč sešli lotci v gozdu. Na vprašanje, ako. ima kdo kaj za prigrizniti, izvkče iz torbe velikega pečenega zajca, češ: Kaj boljšega danes nimam. Lačni lovci so slastno zaužili tolsto pečenko. Med pojedino pa vpraša nekdo od naTzočib, zakaj da ima ta okusni zajec stopala omo- tana v papir? Odgovor se je glasii: da se ni kuharica opraskala! Dober tek, mijau! G. R., ako bi vam ta ralili opominček ne zadostoval, pridemo prihodnjič z večjim kalibrom. Neizprosna roka pravice iz Sy. ^ndraža v Halozah. je pred kratkim prijela pri Št. Vidu nize Ptuja k svoji ljubici pobegkga nevarnega tatu, 20 kt starega Antona Arnejčiča, pd. Gobaski, doma iz Leskovca. Fantalin je kradel vse, kakor sraka. Pred njim niso bile več varne kokoši,, različno gospodarsko crodje, sadje, čebele, denar, ure itd. Ko so na avguštinsko nedeljo odšli Ijudje na »žegnanje« k sv. Avguštinu, je dolgoprstnež spretno porabil priliko. Pri urarju Grilecu v . areji si je naložil nič manj kakor 13 žepnih ur. Po večdnevnem napornem lovu, ga je lztaknil g. orož. narednik Kos od leskovške orožniške postaje. Fant je bil 5 ur že prodal, ostale so pa k sreči še našli pri njem. Oddan je bil v ptujske zapore, da tam pri ričetu premišljuje peto božjo zapoved. Sličnih, delamržnih dolgoprstnežev, kateri kradejo posebno kuretino in jesenske pridelke, je v Leskovcu še nekaj. Upamo, da se posreči našim vrlim- orožnikom poloviti tudi te. — Pri tej priliki se nehote vprašamo, kdo je kriv, da zaide mladina na uscdepolna pota? Krivi so predvsem starši, kateri naravnost navajajo svoje otroke 1: tatvini s 1em, da jim dajejo potuho. Mnogokrat se lahko opazuje, da starši na delu. otroci pa pohajkujejo okoli, ter se na la način na\adijo raznih malopridnosti in tatvine. Taki brezvestni starši, kaleri dajejo svojim olrokom potuho, namesto, da bi slednje strogo nadzoroTali, so sami krivi, ako zaidejo njihovi otroci na stranpota, taki starši zaslužijo, da bi se tudi njih vtaknilo v zapor. Smrtna kosa v Vičancih pri Veliki Nedelji. V soboto, dne 13. septembra je tukaj umrl vsled želodčnega raka posestnik Anton Petričič. Bil je nekdaj priden in zvest hlapec, sedaj posestnik in priden delavec. Rad je priskočil na pomoč vedno, posebno pa v svetovni vojski, ko moških delovnih moči ni bilo doma. Marsikatera obitelj ga mora imeti vsled tega v blagem spominu. — Zatorej ljubi Anton, počivaj v miru, po trudapolnem žiTljenju. Za tso pomoč pa, ki si jo izkazoval vedno, poseDno pa v STetovnem vojnem požaru, naj ti Vsemogočni onkraj groba obilno poplača. Na svidenje! Kaj nam poročajo \z Zavrč pri Ptuju? Pri nas je umrl po kratki in hudi bolezni Franc Pungračič, kmet T Belskem Trhu. Spoštovan je bil povsod, zato so ga Tolili v občinski odbor občine Gornji vrh, t odbor Kmetijske podružnice za Zavrč in t odbor krajevne organizacije SLS. Bil je veren kristjan, navdušen bojevnik SLS, skrben gospodar ter dobcr oče svoje družine. Da ga je ljubilo vse, je pa pokazal njegov pogreb. Zapušča ženo in tri nedorasle otroke. Naše sožalje N. v m. p.! Kako radilialno-samostojni župani gospodarijo. Lansko leto je župan Troha naročil v imenu občine