Gasilo delavcev v vzgoji, Jobraževanju in znanosti ‘Avenije, 26. septembra 988-št. IS-letnik XXXIX
Med dmgim preberite
•	OB MNOGIH SPREMENLJIVKAH TUDI UPOŠTEVANJA VREDNE STALNICE, str. 3
•	ZA DRUGAČEN VRTEC, str. 3
•	PRILOGA SVETOVALNEGA CENTRA, str. 5, 6
•	SPORED ŠOLSKE TELEVIZIJE ZA JESEN 1988, str. 8
Dobra šola ni za modro družbo nikoli predraga
is
‘as
:nj
15
Letos praznujemo trideseto obletnico naše enotne osnovne šole. Osnovnošolska reforma iz leta 1958 je izhajala iz tedanjih družbenogospodarskih zahtev po temeljitejšem in mnoiicnejšem izobraževanju ter po demokratizaciji družbenih odnosov, ki so jih nakazovali začetki družbenega upravljanja in samoupravljanja. Omenjenim namenom pa se ni bilo mogoče približati brez enotnega osnovnošolskega sistema. Vendar si je bilo zasnovo takšne šole laže Zamisliti kot pa jo uresničevati. Največ motenj je izviralo iz šablonske enotnosti učnih ciljev in vsebin, manj nejasnosti pa je bilo glede diferenciranja učnih oblik, metod in postopkov. Ker pa didak-tično-metodična pestrost v praksi zaradi omejenih gmotnih in kadrovskih razmer ni mogla kaj prida zaživeti, se uniformnosti pouka, ki je zmeraj bolj dušila zlasti zmožnejše učence, skoraj nismo mogli izogniti. To se je začelo nekoliko popravljati v sedemdesetih letih, ki so bila najplodnejše leta v našem povojnem osnovnem šolstvu. K temu so pripomogle ne le boljše prostorske, kadrovske in gmotne razmere šol ter večja strokovna pomoč, ki so jo šole dobile zunaj, marveč tudi to, da smo začeli o slabostih uniformne osnovne šole strokovno in javno razpravljati in da smo to stanje zares želeli izboljšati. Velika skrb je bila namenjena učbenikom in učni tehnologiji, usposabljanju učiteljstva, šolskim strokovnim svetovalnim delavcem idr. Ta prizadevanja so v začetku osemdesetih let, z naraščanjem družbene in gospodarske krize, začela vse bolj zastajati, s tem pa je zastajalo tudi posodabljanje osnovnošolske prakse. Težav je bilo iz dneva v dan več. Tokrat jih lahko le naštejem, temeljiteje pa jih bomo obravnavali na posvetovanju, posvečenem trideseti obletnici osnovne šole, ki bo 27. in 28. septembra v Ljubljani.
Osnovna šola kot ena od najpomembnejših funkcij narodovega obstoja je razpeta med mnoga nasprotja, ta pa že resno ovirajo njeno vzgojno in izobraževalno delovanje. Danes nastaja največ dilem in težav pri družbenem ozaveščanju in sodelovanju mladih v družbenem življenju. V svetu in tudi pri nas se veliko razpravlja o »vzgojnem pogumu«, o tem, ali majo šola in njeni učitelji pravico vzgajati, zlasti pa prenašati socialne, politične in ideološke vrednote, katerih veljavnost je zelo subjektivna in relativna. Omenjeni pogledi niso prenesljivi, so pa mutatis mutandis in v nekem pogledu zanimivi tudi za našo šolo in družbo, kolikor bolj njeno monolitnost preraščata vedno večja pluralistična demokratičnost in spoštovanje posameznikove miselne in doživljajske svobode.
Pri vsebinskem in normativnem spreminjanju socialne in osebne vzgoje se mora osnovna šola hitreje oddaljevati od samoupravnih družbenih deformacij, od birokratskih, dnevnopolitičnih, ozko pragmatističnih, dogmatičnih in sektaških vplivov, ki izkrivljajo njeno avtentično vzgojno podobo, hkrati pa ostati v varnostni razdalji tudi do morda dobronamernih socialnih vrednostnih poskusov in novosti, ki niso še nikjer ne induktivno in ne logično verificirani. Na stežaj naj odpre vrata le preskušenim, trajnejšim, nespornim socialnim in moralnim vrednotam, ki so praviloma na univerzalnejši ravni in zato sprejemljive za vse. Zato si mora šola, skupaj z učenci, Starši in napredno javnostjo izbojevati pravico »varuha šolskih vrat«, se pravi pravico do »legitimiranja« vrednostnih nalog, ki prihajajo od zunaj, in ob iskanju naprednih sintez med antropološkimi in družbenimi determinantami ubraniti to, kar
<mjei številki Prosvetnega delavca objavljamo nekaj fotografij likovnih del akademskega slikarja specialista Tomaža Gorjupa, profesorja it tnostne vzgoje na Srednji šoli za družboslovje in splošno kulturo Vida Janežič v Ljubljani. Slikar je rojen 1950 v Ljubljani, 1974 je diplomiral na
^bemijlgalikovno umetnost v Ljubljani pri prof. Janezu Berniku, leta 1976 pa je končal slikarsko specialko pri prof. Andreju Jemcu. Leta 1984 je ^oii naziv^aocenta za risanje in slikanje Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Je član Galerije Egurna in Društva slovenskih likovnih
jetnikov. Samostojno razstavlja doma in v tujini od leta 1975, udeležil se je številnih skupinskih razstav, nekaj njegovih del pa je tudi v lasti javnih u*ejev in galerij v Jugoslaviji in tujini.
je dobro za otroka in njegovo srečo. Zaradi tega ne bo šola nič manj družbeno angažirana, le da bo na strani najnaprednejših družbenih silnic in avtentične marksistične aksiologije, ki pomeni sintezo najvrednejših splošno priznanih preteklih in zdajšnjih vrednostnih sistemov.
Nič lažje ni danes vzgajanje in socializiranje v metodičnem pogledu. Temeljna zahteva uspešne vzgoje je, da mora temeljiti na znanstvenih spoznanjih, hkrati pa biti živo zakoreninjena v pozitivnih družbenih izkušnjah učencev. Žal je takšnih izkušenj vse manj. Že zdavnaj so minili časi, ko je bito vzgojo mogoče povezovati Z gospodarskimi, družbenimi in političnimi uspehi naše povojne socialistične graditve. Po drugi strani pa upajmo, da so za zmeraj minili tudi časi, ko je bila vzgoja podrejena ideološki optiki, vezana na dogmatično verovanje v take ali drugačne karizmatične avtoritete, na pogosto zastraševanje, na nekritično idoliziranje veljavnega itn.
Danes je tega vrednostnega dogmatizma veliko manj, hkrati pa je manj tudi vsesplošnega upanja in zaupanja; to vodi mlade v življenjsko vegetiranje, brez ustvarjalnih hotenj in zanimanja. Ker pa v vzgzrfi'nikoli ne smemo obupati, moramo pač bolj izrabiti možnosti, ki so nam na voljo. Predvsem mora šola intenzivno sodelovati v današnjem izredno konstruktivnem javnem mnenju, pri šibanju vsega zlega in prevzeti nekatera alternativna gibanja, predvsem pri delu pionirske in mladinske organizacije in nekaterih interesnih dejavnosti. Le vzgoja, ki je vpeta v najnaprednejše zgodovinske in zdajšnje duhovne tokove, zadosti velikim vzgojnim pričakovanjem mladih, saj je za veliko večino šola v ospredju njihovega socialnega zanimanja.
Nekoliko preprostejša je izobraževalna vloga osnovne šole, saj ne potrebuje korenitejših konceptualnih vsebinskih sprememb in je dovolj splošnoizobraževalno usmerjena. Več pripomb je na račun sestave predmetnika in učnih načrtov. Oba dokumenta učence pretirano obremenjujeta ali pa že kar načenjata telesno in duševno zdravje marsikaterega šolarja. Tudi mi bomo morali reševati to vprašanje predvsem z večjo učno diferenciacijo in individualizacijo. V svetu delijo šolski čas na dva dela. Prvi, temeljni, je skupen za vse učence, a se v bistvu skrajšuje, zato pa se. daljša čas za nivojski pouk, za fakultativne in interesne dejavnosti. Res pa je, da se s tem odpira nevarnost za novo vzgojno-izobraževalno razlikovanje revnješih učencev, to pa se vse bolj seli iz rednega pouka k zunajučnim dejavnostim.
V didaktično-metodičnem pogledu je treba povečini receptivno učenje hitreje odpravljati z didaktično strategijo, ki si prizadeva ustvariti čim bolj neposredno povezavo med učno vsebino in učenci. Tak slog učenja, ki pospešuje formativni razvoj, bolj upošteva, da so učenci vedoželjni raziskovalci, da so govor, igra, delo in učenje njihove povezane potrebe, da se s temi dejavnostmi razvijajo ustvarjalnost in pozitivna samopodoba učencev, da želijo biti učenci svobodni, samostojni in soodgovorni za svoj razvoj ter živeti in delati v varnih razmerah in takšnih, da jih bodo priznavali in spoštovali. Za to pa so zelo pomembni: pristno učno motiviranje učencev, demokratični, samoupravni učni odnosi in čim večja diferenciacija in individualizacija pouka. Pravzaprav velja, da sta zlasti zadnji, se pravi učna diferenciacija in individualizacija, ključ za notranjo preobrazbo osnovne šole. Če smo jo pred tridesetimi leti poenotili, da bi jo demokratizirali, jo je danes zaradi enakih razlogov nujno diferencirati in odpraviti njeno ciljno, vsebinsko in didaktično organizacijsko uniformnost. Bistvo enotnosti je nujno dopolniti s pravico vsakega posameznika do njegove naravne in pridobljene različnosti, do takih učnih pogojev in možnosti, ki ustrezajo njegovim razvojnim zmožnostim, interesom in potrebam. Bilo bi nedemokratično, če učenci ne bi imeli enakopravnih učnih možnosti, prav tako nedemokratično pa je tudi, če so te učne možnosti uniformne, enake za vse učence ne glede na njihove učne razlike.
Za te namene pride v poštev poleg notranje diferenciacije še fleksibilna, zadnja zlasti na višji stopnji osnovne šole. Nekateri modeli fleksibilne diferenciacije, ki bolj ali manj združujejo sestavine notranje in zunanje diferenciacije, so naši šoli že znani, npr. dodatni in dopolnilni pouk, fakultativno učenje, interesne dejavnosti, šolska akceleracija ipd. Te pa je nujno dopolnjevati še s programiranim in računalniškim poukom, s projektnim učnim delom, s skupinskim poukom in še zlasti s kombiniranjem temeljnega in nivojskega pouka. Zadnji namenja' večino učnega časa skupnemu pouku vseh učencev, drugi del regularnega učnega časa pa je rezerviran za nivojski pouk, prilagojen učnim zmožnostim vsakega učenca.
Res, sodobna šola je dražja. Sicer pa je vprašanje, kakšna šola je draga in kakšna poceni, zelo relativno. Če upoštevamo, da se kuje družbeni napredek predvsem in najprej v šolskih klopeh, potem ni dobra šola za modro družbo nikoli predraga ali skratka, še zmeraj veliko cenejša kot vsesplošni zastanek.
FRANCE STRMČNIK
Program, ki spodbuja k razmišljanju
Posodabljanje osnovne šole s prilagojenim programom
Od 13. do 18. junija je bil v Rogaški Slatini seminar za vodstvene in svetovalne delavce osnovnih šol s prilagojenim programom v SR Sloveniji. Potekal je v dveh skupinah, na njem pa naj bi se' predvsem dogovorili o vpeljevanju novega programa življenja in dela v četrte razrede osnovnih šol s prilagojenim programom ter o pripravi na spremljanje in vrednotenje programa v prvih treh razredih teh šol. Ob tem so se odpirala tudi številna druga aktualna vprašanja, kot so poklicno usposabljanje absolventov teh šol, način uvajanja individualizacije in diferenciacije v te šole ter druga vprašanja, ki zadevajo samo zasnovo in spo-polnjevanje posameznih postopkov in faz vzgajanja lažje duševno nezadostno razvitih otrok.
Tudi to srečanje je pokazalo, podobno kot mnoga druga, da je vprašanj, različnih možnosti in pogojev toliko, da bi podobnih srečanj moralo biti več. Ni bilo udeleženca, ki ne bi občutil, da bi se bilo treba večkrat srečevati pogosteje, usklajevati ter prenašati dobre izkušnje in navsezadnje tudi skupno oblikovati identiteto usposabljanja lažje duševno nezadostno razvitih otrok.
Vpeljevanje novega programa življenja in dela seveda ni neko revolucionarno dejanje, pomeni pa posodabljanje - z uveljavljanjem sodobnih zamisli in vpeljevanjem novih spoznanj v prakso. Z individualizacijo in diferenciacijo se skuša resnično postaviti učenca v ospredje, učitelju pa dati več ustvarjalne svobode in naložiti poklicne obveznosti na višji ravni. Načina, kako spoznati bistvo vzgojnih in razvojnih težav teh učencev, predvsem pa, kako odkrivati in mobilizirati razvojne zmogljivosti in kako ustvarjati najboljše zunanje možnosti za razvoj, seveda ni mogoče predpisati. Tega ne more rešiti sam program, lahko pa se zasnuje tako, da izsiljuje pri učitelju iskanja novega, boljšega in mu ne dopusti duhovne lenobe.
In če je učni program vreden toliko, kolikor sili učitelja k razmišljanju. potem mislim, da je novi program dober. In navsezadnje: pri njegovem oblikova-
nju je sodelovalo veliko uveljavljenih praktikov in teoretikov.
O samem programu pa je najbrž treba reči še to, da je izrazito integrativen, kar zadeva povezovanje vzgojnih in izobraževalnih nalog in ciljev.
Udeleženci seminarja pa so se pri tem razmišljanju ozrli tudi v prihodnost. Kaj bo ljudem, ki so sposobni le za najpreprostejša dela in naloge, prinesla nova tehnološka in avtomatizirana družba? Bo še delo zanje? Ali ne bo treba ohraniti nekatera dela in opravila zanje - predvsem zaradi humanizacije človeka?
Udeleženci seminarja pa so ob koncu tudi ugotavljali, da so na Slovenskem zelo različne možnosti za usposabljanje lažje duševno nezadostno razvitih otrok in za njihovo vpeljevanje v življenje in delo. Tako strokovna kot družbena skrb za te ljudi je pogosto prerazdrobljena. Zato so udeleženci menili, da bi šole s prilagojenim programom kljub različnim organizacijskim oblikam skupaj z drugimi oblikami usposabljanja razvojno motenih morale postati tisti strokovni subjekt v družbi, ki bo povezoval strokovna in družbena prizadevanja za rehabilitacijo razvojno motenih ter sodeloval pri obravnavi tistih, ki to niso, pa imajo najrazličnejše manjše in prehodne razvojne težave.
DARKO OPARA
Utrinki z novosadskega slavističnega kongresa
Že nekaj slavističnih kongresov zapored ne namenja pozornosti le ozko strokovnim vprašanjem jezikoslovja in literarne vede, ampak tudi praktičnim in teoretičnim vprašanjem pouka jezika in književnosti. Razmišljanjem o tej temi so bili na nedavnem 12. kongresu Zveze slavističnih društev Jugoslavije v Novem Sadu (od 7. do 9. septembra) namenjeni ena od šestih popoldanskih sekcij in tri dopoldanska predavanja na plenarnem zasedanju. Ker so prav predavanja najbolj celostno pokazala vsebino in globino teoretičnih razmišljanj o pouku jezika in književnosti v Jugoslaviji, se pomudimo najprej pri dveh izmed njih.
Udeleženci seminarja so obravnavali tudi zmeraj aktualna vprašanja poklicnega usmerjanja, usposabljanja in zaposlovanja absolventov osnovnih šol s prilagojenim programom. Zakonodaja, ki je za zdaj še precej neusklajena, vsekakor premalo upošteva delovno prakso, ta pa je izjemno pomembna pri celotni pripravi na življenje in delo teh učencev. Manjše možnosti za zaposlovanje že povzročajo marsikje absolventom teh šol izredne težave. V praksi nedodelan in nerazvit sistem izobraževanja za manj zahtevna dela pa še zmanjšuje že tako nizke želje teh učencev po poklicnem izobraževanju.
Slovenska predstavnica dr. Olga Kunst Gnamuš je v svojem referatu Kvaliteta pedagoške komunikacije pokazala na učinke direktivnega in enosmernega sporazumevanja med učiteljem in učencem na eni in demokratičnega, prepričevalnega na drugi strani. Opozorila je, da enosmerna, direktivna komunikacija (učiteljeve zapovedi in prepovedi) ne olajšuje spoznavnega procesa, niti ne »proizvaja« dobrih učencev, ampak spoznavanje omejuje; vpliva pa tudi na učenčevo vedenje v družbi (sam govori direktivno, pričakuje pa vljudnost v sogovornikovem izražanju). Poudarila je tudi pomen pragmatičnega jezikoslovja pri raziskovanju teh medosebnih razsežnosti jezikovnega sporazumevanja, torej tudi sporazumevanja v šoli, in to ne le pri jezikovnem pouku. Predavanje Olge Kunst Gnamuš je bilo sad poglobljenega raziskovalnega dela, opravljenega z dobro obvladanim teoretičnim instrumen-tarijem. Pokazalo je, do kod je na Slovenskem že seglo razmišljanje o jezikovni vzgoji in vlogi jezika v šoli.
Ustanovitelj in starosta zagrebške metodične šole, dr. Dra-gutin Rosandič, je imel predavanje z naslovom Teoretično-me-todološke značilnosti znanosti o jezikovni in književni vzgoji in izobraževanju. V njem je našteval številna odprta vprašanja v tej vedi, od njene predmetne razslojenosti (glede na stopnje in vsebine vzgojno-izobraževalnega procesa se metodika deli na osnovnošolsko, srednje- in visokošolsko, pa na metodiko pouka branja, sporočanja, lirike itn.), njene interdisciplinarnosti, utemeljenosti v matični stroki, terminologije, znanstvene (in ne politične) zasnovanosti učnih načrtov itn. Načel pa je tudi pomembno vprašanje metodologije te vede in pomanjkljive zavesti o njeni znanstvenosti, ne le v javnosti nasploh, ampak tudi pri tistih, ki se z njo ukvarjajo.