Zavrč od žitnega zavoda v Ljubljani 1 vagon koruze za našo župnijo. Koruzo je razdelil, denar pa pobral — a koruze ni plačal žitnemu zavodu. Ta zavod je sedaj pri davčn,«]! uradu t Ptuju ostavil vse doklade za občino tako dolgo, dokler ne bo dolg črez 88.000 plačanih, kar bo trajalo blizu pet let. — Za zvonove je pobiral denar, ga sam porabil, za koruzo tudi tako. Kako je na pošti dvigal denar, to bode najbolj vedel dr. Janžekovič. — Državno pravdništvo kje si. Volitev župana in svetovalcev v Zavrču. Dne 14. 9. je bil pri nas za župana izvoljen vrl mladenič Martin Rihtarič, načelnik krajevne organizacije SLS, predsednik mladeniške Marijine družbc in izvrslcn cerkveni pevec (tenorist). Tudi svetovaka: Josip Kokot in Mirko Kopša sta zavedna pristaša SLS. Zborovanje vojnih invalidov, vdov in sirot t Celju. V nedeljo, dne 14. l. m. so v nabito polni dvorani hotela »Beli vol T Celju zborovali vojni invalidi, vdove in sirote. Glarne njihove zahteve so bile: takojšnje sklicanjc narodne skupščine ter postaviti kot prvo točko dnevnega reda inTalidski zakon. Dotolj je šestktnega čakanja, dovolj lepih bcied, pisanja in obljub. Zahtcvali so dej»t»T. Na«l«Ije |» aber •n*j>la«n« tkianil, i* t« p»šlj« \xm. razlike strank, potom časopisja zahvala oaint, ki so se udeležili dne 31. argusta t. 1. sestanka bivših rojakov na Brezjah in ki so kot velika skupina izven inTalid-skih vrst, zahtevali takojšen sprejem invalidskega zakona. Pokazali so s tem da pojmujejo stan vojnih zrtev, kajti bili so priča ko so padali očetje sirot, priča, ko so padali možje sedaj zapuščenih vojnih vdov in priča, ko je pekknsko orožje trgalo ude od telesa nekdaj zdravih mladeničev in mož. Zborovanje je poteklo povsem mirno in dostojno ter napravilo na občinstvo globok Ttis. Gospod narodni poslanec Vrečko sprejema stranke svojega 'volilnega okraja (sodni okraji Kozje, Rogatec, Šmarje in deloma Sevnica), ako narodna skupščina ne zboruje, vsak torek od 9. do 12. ure v kaplaniji v posojilniških prostorih v Šmarju. Kedaj zboruje skupščina, razvidite iz časnikov. Na gospoda poslanca se obračajte osebno le v tem času. Razno iz št. Ilja pod Turjakom. Dne 10. t. m. se je poročil vrli in blagi mladenič, prednik mladeniške Marijine družbe, bivši predsednik tukajšnjega Orla, Ivan Tovšak z Marijino družbenico in načelnico Dekliške zve ze, Antonijo Vavkan. Mlademu paru, kremenitemu po značaju, vztrajnemu na borbenem delu za katoliška načela želimo obilo božjega blagoslova. Pri zadnjib obč. volitvah sta bila ponovno izvoljena za župana: r občini Št. Ilj g. Ivan Čas iz Dovž in g. Franc Planinšec v občini Mislinje. Oba sta neustrašena pristaša SLS. Pa tudi drugi svetovalci inodborniki so po večini naši. Žveli! — Dne 14. t. m. se je vršila tu ob obilni udeležbi orloTska telovadna prireditev, pri kateri so sodelorali bratje Orli iz Starega trga in iz Šmartna, ter sestre Orlice od ravno tam. Vsem, ki so pripomogli k tako lepi prireditvi, kličemo: Bog plačaj! < Na jLožnem, župnija Sv. FloTJan pod Bočcm se je vršil t nedeljo, dne 14. t. m. shod SLS. Poročal je gosp. poslanec Vrečko. V nad eno urnem govoru je obrazložil stari režim in deklaracijo nove vlade. Na predlog kmeta Franca Ducman, kateri je shodu predsedoTal, je bila soglasno sprejeta zaupnica Jugoslovanskemu klubu. Na koncu je spregovoril gospod poslanec še o občin&kih volitvah in nas navduševal, da tudi mi storimo v nedeljo svojo dollnost in volimo pristaše SLS. Ogromna večina občin v Sloveniji je v rokab SLS. Tudi vrli Šentflorjančani se idenda ne bodo dali osramotiti, da bi volili nasprotno. — Največ rovari proti naši stranki sedanji župan Perkovič. Njegovo popivanje po gostilnali in surovo postopanje s svojo dobro družino, pa menda ni priporočilo, da bi mu zaupali načelstvo dbčine. Iz jLaškega okraja. Pred kratkem je prinesla »Domovina« grd in hujskajoč članek zoper na^o SLS. To je bilo ob priliki desetletnice svetovne vojne. Svetujemo demokratom, naj pnimejo urednika »DomoTine« za ušesa, sicer bomo objavili imena in dejstva, katera bodo pokazala marsikaterega odličnega demoKrata v popolnoma avstrijski 1-uči. »D.omovina« zapomni si, iz sleklene hiše ni varno na mimoidoče kamenje metati. Volitev župana in svetovaleev v občini Golobinjek pri Planini. Vložena je bila samo ena kandidatna lista Slov. ljudske stranke. Pri volitvi župana dne 3. t. m. je bil izvoljen poprejšnji župan Miha Romih, posestnik na Selah; svetovalccma sta pa izvoljena Miha Doberžek, posestnik v Doropolju in Frančišek Žibret, posestnik v pristavi. Vsi odlični prislaši SIov. ljudske stranke. Izid občinskih volitev v kozjanskem okraju dne 14. septemira 1924 je skdeč: Sama lista SLS je bila Tložena v sledečih občinali: Loke, Planinskavas, Dobje, Presečno Virštanj in Verače. V občini Pilštanj sta bili vloženi dve listi SLS in sicer ena SLS, druga pod naslovom »starotržki katoliški kmetje«. Prva je dobila 21 glasov (3 odbornike) in druga pa 38 glasov y6 odbornikov). Buče: SLS 100 glasov (8 odbornikov) SKS 18 (1). Kozje: SLS 22 (2), Gospodarska SLS (mešana) 56 (5), SKS 32(2). Zdole: SLS 45 (6), Kmetijska stranka 15 (1). Drenskorebro: SLS 79 (8), SKS 15 (1). S«dlarjevo: Kmetska gospodarska skupina SLS 37 (5), SLS 8 (1), Del. zveza SLS 12 (1). Imeno: SLS 39 (4), lista »Dobro gospodarstvo« SLS 36 (3), in zveza posestnikor občine Imeno 27 (2). Sopote: SLS 30 (4), SKS 19 (3). Križe: SLS 56 (6), SKS 35 (3). Koprivnica: Kmetska delavska stranka SLS (mešana) 41 (6), SLS 7 (1). Podsreda: SLS 56 (6), Narodna gospodarska 38 (3). Gorjane: Samostojna gospodarska 1 (0), SKS 61 (8), SKS 15 (1). Podčetrtek: JDS 36 (4), SLS 21 (3). Prevorje: SKS 35 (6) SKZ 22 (3). Občina Veternik samo lista SKS. V občinah Sv. Peter pod Sv. Gorami in Lastnič se vršijo volitve v nedeljo, dne 21. t. m. V občinah Sv. Vid pri Planini io Zagorje bodo volitve ponovno razpisane, ker so bile Iiste prepozno vložene. Slovenska ljudska stranka je pri teh volitvah dobila na novo v roke tri občine in sicer Virštanj, Verače in Sopote. Napredovala je pa v šestih občinah. Omenjamo, da so to uradno ugotovljene številke, osobito velja to za občine Koprivnica, Zdole in Sopote. V Št. Petru pod Svetimi Gorami je bil v četrtek, dne 1-. septembra, zbor zaupnikov Slovenske