O teh vprašanjih smo izčrpneje govorili tudi trije referenti na sekcijskih razpravah. Dr. Ante Bežen iz Zagreba je razčlenjeval interdisciplinarnost književne didaktike in pokazal, kam vodi nespoštovanje tega načela (v literarnovedni scientizem brez
upoštevanja učenca ali pa v strokovno nekompetentnost, če se upoštevajo samo psihološko-ko-munikacijski vidiki). Drugi Zagrebčan, dr. Zvonimir Diklič, je razčlenjeval	terminološko
zmedo v jezikovni in književni didaktiki, neznanstveno oblikovanje izrazja, ki ga najde bralec v srbohrvaški specialnodidak-tični literaturi, v kateri je veliko »metodičnega šunda«. Ker pa se stopnja razvoja posamezne znanosti kaže v njenem metajeziku, bi bilo pri reševanju teh vprašanj nujno upoštevati znanstvena načela. - S tem v zvezi sem sama v svojem referatu (Cilji, vsebine in metode pouka književnosti na Slovenskem) poročala o tem, da se pri nas kniževnodidaktična terminologija šele oblikuje in razgrnila še drugo metodologijo, s katero se pri nas lotevamo knji-ževnodidaktičnih vprašanj (kako oblikujemo cilje, vsebine in metode pouka književnosti. Mimogrede: v sekciji sem bila edina predstavnica Slovenije, vseh skupaj pa nas je bilo na kongresu šest slavistov iz Ljubljane, torej komaj dober odstotek vseh udeležencev!).
Ob načelnih teoretično zastavljenih referatih je bila še cela vrsta poročil o konkretnih izpeljavah takih načel v praksi, o interpretaciji posameznih književnih besedil pri pouku, o obrav-
Spet sejem Vse za otroka
Vztrajati pri posebni obravnavi pedagoškega šolstva
Jasno Dominko Baloh je nova predsednica Piša za pedagoško usmeritev, prej je predsedniško funkcijo opravljal Boris Feldin. Prihaja iz Maribora, tudi tam se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem. Čeprav se zaradi novega vodstva delovanje Piša ne bo bistveno spremenilo - tudi v tem šolskem letu bodo obravnavali najpomembnejša vprašanja v vzgoji in izobraževanju (zdaj so to med drugim spremembe Zakona o usmerjenem izobraževanju, nastajanje novega Zakona o pedagoški službi ipd.) - smo novo predsednico povprašali, ččmu bodo v Pišu za pedagoško usmeritev ob sprotnih nalogah namenili v tem šolskem letu še posebno pozornost.
Povedala je. da bodo skušali uresničiti že dolgo znane zamisli o nenehnem izobraževanju in spopolnjevanju učiteljev, saj ne smemo dovoliti, da nekateri že več kot deset let poučujejo enako in ponavljajo stare napake, ne posodabljajo pouka in ga ne bogatijo z novostmi. V Pišu se že dolgo zavedajo, da. bi učiteljem morali omogočiti napredovanje na delovnem mestu, zato bodo v prihodnje temu namenili večjo skrb.
Jasna Dominko Baloh je opozorila tudi na razlike v kakovosti pouka med posameznimi šolami. V Pišu se ne strinjajo, da obravnavamo vse šole enako. Menijo, da bi morali uspešnejše spodbujati in morda bi bilo prav, če bi jih primerno nagrajevali, da bi se še naprej tako razvijale, slabšim pa bi bilo treba pomagati in svetovati, da bi dosegle boljši uspeh.
Drugo področje, ki mu bo Pis za pedagoško usmeritev letos namenil več pozornosti, so vzgojni domovi in sicer strokovno usposabljanje vzgojiteljev v njih. Znano je, da ustanavljamo zadnja leta pri nas ob običajnih vzgojnih domovih vse več stanovanjskih skupin. Do nedavnega so jih poznali le v razvitih deželah, kjer so se zelo dobro obnesle. Skušnje s prvimi tovrstnimi oblikami vzgojnega dela so tudi pri nas zelo dobre, in zanje se po novem pogosto odločamo.
Vzgojiteljevo delo v takšnih skupinah pa je precej drugačno od dela v vzgojnih domovih, zato Pis za pedagoško usmeritev pripravlja za letos programe posebnega štirinajstdnevnega dopolnilnega izobraževanja za vzgojitelje v tovrstnih skupinah.
Kaj se bo v prihodnje dogajalo s pedagoškim šolstvom, nihče ne ve natančno, tudi v Pišu za pedagoško usmeritev ne. Predsednica je prepričana, da moramo še naprej vztrajati in pedagoško šolstvo obravnavati posebej, ločeno od drugih področij, čeprav to ni zmeraj lahko. Zato da se ne bo zgodilo tako, kot na primer v Vojvodini; tam so pred leti ukinili pedagoške šole, češ da niso potrebne, zdaj pa presenečeni ugotavljajo, da jim primanjkuje učiteljev, zlasti dobrih. K nam, v Slovenijo, prihajajo po nasvete, kako naj bi pedagoške šole ponovno vpeljali...
L. I.
OBVESTILO V petek. 14.
10. 1988 bo na Osnovni šoli Ivan Cankar Vrhnika, Došca 1, VIL pionirska Petkovškova likovna kolonija pod pokroviteljstvom Industrije usnja Vrhnika. .Sodelovalo bo devet šol notranjskega območja. Ob 17. uri bomo v šoli Ivan Cankar. Lošca 1, odprli razstavo del, nastalih v tej koloniji.
V tednu otroka, od 4. do 9. oktobra letos, bo v Celju že dvanajstič zapovrstjo sejem Vse za otroka. Potekal bo v prostorih Zavoda ŠRC Golovec pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Jugoslavije, Zveze organizacij za vzgojo in skrb za otroka Jugoslavije, Zveze prijateljev mladine Slovenije ter republiške Skupnosti otroškega varstva. Geslo tokratnega sejma je Razvoj različnih novih oblik dela z otroki. O tem pripravljata Skupnost otroškega varstva Slovenije in Zveza prijateljev mladine Slovenije 5. oktobra tudi osrednje jugoslovansko posvetovanje, ki ga bo vpeljal dr. Ludvik Horvat (zvrstilo se bo še pet manjših posvetov).
Za izdelovalce in trgovce otroške opreme bo zanimiv predvsem poslovni del sejma. Za vrtce in šole bodo pripravili posebna komercialna dneva, najbolj znani izdelovalci pa bodo predstavili svoje novosti. Razstavljene bodo tudi igrače, ki so nagrajene z znakom Dobra igrača, pripravili bodo tudi prodajo rabljenih igrač.
Sejem je pomemben tudi zato, ker se bodo strokovnjaki, ki se ukvarjajo s predšolsko vzgojo, srečali z zasebniki, ki izdelujejo otroško opremo in igrače. Pogovarjali se bodo o tem, kaj bi bilo treba izdelovati v prihodnje, da ne bi bil trg prezasičen s posameznimi izdelki, nekaterih pa bi še zmeraj primanjkovalo. Starši, ki kupujejo igrače in otroške knjige, nemalokrat pogrešajo sodelovanje prodajalcev, ki bi jim znali svetovati, kaj je za njihovega otroka najprimernejše. Zato so se organizatorji sejma odločili, da bodo trgovinam posebej svetovali, kako naj zboljšajo način prodaje izdelkov za najmlajše.
Sejemski dnevi bodo seveda privlačni ..tudi za najmlajše. Vsako popoldne si bodo lahko ogledali lutkovne predstave, priljubljene risanke, po želji pa bodo lahko sodelovali v skupinah, ki bodo obiskovalcem skušale prikazati, kako je mogoče ustvarjalno delati z otroki.
navi jezikovnih poglavij, zelo modro pa se zdi tudi upoštevanje vseh mogočih korelacij z drugimi predmeti. Zanimivi so bili tudi prikazi rabe računalnika pri šolski obravnavi ali pri preverjanju nekaterih učnih vsebin.
Doslej omenjeni referati so zrcalili konstruktivne, znanstveno zasnovane premike v teoriji in praksi jezikovne in književne vzgoje. Pri teh razmislekih so v Jugoslaviji najdlje prišli Hrvati, vendar se tudi nam ni treba prav nič sramovati, saj so razprave pokazale, da so naša spoznanja in metode dela plodni in da imamo marsikaj povedati tudi drugim.
Druge referate pa bi lahko uvrstili v dve skupini. V prvi so tisti, ki so s strokovno majavimi argumenti razpravljali o pouku književnosti v Jugoslaviji in iz katerih je moč razbrati, da so jim primarni književnovzgojni cilji še zmeraj ideološko-politični, predvsem vzgoja v duhu jugoslovanstva. Referent Slobodan Kalezič iz Titograda se je npr. spraševal, zakaj programe za pouk književnosti sestavljajo posamezne republike, ko pa se kakovost književnih del ne meri z republiškimi, ampak z estetskimi merili. Ustvarjalno nasprotje taki decentralizaciji je videl v zamislih o skupnih jedrih, ki jih je načelno pohvalil, čeprav je obžaloval njihovo ponesrečeno izpeljavo. (V razpravi sem bila edina, ki sem se ob njegove teze spotaknila in jim nasprotovala s strokovnimi argumenti za načrtovanje književnih vsebin v šoli - npr. upoštevanje recepcije nujno daje prednost književnosti lastnega okolja itn.) Mišo Došlič iz Prištine pa se je pritoževal nad slabim poznavanjem jugoslovanskih književnosti, ki ga je opazoval pri učencih albanske narod-

I
nosti. Poudaril je, da ima zl književnost NOB pomernl vlogo za vzgojo v duhu jugo! vanstva.
Zadnja skupina referatov nas uči, da tudi natančna in^-videz zelo znanstvena statisti?, metodologija v resnici ne p1 1 nič odločilnega, če ne prod p v bistvo problema. Referentk* Cg Mostarja je npr. nameravala f 5( pravljati o polprogramiranem tr| zikovnem pouku, ki so ga s I etl močjo učiteljev vpeljevali ioš njih, a se je tako zapl£ i ^ v mučno poročanje o koefici; trc tih in korelacijah »stopnje pri* ^ panja učiteljev k projektu«. ua nismo zvedeli niti, katere v )a bine so poskušali obravna' ^ tako, niti zakaj, niti kako sejit() je to posrečilo.	5
Tako smo o pravih inovacij;^ (podnaslov naše sekcije je iij Možnosti inovacij) zvedeli ^ ^ malo. Tiste prave bi nam1 ^ lahko prinesla le trdna strok ^ nodidaktična zavest in znJ vseh, ki se ukvarjajo s pouk J jezika in književnosti.
Ponovila se je torej slaLtc prejšnjih tovrstnih kongres*^1 gigantski zbor, ki ga je bilo 1 0 porno organizirati, se je spet d ra ukvarjal s širino kot z globini problemov, vsaj kar zadeva '.P; binska šolska vprašanja. (»S1®' novska, sindikalna«, ki jih je * ■ • sti ostro postavil dr. Krunos ' Pranjič iz Zagreba, so tok“ druge referente manj zanimal2' Kaže torej, da kljub mnollsn nemu zanimanju za jezikovno književno vzgojo strokovno5) daktična misel v mnogih jugo* ^ vanskih okoljih še ni dozorelo K poglobljen dialog.	!a'
Tako so se kopja bolj kot v a i lomila v jezikovnopolitični in ciolingvistični sekciji. O tem bo mogoče brati še kje drugj* 0 BOŽA KRAKAR VOGEL
'tit
h
Dragi sodelavci in naročniki,
pi
’ka
Uro
Zadnje čase se nam je nabralo kar precej prispevkov, vendat 'e; jih žal ne moremo objavljati sproti. Zaradi pičlih denarcev smo :g0 morali začasno skrčiti obseg glasila in tudi skrajšati številne^, članke, tako daje izmed vseh osmih časopisov te vrste v Jugo- £) slavij! zdaj Prosvetni delavec po obsegu najskromnejši. Ni nart nb še zmanjkalo dobre volje, kljub vsemu si vztrajno prizadevamo za boljši časopis. Trdno upamo, da se bodo vremena zjasnila in seveda, da nam boste kljub hudim časom ostali zvesti. UREDNIŠTVO
RAZPIS ŠTIPENDIJ TUJIH VLAD ZA UDELEŽBO NA POLETNIH TEČAJIH TUJIH JEZII%, V TUJINI V LETU 1939
Zavod SR Slovenije za mednarodno znanstveno, tehnično, prosveta1 °ij kulturno sodelovanje razpisuje štipendije tujih vlad na osnovi meddrža' programov prosvetno-kulturnega sodelovanja za udeležbo na poletnih tei tujih jezikov na tujih univerzah za učitelje in profesorje, ki poučujejo1]^ jezike na osnovnih in srednjih šolah ter študente tujih jezikov:
1.	1 štipendijo za tečaj nemškega jezika v Avstriji
2.	1 štipendijo za tečaj češkega jezika v Brnu
3.	X štipendijo za tečaj slovaškega jezika v Bratislavi
4.	2 štipendiji za tečaj danskega jezika na Danskem
5.	X štipendijo za tečaj finskega jezika na Finskem
6.	X štipendijo za tečaj francoskega jezika v Grenoblu
7.	X štipendijo za tečaj francoskega jezika v Sevresu (januar X989)
8.	2 štipendiji za tečaj francoskega jezika v Besan^onu
9.	X štipendijo za tečaj francoskega jezika (BELC) za pedagoške sveto
"ki ’e 1 Kiti T, M Poj
X0. X štipendijo za tečaj francoskega jezika za univerzitetne profesorji
asistente
XX. 2 štipendiji za tečaj francoskega jezika v Dijonu za študente romani!1 12. X štipendija za tečaj nizozemskega jezika X3. ’3 štipendije za tečaj italijanskega jezika za študente romanistike X4. 2 štipendiji za tečaj italijanskega jezika v Perugi 15. 5 štipendij za tečaj madžarskega jezika v Debrecenu X6.	6 štipendij za tečaj nemškega jezika v NDR	Mr
X7.	9 štipendij za tečaj nemškega jezika za študente germanistike	v ZRb	’ 1
X8.	4 štipendije za tečaj nemškega jezika za profesorje germanistike v	Z'	f
19.	4 štipendije za tečaj nemškega jezika za negermaniste v ZRN
20.	X štipendijo za višji tečaj poljskega jezika na Poljskem	ilri'
2X.	X štipendijo za nižji tečaj poljskega jezika na Poljskem	-''a
22.	3 štipendije za tečaj ruskega jezika v Moskvi	ietti
23.	8 štipendij za tečaj ruskega jezika v Leningradu	peL
24.	3 štipendije za tečaj švedskega jezika na Švedskem
25.	4 štipendije za tečaj angleškega jezika v Veliki Britaniji	L0
Kandidati naj pošljejo prijave za udeležbo na navedenih tečajih na nasL,
Zavod SRS za mednarodno znanstveno, tehnično, prosvetno in kulttT *y sodelovanje (Tatjana Kovačič) najkasneje do 30.	oktobra X988.	[ ^
Prijavi, ki mora vsebovati natančen naslov kandidata in njegove dellpD: organizacije, priložite:	HOi
X. življenjepis	ftol
2.	priporočilo delovne organizacije, študentje pa priporočilo univerzitet>l| % profesorja in
3.	fotokopijo diplome.
Denar za potne stroške morajo kandidati priskrbeti sami oz. organizat
kjer so zaposleni.
Po končanem razpisu bo zavod poslal kandidature Izobraževalni skup1! Slovenije, ki bo v sodelovanju z Zavodom SRS za šolstvo in FilozCT*1* fakulteto izdelala prednostni vrstni red za posamezne štipendije.
Druge informacije so na voljo na zavodu, sektor za prosvetno-kult^a sodelovanje (061) 310230, 316157.
Rokovni svet v novi preobleki
la sveta SRS za vzgojo in izobraževanje. To ni bilo le prvo srečanje »ib {Il0vem šolskem letu, temveč tudi prvo v novem štiriletnem mandat-
i s (S ^ °bdobju. Mnogi so ga že težko pričakovali. Prejšnjemu Strokov-U svetu, ki mu je predsedoval dr. Bogdan Kavčič, so namreč že £^teno pešale moči, zlasti zadnje leto. Slišati je bilo precej kritik (nejdelu starega Strokovnega-sveta, med drugimi tudi to, da je
:I1C1' tf,-
apk
jji r°kovnost čutiti le še v imenu tega organa...
... V Strokovnem svetu so zdaj zbrani drugi strokovnjaki, z veliko Janja in svežih moči. Predsednik bo v prihodnjih štirih letih dr.
e Janc
'nav;e.
Lazarini, redni profesor za anorgansko kemijo na Vtozd 1'pi'^'j3 Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani in tudi 'todekan te fakultete.
vacj Sv°ie poglede na razmere v našem šolstvu in načrte za delo . ‘rokovnega sveta v prihodnjem obdobju je novi predsednik predsta-jj |, na omenjeni seji, ko se je z novimi člani dogovarjal o prihodnjem elu. Marsikaj o tem, kako bo Strokovni svet deloval v prihodnje in
b mnogih spremenljivkah tudi upoštevanja dne stalnice____________________________________________________
Prane Lazarini - optimist glede nadaljnega razvoja usmerjenega izobraževanja
po počitnicah so se v četrtek. 22. septembra, sestali člani Strokov-
lam1 *•
wV. zns:
Duk ® Prijetno nas je presenetil Js začetni prijem pri vodenju dah ^kovnega sveta SRS za srednjo in izobraževanje. Name-ilo 1 0 Ba običajni sestanek s prena-et b ^nitn dnevnim redom ste lob’ °je nove sodelavce povabili /a ' Pogovoru o delu. Nameravate (»S'ni sicer spremeniti način dela je i .^tokovnem svetu? nos ' Strokovni svet se menjava tok ° pravem času. Ko so zadeve mal 2vezi z reformo postale precej mo!lsne, člani prejšnjega Strokov-vnOepa sveta niso več vedeli, kaj vnd bi pravzaprav počeli. Ver-igoi :,no so bili preutrujeni, rek Kako bo deloval na novo se-avljeni Strokovni svet? Upam, )t v J. drugače. V SZDL so opozo-in k- da je delo Strokovnega sveta em ___________________________________
:|tn vse se bo moral spoprijeti, je povedal tudi za naše bralce.
ustreznejše vrednotenje učiteljevega dela. Pravzaprav ste eden redkih, ki v zdajšnjih okoliščinah opažate in poudaijate te pozitivne spremembe. Menite, da bo v prihodnjih letih podobnih sprememb še več? Se bo dogajalo v slovenskem šolstvu kaj takega, kar bo vredno posebne pozornosti?
- V usmerjenem izobraževanju zelo hitro opazim izboljšave. Ze vsa leta spremljam prenovo srednjega šolstva in v začetku je bila podoba tistega, kar smo želeli, zelo zamegljena. Po vsem tem, kar smo do zdaj spremenili, optimistično gledam na nadaljnji razvoj usmerjenega izobraževanja. Precej bolj kot sem nekdaj. Želim si, da bi čimprej uspešno
-1gl£ 0/-. Lazarini meni, da je ob mnogih spremenljivkah v šolstvu nekaj T l'nic, ki bi jih moral Strokovni svet upoštevati in celo prevzeti kot ^elj nadaljnjega razvoja vzgojno-izobraževalnega sistema:
Prva: področje vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji je izključno Pristojnosti republike, njene ustave ter ustreznih inštitucij, zato kakršna državna ali drugačna zakonska opredelitev in drugačna Verina, nista sprejemljivi. Zato ni mogoče pristajati niti na unifika-fMe težnje na programski shemi šolstva niti na sistem financiranja ptva na zvezni ravni. Opozarja tudi na dolžnost in odgovornost —'ženskega naroda in njegovih inštitucij do italijanske in madžarske rodnosti v'SRS: omogočiti jim moramo čim bolj kakovostno šola-daT> spoštovati morajo dogovore in sporazume o usklajevanju temeljev ™0tyojno-izobraževalnih sistemov v SFRJ, sprejete na medrepubliški in Pokrajinski ravni.
8 . ‘Fuga pomembna naloga je skrb za vedno večjo kakovost vzgojno-18 obraževalnega dela na vseh ravneh izobraževanja. Dr. Lazarini avi, da je to pomembno še zlasti za majhen narod, ki si mora ‘Zadevati za pospešen razvoj, odpravljanje tehnološke in gospodar-‘e odvisnosti, za sodelovanje v mednarodni delitvi dela in za višjo ‘Purno raven prebivalstva.
Tretja: sistem vzgoje in izobraževanja se razvija hkrati z družbo in 'd vplivom istih zakonitosti. Posegi v razvoj, ki teh zakonitosti ne ‘oštevajo, imajo lahko nepredvidljive in škodljive posledice. Skušnje ]iejo, da je od zunaj mogoče uspešno vplivati na razvoj vzgojno-°braževalnega sistema le z majhnimi, vendar stalnimi spremembami etn( “rametrov razvoja.
Četrta stalnica je premišljeno usmerjanje šolstva. Skušnje iz bližnje reteklosti kažejo, da je treba tak razvoj načrtovati na dosežkih ‘onstvenoraziskovalnega dela v vzgoji in izobraževanju in na širšem Hfočju družboslovja. To zajema tudi preučevanje pozitivnih skušenj 'i‘h vzgojno-izobraževalnih sistemov, načrtovanje sprememb na te-'e,iu naših skušenj, eksperimentalno preverjanje učinkov sprememb r ‘najhnih delih sistema in stalno sprotno vrednotenje programov in p« v šolstvu.
Zadnji poudarek namenja dr. Lazarini šolanju, ki naj bi zajelo vse mladine in odraslih. To pa prinaša v vzgojno-izobraževalni sistem tnB c*"6 Prv‘ne: manj ugodno porazdelitev sposobnosti in motiviranosti ■ ptfcev na domala vseh ravneh izobraževanja, zahtevo po načrtovanj kadrovske sestave gospodarstva in prilagoditvi šolskih zmogljivo-mir1. Po izdelavi učinkovitega sistema prehajanja med ravnmi izobražena idr. Nedvomno pia je ena od stalnic slovenskega šolstva tudi neva po postopnem izobraževanju čim večjega deleža prebivalstva a šim višji ravni.
rža'1
tef
'J0 fiSi
V|talo tudi preštevilno članstvo. Zlfato je na novo oblikovani svet arza polovico manjši, ima le 24 "nov in vsi smo strokovnjaki na Psarneznih področjih, predv-pa radi delamo v šolstvu, .^aj je takšnih, ki do zdaj še ,s° delovali v šolski politiki. nasiat° se mi zdi prav, da že v za-spodbudimo razpravo Zdajšnjih razmerah v vzgoji in lelo|obraževanju. To naj bi bilo ■‘'odišče za nadaljnje uspešno ^ r°kovno delo.
le . ® V uvodnem nagovoru no-‘ članom Strokovnega sveta iza1 6 dejali, da so po reformnih ^•resiii razmere v slovenskem j p" Jfctvu zdaj še kar dobre: pro-)zd 'Stnj so se zboljšali, ugled učitelj !! *n vzg°jno'iz<>braževalnih jh ^nizacij se povečuje, družba I pripravljenost za povečanje I siotne podlage šolstva in
izpeljali tudi drugi del prenove - morda še toliko bolj zato, ker se že ves čas nisem strinjal z delitvijo prenove v dva dela. Od zakonov o visokem šolstvu (tega pripravljamo) in o usmerjenem izobraževanju (ki ga spreminjamo) je odvisno, kaj vse in kako se bo v našem šolskem sistemu spremenilo.
Skrajni čas je, da začnemo šolski sistem obravnavati še drugače:	predvsem ga moramo
osvetliti z učenčevega vidika. Do zdaj smo to zanemarjali.
Ob začetku prenove srednješolskega izobraževanja smo v programe natrpali ogromno nepotrebnih stvari. Zdaj moramo programe razbremeniti in ohraniti v njih le najpotrebnejše. Spodbuditi moramo učitelje temeljnih in strokovnih predmetov, da nam bodo pri tem nehva-
ležnem delu pomagali. Posebno velikih sprememb ne pričakujem. Z drugačno organiziranostjo Izobraževalne skupnosti Slovenije (če ne bo več zdajšnje cehovske razdrobljenosti po panogah) se bodo nekatere težave omilile same od sebe, saj se bodo (verjetno) nekateri programi združili. Razjasniti pa bomo tudi morali, kako je z vpisovanjem v dve, tri in štiriletne smeri. Ali smo s prenovo to dovolj dobro uredili? To da učenci lahko izbirajo med različno zahtevnimi smermi v začetku šolanja (čeprav programi niso bistveno spremenjeni), je ena temeljnih novosti prenove. Takšna ureditev ni bila vsem pogodu, dosegli pa smo jo. O tem bo treba še spregovoriti. Ne mislim, da naj bi spet oblikovali klasične poklicne šole, kot smo jih imeli pred reformo, vendar se mi zdi, da tako pomembnih vprašanj ne bi smeli reševati s kompromisi, ampak veliko bolj odločno.
# Strokovni svet nima veliko pristojnosti, mnogi pa od njega veliko pričakujejo. Kaj pravzaprav v našem sistemu vzgoje in izobraževanja pomeni Strokovni svet, kakšno je njegovo mesto v šolski politiki?
— Kakšna zmeda vlada glede njegovih pristojnosti, sem se prepričal, ko sem s kolegi sodeloval pri visokošolski reformi pred petimi leti. Niti pomisliti si nismo upali, da smernic, ki jih je pripravil Strokovni svet, ne bi upoštevali, čeprav za univerzo niso bile nič kaj ugodne. Obravnavale so jo namreč enako kot srednjo šolo. To pa ni bilo prav, kajti na univerzi
gre predvsem za raziskovalno delo in šele na tem temelji pedagoško - zadeva je torej čisto drugačna kot v srednji šoli. Najmanj opredeljene in tudi najmanj ugodne pa so bile smernice za podiplomski študij. O tem smo največ razpravljali. Odbora obeh univerz, ki sta se s tem ukvarjala, sta imela k smernicam veliko pripomb, vendar teh Strokovni svet ni upošteval. Če bi delovanje Strokovnega sveta že takrat poznal tako dobro kot ga poznam danes, bi se na tiste smernice odzval popolnoma drugače. Visokošolsko reformo bi lahko brez škode drugače zasnovali. Tudi če ne bi upoštevali Strokovnega sveta, ne bi prekršili zakonskih določil.
In še druga skušnja: Ko smo pripravljali prenovo srednje šole, je Strokovni svet predlagal nakaj zelo domiselnih rešitev, vendar večina pisov njegovih zamisli ni upoštevala, čeprav so bile dobre.	Takratno
mnenje Strokovnega sveta so označili kot eno od stališč, o katerih bi bilo dobro še razpravljati ... Po novem zakonu o visokem šolstvu in spremenjenem zakonu o usmerjenem izobraževanju bo Strokovni svet, tako vsaj kaže, vendarle imel večji vpliv. V tezah za spremenjeni zakon o usmerjenem izobraževanju je zapisano, naj bi Strokovni svet zaradi spremenjenega načina organiziranosti Izobraževalne skupnosti Slovenije ter vloge pisov sprejemal vse srednješolske vzgojno-izobraževalne programe za pridobitev izobrazbe.
LUČKA LEŠNIK
SEJA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV V VZGOJI, IZOBRAŽEVANJU IN ZNANOSTI SLOVENIJE
Se bo sindikat boril za delavce ali jih miril?
Na torkovi seji (13. 9.), ki so se je poleg članov odbora udeležili tudi predstavniki osnovnih organizacij Zveze sindikatov na srednjih šolah, so ustanovili republiško sindikalno konferenco (sestavljeno iz 14 članov republiškega odbora, 14 novih članov iz OO ZS in tajnika); ta naj bi občasno, kadar bi bilo potrebno, obravnavala poglavitne težave prosvetnih delavcev in tako še bolj približala razmere na šolah.
Kar zadeva novo organiziranost učiteljev, je vse lepo in prav; nadaljnji pogovor, ko je dobila besedo »baza«, pa je pokazal na kopico (sicer že znanih) težav, ki jim ni videti konca. Zato se učiteljev loteva malodušje, posledica tega pa je slabše vzgojno-izobraževalno delo. Spet so si šolniki »vse« povedali, največ seveda o usklajevanju plač, vendar je ves pogovor (pravzaprav so bili to samogovori) izzvenel v temeljno vprašanje, ali sploh ima sindikat politično moč, ki kaj velja v razmerju do naj višjih političnih organov v Sloveniji. Odgovor je bil dokaj meglen. Učiteljem pa je dovolj nejasnega razpravljanja; upravičeno pričakujejo, da se bo sindikat boril za delavce, ne pa jih miril in jim razlagal, da se ne da nič spremeniti. Učitelji pričakujejo dejanja, lepih besedje že tako preveč.
S. Š.
■
Igra in delo 1987, olje na platnu
aktualno
ZA DRUGAČEN VRTEC
Prelomno leto?
Strokovna sestava pedagoških delavcev v vzgojno-varstvenih organizacijah se počasi vendarle zboljšuje. Postopoma opuščamo varuhe brez izobrazbe in jih nadomeščamo z vzgojitelji tako, da delata v oddelku dva enakovredna vzgojitelja. Nekateri od vzgojiteljev so si že pridobili višjo izobrazbo, nekateri še študirajo. Tu in tam imamo že tudi strokovne delavce, institucije različnih strok so se začele precej bolj zanimati za predšolsko vzgojo.
Prav to omogoča nekatere bistvene spremembe v zasnovi družbene vzgoje predšolskih otrok. Res je, da prve lastovke še ne prinesejo pomladi, toda tudi to je res, da pomlad zanesljivo pride. Tako bodo v šolskem letu 1988/89 v ljubljanskih vrtcih, v četrtini oddelkov priprave na šolo, že zaposlili po dva vzgojitelja v oddelku. V nekaterih vzgojno-varstvenih organizacijah v Ljubljani in drugje v SR Sloveniji tovrstne izkušnje že imajo, ponekod pa se nanje pripravljajo. Taka kadrovska zasnova je eden od pogojev za spreminjanje stanja, za boljšo kakovost življenja otrok v vrtcih. Pobude za to so uresničljive tudi v oddelkih, kjer opravlja dela in naloge varuha vzgojitelj, in tudi tam, kjer sta v več oddelkih vsaj v enem oddelku dva vzgojitelja. Zato predvidevamo, da bo prav šolsko leto 1988/89, kar zadeva spremembe, prelomno.
Da bomo pridobili primeren prostor za strokovno delo, bomo morali sočasno z vpeljevanjem novega, boljšega, rušiti staro, preživeto, slabo. To bo postopen proces, ki bo dvigal prah, povzročil strokovni nemir, nasprotovanja tistih vzgojiteljev, ki bi radi ždeli v miru in brez strokovnega truda uživali v odtekanju časa. Naredili bomo prepih, povzročili strokovno kadrovsko tekmovalnost, brez katere ne moremo pričakovati uspešnega razvoja področja.
Zdajšnji dnevni red v večini vrtcev pokaže pod drobnogledom prilagojenost potrebam delavcev, vzgojno delo je zgoščeno v dopoldanskem času, obroki hrane so prepogosti, počitek je za vse otroke enako dolg in še nekatere druge nepravilnosti. Dnevni red bomo morali podrediti potrebam otrok in staršev, vzgojno delo kakovostno porazdeliti na ves dan, časovno ustrezno razvrstiti obroke prehrane, počitek otrok pa organizirati skladno z njihovimi razvojnimi potrebami in ga individualizirati itn.
Delitev dela med delavci je
v vzgojno-varstvenih organizacijah dokaj strogo razmejena na določeno delovno območje. Predlagamo več razmišljanja o tem, da si morajo vsi delavci v vrtcu prizadevati za uresničevanje enakih ciljev - za otrokov razvoj in da bi mnogi lahko več pripomogli k vzgoji otrok s svojim strokovnim znanjem in z znanjem iz svojih interesnih dejavnosti. (Na primer: večina hišnikov ima tako tehnično znanje, da bi lahko ob vzgojiteljih uspešno vodili tehnično vzgojo, uredili tehnične delavnice za otroke ipd.). Več družinskega sloga, tako da bi vsi člani te velike vrtčeve družine otroke tudi vzgajali. Prav zato je izbira delavcev za vrtec tako zelo pomembna; vsi bi morali dobro obvladati slovenski jezik in biti osebno kultivirani. S tem da bi občasno pritegnili starše in druge zunanje sodelavce v pedagoško delo, bi dosegli prožnejši in boljši pedagoški proces.
Ob dozdajšnji strokovni »oskubljenosti« vrtcev je bilo veliko težav z načrtovanjem pedagoškega procesa. Ker manjka zelo veliko delavcev in te je
treba nadomeščati, so vzgojitelji zelo obremenjeni; to duši njihovo ustvarjalnost, preprečuje strokovno delo v skupinah, jemlje čas za bolj kakovostno strokovno spopolnjevanje, za ustreznejše strokovne rešitve. Zato bo na temelju krepkejše kadrovske zasedbe mogoče pripravljati pedagoški proces v strokovnih skupinah, ustvarjalno in inovacijsko, tako kot bo najboljše glede na okoliščine, v katerih žive otroci.
V zatečeni organiziranosti in ob vseh težavah, ki jih povzroča pomankanje primernega osebja, mnogi vzgojitelji iščejo potrditev ’ za svoje strokovno delo povečini v skupni usmerjeni dejavnosti z otroki. Izhod iz te strokovne krize bo v individualnih in skupinskih oblikah vzgojnega dela, v spontani igri otrok, v upoštevanju njihovih želja, v drugačnem vzgojnem slogu.
Tudi organiziranost otrok in vzgojiteljev v oddelke bp treba spremeniti. Otrokovo) ž|,y|jenje je zaprto v en oddelek in poteka ob enem vzgojitelju in varuhu, v eni nespremenljivi skupini enako starih vrstnikov. Odpreti bomo morali vse možnosti, da sprostimo vse ustvarjalne sposobnosti vzgojiteljev. Prav posebne kakovostne lastnosti vzgojiteljev bi morali »darovati« tudi otrokom iz drugih oddelkov. Otrokom bomo tako omogočili svobodno izbiro dejavnosti glede na njihovo zanimanje. Ta dejavnost bo lahko potekala tudi v drugi igralnici, pri drugem vzgojitelju.
Ob dozdajšnji utesnjeni organiziranosti je usmerjeno pedagoško delo potekalo povečini v kronološkem zaporedju vzgojnih področij, ki so bila vsebinsko povezana ali pa tudi ne. Tako smo življenje razpredalčkali in pogosto nismo več zmogli videti celote. Ob spremenjenih razmerah bo mogoče vzgojna področja osredotočiti okrog izhodiščne teme, ob določenem problemu, glede na zanimanje in želje otrok. Tako bo življenje otrok v vrtcu postalo bolj smiselno, iz-kušenjsko, ustvarjalno.
V mnogih vrtcih imajo ustaljen urnik vzgojiteljev za neposredno delo z otroki od 7. do 13. ure. V nekaterih vrtcih so urnik že spremenili tako, da imajo vzgojitelj, otroci in starši več možnosti za medsebojno spoznavanje, informacije in drugo. Urnik vzgojiteljev v oddelkih, kjer’ delata dva vzgojitelja, pa tudi tam, kjer delata vzgojitelj in varuh, bo treba spreminjati gibljivo, glede na različne dejavnosti in potrebe otrok, v vsem-po-slovalnem času vzgojno-var-stvene organizacije (ponavadi od 05.30 do 16.30). Tako bi bilo tudi več možnosti za sodelovanje staršev, za takšno igro, kakršne si otrok želi in kadarkoli si jo želi. Sproščen urnik pa bi nam odkril še marsikaj.