ljudske stranke in Kmetske zveze. Poročal je poslanec dr. Hohnjec. Govorili so še g. kaplan Krušič in mladeniča Zorenč in Gubina. Razgovor je v glavnem imel za predmet občinske volitve, ki bodo dne 21. septembra. Sv. misijon v Sromljab. Od 31. avgusta do 7. sept. smo tu obhajali po dvajsetih ktih zopet sv. misijon, ki sti ga vodila preč. gg. misijonarja od sv. Jožefa nad Celjem, namreč preč. g. Kitak in preč. g. Selič. Ljudstvo se je svetega misijona z veliko gorcčnostjo udeležilo. — Obhajancev je biio 1900. Bodi na tem mesfu preč. gg. misijonarjema še enkrat izrečena zahvala za Tes njun trud. Cerkveno predstojništvo in županstvo t Sromljah. Občuiske Tolitre v Kcprivnici. Dne 14. 9. »o bile obdinske Tolitrt, pri kAtarih je SLS prižla t toliko do veljayt, 4a si je priborila svojo škrinjico vkljub veli3ura intsigam občinskega prcdstojnika. Ker niti kandi-dati niso sli vsi volit, ni bila zaželjenega uspeba. Sedaj pa naj gospod župan vzame polomljeno občinsko škropiinico ia naj ohladi preveliki ogenj koprivniških koluunistoT, vzame pa naj tudi zgočega kropa, da bode ^vzbudil zaspane pristaše KZ. — Koliko se je zanesii na«je, kaie vzgled. podpredsednika KZ M. Toplišeka. Zahvala sl:iica{eljev sestanka bivših vojakov iz svetovne Tojne na Brczjah 31. avgusta t. I. Vsem. lci so pcmagali prirediii krasno uspeli sestanek dne 31. avg. ¦'¦vi Brezjah in vsem tovarišem, ki so se ga udeležili, izrtkamo prisreno zahvalo! Oben«n sporočamo, da smo «d prebitka darovali 1000 D društvu invalidov, 1000 D vrinim slepcem (od teh je fcilo 544.50 D posebej v ta na ar.v-n zbranih na Brezjah), novo izvoljenemu odboru, ki Baj bi dalje deloval v smislu sestanka," pa smo izročili esialo svoto, t kateri je vključcnih 1268 D, nabranih za spcminsko ploščo na Brezjab. Prosimo vse Slovence, da cdioru pomagajo z darovi izvrševali njegove dobrodelne namene v korist tistim, ki so vsled vojske največ trpftli. V odboru, izvoljenem 31. avgusta na Brezjah so gg.: Golarič (predsednik), Bonač, Hafner, Jovan, Matičič, Mifoerc, Pavlin, Štunn, Wagner, 1 invalid (ki ga določi društvo invalidov). Ljubliana, 12. septembra 1921 Sklicatelj. PripraTljalni odbor za I. slov. Mari|anski kongres v Ljubljani proti vse preč. gospode, ki so prejeli izkazinke za polovično vožnjo, da bi čimprej odposlali denar m preostale izkaznice odboru v Ljubljani, da more zaključiti račune. Stroške posiljanja si zaračunajte. Ako kdo ni prejel položnice, naj jo naroči pri pripravljalnem odlioru ˇ Ljubljani. Pri Toliivi župana na Ljubnem in Tseh štirili svetovalee* SLS so darovali župan ter odborniki za Dijaško Tfčorjo ** Mariboru 130 D. Hvala in odbor prosi za posncaiakt. MARIBORSKA POROTA. Dne 9. septembra se je pričelo zasedanje mariborske porote. Kot prva se je že tretjič zagovarjala pred porotniki Roza Trop, obtožena radi požiga. Svoj zločin je storila pred 13 leti, ko j-e 11. avgusta 1911 zažgala gospodarsko poslopje veleposestnika v Obrežju pri Središču, iTana Ravšl. Napravila mu je s požigom ogromno škodo, ki je znašala takrat 12 tisoč kron. Požigalke niso mogli dolgo izslediti, dokler je ni pred približno