To je le nekaj misli, kako spreminjati vrtec, kako narediti tisti korak, ki bo omogočil kljub hudim časom tako kakovost življenja otrok in delavcev v njem, ki bo primernejša podlaga za uspešen napredek otrok in strokovno rast delavcev.
ZMAGA GLOGOVAC
Nekoliko polemično o pouku angleščine v osnovni šoli
V televizijskem dnevniku 25. avgusta je bil govor tudi o tujih jezikih. Omejila se bom na vprašanje učbenikov in na razmere, v kakršnih poteka pouk v osnovni šoli.
Po mnenju tovarišice Konc iz Lesc, in najbrž ne samo nje, saj so mnenja nalezljiva, ovirajo uspešen pouk angleščine predvsem zastareli učbeniki. Težko razumem, kako učitelj praktik lahko pozabi, da imamo v 7. in 8. razredu samo dve uri tujega jezika. Ure tudi odpadajo, zlasti maja in junija, marsikje pa so
-	kljub vsem pravilom za uspešen pouk - razvrščene na dva zaporedna dneva, celo na ponedeljek in torek. Učitelj se lahko samo sesede. Takrat ko bi že pridobljeno znanje lahko pospešeno in bolj zanimivo začeli množiti, nastopi ohromitev. Ob drastičnem zmanjšanju učnih ur
-	to se je zgodilo pred kakimi trinajstimi leti - smo bili vsi obupani in ogorčeni, saj ena ura manj pri tujem jeziku pomeni več kot samo 45 minut manj. Potem pa so se na terenu počasi s stanjem sprijaznili, vsak po svoje. So še posamezni učitelji, pri katerih se vsi učenci, ne samo nekateri, neverjetno veliko naučijo. To je mogoče samo zato, ker je delo do potankosti premišljeno in kar najbolj intenzivno. Znanja, predvsem pa napora, ki ga tako delo zahteva, vsi učitelji niti ne zmorejo, niti ga niso pripravljeni vlagati. Tudi če bi delo v razredu, to je pouk, ne bilo na seznamu šolskih nalog in opravil tako bagatelno ovrednoteno, bi ne mogli imeti veliko učiteljev, ki ob takih razmerah tvegajo svoje zdravje, da bi zares nekaj naučili. Samo tisti učenci, ki so imeli to izredno srečo in tisti, ki se učijo še kje drugje ali pa so za jezik zelo nadarjeni, prinesejo na srednjo šolo še ustrezno znanje. Danes, ko starši postajajo občutljivejši za kakovost pouka svojih otrok, ne bi smeli zamuditi nobene priložnosti za opozorilo javnosti, da so pri tujem jeziku vsaj tri ure na teden conditio sine qua non. Tudi pri najsodobnejših učbenikih bosta dve uri ostali enaka ovira in najbrž še večja.
Zaradi natančnosti je treba povedati, da je v isti oddaji tov. Seliškarjeva med drugimi podatki omenila tudi učne ure, ki pa v tisti zvezi niso mogle dobiti ustreznega poudarka.
Kritika zdajšnjih učbenikov, ki je zadnja leta glasna, je upravičena, čeprav je premalo strokovna in preveč pavšalna. Zanimivo je, da ne govori o učnem gradivu, temveč samo o učbenikih. Če bi govorila o celotnem učnem gradivu, bi morala povedati, da delovni zvezek ni zastarel. Nasprotno - zelo uspešno tekmuje s sodobnimi delovnimi zvezki. Upam si trditi, da si motiviran in kritičen učenec s skrbnim izdelovanjem nalog tudi ob bolj bledem pouku lahko pridobi dovolj podlage za delo na srednji stopnji. V praksi pa se delovni zvezek spet ne izrabi tako, kot bi bilo treba. Ni časa za preverje-nje, ki bi navajalo učenca na razmislek in natančnost.
Menda tudi napotkom v Priročnikih, ki smo jih večkrat posodabljali in spopolnjevali, in ki so vseskozi usmerjeni v največjo aktivizacijo učencev, težko očitati zastarelost.cVeliko navodil je takih, ki jih najdemo v vseh sodobnih učbenikih, kot npr. pogovarjaj se s sošolcem, delajte ” skupini, povej svoje mnenje :dr. Poleg tega je velikokrat določno nakazano, kako lahko tematiko lekcije aktualiziraš in kako posameznega učenca osebno vpletaš vanjo, kjer je mogoče. Če se kdo zanima, se lahko
veliko nauči, in s tem ter s tistim, kar zve na seminarjih, svoj pouk oživlja in se upira sterilni rutini. Ker pa se žal veliko učiteljev v to ne poglablja, je razumljivo, da so se »učbenika« že dodobra naveličali. Če bi bili dali tri četrtine tega, kar je v priročnikih, v učbenike, bi bili ti videti veliko bolj sodobni, za učenca pa najbrž manj pregledni. Kljub temu bi bili v resnici še zmeraj zastareli. Zakaj?
V sedemdesetih letih je namreč v znanosti, ki se dotikajo pouka tujih jezikov, nastala revolucija, globlja od tiste v petdesetih letih, ki smo ji tako naglo sledili. Gramatika, ki je vse do nedavnega v pouku tujih jezikov, zlasti na prvi stopnji, bolj ali manj vidno prevladovala, je zdaj postavljena v drugi plan. Na prvo mesto je prišla vsebina, ki
-	če nekoliko pretiramo - ne upošteva več učenčevega slovničnega znanja. Sodobni učbeniki so privlačni zaradi raznolikih vsebin, ki včasih pričajo o veliki domiselnosti in humorju avtorjev, pa tudi zaradi razkošne slikovne in grafične opreme. Seveda ni vse zlato, kar se sveti. Doslej bi želela delati samo po enem izmed njih, in še ta je za srednjo stopnjo. Ko pa sva s prof. Pilgramovo sestavljali zdajšnje učbenike, so bili izbira in obseg vsebine ter njena jezikovna oblika popolnoma podrejeni gramatičnemu programu. Avtorici sva upoštevali pravila, da v besedilih ne uporabljamo gramatičnih vzorcev, ki se jih učenci še niso učili. Tudi obseg besednega zaklada je bil omejen, ker se je mislilo (ne povsem neutemeljeno), da je težko ubiti dve muhi na mah. Tako so nastala besedila, ki so bila vsaj na začetku precej pritlehna, brezbarvna. Jezikovni model ni bil napisan v avtentičnem jeziku, kot pravimo danes. Razmeroma kmalu pa sva začeli namenjati avtentičnosti jezika več pozornosti, predvsem v dialogih. Seveda je teh sprememb več v priročnikih kot v učbenikih.
To, kar sem pravkar povedala, daje našim učbenikom pečat zastarelosti, čeprav morda kdo misli, da so zastareli zato, ker včasih vprežemo v naš gramatični voz celo kako pravljico in ker nikjer ne upoštevamo sodobne pop scene z disco klubi in še vsega tistega, kar bolj ali manj kričavo zrcali utrip naše tehnične civilizacije.
Knjižni trg je kar dobro založen s sodobnimi, tujimi učbeniki. Zanimivo pa je, da prevladujejo učbeniki za srednjo stopnjo. Sodoben učbenik za prvo stopnjo je najbrž težje napisati kot tistega za srednjo. Teoretiki novega prijema namreč tudi zdaj zahtevajo uresničevanje slovničnega sistema, samo ne na škodo vsebine in jezikovne avtentičnosti. Vsebino in gramatiko je treba zdaj včleniti čisto drugače
-	to pa ni lahko. Eno je gotovo: delo po sodobnem učbeniku bo zahtevalo večjo intenzivnost, torej več učnih ur. Vsi tuji učbeniki za to stopnjo, ki sem jih do zdaj videla, računajo z najmanj petimi urami na teden.
Skupaj z učitelji bova s sodelavko tov. Pilgramovo iskreno veseli, če bomo čim prej dobili nazaj vsaj tisto tretjo uro in k temu še dobre, sodobne učbenike. Moram pa reči, da se mi zdi neodgovorno, če nekdo prezgodaj in tako počez ruši avtoriteto učbenika ali učnega gradiva in moralo učiteljev, ki bodo vsaj še nekaj časa- morali učiti po zdajšnjem programu,
MILENA KOS
Kotnikove spodbude
Za
OT
ml
ST
Beseda spodbuda je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika definirana kot to, kar povzroča kakšno delovanje, in kot to, kar povzroča, da je kdo bolj delaven. Oba pomena ustrezata Kotnikovim družbenim in delovnim prizadevanjem:	Kotniku kot
ustanovitelju Prežihove bralne značke na osnovni šoli Prevalje, ki je sprožila mogočno bralno gibanje slovenske mladine, in Kotniku v vlogi učitelja učiteljev na Pedagoški fakulteti v Mariboru, ki je razvnel številne učitelje materinščine, da prizadevno in zavzeto opravljajo svoje poslanstvo.
Prav z besedo spodbude je Stanko Kotnik naslovil tudi svojo knjigo (Spodbude, Maribor, Založba Obzorja 1988, 421 str.), v kateri je objavil 62 svojih značilnih člankov in razprav. Gradivo je razdeljeno na sedem razdelkov. Okoli sto strani je namenjenih bralnim značkam. Iz prispevkov se vidi, da avtor ni le začetnik tega plemenitega bralnega tekmovanja, ampak ga spremlja od njegovih začetkov prek ustanavljanja številnih bralnih značk v osrednji Sloveniji do razširitve z Bevkovo značko na Tržaško in Goriško ter s svojevrstno Gašperjevo značko na Koroško. V drugem razdelku so očrtani problemi književne zgodovine v osnovni šoli z avtorjevim zanesljivim občutkom za mero, da ta zgodovina ne bi bila ne ropotarnica podatkov in ne nespametna dekla ideologije. V posebnem razdelku so razmišljanja o učnih načrtih in testih. Tudi tu kaže avtor pravi občutek za mero: od učnega načrta ne smemo pričakovati ne več ne manj, kot je mogoče (učno snov glede na vzgojno-izobraževalne smotre, ne pa priročno knjigo za vse učiteljevo delo). Približno sto strani je namenjenih jezikovni vzgoji in sporočanju (me-
todični postopki, pravopisne vaje, pravorečne vaje, komponiranje spisov, spisovna razre-zanka). To je didaktika (metodika) slovenskega jezika v ožjem pomenu in zahteva posebno pazljivo branje, če hoče učitelj didaktične zamisli zares uspešno uveljavljati v šolski praksi. V petem razdelku lahko sledimo Kotnikovemu zavračanju »bravca« in še nekaterim pripombam k pravopisnim vprašanjem. Najbrž mu ni bilo lahko pri srcu, ko se je spustil v polemiko s svojim priljubljenim univerzitetnim učiteljem dr. Antonom Bajcem, vendar se je ravnal po klasičnem načelu: Amicus Plato, sed magis amica veritas (Platon je prijatelj, toda večja prijateljica je resnica). Priznati je treba, da je Kotnik v.marsičem tudi pobudnik teženj za ustalitev pravopisa in prizadevanj za sistematičnejšo predstavitev slovenske slovnice, čeprav so pozneje njegove pobude prešle večinoma v roke drugih strokovnjakov. Šesti razdelek je spleten iz spremnih besed k mladinskim delom in spominov na srečanja z mladinskimi pisatelji, posebno topel je njegov zapis o Angelu Cerkveniku, kateremu je uredil tudi njegove izbrane spise. V zadnjem razdelku pa je preglednica dvaintridesetih slovenskih pisateljev in pesnikov, ki obsega približno tisto, kar naj bi slovenski otrok med svojim obveznim osemletnim šolanjem sprejel v svojo zavest.
Čeprav je Kotnikova knjiga nastala iz priložnostnih člankov, kritik, razmišljanj in zapisov, jo je razdelitev na sedem odstavkov naredila zadosti pregledno. Tudi iz stvarnih ali metaforičnih naslovov lahko bralec kar zadovoljivo ugiba, kakšno tematiko obravnava ta ali oni prispevek. (Še najbolj malo poveden je naslov Zapisek o jezikovni vzgoji, pod katerim pa se skriva prese-
netljivo tehtno razpravljanje o besednem zakladu slovenskega osnovnošolskega otroka.) Kotnikove Spodbude so knjiga, ki se ne da brati kot roman od prve do zadnje strani. Treba jo je brati kot pesniško zbirko ali zakonik: zdaj ta, zadaj oni del, zdaj s preletavajočim, zdaj s pazljivim branjem. Nekateri prispevki imajo kulturnozgodovinsko vrednost: v njih so zanimivi podatki, razlogi za izboljševanje učnega procesa ipd. Drugi so navodila, kako naj učitelj uresniči to ali ono novost, in predlogi za izdelavo učil; nekateri od teh so že uresničeni, drugi pa še ne. Dobršen del je didaktike (metodike) slovenskega jezika, s katero se avtor poklicno ukvarja že dvajset let. Nemalo pa je kritičnih prispevkov in polemik. Kotnik ima namreč poleg inovacijske tudi kritično žilico. Nove smernice, navodila, učne pripomočke sprejema z notranjo vznemirjenostjo.
dvomom in zadržanostjo. To sili, da mora povedati, v čet# stvari zgrešene in kaj bi ^ treba narediti, da bi bile bolj^ Morda bo kak slovenist, Jju telj slovenščine, razredni ud1' ali kdo drug, ki želi sintetično
predvsem praktično uporab
znanje, ob Kotnikovi knjigi ra* čaran. Toda mnogi bralci, ki f1 opazujejo ideje med njiho'1 nastajanjem, bodo navduši Za didaktične zamisli je Z11
čilno, da gredo rade v poz
Kotnik pa jim daje nove in nf sunke, da ne zamrejo. Zdaj z zbornikom svojih prispevb spet poskrbel, da nam ne treba ponovno odkrivati že ( kritega. Knjiga Spodbude je P merna za bistrega, dovzetnega zavzetega bralca, ki je pripf* Ijen sprejemati didaktične za11 sli, delati po njih in jih dalje f* vijati. To je knjiga, ki je dob zlasti če pride v prave roke. FRANCE ŽAGAR
VABILO
NA FOTOGRAFSKO TEKMOVANJE MLADIH
Ujeti življenje svoje šole
Ob tridesetletnici enotne osnovne šole (po reformi leta 1958) je Slovenski šolski muzej pripravil fotografsko tekmovanje za učence osnovnih šol. Na temo Življenje moje šole lahko učenci sami ali kot člani fotografskega krožka ujamejb svoj pogled na dogajanja pred poukom, med njim ali po njem, skratka dogajanja zunaj šole in v njej. Muzej želi omogočiti mladim fotografom, da bodo predstavili svoja dela, obenem pa življenjski utrip naših šol in ga ohranili za prihodnost. Iz fotografij (predlagamo cenejše črno-bele posnetke, velike vsaj 13xl8cm s podatki o avtorju, šoli in motivu), ki jih boste poslali v Slovenski šolski muzej, Plečnikov trg 1, 61000 Ljubljana (telefon 061 / 213 024) do 15. aprila 1989, bo pripravil muzej v svojih prostorih ob dnevu mladosti razstavo, nato pa zbrano gradivo uvrstil v svojo fotografsko dokumentacijo in tako obogatil dokumente o šoli našega časa.
Ravnatelje, mentorje krožkov in vse pedagoške delavce vabimo, da opozorijo šolarje na ta razpis in jih spodbudijo k sodelovanju. Tekmovanje mladih fotografov pripravljamo z Zvezo prijateljev mladine in so del srečanj pionirjev.
PIONIRSKA KNJIŽNICA PRIPOROČA
Seznam knjig za bralno značko
i.i
poi
ŠIFI
A
A
A
A
A
A
A i
A i
Ai
A
A
A
Branje je delo posebnega pomena, tega se moramo zavedati vsi, tako starši kot pedagogi in knjižničarji. Branje se je in se bo ohranilo tako za empirične vede kot za leposlovna besedila kljub drugim avdiovizualnim sredstvom.
Da bi ponudili našim otrokom čim več dobrih besedil, tako prve kot druge vsebine, si odrasli, ki otroke vzgajamo, v gibanju z imenom »bralna značka« prizadevamo že skoraj 30 let. Ugotovili pa smo, da je to dejavnost načel »zob časa« in da postaja na nekaterih šolah prava »mora«, tako za otroke kot za učitelje mentorje. Zato je Svet Zveze bralne značke pri ZPM Slovenije sklenil gibanje prenoviti. Ena od novosti bo obveščanje o kakovostnih knjigah. Seznami priporočilnih knjig za bralno značko bodo odslej izhajali trimesečno in knjige bodo imele poleg bibliografskih podatkov tudi zelo kratko, a vsebinsko informativno oznako, ki bo v pomoč mentorjem. Seznami bodo izhajali v Prosvetnem delavcu in Glasilu DPM. Tokrat objavljamo sicer še celoletno bero mladinskih knjig, decembra pa bo že na vrsti trimesečni seznam. Seznam vsebuje izbor mladinskih knjig, ki so izšle v času od 1. 8. 1987 do 30. 6. 1988.
Pri uvrščanju knjig v seznam nas vodijo tale načela:
1.	Izbor naj bo čim bolj premišljen, da bo zajel kar se da več otrok.
2.	Med knjigami, ki spadajo v sam vrh mladinske literature, naj bodo tudi knjige, ki so zanimive za povprečnega bralca. Seveda pri tem ne mislimo, da bi znižali »raven« in otrokom priporočili knjige, katerih vsebina in slog sta pod povprečjem. Mislili smo na to. da bi med dobro napisanimi besedili izbrali dobra, a komunikativnejša besedila, da bi tudi slabši bralci začeli z veseljem brati. Tega prav gotovo ne bomo dosegli samo z besedili, ki nosijo v sebi visok naboj sporočilnosti in zahtevajo že med samimi dobrimi bralci-bralce s posebno občutljivostjo in dojemanjem, taka so npr.: Medved PU, Čarodejev klobuk, Mali princ. Bistveno je, da branja za bralno značko otrok ne bi doživljal kot dodatno obremenitev in da to ne bi postalo neprijetna dolžnost; ker kot se dogaja, da otroci, ki sodelujejo pri bralni znački, dobivajo višje ocene iz slovenskega jezika. Raje podprimo pri otroku njegovo prirojeno radovednost.
3.	V seznam niso zajeti ponatisi.
LEPOSLOVJE
1.	ADAMS, Richard: Vodovnikova vesina. Prev. Branko Gradišnik. Ilustr. Mirna Pavlovec. Lj., Mladinska knjiga 1987. (Zbirka Odisej)
Roman o življenju zajcev (selitev zajčje družine iz enega kraja v drugi kraj) z dolgimi zahtevnimi opisi, ki bi slabega bralca dokončno odvrnili od branja. To je roman za vzgojenega, vodenega, družbeno kritičnega mladega človeka ali »samorastniškega« bralca, ki dojema »alegoričnost« ki jo besedilo prinaša. IV. stopnja
2.	AULNOY, M. de: Pavji kralj in druge pravljice. Prev. Tadeja Krečič. Ilustr. Albin Brunovsky. Lj., Mladinska knjiga 1987. (Zlata ptica)
Francoske pravljice, zasnovane po ljudskih legendah. Sedem obsežnih pravljičnih besedil iz zaklada francoskih pravljic 17. stoletja. Pisane so »dvostopenjsko« - odrasli razbirajo ob branju druge strukture, mlad bralec bolj sledi razpletu dogajanja.	'
TIL stopnja
3.	AVSTRIJSKE pravljice. Prev. Gitica Jakopin. Ilustr. Andrej Trobentar. Lj., Mladinska knjiga 1987. (Zlata ptica)
Lahko berljive tipske pravljice (0-pastirjih, ki postanejo kralji, kačah s čarovno močjo, zmajih idr. Zanimiva je pravljica Kralj Pepelko). Kljub obsežnosti za bralce vseh bralnih navad - predvsem deklice.
II. stopnja
4.	DAHL, Roald: Čarovnice. Prev. Bogdan Gradišnik. Ilustr. Quentin Blake. Lj., Mladinska knjiga 1987. (Zbirka Pisanice)
Knjiga spada v sam vrh sodobne mladinske književnosti z vsemi odlikami anglosaškega duha. Na videz groba-cinična obravnava »živih ženskih čarovnic«. pa otroku slika osebe, ki so mu znane iz vsakdanjega življenja. Ne bi bilo dobro slepiti se, da takih čarovnic ni med nami. Tudi za slabe bralce.
II. - III. stopnja
5.	DOLENC, Mate: Velika ptičja zadeva. Ilustr. Marjan Manček. Lj. Borec 1987. (Zbirka Liščki) .
Fantazijska zgodba o živalih in dečku Lukcu. kjer skozi 16 poglavij ter uvod in epilog pisatelj bralca pelje skozi nenavadne dogodivščine dečka Lukca. Lukec na štorkljinem hrbtu potuje in se srečuje z različnimi pticami, ki vsaka
po svoje »basensko jasno« personificira svoje dejanje in početje in s j postane zgodba po tej plati zelo zanimiva tudi za odrasle bralce današnj* dne.
II. stopnja
6.	ENDE, Michael: Neskončna zgodba. Prev. Janez Gradišnik. Iv! Pomurska založba; Lj., Mladinska knjiga 1987. (Zbirka Helikon)
Fantastična zgodba ali roman o neprilagodljivem nesrečnem dečku, ki sam z očetom, brez mame in se rahlo dolgočasi - ter se zateka v svoj sanj svet. Zgodba je obsežno napeto branje z veliko osebami, ki so vse razen ot in knjigarnarja fantastične.
IV. stopnja
7.	JOVANOVIČ - Zmaj, Jovan: Žaba bere časopis. Izbr. in prev. V Pavček, Ilustr. Marjanca Jemec-Božič. Lj., Mladinska knjiga 1987. (Zbi( Sončnica)
Pesniška zbirka za otroke. Pesmi so pisane v jasnem verzu in rimi, la!* zapomljive. Pisane tudi za mladega bralca brez odnosa do poezije.
I. stopnja	j
8.	JURCA, Branka: Dobra volja je najbolja. Ilustr. Marjan Manček. H Mladinska knjiga 1987. (Deteljica)
Izbor že objavljenih in novih krajših zgodb, kjer čutimo dobrohotno nai njenost otroku. Ža slabe in dobre bralce.
L stopnja
9.	KANT, Uwe: Kako je šel Janek iskat zgodbo. Prev. Mira Miladino' Ilustr. Marjan Manček. Lj., Mladinska knjiga 1987. (Knjižnica Čebelica 2
Fantazijska zgodba o fantičku, ki gre naravnost k pisatelju naročit zgot)! Pisatelj ima tudi leva in zgodba se začne duhovito zapletati v prid bralca.
Prihodnjič naprej
Svet
OSNOVNE ŠOLE BORIS VINTER ZREČE
razpisuje prosta dela in naloge
- UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA za določen čas i s polnim delovnim časom od 1. 12. 1988 do 30. 6. 1989j (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: VIZ TOZD Osnovna šola Boris Vinter Zreče, Šolska cesta 3, 63214 Zreče.
OSNOVNA ŠOLA SAVO KLADNIK SEVNICA
razpisuje prosta dela in naloge:
- UČITEUA FIZIKE IN MATEMATIKE, P
določen čas s polno delovno obvesnostjo; 2. 11.
1989.	1
-UČITEUA KLAVIRJA na enoti glasbene šole s polovic delovno obveznostjo za določen čas od 2. 11. 1988 do 30. 6. 19Č|
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogoje'1 kratkim življenjepisom v 15-dneh po objavi razpisa na naslov: OSNOVNA ŠOLA SAVO KLADNIK SEVNICA, 68290 Sevni*1 Trg svobode 42.
O izbiri jih bomo obvestili v 15 dneh.
Lei
1.
2.
Za
-	I
-	s
R/
Šli
A (
A ( A (
A • A • A ( A ]
II.
IZ(
PF
BO B 0 BO BO BO BO B C B(! BO B 1
ali PRU, \ 1988 do 30.?
R/
D/O
BO
Š
vah
V
dij
Pro
prvi
pos
ude
ni
b
SVETOVALNI CENTER
otroke
Mladostnike
starše
61000 LJUBLJANA GOTSKA 18 TELEFON 559251 TEKOČI RAČUN 50104-603-52417
10
ab
ifi
o'1
še'
z«
4
nf
PEDAGOŠKIM DELAVCEM OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOL
PROGRAMI IZOBRAŽEVANJA
aj
\'l-; ■ 'J - P
gs
pri
rad
i r<
ab'
:a
i-
o
)j
i.
ti
•a
iz
ij
e
>*
il
ia
n
ZA ŠOLSKO LETO 1988/89
Za šolsko leto 1988/89 smo v Svetovalnem centru pripravili programe izobraževanja, ki so namenjeni predvsem pedagoškim delavcem osnovnih šol. nekatere teme pa so primerne tudi za srednje šole. Večino programov bomo izpeljali v zimskih počitnicah, nekatere programe na posameznih šolah pa tudi med letom.
Programi dopolnilnega izobraževanja učiteljev potekajo predvsem kot seminarji, treningi, tečaji in predavanja.
Prosimo vas, da izpolnjene naše ali vaše naročilnice pošljete najkasneje do 31. 10. 1988 na naslov Svetovalnega centra, ker je število izpeljav in udeležencev na posameznih seminarjih omejeno.
Obveznosti boste plačali na naš žiro račun, potem ko boste prejeli račun ali po potrjeni udeležbi na posameznih seminarjih. Številka žiro računa Svetovalnega centra je: 50104-603-52417.
.Mestna izobraževalna skupnost Ljubljana nas je obvestila, da je denar za dopolnilno izobraževanje za letos že porabila in tako ne more sofinansirati naših izobraževalnih programov za učitelje ljubljanskih šol.
Posebej vas opozarjamo na začetek študija za šolske svetovalne delavce, ki je brezplačen in se bo začel že 7. 10. 1988 ob 11.30 v naših prostorih.
Natančnejša pojasnila dobite v tajništvu Svetovalnega centra, pri vodji izobraževanja in nosilcih posameznih programov. Telefon 559-251 ali 556-641.
B 04
Trening za večjo učinkovitost učiteljev
Začetek: torek. 25. 10. 1988, ob
17.	uri
(nosilka: A. Uranjek, klin. psih. spec.)
in sreda, 1. 3. 1989, ob 17. uri (nosilec: J. Bečaj, mag. psihologije)
Na prijavnico napišite datum začetka!
B 05
Družinski pogovori (šola za starše) Začetek: ponedeljek, 24. 10. 1988, ob 17. uri
B 06
Senzitivni trening za vzgojno-izo-braževalne delavce Potekal bo strnjeno tri dni. od 8. do 14. ure.
Začetek: 18. 1. 1989 ob 8. uri B 07
Avtogeni trening za učitelje Začetek: četrtek, 2. 3. 1989, ob
18.	uri
I- SEMINARJI
:e Seminarji bodo, tako kot doslej, a) na šolah (po naročilu) posa-O potekali na dva načina:	meznega naročnika
O
b) v Svetovalnem centru (ali kje drugje) z razpisom
SEZNAM SEMINARJEV ŠIFRA NASLOV
TRAJANJE
A 02 A 03 A 04 A 05 A 06 A 07/a A 07/b A 08 A 09 A 11 A 12 A 13
Specifične učne težave	2	dni
Specifične učne težave pri matematiki	1	dan
Utrujenost in obremenjenost v šoli	2	dni
Delo z vedenjsko težavnimi otroki v šoli	3	dni
Motoviranje in razvijanje učnih navad in tehnik	učenja	pri pouku	3	dni
-	Individualizacija vzgojno-izobraževalnega dela	v šoli	-	začetni	seminar	2	dni
-	Individualizacija vzgojno-izobraževalnega dela	v šoli	-	nadaljevalni seminar	1 dan
Šola in duševno zdravje	2	dni
Trpinčen otrok in šola	l	dan
Preverjanje znanja	1	dan
Specifične učne težave v šolah s prilagojenim programom	2	dni
Prostovoljno delo v šoli	1	dan
:i:
T
bil
Letošnji novi seminarji:
L Motiviranje in razvijanje učnih navad in tehnik učenja pri pouku
2.	Nadaljevalni seminar o individualizaciji v šoli
3.	Trpinčen otrok in šola
4.	Specifične učne težave v šolah s prilagojenim programom
5.	Prostovoljno delo v šoli
IZPELJAVA
razpis na šoli na šoli razpis razpis razpis razpis na šoli razpis na šoli na šoli razpis
at'
Za naslednje šolsko leto pripravljamo:
~ Psihomotorika in sprostitvene tehnike v šoli ~ Sodelovanje med učitelji in starši
.1
a»
Razpisujemo tele seminarje,-
ŠIFRA	NASLOV
A 02
A 02 A 06
A 7/a I A 7/b A 09 A 13
Specifične učne težave
Delo z vedenjsko težavnimi otroki v šoli Motiviranje in razvijanje učnih navad in tehnik učenja pri pouku
Individualizacija vzgojno-izobraževalnega dela v šoli Individualizacija v šoli - nadaljevalni seminar Trpinčen otrok in šola Prostovoljno delo v šoli
ČAS IZPELJAVE
23.. 24. 1. 1989 od 8. do 14. ure 23. do 25. 1. 1989
17. do 19. 1. 1989 25. do 26. 1. 1989 27. 1. 1989 16. 1. 1989 27. 1. 1989
KRAJ IZPELJAVE
Svetovalni center Svetovalni center
Zdravilišče Topolšica Svetovalni center Svetovalni center Svetovalni center Svetovalni center
II. DALJŠI
IZOBRAŽEVALNI
PROGRAMI
ŠIFRA
Daljše izobraževalne programe izvajamo v Svetovalnem centru praviloma na podlagi razpisa. Število udeležencev je omejeno od 10 do 15. Delo poteka po načelih skupinskega
NASLOV
dela. Skupine se srečujejo ponavadi enkrat na teden. Če želite, da poteka program v vaši ustanovi, se posvetujte z nosilcem programa.
TRAJANJE
B 01 Študijska srečanja za šolske svetovalne delavce B 02 Nadaljevalni tečaj o specifičnih učnih težavah B 03	Pridobivanje metod in tehnik	učenja
B 04	Trening za večjo učinkovitost	učiteljev (po T. Gordonu)
B 05	Družinski pogovori za starše
B 06	Senzitivni trening
B 07	Avtogeni trening za učitelje
B 08 Avtogeni trening za odrasle in mladostnike B 09	Tečaj za prostovoljne delavce
B 13 Tečaj: Učenje branja in pisanja - alternativne metode poučevanja in specifični korektivni načini
Razpisujemo tele daljše programe:
B 01
Studijska srečanja za šolske svetovalne delavce
B 02
Nadaljevalni tečaj o specifičnih učnih težavah
Začetek: ponedeljek, 31. 10. 1988, ob 17. uri

V tem šolskem letu začenjamo študij 7. 10. 1988 ob 11.30. Pri vsebini Programov objavljamo program za Prvo polletje, za drugo pa ga bomo Poslali po pošti samo prijavljenim udeležencem.
B 03
Tečaj: Pridobivanje metod in tehnik učenja
Začetek: četrtek, 9. 3. 1989. ob 12.30
13 x po 2,5 ure (na 14 dni)
7	x po 3 ure na teden
8	X po 2 uri na teden
10 x po 2.5 ure na teden 10 x po 2 uri na teden 3 dni
9	x po 1,5 ure 9 X po 1,5 ure 8 x po 2 uri
7 x po 3 ure na teden
B 08
Avtogeni trening za odrasle in mladostnike
Prijave sprejemamo v Svetovalnem centru vse leto, o začetku treninga pa bomo prijavljence obvestili pisno.
B 13
Tečaj: Učenje branja in pisanja: alternativne metode poučevanja in posebni korektivni načini
Začetek: torek, 8. 11. 1988. ob 17. uri
III. PREDAVANJA ZA UČITELJE, STARŠE IN UČENCE SREDNJIH ŠOL
D 01
PREDAVANJA, NAMENJENA UČENCEM SREDNJIH ŠOL
-	Mladostnik v stiski
-	Mladostnik in starši
-	Mladostnik in stres
-	Humani odnosi med spoloma
-	Vpliv družine in družbe na vrednote mladih
-	Avtogeni trening - sprostitev v stiski
IV. PUBLIKACIJE SVETOVALNEGA CENTRA
KNJIGE	Cena din
1. Drugačnost otrok v šoli	25 000
2.	Trening večje učinkovitosti za učitelje (v pripravi za ponatis)
3.	Težave v otroštvu	12000
4.	Kako pomagamo otrokom s specifičnimi učnimi
težavami	.10000
5.	Agresivni otrok	10000
6.	Družina, starši in prizadeti otrok	g 000
7. Psihoterapija staršev in prizadetega otroka	6 000
8.	Družinski pogovori s starši	15 000
PUBLIKACIJE ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE SLOVENIJE
D 02
PREDAVANJA ZA PEDAGOŠKE DELAVCE OSNOVNIH ŠOL D 03
PREDAVANJA ZA PEDAGOŠKE DELAVCE SREDNJIH ŠOL
-	Dinamika odnosov med učitelji in učenci
-	Utrujenost in obremenjenost učiteljev
-	Učinkovitost poučevanja v razredu
1.	Učne težave našega šolarja	7 000
2.	Ali smo starši res odpovedali?	7 ogg
3.	Vedenjske motnje mladostnikov	13 000
V PRIPRAVI
L Trpinčen otrok in šola (pribl. 20 strani)
2. Šola in duševno zdravje (pribl. 30 strani)
Vse navedene publikacije lahko žal nimamo več na zalogi veliko naročite na naš naslov in jih boste strokovnih prispevkov iz prejšnjih prejel, po pošt,.	let, poskušali pa jih bomo čim prej
ponovno razmnožiti.
D 04
PREDAVANJA ZA STARŠE OSNOVNIH ŠOL
Vsa predavanja bodo izvajali strokovni delavci Svetovalnega centra le po individualnem dogovoru glede na svoj razpoložljivi čas in možnosti.
Pojasnila o predavanjih na srednjih šolah dobite pri psihologinjah Maji Vodopivec in Zori Burnik.
NAROČILNICA ZA STROKOVNO GRADIVO IN PUBLIKACIJE
PRIJAVNICA ZA POSAMIČNO PRIJAVO UDELEŽENCEV
Priimek in ime 1.	Program (vpišite šifro) ;‘i -Oji-
?	
3	
,•/ ... 4	■: ofeb
-*>	•' rnv	‘
6.	
7.	arrmnv
Naročamo: publikacije	ŽIG in podpis	(naslov delovne organizacije - naročnika) število izvodov	odgovorne osebe	
1.		
2.		1AŽEVALNEGA , LJUBLJANA, GOTSKA 18
3.	NAROČILNICA ZA IZPELJAVO IZOBF	
4.		
5.		Predlagani čas izpeljave
6.		
		
7.	1	
		
8.	2.	
		
ŽIG	3.	
	4.	
(naslov delovne organizacije - plačnika)	2\q
in podpis
telefon-	datum:	odgovorne osebe --------------------------------1_______________
(naslov delovne organizacije - naročnika)
(podpis odgovorne osebe)	---------:__________________ naročnikov telefon
datum
CENIK
IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV SVETOVALNEGA CENTRA ZA I. POLLETJE ŠOLSKEGA LETA 1988/89
1. CENA ZA CELOTEN SEMINAR (na naročnikovo željo)
-enodnevni............................
- dvodnevni.............................
-tridnevni..............................
Potni stroški in dnevnice se plačajo posebej.
400 000 din 700 000 din 900 000 din
2.	PLAČILO ZA UDELEŽBO ENEGA UDELEŽENCA NA SEMINARJU
- enodnevni.......................................
-dvodnevni .......................................
-tridnevni......................................
3.	PLAČILO ZA DALJŠE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME
-BOI Študij Svetovalnega centra za šolske svetovalne delavce........................... . .