erim ktom izdala njena sestra, ker sta se sprli radi ffn vžitka. Tropova je prišla pred poroto, pa je tajila, raili česar je bila razprava preložena. Pri drugi razfrn\i je bila obsojena na 6 let ječe, sodbo pa je višje sodišče v Zagrebu razveljavilo. Pri tretji razpravi je bila končnoTeljavno obsojena na 3 leta težke ječe. Zahrbtni napiad. Istega dne se je zagovarjal posestnikov sin Ivan Brumec iz Št. Janža na Dravskem poljn. V noči 14. oktobra 1923 je napadel Ambroža Brumna radi klica »auf biks« ter ga udaril iz zasede z vozno roiico po glavi. Prizadcl mu je težko poškodbo. Pred porc!o se j« zagovarjal s silobranom, kar pa so priče zafiJV:ale. Radi nameravanega uboja in ker je ukradel v preiskoT*lnem zaporu svojemu soujetniku 100 D, je bil Briune« ofosojen na 2 leti težke ječe. Srojega tekmeca ubil. Pohorskim kmetom je še dobro r spotninu umor, ki se je dogodil pri Sv. Lovrencu na Pohorju dne 6. julija. Sedaj se je zagovarjal morilec Mariin Turk pred porotniki. Turk je bil lovec na Re«fnjaku; «e nad tri leta je gojil ljubezen do Veronike Fijavšk<Jye, katera ga pa zadnji čas ni več marala, ampak je raje Tidela žagarja Alojzija Pačnika. V nedeljo, šne 6. julija ponoči sta se sešla oba tekmeca pri Fijav*evih. Prišlo je med obema do prerekanja, katerega je končal Turk s tem, da je ustrelil Pačnika z lovsko puško v trebuh. Pačnik je kmalu umrl. Turk se je zagovarjal pred poroto s silobranom in jc bil radi tega obsojen »a::o na 6 m«secev ječe. Detoaior. V čruclavcih t Prekmurju je služila pri pt>seslnik» Josipu Pitan dekla Lina Krčmar. Bila je noseča, !«¦ porodila moško dete, ne da bi kedo zvedel za «jfm porod. Posestniku se je to čudno zdelo ter je prijavtl eadero orožnikorn. Tem je Lina porod priznala, ter pakaeal« dete, katero je imela skrito v nekem zabojn med plevami. Na truplu so se poznali znaki davIjmja im Krčmarjeva je priznala sroj zločin. Obsojena .je bila na 3 leta težke ječe. Fantorrski pretep. Dne 27. julija t. I. je prišlo v Framu Ą Tumerjevi gostilni do pretepa med delavci in kmetskimi fanli. Pretep je nastal vsled spora med delaTccm Francetora Kobale in kmetskim fantom Frantom Pleško. V pretepu je Kobaktov brat Janez zasadil mož Plešku v hrbet ter mu prerezal srednjo odvodno žilo, radi česar je ranjenec črez par dni umrl. Med preiskavo je hotel celo krivdo prevzeti nase obtoženčev brat Auton, menda da se reši vojaščine. Kljub temu je bil Janez Kobale obsojen na 18 mescev težke ječe. Mladi tatovi. V Ljutomeru so neznani tatovi vlomili dne 4. avgusta t. 1. v mkkarno Ljudovika Mohorič. Ker niso mogli odpreti blagajne, so ukradli več tehtnic ler poškodovali več predinetov v pisarni. Tatovom so prišli orožniki na sled v hlevu Kikeca v Ljutomeru, kjer so našli tehtnico. Kikecov hlapec, Šlefan Košak je priznal, da je izvršil vlom v družbi z 18 ktnim Ignatfm Žnidarič in 20 letnim blapcem Mihaelom Hladen. Vsa čedna družba je bila pred poroto obsojena in sicer Košak na 18, Hladen na 20 in Ignac Znidarič na 24 mes«cev jeie. Taja« rarpraTe. Dne 11. scptembra so se Tršile kar tri laj«« maprate radi posilstev. Alojz Kenc, 31 letni hlaf*« u