-	B 02 Nadaljevalni tečaj o specifičnih učnih težavah............................... . . . .
-	B 03 Pridobivanje metod in tehnik učenja................................................
-B04 Trening večje učinkovitosti za učitelje..............................................
-	B 06 Senzitivni trening.................................................................
-	B 05 Šola za starše (družinski pogovori) ...............................................
-	B 07 Avtogeni trening za učitelje.......................................................
-	B 08 Avtogeni trening za odrasle........................................................
-	B 08/a Avtogeni trening za mladostnike .................................................
-B09 Tečaj za prostovoljne delavce................................................... . . .
-	B 13 Tečaj učenja branja in pisanja - alternativne metode poučevanja in specifični korektivni načini . .
4.	PREDAVANJA ZA UČITELJE, STARŠE IN UČENCE SREDNJIH ŠOL
50 000 din 75 000 din D 0000 dir
brezplačen 150 000 din 120 000 din 190 000 din 150 000 din 150 000 din 90 000 din 90 000 din 45 000 din brezplačen 120 000 din
-lura.................................................................................... 50 000 din
-2 ur,................................................................................... 75 000 din
-3 ure.................................................................................. 100000din
POSAMEZNI NAROČNIKI-SAMOPLAČNIKI BODO LAHKO PORAVNALI OBVEZNOSTI V DVEH OBROKIH.
61000 LJUBLJANA GOTSKA 18 TELEFON 559251 TEKOČI RAČUN 50104-603-52417
SVETOVALNI CENTER
ZA
OTROKE
MLADOSTNIKE
STARŠE
OPISI POSAMEZNIH PROGRAMOV
i
i
A 02
SPECIFIČNE UČNE TEŽAVE
Nosilka: Lidija Magajna, mag. psihologije
Namen: Dvodnevni začetni seminar je namenjen učiteljem in svetovalnim delavcem, ki se pri svojem delu šele začenjajo spoprijemati s specifičnimi učnimi, čustvenimi in vedenjskimi težavami otrok s specifičnimi motnjami učenja.
Vsebina: Vsebinsko zajema seminar tale področja: spoznavanje značilnosti specifičnih motenj učenja in razločevanja med različnimi vzroki učne neuspešnosti, možnosti zgodnje diagnostike in prevencijo čustvenih in vedenjskih motenj pri učencih s specifičnimi učnimi težavami.
A 03
SPECIFIČNE UČNE TEŽAVE PRI MATEMATIKI
Nosilka: Marija Kavkler, prof. defektologije
Namen: Seminar je namenjen učiteljem razredne stopnje.
Vsebina:
-	psihološki in pedagoški dejavniki, ki vplivajo na učenje matematike
-	razlike med specifičnimi in nespecifičnimi učnimi težavami pri matematiki
-	opis načinov pomoči pri pouku A 04
UTRUJENOST IN OBREMENJENOST V ŠOLI
Nosilka: Dr. Anica Mikuš-Kos, spec. pediatrije in spec. psihiatrije
Namen: Namen seminarja je usmeriti pozornost pedagoških delav-cev na pojav utrujenosti pri osnovnošolcih ali srednješolcih in pri učiteljih, povečati občutljivost šolskih delavcev za prepoznavanje pojava in upoštevanje motenj pri učenju, dela učiteljev, socialnega ozračja v razredu, ki jih povzročata preobremenjenost in utrujenost. Obenem naj bi seminar ponudil nekatere praktične rešitve za zmanjševanje utrujenosti šolarjev in učiteljev.
Vsebina:-Stanje in doživljanje utrujenosti ob doraščanju. Znamenja utrujenosti. Vzroki telesnega slabega počutja in utrujenosti. Medicinski vidiki utrujenosti. Telesna utrujenost. Psihična utrujenost. Življenje osnovnošolca in srednješolca in vsakodnevne obremenitve. Solatjevo delovno mesto in obremenitve. Možnosti za zmanjševanje utrujenosti otrok in mladostnikov v sklopu šole. Možnosti za zmanj??ttepjg‘utrujenosti doma in v prostem času. Praktični prikazi nekaterih sprostitvenih metod, ki jih je mogoče izvajati v sklopu šole. Psihološki vidiki obremenjenosti učiteljev. Učitelj in inovacije v šoli. A 05
N DEUO^Z VEDENJSKD PROBLEMATIČNIMI UČENCI V OS-
Nosilec: Janez Bečaj, mag. psihologije
Namen: Seznaniti udeležence, kako nastane vedenjska problematičnost, kakšne so zakonitosti njenega pojavljanja v šolskem okolju ter kako se lahko z njo učinkovito spopademo. Seminar je namenjen predvsem učiteljem osnovnih šol in šolskim svetovalnim delavcem
Vsebina:
-	poglavitne značilnosti psihosocialnega razvoja pri normalnem otroku
-	nastanek vedenjske problematičnosti z biološkega, sociološkega in psihološkega vidika
-	kombinacije
-	pomen ožjega in širšega socialnega okolja za nastanek in trajanje motnje
-	vedenjska problematičnost v šolskem okolju: vedenjsko proble-matični otrok na razredni in predmetni stopnji; vedenjsko problematični otrok in vrstniki; vedenjsko problematični otrok in učitelj
-	vzroki neuspešnosti pri delu z vedenjsko problematičnimi učenci
-	pomen odnosa - komunikacije med učiteljem in učencem
-	možnosti za odpravljanje motnje
-	preventivne možnosti.
A 06
Anica Kos-Mikuš, spec. pediatrije in spec. psihiatrije)
Namen: S seminaijem želimo učiteljem povečati občutljivost za zaznavo nekaterih dogajanj na šoli, ki močno vplivajo na duševno zdravje učencev in sooblikujejo njihovo osebnost. Učitelj s povečano občutljivostjo bo lažje dejavno in premišljeno posegal vanje tako, da bo šola z mentalno-higienskega vidika postal prostor, v katerem bo otrok srečnejši.
Vsebina: - šola zavzema velik del otrokovega življenjskega prostora: je prostor za učenje, delo, druženje interesov, odnosov do odraslih, socializacijo
-	psihosocialne motnje v šoli
-	čustveni vidiki šolskega neuspeha
-	strah v šoli in šolska fobija
-	odnos med učitelji in starši
-	prvo in drugo leto šolanja - kritično in pomembno obdobje za otroka
-	kakovost življenja v šoli, zaščitni in ogrožujoči dejavniki A 09
TRPINČEN OTROK IN ŠOLA
Nosilka: Dr. Anica Mikuš-Kos, spec. pediatrije in spec. psihiatrije Vsebina: Seminar obravnava tri vidike odnosov med trpinčenim otrokom in šolo: možnosti šole pri preprečevanju trpinčenja otroka v domačem okolju in pomoči otroku; prispevek šole k trpinčenju otroka v družini; trpinčenje otroka v okviru šole. Predstavljeni bodo tudi organizacijski in pravni vidiki odkrivanja in preprečevanja tega
A 11
PREVERJANJE ZNANJA Nosilka: Tereza Žerdin, dipl. defektologinja Namen: Seminar je namenjen vsem učiteljem in strokovnim delavcem na šolah.
Vsebina: Dilema preveijanja znanja. Alternativne oblike in načini preverjanja. Stališča, informacije, izvedenosti.
A 12
SPECIFIČNE TEŽAVE OTROK V ŠOLAH S PRILAGOJENIM PROGRAMOM Nosilka: Tereza Žerdin, dipl. defektologinja Namen: Seminar je namenjen strokovnim delavcem šol s prilagojenim programom.
Vsebina: Specifične težave otrok v šolah s prilagojenim programom, ki zmanjšujejo storilnostne zmožnosti učencev, s poudarkom na^ diagnostiki in korekciji motenj v opismenjevanju, govoru in računanju. Dileme pri vključevanju otrok v OŠPP.
A 13
PROSTOVOLJNO DELO V ŠOLI
Nosilka: Dr. Anica Mikuš-Kos, spec. pediatrije in spec. psihiatrije
Vsebina: V okviru seminaija bodo prikazana strokovna in organi-zacijska izhodišča pomoči prostovoljnih sodelavcev otrokom s šolskimi in psihosocialnimi težavami. Predstavljeno bo delo prostovoljcev, organizacijski modeli, načini pridobivanja prostovoljnih sodelavcev, njihovega izobraževanja in temeljna načela sodelovanja organizatorjev s prostovoljnimi sodelavci.
B 01
VSEBINSKI PROGRAM ŠTUDIJA ZA ŠOLSKE SVETOVALNE DELAVCE V PRVEM POLLETJU ŠOLSKEGA LETA 1988/89
7. 10. 1988
-	Dr. Marjana Šalehar, dr. Mojca Pisanski, dr. Majda Gorišek: OBREMENITVE ŠOLSKIH OTROK IN VPLIV NA ZDRAVSTVENO STANJE
21. 10. 1988
-	Marjan Čonč, dipl. iur.:
VARSTVO OTROKOVIH PRAVIC
4. 11. 1988
UČENJALPRUPO^ RAZV1!JANJE UČNIH NAVAD IN TEHNIK
Nosilka: Lidija Magajna, mag. psihologije
Namen: Seminar je namenjen učiteljem in svetovalnim delavcem. Na njem naj bi se seznanjali in usposabljali ob aktivnih metodah dela za uporabo različnih tehnik motiviranja, učinkovitejšega učenja in razmišljanja pri poučevanju. Področje motivacije in učnih navad ter tehnik učenja je pomembno povezano z uspešnostjo pri učenju in odločdnega pomena za učinkovito izrabo lastnih zmogljivosti, hkrati pa je to področje, na katero lahko pomembno vpliva posameznik sam m okolje. Zato smo se odločili za integrirano obravnavo obeh podro-C1J-
Vsebina: čustvene'potrebe učencev in motiviranje.
Vpliv doživljanja in razlaganja situacije na motivacijo (pričakova-nja, cilji, uspeh in neuspeh, vrednotenje sebe itn.). Notranja motivacija in interesi. Možnosti uporabe nekaterih tehnik vedenjske terapije
učenj?vitrazreduraPeVtSklh prijem0V za sPodbujanje motivacije za
Razvijanje sposobnosti za poslušanje v razredu, branje za učenje posebne tehnike za učenje pri matematiki, naravoslovnih predmetih! jeziku m literaturi, tehnike učenja in spodbujanje razmišljanja, priprava za ustno spraševanje in pisanje testov itn.
A 07
INDIVIDUALIZACIJA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA V ŠOLI
Nosilka: Anica Uranjek, specialistka klinične psihologije
Namen: Seznaniti udeležence z različnimi vidiki in problemi individualizacije vzgojno-izobraževalnega dela v šoli in obravnavati možnosti za njihovo uresničevanje v praksi.
Vsebina:
-	individualne razlike v razvoju
-	potrebe in možnosti individualizacije šolskega dela in posebne obravnave otrok in mladostnikov v šoli
-	samostojno učenje in samoizobraževanje
-	kako individualizirati pouk in druge dejavnosti življenja in dela v šoli
A 08
ŠOLA IN DUŠEVNO ZDRAVJE
Nosilka: Vera Slodnjak, specialistka klinične psihologije (ali dr.
-	Marija Kavkler, prof. defektologije, Ana Gradišar, dipl. pedagoginja:
KAKO OTROCI DOŽIVLJAJO ŠOLO - UGOTOVITVE ANKETE 18. 11. 1988
-	Vida Sterle, spec. klinične psihologije, dr. Majda Gorišek, pe-dopsihiatrinja:
DEPRESIVNOST PRI OTROCIH 2. 12. 1988
-	Lidija Magajna, mag. psihologije:
KOGNITIVNO-MOTIVACIJSKI FAKTORJI PRI UČENJU 16. 12. 1988
-	dr. Bariča Marentič-Požarnik:
INTERAKCIJE V RAZREDU (z video posnetki)
Nosilka: Vera Slodnjak, specialistka klinične psihologije
B 02
SPECIFIČNE UČNE TEŽAVE
Nosilka: Lidija Magajna, mag. psihologije
Namen: Seminar je namenjen učiteljem in svetovalnim delavcem, ki so se ob delu ali na začetnem tečaj’u že seznanili z osnovnimi spoznanji o učencih s specifičnimi učnimi težavami in se želijo seznaniti in usposobiti za dajanje pomoči.
Vsebina: Vsebinski poudarek je predvsem na različnih vrstah korektivnih, svetovalnih in terapevtskih postopkov pri spoprijemanju z različnimi problemi, ki so značilni za učence s specifičnimi učnimi težavami: motnje pozornosti in koncentracije, težave pri branju in pisanju, razvijanje bralnih interesov in bralnega razumevanja, pomoč pri motnjah računanja idr. Seminar poteka v obliki tedenskih srečanj in daje možnost prenašanja spoznanj v konkretno delo in skupinske izmenjave izkušenj in svetovanja.
B 03
PRIDOBIVANJE METOD IN TEHNIK UČENJA
Nosilka: Lidija Magajna, mag. psihologije
Namen: Seznanitev z nekaterimi sodobnejšimi metodami in tehnikami učenja z vidika njihove uporabnosti v šoli. Izkušenjsko učenje - pridobivanje metod in tehnik učenja.
Vsebina:
-	problem pridobivanja metod in tehnik učenja (tradicionalni in izkušenjski prijem)
-	koncentracija za učenje in organizacijo učenja	;
-	bralne strategije za različne namene	;
-	vizualno-spacialne (prostorske) metode učenja (miselni vzorci, <
pojmovne mape, načini shematizacije)	j
-	stili učenja in poučevanja	j
-	metode reševanja problemov in odločanja	j
-	individualni načini motiviranja
-	zapisovanje in podajanje znanja	v
B 04

TRENING ZA VEČJO UČINKOVITOST UČITELJEV
Nosilka: Janez Bečaj, mag. psihologije, Anica Uranjek, specialistka klinične psihologije
Namen: Trening za večjo učinkovitost je oblikovan po knjigi TET (Teacher Effectiveness Training) T. Gordona. Cilj: izboljšati komunikacijo med učiteljem in učencem - to vodi k večji učiteljevi in posredno tudi učenčevi učinkovitosti.
Vsebina:
-	odnos učitelj-učenec
-	problemi komunikacije
-	umetnost poslušanja
-	jasnost sporočil
-	problem avtoritete
-	reševanje konfliktnih situacij
-	ureditev šolskega prostora
-	problem odgovornosti
-	problem discipline
B 05
DRUŽINSKI POGOVORI (šola za starše)
Nosilka: Anica Uranjek, specialistka klinične psihologije Namen: Cilj pogovorov je izboljšati odnos med starši in otroki in tako pripomoči k ustreznejšemu reševanju vzgojnih problemov v družini. Oblikovani so po knjigi Thomas Gordon: Familienkonferenz. Vsebina:
-	umetnost poslušanja
-	tehnika jasnega sporočanja
-	reševanje konfliktnih situacij
-	vprašanja vrednot.
problem starševstva in starševske odgovornosti problemi odnosov med starši in otroki
v
I
/.
n
s,
a
h
s,
r,
P
J
n
h
i‘
p
v
p
t
s
v
k
p
B 06
SENZITIVNOSTNI TRENING ZA VZGOJNO-IZOBRAŽE-VALNE DELAVCE
Nosilka: Zora Bumik, spec. klinične psihologije Namen:
-	spoznati dogajanja v skupini in svojo vlogo pri tem
-	prenesti te izkušnje v svoje delo z učenci ali z drugimi skupinami
Vsebina:
L Nastajanje skupine in njeno končno oblikovanje
-	dogajanje pri nastajanju skupine
-	svoje doživljanje in vloga pri tem procesu
-	svoje delovanje v skupini
2. Prispevek vsakega člana skupine v tem procesu
B 07
AVTOGENI TRENING ZA UČITEUE
z
z
I)
g
J,
p
p
tc
n
c
Zi
k
Nosilka: Vida Sterle, specialistka klinične psihologije Namen: Pomagati učiteljem in posredno po njih tudi učencem, da bi se znali ob napornem delu v kratkem času in kakovostno sprostiti in se odpočiti. Namenjen je predvsem preventivi prehude utrujenosti, napetosti in posledicam obojega pri učitelju in učencu. Seminar priporočamo učiteljem in šolskim svetovalnim delavcem ter zdravstvenim delavcem.
Vsebina:
-	vzroki čezmerne napetosti in utrujenosti pri ljudeh in še posebno v šoli
-	teoretske in praktične osnovne sprostitvene vaje
-	fiziološke osnove avtogenega treninga
-	vpliv avtogenega treninga na počutje, delo. ustvarjalnost, medsebojne odnose
-	avtogeni trening in otroci
B 08
I
AVTOGENI TRENING ZA ODRASLE IN MLADOSTNIKE
Nosilka: Maija Strojin, dipl. psihologinja
Namen: Seminar je namenjen vsem, ki si želijo sami pomagati v stiskah in stresih.
Vsebina: Avtogeni trening je metoda sprostitve, ki temelji na spoznanju, da telesna sprostitev vpliva tudi na duševno sprostitev in boljše počutje. Pomaga predvsem pri vsakdanji živčnosti, anksiozno-sti, težavah s koncentracijo, nespečnosti, psihosomatičnih težavah in pri utrujenosti.
B 09
TEČAJ ZA PROSTOVOUNE DELAVCE
Nosilka: Marta Vodeb-Bonač, socialna delavka
Namen: Tečaj je namenjen prihodnjim študentom-prostovoljnim sodelavcem, ki pomagajo otrokom z učnimi in psihosocialnimi težavami.
Vsebina: Na tečaju se udeleženci seznanijo z nekaterimi teoretičnimi in praktičnimi vidiki pomoči otrokom, ob samem delu pa prejemajo suport skupine sodelavcev in strokovnih delavcev.
tei
na
ot di Pc tn pr Z I sp
je
Pr
bc
Pu
B 13
UČENJE BRANJA IN PISANJA, ALTERNATIVNE METODE POUČEVANJA IN SPECIFIČNI KOREKTIVNI NAČINI
Nosilka: Tereza Žerdin, dipl. defektologinja
Namen: Seminarje namenjen učiteljem od 1. do 3. razreda osnovnih šol in svetovalnim delavcem.
Vsebina: Normalni razvoj branja in pisanja, razvojni zaostanki in motnje v razvoju. Različne metode začetnega poučevanja in načini pomoči.
vs
mi
Sq
tai
op
os
h
Z
srt
Direktorica:
Dr. ANICA MIKUŠ-KOS
te/
pr
Vodja izobraževalnih programov:
ANA GRADIŠAR
Albert papler
Konkretna pedagogika
Matematika in humor
Profesor Žabkar se je poka-| tyal na svoj zunanji videz. Govo-j je tiho, pisal pa tako na drobno, da bi v zadnjih klopeh rabili daljnoglede za prepisovale s table. Nemir v razredu je Zaustavljal s spraševanjem slabih Učencev, katerim je zlahka delil nezadostne.
Zato, ker ni imel svoje ure, je sPraševal razred, koliko je še do Zvonjenja. Tistikrat, ko je dokon-’ Čcil razlago o površini priseka-nega stožca, je zvedel, da manjka ^ devet minut. Takrat je predlagal, da smo ostrmeli:
»Ker imamo še toliko časa, vam bom povedal šalo za odpoči-tek. Toda, da se mi ne boste pre-več na glas smejali! Mi oblju-i- bite?«
Zborovsko smo obljubili.’’ Vse r le utihnilo v velikem pričakova-i' niu. Moral je biti dober vic, ker n Se je začel smehljati, nato smejati, da so mu ramena poskakovala. Končno je le za silo potlačil I Sfneh, da je lahko začel:
»Sinček pridno piše domačo Ualogo, ko oče pride od zadaj, Pogleda sinu čez rame in vidi, da s‘n piše nekaj drugega. Prisoli zuu krepko zaušnico...«
Frane Milčinski se je zasmejal if s tem razrahljal razred. Smeh ie valovil in naraščal, matematik Pa je krilil z rokami in dopovedoval, da šale še ni konec:
in
n-
E-
Tli
Najboljši razred
Profesor doktor Stanko Leben ja slovel kot predavatelj in povelj-aik po znanju in disciplini najboljšega razreda v šoli. O njem so pravili, da rad poseda v kavarni Union ob oknu, in če ga kdo učencev s ceste skozi okno Pogleda, ga naslednji dan vpraša Za cvek. Nisem verjel in sem šel zadevo preverjat. Počasi sem šel mimo oken kavarne, Lebna zagledal, in ker me je takoj opazil, sem se mu skozi šipo globoko Priklonil ter odšel naprej.
Naslednji dan me je vrtel z nepravilnimi francoskimi glagoli tako dolgo, da me je pri pogojniku glagola »sovražiti« ujel za cvek.
Tistega leta sta v našem razredu poučevala oba: on in učitelj lepopisa ter risanja. Vsi smo
»Mir, mir!« je vpil in ko smo za silo utihnili, je dodal:
»Saj si ne upam povedati šale do konca!«
»Jezus, mar ni bil že konec?« je zacvilila navihana Eva in Žabkar je dobrodušno povedal, da še ne in ali smo si začetek šale zapomnili. Takrat se je oglasil Mikec:
»Ja, sin je klofnil očeta!«
Po eksploziji krohota je Žabkar majaje z glavo ugotovil:
»Ste slišali tepca? Sploh ni razumel šale in se krohota?!«
Polovica razreda se je valjala po klopeh, nekateri so se zvijali v onemoglih krčih, dekleta so se objemala, cvilila in cepetala. Razred se je spreminjal v konjušnico. Od jeze bledi profesor je odprl redovalnico in razred je utihnil, se potuhnil.
»Zdaj boste videli, kdo se bo nazadnje smejal! Tavčar, k tabli!«
Tavčar je pa vstal in nedolžno vprašal, ali je to zdaj konec vica.
Smeh, ki je počil iz 38-ih grl je bil tolikšen, da je priklical našega razrednika iz sosednjega razreda. Pomolil je glavo v razred, ki je v trenutku utihnil, da smo slišali:
»Pardon! Sem mislil, da je razred brez profesorja!«
»Ne, ne, kolega! Poučujem,« je odvrnil matematik, da se mu je zasmejal celo večno sitni dr. Leben.
vedeli, da se ne pogledata in kmalu se je začelo. Risar Ančik je začel vpisovati v dnevnik posameznike, češ da med poukom ne mirujejo. Že pri prvem zapisu je dr. Leben ponorel! Raztulil se je nad nesrečnikom, da je minilo četrt ure, preden je prišel k sebi:
»Hočem, da je moj razred, če Že ne po uspehu, prvi vsaj po disciplini!« je končal z upanjem, da bo poslej boljše.
Ančik ni popustil! Že naslednjo uro je vpisal popolnoma nedolžnega Lavriča, ker mu je padel svinčnik na tla. Otrpli od groze smo stali ob klopeh tihi kot miši, ko je vstopil in je zaradi gluhe tišine zaslutil, kaj ga čaka v dnevniku.
Odprl ga je in videl! »Lavrič moti pouk. Ančik.« je prebral na
da
:iti
,ti.
inf
IV"
no
:d-
ati
na
in
io-
in
im
ja-
ič-
pa
E-
MI |
!V-
in
ini
:a:
)S
o v:
skozi
okno
Njihove univeize
Prebiram dopis obupane matere, objavljen v reviji Jana pod naslovom Bojim se...
Česa se boji? Da bi se drugemu otroku v šoli (osnovni) ne zgodilo tako kot prvemu? Prvi je Ponavljal v prvem, drugem in tretjem razredu, w četrtem je bil Prav dober, petega je končal Z odliko. Kako je to mogoče, se Oprašuje obupana mati. Drugi sin je deset let mlajši in letos končuje Prvi razred. Učiteljica pravi, da bo izdelal z zadostnim, najboljše Pa bi bilo, da bi razred ponavljal.
In kako je s prvim fantom?
Ko se je zaposlil v tekstilni tovarni kot pometač v obratih tkalnice, še ni bil star petnajst let. Sam se je bil odločil, da bo na tamkajšnji delavski univerzi opravi! izpite za šesti, sedmi in °smi razred. Minilo je poldrugo teto in fant je osmi razred končal l odliko. Nato se je vpisal na srednjo tekstilno šolo, zdaj pa je tekstilni inženir prve stopnje, čeprav je učiteljica prvega razreda
napovedovala, da bodo z njim še velike težave.
Toda težav ni bilo. Naključje? Nihče ga ni silil, naj dokonča osnovno šolo in nadaljuje na srednji in višji stopnji.
Danes so drugačni časi, omenja mati w svojem pismu. Spet je na obzorju zaostajanje, tako trdijo razni pisci člankov in menda tudi statistike. Bo drugi sin dohitel prvega? To bi bil pravi čudež.
In v teh hudih časi zaskrbljeni starši verjamejo tudi v čudeže. Žal pa je teh na vseh področjih in ravneh zelo zelo malo.
Spomin seže za četrt stoletja v preteklost. Takrat smo imeli v občinah enoten sindikat. Našemu, v občini Žalec, je precej časa predsedoval zdaj že pokojni Stane Pejovnik. Bil je učitelj, upravitelj, nazadnje svetovalec naprednjak, večstranski člove! Tisti čas je Ir ' ‘ta celjskem močju najudarnejši sindikalni \ > dja tovariš Marčič, v žalski občini pa Pejovnik, ki je velikokrat skoraj zahteval:	»Prenehajmo
glas, se prijel za glavo in sploh ni opazil, da še stojimo. Končno je le dvignil glavo, da je zarjul: »Sedite, zločinci!«
Tomčeva v drugi klopi je dvignila roko. Ker so imele punce pri njem prednost, ji je dovolil pojasnilo:
»Jaz sem videla, da mu je samo svinčnik padel na tla.«
Dolgo je molčal, nazadnje pa sklenil roke kot za molitev:
»Fantje! Bodite gentlemani! Saj sem vam prejšnjo uro razložil, kaj beseda gentleman pomeni. Med risanjem bodite tiho kot zdajle! Velja?«
Naslednjo uro je pa Zelinka med risanjem v predzadnji klopi namočil neošiljeni konec svičnika v črnilo, dregnil pred seboj sedečega Janeza Kardelja in mu svinčnik izročil. Ko je Janez videl, da je nasedel, je svinčnik namočil znova in ga podal naprej. V prvi klopi ga je zadnji prijel Kozina, ki je bil slabe volje. Hitro je vstal in darovalcu eno pri-mazal. Razred se je veselo vzne-
miril, Ančik pa pisal v dnevnik: »Ves razred moti pouk, najbolj Kozina.«
Sledila je katastrofa. Leben je zvedel za vpis že v zbornici. Prišel je v razred med glavnim odmorom, zahteval zaprta vrata, pristopil h Kazinu in ga ledeno vprašal, zakaj je vpisan.
»Škrlu sem nekaj rekel.«
»In kaj si mu rekel?« ga je Zgrabil oberoč za suknjič in ga stresal, da mu je odletel gumb na ovratniku srajce.
Zato ker ga je dušilo, ni mogel odgovoriti, četudi bi hotel. Ko ga je izpustil, da je lahko vdihnil, je povedal: »Življenje je kratko!« Ampak po nemško:
»Das Leben ist kurz!«
Lebnu so se napele žile na vratu; postajal je rdeč, nato vijoličast. Odšel je iz razreda in do zvonjenja ga ni bilo več v razred.
Lebnu sta nato pomagata kemičarka in matematik, da so v triumviratu vrgli Kozina iz treh predmetov.
(Se nadaljuje)
TONI GAŠPERIČ
Nizke plače vodilnih
Zadnjič me je presunila izjava najvišjega repiškega velmoža. Zevajočemu repiškemu ljudstvu je po televizijskih zaslonih sporočil višino plač najvišjih repiških betic. Repičani so pričakovali tako visoke številke, da se jim bo zameglilo v možganih, toda ne: tovariš predsednik je operiral s povsem normalnimi ciframi: osemsto, devetsto tisočaki. Ob tem so Repičani onemeli, saj če živijo repiški vodilneži v štiričlanski družinski skupnosti, si ne morejo privoščiti poleg osnovnih življenjskih potrebščin skoraj nič več. Živijo tako rekoč na robu življenjskega minimuma, to pa je skregano z repiško pametjo. Repičani so že od pamtiveka navajeni, da živijo njihovi vodilneži na visokih nogah, da se kopljejo v izobilju, ne pa da premišljujejo, ali lahko zjutraj srebnejo prepotrebno kavico ali ne.
Pa se je spomnila Mara Repiška, da je brala v časopisu, kako se oblači tovariš predsednik v Hitrotkalu, kejr mu dajejo obleke skoraj zastonj.
Klotilda Zračnikova je pristavila lonček z mislijo, da se vozičkajo repiški vodilneži veliko naokrog po sestankih, kongresih, zborovanjih. kjer jedo in pijejo na stroške prireditelja pa še dnevnice in kilometrine jim ostanejo v mošnjah. Za hrano in obleko torej nimajo izdatkov.
»A tudi za spanje ne,« je k temu dodal Jožič Repič, neposrednik iz Hitrotkala, človek, ki navadno jemlje mero tovarišu predsedniku. Tako je tovariš predsednik po meri delovnega človeka, s čimer se je zelo približal paroli avantgardne repiške organizacije. V zvezi z osebnimi dohodki repiških funkcionarjev kroži po Repičevini tale štos:
Gre miličnik po cesti in vidi jokati tovariša predsednika.
»Kaj se vam je zgodilo?« ga vpraša hudo zaskrbljeno.
»Bil sem v trgovini s čevlji in pomislite: stanejo 260 tisočakov.
Že jaz si jih komaj privoščim, kaj šele kakšen delavec, ki ne zasluži več kot 300 jurjev na mesec,« je jokaje odgovarjal miličniku tovariš predsednik.
Repiški miličnik ne bi bil miličnik, če ne bi vzel,stvari v svoje roke. Začel je ustavljati ljudi in jih vpraševati:
»Koliko zaslužite na mesec?«
»Petinpetdeset tisoč.«
»V redu. Naprej. In vi?«
»720 tisočakov.«
»Lepo. In vi?«
»Jaz dobim mesečno 290 jurjev plače.«
»290 jurjev? Vam že pokažem: zaradi takšnih, kot ste vi, mora naš predsednik jokati.« In zapel je pendrek.
To nam kaže, da za repiško socialistično skupnost niso nevarni tisti z visokimi osebnimi dohodki, ampak oni z nizkimi plačami.
ravnodušno deliti enojke! Če otrok dvakrat in celo trikrat ponavlja razred, šolo zasovraži in mu ne more biti drugi dom.«
In prav je imel. Kako je mogoče, da dobi osnovnošolec nezadostno kar pri vseh predmetih: slovenski jezik, nemški jezik, celo pri petju in telovadbi, pa pri likovnem pouku in drugje.
Zamikalo me je zvedeti, kaj se je zgodilo s tremi fanti in eno deklico; vsi štirje so končali v tretjem razredu, in to z zadostnim uspehom. Hotel sem jih znova videti in se z njimi pogovoriti. Posrečilo se mi je.
Drago je zdaj eden najnaprednejših kmetovalcev daleč naokoli, bister, za popravilo strojev ne potrebuje mehanikov, mnogi mu zavidajo. Ima tri otroke, ki so osnovno šolo dobro opravili, dva Študirata naprej, sin je končal nižjo kmetijsko šolo in bo po očetu nasledil sodobno urejeno kmetijo. Takole pripoveduje:
- Čeprav sem osnovno šolo iz srca zasovražil, sem svoje otroke urijo redno pošiljal, pa naj je čilo na domačiji še toliko dela.
udi sam sem precej pozno končal osmi razred. Bolj zaradi otrok, ki bi mi mogoče včasih oporekli: Naš oče pa še osnovne
nima.
Karlek je šofer avtobusa, najnovejšega mercedesa, in kar visok funkcionar pri AMZ na celjskem območju. Ne pozna te slovenskih in drugih jugoslovanskih cest, temveč tudi mnoge evropske, saj je v službi pri Kompasu. Pasivno obvlada nemščino, francoščino, pa tudi nekaj madžarščine.
-	Kako si dosegel tak uspeh? ga vprašam.
-	Se spominjate, kako so me mlatili v osnovni šoli? me pogleda, češ, tudi ti si nekoliko kriv. Jaz svojih dveh nikdar nisem udaril. Kako sem prišel tako daleč? Volja. Veselje. To je vse. Otroka se šolata, poprijeti morata za vsako delo. Skratka, urejena družina smo. Na osnovno šolo pa imam slabe spomine, ne morem pomagati...
Darko je obrtnik, avtomehanik in avtoelektrikar. Kar dva zahtevna poklica. Sodobna delavnica in poleg stanovanjska hiša. Visok, suh, mišičast, saj se še zmeraj ukvarja z orodno telovadbo. In zgovoren, prikupen. Nič sivega o osnovni šoli.
-	Taki časi, taki učitelji ter pedagoško in psihološko vodenje. S psihologijo sem se, potem ko
satira
humor
Čmo na belem
Po starih zapisnikih brska Berta Golob
Pri zemljepisnem pouku se s pridom uporablja kot učilo razglednice krajev. Važno je, da se zemljepisni-pouk poglablja z računstvom, zgodovino, ta pa s slovenskim jezikom.
(25. 4. . 1940)
Nič ali komaj kaj novega pod Soncem. Skoraj sem že mislila, da so integracije in korelacije nov izum, pa se izkaže, da so stara iznajdba. Vrtam po spominu, pa ne izbezam na dan nobenega posebnega zemljepisa iz časov, ko sem študirala v osnovni šoli. Vse skupaj je bilo samo šola in jara kača računskih kupčkov, branja, pisanja, vmes pa kaj o poljskih pridelkih. Navzgor se širi rožmarin, posebej še šest resnic in štiri poslednje reči pa spet kupčki in čitanka. Ljubljana da je naše glavno mesto z nebotičnikom, na Šmarno goro pojdemo pa na majski izlet. Ne spominjam se, kdaj sem zvedela za morje, vsak od nas pa je imel strica v Ameriki. O omenjenih razglednicah ne vem prav ničesar, kar pa ni noben dokaz za to, da nas učiteljica ne bi bila učila zemljepisnih umetelnosti. Šolar ima vso pravico tudi pozabljati in mene sploh ne moti, da ne vem, koliko ljudi se je kdaj nagnetlo na kakem kraju.
Dne 11. 11. 1940:
Zbirka učil zadovoljuje. Učiteljska knjižnica zadovoljuje. Šolarska knjižnica zadovoljuje. Ubožna knjižnica se obnavlja. Uporaba teh je zadovoljiva. Pri pouku seje še bolj posluževati primernega čtiva, s katerim se učna snov deloma ponazori, deloma pa napravi zanimivejša.
Kar v našem času zadeva knjižnice, je to, da bo kmalu govor samo še o ubožnih, ki se na veselje financerjev sploh ne bodo obnavljale. Po čemu nam bodo šolski knjižničarji, se sprašujem. Ta odmrla veja vzgojno-izobraževalnega sistema bo lahko pisala samo še spomine o časih, ko so šole naročale po dvajset izvodov iste knjige, nato pa po petnajst, deset, pet in po dva, nazadnje pa nobenega več. Pisali bodo o starih časih, ko so učitelji s »primernim čtivom ponazarjali učno snov in jo napravili zanimivejšo.« Neverjetno, da je bilo kaj takega kdaj čista resnica. Pa zdaj? Kvečjemu še po en leksikonček za vso šolo, naprej se pa znajdi, učitelj, če si kaj ustvarjalen in tak moraš biti, pravita komite in zavod - se že ve, kateri komite in kateri zavod. Pri vsem tem ostaja najbolj trdoživ učenec, ki ga ravno brigajo vse preobrazbe in presistemljenje sistemov, presisenje sisov in prepisanje pisov. Svojo neuničljivo človekoljubnost izkazuje v neposredni besedni pomoči sošolcu, ali kot se strokovno reče v procesu verbalne pomoči na ravni prišepetav-nja v fazi, ko je nad njegovim soosebkom (kosubjektom) izvajano ustno preverjanje znanja. Istega, prej omenjenega dne se je šolskemu pregledniku popolnoma po nepotrebnem zapisalo tole naročilo:
Prišepetavanje je odpraviti, ker škodljivo in slabo vpliva na otroški značaj.
sem s težavo končal osmi razred, pa tudi pozneje v srednji strojni veliko ukvarjal. Prave učne dobe pravzaprav nimam, znanje sem si pridobil s trudom. Učne načrte vseh naših šol nenehno spreminjajo, toda kot je videti, nismo prišli daleč. Imam sorodnike v zahodnih državah, in kadar pridem tja, se najprej pozanimam za šolo. Našo osnovno skušam pozabiti, na zunaj ne pokažem, globoko v notranjosti pa mi je ostal nanjo prav neprijeten spomin. Sin študira medicino, in kadar utegne, poprime tudi v delavnici. ^
Darko, dvakratni mojster, ima štiri zaposlene in vsi so z mojstrom izredno zadovoljni.