Mote pri Ljutomeru je bil obsojen na dro leti (ejjka |«le, k»raski potnokul* J«cv»j Falea ie Z|ornj« Polskave radi prestopka zopcr nrarnost na 1 mesec slrogcga zapora, razprava proti Petru Merčnik pa je bila radi zaslišanja prič preložena. Uboj. Na Belo nedeljo se je vršilo pri Sv. Trojici v Slov. goricah blagcslovljcnje novih zvonov. Na slavnost je prihitelo v trg mnogo ljudi, zlasti kmetskih fanlov, ki take prilike radi porabijo za pretep. In res je prišio tudi ob lej priliki do pretepa, ki se je končal z ubojem. Josip Kukovec, 25 letni delavec je zaklal z nožem Jareza Nekrep, ker je klical fante na korajžo. Zasadil mu je nož v vrat, da je Nekrep vsled izkrvavljenja umrl. — Kukovcc jebil radi uboja obsojen na dve leti ječe. Nasilen zet. \ žabjeku se je prižcnil k Kostanjcvcu zidar Mihael Rašl. Med 81 letnim tastom in zetom so kmalu nastali prepiri, ki so slr-dnjič privedli do tega, <-a se je hotel stari Kostanjevec izseliti. Dne 26. maja je prišlo radi tega med tastom in zetom ponovno do prepira, v katemn je Rašl v jezi sunil tasta po siopnicah, da je ta obležal na tleh. Ležečega je še udaril parkrat s kolom in mu polomil 6 reber. Kostanjevec je dobil ra to pljučnico, na kateri je umrl. Pred poroto je obdolženec svoje dcjanje skesano priznal. Porotniki so potrdili vprašanje usmrtitve brez sovražnega namena in Rašl je bil obsojen na 6 mesecev ječe. Železniški tat. Otmar Lorger je sin prernožnega peka iz Ptuja. Učil se je tudi sam pekovske obrti, ker mu pa delo ni ugajalo, je hotel žnreti na tuj račun in vrgel se je na tatvino. Že pred vojno je bil kaznovan, po vojni je pa zopet kradel. Tatvine je najraje izvrševal na železnici, kjer je kradel iz vagonov razno blago. Zadrževal se je v Avstriji in t Mariboru, kjer ga je slednjič izsledila roka pravice. Pred poroto je bil obsojen na tri leta težke ječe. 15 letni ropar. Dne 1S. septembra se je zagovarjal pred porotniki komaj 15 let stari, pa že silno izprijeni fanlalin Doneš Bokk. 4. maja t. 1. je oropal v gozdu med Križevci in Peskovci 75 letnega starčka Štefana Kardoša. Vrgel ga je na tla ter mu vzel 2000 dinarjer. Bolek je bil obsojen na tri leta težke ječe. Z nožem v lirbet. V Melincih t Prekmurju je dne 18. junija zabodel z nožem France Kiizma Ivana Huzjan. Do uboja je prišlo samo radi tega, ker je v gostilni Ivana Kuharja Huzjan zaklical, da se ne boji deset Kiizmanov. Kiizman se je zagnal z nožem v roki za Huzjanom in ko je ta padel, mu je zasadil nož v hrbet. Huzjan je kmalu umrl, Kuzmana so pa aretirali; pred poroto je bil obsojen na 4 leta ječe. Nevaren vlomilec. Istega dne se je zagovarjal brezposelni 21 letni Alojzij Čep, ki je izvršil s svojim tovarišem Vinkom Kriegerjem več vlomov na Štajerskem. Drzeri je bil vlom v poslopje Elizabete Muhleisen na Metavi ,kjer sta napravila bogat pkn ter oškodovala lastnico za 9000 D. V Zgor. Voličini je Čep iz gfaščine Hrastovec odnesel razne starinske predmete v vrednosti 10.000 dinarjev. Tretji vlom sta izvršila na Slemenu, kjer sta iz graščine Viltovž odnesla za 90.000 dinarjev raznib predmetov. Čep je bil obsojen na tri leta težke ieče.