- Marjetka, višja medicinska sestra v celjski bolnišnici, stara petinštirideset let. Tudi mož je višji medicinski tehnik, hči pa bo vsak čas diplomirala iz matematike in fizike. Vsi trije so tudi navdušeni kolesarji, planinci, alpinisti. Sprejela me je v skromni, a čudoviti počitniški hišici. Okrog veliko sadnih dreves, pa brajde, vse je lepo obdelano.
. - Tako rada bi poslala učiteljica! je rekla. Takrat mi pač ni in ni šlo in konec. Ko sem prebolela puberteto, se je vse nekako zbolj-
šalo. Opravljala sem vsemogoče poklice, se učila ob delu. Zadovoljna sem, vsi trije smo zadovoljni, zdravi, radi smo veseli, drug drugemu zaupamo, čeprav mi tega niso mogli dati starši kot prvi vzgojitelji, še manj pa učitelji v tistih treh že pozabljenih razredih. Pred časom se je na našem oddelku zdravila nekdanja učiteljica tretjega razreda, ki me je imela tako »rada«, da sem razred dvakrat ponavljala. O, še kar čvrsta ženica! Vprašala sem jo, ali se morda spomni drobne učenke Marjete Trpežnik. Guba čelo, na vso moč brska po spominu, nato pa udari kot strela Z jasnega: - Seveda! Oh, zanikrno dekle. Že takrat sem vedela, da iz te punčare ne bo nič. - Tovarišica Marija, tista zanikrna punčara sem jaz! Prebledela je in ostala brez besed. In vsakokrat, ko sem ji prišla dajat injekcijo, je zajokala: - Oprostite, oprostite, oprostite... Poslovili sva se, kot da se ni zgodilo ničesar.
Vsi štirje, ki sem jih zelo dobro poznat in zmeraj znova mislil nanje, čeprav nisem nobenega učil, so po osnovni šoli viharili viharje in jih tudi vsak po svoje pre. iha-rili. In videti je, da uspešno DRAGO KUMER
Spored šolske televizije za jesen 1988
TOREK			
Datum	PREDMETNIK	NASLOV CIKLA-EPIZODE	Traja
6. 9.	GEOGRAFIJA	Novo o starih planetih 1. Merkur	13’16”
	NARAVOSLOVJE	Iz semena se razvije rastlina	20’
	PROMETNA VZGOJA	Obnašanje v prometu I.	15’
	TUJI JEZIKI	Angleščina, 45. lekcija	18’40”
13. 9.	GEOGRAFIJA	Novo o starih planetih 2. Venera	15’20”
	NARAVOSLOVJE	Vegetativno razmnoževanje rastlin	20’
	PROMETNA VZGOJA	Obnašanje v prometu II.	15’
	TUJI JEZIKI	Angleščina, 46. lekcija	2ri5”
20. 9.	GEOGRAFIJA	Novo o starih planetih 3. Z Zemlje na Luno	13’
	NARAVOSLOVJE	Fotosinteza	20’
	PROMETNA VZGOJA	Obnašanje v prometu III.	15’
	TUJI JEZIKI	Angleščina, 47. lekcija	19’
27. 9.	GEOGRAFIJA	Novo o starih planetih 4. Mars	15’40”
~	NARAVOSLOVJE	Travniški svet	20’
	PROMETNA VZGOJA	Obnašanje v prometu IV.	15’
-f #> '- . .	TUJI JEZIKI	Angleščina, 48. lekcija	21’
4. 10.	GEOGRAFIJA	Novo o starih planetih 5. Jupiter	14’47”
	ZGODOVINA	Narod si bo pisal sodbo sam	43’
	TUJI JEZIKI	Angleščina, 49. lekcija	20’25”
11.10.	GEOGRAFIJA	Novo o starih planetih 6. Saturn	13’40”
	NARAVOSLOVJE	Hrana - izvor energije za rast.	20’
		razvoj in delo	
		Pamet je boljša kot žamet, 1	5’
	PROMETNA VZGOJA	Obnašanje v prometu V.	15’
	TUJI JEZIKI	Angleščina, 50. lekcija	21’
18. 10.	GEOGRAFIJA	Novo o starih planetih 7. Uran	12’21”
	NARAVOSLOVJE	Bioenergetska transformacija hrane	20’
		Pamet je boljša kot žamet, 2	5’
'iti	PROMETNA VZGOJA	Obnašanje v prometu VI.	15’
	TUJI JEZIKI	Angleščina, 51. lekcija	20’30”
25. 10.	GEOGRAFIJA	Novo o starih planetih 8. Neptun	13’47”
	NARAVOSLOVJE	Genetika in njena uporaba	20’
		Pamet je boljša kot žamet, 3	5’
	TUJI JEZIKI	Angleščina v pravljici - Pepelka	20’
		Angleščina, 52. lekcija	21’30”
8. 11.	GEOGRAFIJA	Novo o starih planetih 9. Pluton	13T8”
	NARAVOSLOVJE	Uporaba mikrobiologije	20’
		Proteus	20’
;r ir		Pamet je boljša kot žamet, 4	5’
	TUJI JEZIKI	Angleščina, 53. lekcija	20’
15. 11.	GEOGRAFIJA	Planet Zemlja - 1. oddaja	55’
. Ty.	NARAVOSLOVJE	Pamet je boljša kot žamet, 5	5’
	TUJI JEZIKI	Angleščina, 54. lekcija	21’
22. 11.	GEOGRAFIJA	Planet Zemlja - 2. oddaja	55’
	NARAVOSLOVJE	Pamet je boljša kot žamet, 6	5’
	TUJI JEZIKI	Angleščina, 55. lekcija	20’20”
6. 12.	GEOGRAFIJA	Planet Zemlja - 3. oddaja	55’
	NARAVOSLOVJE	Pamet je boljša kot žamet, 7	5’
	TUJI JEZIKI	Angleščina, 56. lekcija	16’50”
13. 12.	GEOGRAFIJA	Planet Zemlja - 4. oddaja	55’
	NARAVOSLOVJE	Pamet je boljša kot žamet, 8	5’
	TUJI JEZIKI	Angleščina, 57. lekcija	21’
20. 12.	GEOGRAFIJA	Planet Zemlja - 5. oddaja	55’
	NARAVOSLOVJE	Pamet je boljša kot žamet, 9	5’
	TUJI JEZIKI	Angleščina, 58. lekcija	18’50”
27. 12.	GEOGRAFIJA	Planet Zemlja - 6. oddaja	55’
	NARAVOSLOVJE	Pamet je boljša kot žamet, 10	5’
	TUJI JEZIKI	Angleščina, 59. lekcija	18’15”
10. 1.	GEOGRAFIJA	Planet Zemlja - 7. oddaja	55’
	NARAVOSLOVJE	Pamet je boljša kot žamet, 11	5’
	TUJI JEZIKI	Angleščina, 60. lekcija	
ČETRTEK
Datum	PREDMETNIK	NASLOV CIKLA-EPIZODE	Traja
8. 9.	UMETNOSTNA VZGOJA (LIKOVNI POUK)	Slovar slikarstva - 1. oddaja	30’
	KULTURNA DEDIŠČINA	Slovenska ljudska glasbila in godci - 1. oddaja Trstenke	25’
15. 9.	UMETNOSTNA VZGOJA (LIKOVNI POUK)	Slovar slikarstva - 2. oddaja	30’
	KULTURNA DEDIŠČINA	Slovenska ljudska glasbila in godci - 2. oddaja Zvegla	21’18”
22. 9.	UMETNOSTNA VZGOJA (LIKOVNI POUK)	Slovar slikarstva - 3. oddaja	30’
	KULTURNA DEDIŠČINA	Slovenska ljudska glasbila in godci - 3. oddaja Oprekelj	23’
29. 9.	UMETNOSTNA VZGOJA (LIKOVNI POUK)	Slovar slikarstva - 4. oddaja	30’
	KULTURNA DEDIŠČINA	Slovenska ljudska glasbila in godci - 4. oddaja Cimbalist	21’30”
6. 10.	UMETNOSTNA VZGOJA (LIKOVNI POUK)	Slovar slikarstva - 5. oddaja	30’
	KULTURNA DEDIŠČINA	Slovenska ljudska glasbila in godci - 5. oddaja Beltinška banda	28’20”
13. 10.	UMETNOSTNA VZGOJA (LIKOVNI POUK)	Slovar slikarstva - 6. oddaja	30’
	KULTURNA DEDIŠČINA	Slovenska ljudska glasbila in godci - 6. oddaja Razvoj citer	34’30”
20. 10.	UMETNOSTNA VZGOJA (LIKOVNI POUK)	Slovar slikarstva - 7. oddaja	30’
	KULTURNA DEDIŠČINA	Slovenska ljudska glasbila in godci - 7. oddaja Bordunske citre	31’50”
27. 10.	UMETNOSTNA VZGOJA (LIKOVNI POUK)	Slovar slikarstva - 8. oddaja	30’
	KULTURNA DEDIŠČINA	Slovenska ljudska glasbila in godci - 8. oddaja Violinske citre	30’19”
3. 11.	UMETNOSTNA VZGOJA (LIKOVNI POUK)	Slovar slikarstva - 9. oddaja	30’
	KULTURNA DEDIŠČINA	Slovenska ljudska glasbila in godci - 9. oddaja Akordične citre	37’27”
10. 11.	UMETNOSTNA VZGOJA (LIKOVNI POUK)	Slovar slikarstva - 10. oddaja	30’
	KULTURNA DEDIŠČINA	Slovenski ljudski plesi - 1. oddaja (ali Slovar arhitekture)	30’
17. 11.	UMETNOSTNA VZGOJA (LIKOVNI POUK)	Grafične tehnike - 1. oddaja	30’
	KULTURNA DEDIŠČINA	Slovenski ljudski plesi - 2. oddaja	30’
24. 11.	UMETNOSTNA VZGOJA (LIKOVNI POUK)	Grafične tehnike - 2. oddaja	30’
	KULTURNA DEDIŠČINA	Slovenski ljudski plesi - 3. oddaja	30’
1. 12.	UMETNOSTNA VZGOJA (LIKOVNI POUK)	Grafične tehnike - 3. oddaja	30’
	KULTURNA DEDIŠČINA	Slovenski ljudski plesi - 4. oddaja	30’
8. 12.	UMETNOSTNA VZGOJA (LIKOVNI POUK)	Grafične tehnike - 4. oddaja	30’
	KULTURNA DEDIŠČINA	Slovenski ljudski plesi - 5. oddaja	30’
15. 12.	UMETNOSTNA VZGOJA (LIKOVNI POUK)	Grafične tehnike - 5. oddaja	30’
	KULTURNA DEDIŠČINA	Slovenski ljudski plesi - 6. oddaja	30’
22. 12.	UMETNOSTNA VZGOJA (LIKOVNI POUK)	Slikarske tehnike - 1. oddaja	30’
	KULTURNA DEDIŠČINA	Slovenski ljudski plesi - 7. oddaja	30’
29. 12.	UMETNOSTNA VZGOJA (LIKOVNI POUK)	Slikarske tehnike - 2. oddaja	30’
	KULTURNA DEDIŠČINA	Slovenski ljudski plesi - 8. oddaja	30’
5. 1.	UMETNOSTNA VZGOJA	Slikarske tehnike - 3. oddaja	30’
	(LIKOVNI POUK)		-
	KULTURNA DEDIŠČINA	Slovenski ljudski plesi - 9. oddaja	30’
sk
kc
sli
ko
»P
fij,
v
jai
Ul
ta!
Sti
Ste

Kaj bo s šolsko televizijo?
Napovedi urednika šolske televizije Maka Sajka o novih oddajah o mineralih; živi biologiji in angleški slovnici v pravljicah se še niso uresničile. Že lani je bilo pripravljeno skoraj vse potrebno za snemanje, žal pa tega zaradi pomanjkanja denarja niso mogli izpeljati. Zato si pričakovanih oddaj vsaj še nekaj časa ne bomo mogli ogledati.
Oddaje TV v šoli so zelo dobre in imajo veliko gledalcev. To potrjuje tudi Barometer gledanja, ki ga izdaja služba za raziskovanje programa pri RTV Ljubljana: v stolpcu, kjer gledalci ocenjujejo TV program, so se šolske oddaje uvrstile zelo visoko. Tako je ena od lanskih četrtkovih oddaj iz umetnostne
zgodovine (o Antiki in Rimu) prejela celo višjo oceno (4,1) kot priljubljeni TV dnevnik (3,9) in Tednik (4,0), ki ima čedalje več gledalcev.
Odkar so šole opremljene z videorekorderji, učitelji oddaje šolske televizije vse pogosteje uporabljajo pri pouku. Podatki kažejo, da si jih ogleda kar štiri-
deset odstotkov vseh učencev. Ker je program TV v šoli že zelo obsežen, so pri RTV Ljubljana ustanovili posebno uredništvo za to področje - Tei Bidovec in Janezu Kranjcu dela ne zmanjka.
K uspešnemu delu šolske televizije je veliko pripomogel^ tudi njen urednik Mako Sajko. Že od leta 1973 je strokovni sodelavec za področje šolske televizije in medioteko na Zavodu SRS za šolstvo. Filmske skušnje - diplomiral je na Visoki filmski šoli v Beogradu in kasneje deloval kot scenarist in režiser dokumentarnih filmov -je pri vpeljavanju in uveljavljanju šolske televizije pri nas sicer s pridom uporabil; da pa le-te niso dovolj, vidimo iz zdajšnjih razmer, v katerih se je znašla
Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije - izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom.
izdajateljski svet CZP Prosvetni delavec: predsednik Aleš Golja,
Tea Dominko, Marjana Kunej,
Jože Miklavc,
Vida Nered, Alenka Pučko, Marija Skalar, Janez Sušnik, Stanko Šimenc, Slava Šarc.
Direktor: Stanko Šimenc.
Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko Troha, Stanko Šimenc, Marija Velikonja, Majda Vujovič.
televizija v šoli.
Kaj se pravzaprav dogaja?
»Širjenje dejavnosti TV v šoli je omogočila Izobraževalna skupnost Slovenije, ki nam je ves čas denarno pomagala. Letos pa od nje nismo dobili dovolj denarja za predvajanje svojega sporeda, kaj šele za načrtovano snemanje oddaj o mineralih, živi biologiji in angleški slovnici v pravljicah. Izobraževalna skupnost Slovenije nam je namenila le četrtino vsote, ki bi jo nujno potrebovali. Z omenjenim denarjem smo poravnali nekaj starih računov, da ne bi prejeli še novih, smo morali šolsko televizijo (začasno) formalno ukiniti,« pripoveduje urednik Sajko in nadaljuje: »Ce bi z oddajami TV v šoli zares prenehali, bi naše
Uredništvo:	Stanko Šimenc,
glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Lučka Lešnik, novinarka - urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104.
Rokopisov in fotografij ne vračamo.
gledalce zelo razočarali.
Tega se na RTV zavedajo, zato so se odločili, da bodo oddaje uvrstili v TV spored tudi v prihodnje, čeprav na svoje stroške.«
Na ljubljanski televiziji so se zelo lepo odzvali na težave, v katerih se je znašlo uredništvo šolske televizije, vendar je takšna njihova pripravljenost le začasna rešitev.
Čeprav bodo oddaje šolske televizije na programu tudi to jesen, didaktičnih napotkov za učitelje ne bo. Urednik Mako Sajko pravi, da ni dovolj denarja za' pripravo in objavo.
Zal. Brez takšnih napotkov bodo oddaje zelo osiromašene.
In kakšna bo nadaljnja usoda . šolske televizije?
Naročnina za leto 1988 znaša 12000 din za posameznike in 20000 din za organizacije. Za upokojene prosvetne delavce in • študente pedagoških smeri znaša naročnina 9000 din na leto.
Posamezna številka stane 800 din.
Številka tekočega računa:
50101-603-46509.
dr
2A
INI
O tem za zdaj še nihče ne ve nič zanesljivega, tudi odgovorni na Izobraževalni skupnosti Slo-venije ne. Pravijo, da se z Zaver dom SRS za šolstvo še niso dogovorili, katere naloge od načrtovanih bodo v ospredju in za katere imajo denar - za vse ga namreč ne bo.
Ponavadi je najtežje vpeljati nove dejavnosti, pri šolski televiziji pa se bolj kot v začetku zapleta zdaj, sredi največjega razmaha, ko se po posameznih šolah že pojavljajo prve mediotekc
»Namesto da bi se kot urednft ukvarjal z nadaljnjim razvojem šolske televizije, moram razmi' Pros šljati, kako bi jo ukinili tako, d* Prep bi bilo čim manj škode,« razoča- tobr
Ji
razr
uvrs
se]\
vPn mo; veli} Zldg
rano dodaja Mako Sajko.
L. L.
Sani
vsak
sebn
spre
°brc
vede
Tiska ČTP Ljudska pravica, YU ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega komi- Post teja za vzgojo in izobraževanje je časnik »Prosvetni delavec" prost temeljnega prometnega davka od prometa proizvodov (glej 7. točko 1. odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu).