Bg : Miloscse szi puna..........225 Szlepecz: Vu betegi..........229 Szlepecz: Velka mesa..........234 S. J. : Szovrazsniki szvete csisztocsa.....237 Szlepecz: Szv. Stevan pri apostolszki kral . . . 245 Szlepec: Na angelszko nedelo.......250 Szkrben : Tepeš ,........... 254 Bassa Ivan : Iz zgodovine.........256 Ki ne dobro, ki je vecs, ali meiije dobo sznopiesov, naj mi naznani! Vs/,a pisma k meni, tu stamparijo nikaj ! Ki sesar tak velko szvesztvo neszmes zavrzsti rezi togaka Duha szv. nebi zbantiivao.« Eszi szpisem escse na navuk nisternoga mdrajocsega szvetnika pčldo. Aquinszki szv. Tomas k szmrti sze priblizsavajocsi pripravlao sze je na pobozsno goriprijemanje szlednjih szvesztv i gda je szv. popotnico k szebi vzeo, vadliivao je, ka kak katolicsanszke Materdcerkvi veren szin scsč mrejti. I gda szo ga pred szmrtjov szpitavali, kak je mo-gocsno med vnogimi pogibelnosztmi etoga szveta tak szvčto zsiveti ? on je odgovoro : »Tak csi sze veeskrat szpomenemo z onoga raesuna, steroga mo ednok mogli dati Bogi i csi mo tak zsiveli, ka pred on racsun batrivno lehko sztopimo.« Ferreiszki szv. Vince pa, csi je glih njegovo celo zsivlenje osztre pripravlanje bilo k szmrti, donok sze je na szkradnjem zevszov szkrbjov pripravlao na blazseno preminenje. Po potrtoj szpovedi i precsiscsavanji gori je vzeo szv. szlednje mazanje i dao szi je Krisztusovo britko trplenje goriesteti. Na szlednje med litaniami od vszeh szvecov roke i ocsi na nebo zdignjeno je szpiiszto diiso. Oh da bi ti tiidi krscsanszki betezsnik z taksim csii-tenjon ednok goriprijeo szlednja szvesztva, kak eti szvčci! Te bodes ti tiidi lehko pravo z szv. Pavlon : »Moje zsivlenje je meni Krisztus i mreti mi je dobiesek. Zselem sze locsiti i biti z Krisztuson«. Szlepecz. Velka mesa ali Vnebovzetje BI. I>. Marie ang. 15. leszeli szvetek obszluzsava dnesz celo krscsansztvo. Dejva Mati Zvelicsitela, Kralica nebeszka, po-- mocsuica krscsenikov, trost nevolnih, obramba grešnikov, veszelje szveta i vszeh nasz draga mati je dnesz vu nčbo vzeta, naj bi tan ober vszeh ne-beszkih seregov zvisena szvoj nebeszki tronus zadobila. Od Mariinoga zsivlenja po szmrti njčnoga Szina celo • malo znamo. Z szv. piszma szamo telko znamo, ka je njo Janos apostol k szebi vzeo i zagviisno sze je za njo tiidi szkrbo. Kelko let je zsivela Maria escse po szmrti szvojega szv. Szina ? to ne vejmo. Szv. szporocsila nam pravijo, ka escse 23 let ; po sterih je Maria poleg nister-nih vu 63., poleg drugih vu 66 i pa poleg ednih vu 72. leti szvoje sztaroszti z etoga szveta preminola. Kak prvič tak i po vneboidenji Szina szvojega je mela Maria szvoje radoszti i szvoje zsaloszti. Zagviisno z zsalosztjov sze je napunilo szrcč njeno, gda je csiila, ka za volo one szv. vere, stero je Szin njeni z nebčsz pri-neszeo, verne krscsenike preganjajo, na szmrt davajo ; ali razveszelila sze je, gda je csiila, ka szo apostolje zse po vszeh krajinah razglaszili Krisztusovo vero i ka sze pred bozsansztvon njenoga Szina vnogi narodje naklanjajo. Ali csi je glih Maria mela szvoje veszeljč na zemli, to je ne moglo vgasznoti v njenom szrci ono zselenje, z sterin je za szvojin Szinon vu nebo gledala. To sze je enkrat tudi szpunilo. Od apostolszkoga vremena szhajajocse szporocsilo nam Mariino preminenje z ete zemle etak napredava : Gda sze je priblizsavao konec Mariinoga zsivlenja, po bozsem rendeliivanji szo to zvedli apostolje, ki szo razširjeni bili po vszeh krajinah szveta ; po ednom notras-njem glaszi szo vszi nazaj vu Jeruzsalem prišli, naj bi szv. mater njuvoga predragoga Mestra escse ednok vu etom zsivlenji vidili, njčni blagoszlov zadobili. Maria, steroj je po angeli Szin njdni na znanje dao vremen njene szmrtne vore, vidivsa pred szebom apostole, je veszelo poszliisala, kak sze je razsdro evangelium nje-noga Szina po vszeh krajinah i kak je Jezus nje pomagao z csiidami. Med tem szv. gucsom szo apostolje naj ednok szamo. Mariino lice, stere mladoszt je ne vehnola, vidili vu odicsenoj szvetloszti, po tom sze je pa szkazao an-gelszki sereg. steri szo Mariino diiso med szpevanjom vu nebo szprevajali. Mariino deviško telo je pa vu odicsenoj szvetloszti, kak edna szpavajocsa podoba bila pred apostolami, ki gda bi k szebi prišli, zacsali szo sze za njeni szprevod szkrbeti. Grob szo vu Gethszemanszkon ogradi szkopali. Pri szprevajanji mrtvoga tela, stero szo apostolje neszli, szo sze k liidem tiidi angelje pridriizsili ; csi szo nje glih cslovecse ocsi ne vidile, ali njuvo veszdlo szpevanje je cela szprevajajocsa vnozsina csiila. Eto szpevanje sze je ober Mariinoga groba tri dni dugo glaszilo — kak nam to Juvenal patriarka pise. Apostolje szo pri Mariinon grobi tri dni verosztuvali. Po pokopi pa na tretji dčn pride szv. Tomas, ki je dalecs delao vu goricah Goszpodnovih. I gda je on BI. Divico ne vido vu njčnoj szkradnjoj vori, niti je na njčnom szprčvodi ne bio nazocsi : proszo je ove apostole, naj bi njemi grob odprli, ka bi escse ednok vido ono szv. telo, od stere odicsenoszti szo njemi tak doszta gucsali ovi apostolje. Apostolje szo Tomasovo zselenje szpunili vsze bole, ar szo ne znali, ka bi mogeo biti zrok tomi. ka je angelszka peszen henjala. Ali kak szo sze zacsiidivali, gda szo vu goriodpreton grobi Mariinoga tela vecs ne najsli, nego szamo prtč, vu stere je szv. telo zavito bilo i korine szo tan bile potorjene. Szv. telo (pa tak sze vidi, gda je angelszka peszen henjala) je vneseno vu nebesza. Ete csiidnovite zgodovine szvedocje szo pa bili ne szamo apostolje, nego tan szo bili : szv. Tirn6t, Efezuski i Dionys athenszki piispecje. Od Mariinoga csiidnovitoga vnebovzetja szi premis-lavajocsi lehko pravimo z damascenszkin szv. Janoson : »Komi sze je povidlo od Marietelo vzčti i od njd naro-diti i ki je vu szvojem rojsztvi neszkrunjeno nihao njčno devistvo ; onoj vecsnoj Recsi, szlavnomi Goszpodi sze je povidlo tekaj njčno nevtepeno telo vu szmrti neoszkrunjeno obdrzsati i escse pred obcsinszkim gorsztanenjon vu szvojo diko gorivzdti.« I to je tak dosztojno. Ar csi je »szmrt greha placsa« : te je Maria, stera je vu szvojem poprijčtji nevtepena, vu szvojem zsivlenji szpl6h csiszta, tak kastigana ne szmela biti, nj£no brez greha telo, vu sterom je prebivao Szin bozsi, sze je csrvom i na gniljenje ne szmelo dati, Ober Mariine zvisenoszti szi premislavajocsi ne mo-gocsno, ka sze vu našem szrci nebi tudi pobiidilo ono zselenje, ka bi mi tiidi radi tal meli vu njenoj diki. I csi to zselenje sztanjiije vu našemi szrci, te moremo iszkati nebeszka i odszloboditi sze z vszega, ka nasz k zemli včzse, ar de sze szamo tak lehko zdigavala nasa diisa gori vu nebčsza, csi njo nikaj k zemli ne tehzsi, ar szi szamo tak lehko szpravimo nebeszko korono. Szlepecž. prekmursko muzejsko društvo s £ o. v o r o Szovrazsniki szvete csisztocse.' ^ |ega bogateise recsi na szvejti, kak je szveta csisztocsa. Pa tudi niedna recs na szvejti, nema telko i tak inocsnih szovrazsnikov kak ona. Kak potrebno je teda o krscsenik ! da szov-razsnike szvete csisztocse dobro szpoznas i sze jih vszig-dar szkrbno ogibles, ar naj veksa neszrecsa je za tebe csi szovrazsnike szvoje neduzsnoszti za prijatele mas, sze jih ne ogibles, liki njim vroke ides i jih celo iscses. Steri pa szo tvoje neduzsnoszti naj hiljsi szovrazsniki? 1) Prvi naj hujši szovrazsnik tvoje csisztocse, o krscsenik ! je peklenszki satan, steri je tvoje szrecse jako nevoscseni. Jezus Krisztus je na szvetom krizsi njegovo mocs potro ; na ravnoszt ti zdaj satan škoditi nemre, li to mocs scse ma, ka te szkusavle i k hiidomi napelavle. I kak velka je njegova mocs i Kak doszta neduzsnih dus je tak neszrecsnih, da sze dajo njemi preszlepiti i vnaj grse grehe zapelati! Isztinszko, da satanova mocs je scse zmirom neiz- reklivo velka i mocsno je potrebno, da sze vszigdar z molitvov proti njoj oborozsiijes. O kak jalen szkusnjavec je satan ! Csi sze ga szkrbno ne ogibles, liki ga poszlii-sas ti naj prle zeme iz szrca szveto vero i te vcsini mrz-loga do Boga i za szveto csisztocso. On vzeme vesz sztrah Bozsi i te zapela v nepokorscsino do Boga zavolo seszte njegove zapovedi. Csi ga scses poszltisati, ti bo etakse recsi vu viiho sepetao: Ta ali tiszta necsiszta recs ne greh : csi bi tudi kaj pregresnoga polek bilo, sze lehko szledkar szpoves i greh de ti odpuscseni: dokecs szi mladi, zdrav, vzsivaj, ka tvoje szrce pozsele, vej szledkar na szmrtnoj poszteli ah pa vu sztaroszti lehko pokoro delaš: Bog steri je neszkoncsano milosztiven, ti vsze grehe rad odpuszti. Csi njegovim lazslivim recsam verjes, te na zadnje tak delecs pripravi, da bos zacsno szovrazsiti Boga, zato ar on necsisztoszt prepovidavle : liibiti bos pa zacsno ne-csisztocso i vsze ka je tvojemi telovnomi pozselenji po-voli. Kak bos pa, dragi prijateo ! premagao satanove szkiisnjave ? Szveti apostol Peter te to vcsi rekocs: „Bratje!, trezni bodite i verosztiijte, ar vas protivnik, satan, vedno okoli hodi, kak rjo vecs lev i iscse koga bi pozsro." 1. Petr. 5. Molitev i treznoszt szte teda po recsah szvetoga Petra naj potrebneisi i naj bolsi orozsji proti satanovorai szkiisavanji. Zato nam je Jezus Krisztus molitev tak mocsno priporocsao, rekocs : „Brez prenehanja molite." Z molitvov szi szproszis pomocs, da bos vszigdar premagao satanovo szkiisavanje. Z njov szi tiidi szproszis pomocs i obrambo szvete Device Marije, da vu szkiisavanji ne omagaš. Csi tiidi szam nevarnoszti szkfisavanja k necsisz-toszti ne iscses, ti jo zse satan szan dosztakrat nazsene. Ali csi pred szktisavanjom bezsis i sze ji szpobozsnov molitvijov protisztavis, nikaj neopravi satan proti tebi. 2) Drtigi jako nevaren pa domacsi szovrazsnik szvete csisztocse je nase hudo pozselenje. Te szovrazsnik v tebi, o neduzsui krscsenik ! mirno szpi, pa zbudiš ga lehko ali szam neprevidno, ali ga pa drugi v tebi zbudijo sz szpa-kov. Dosztakrat ga ti szam vszebi zbiidis. Zbiidis ga prvics sz preobilnov jesztvinov i pijacsov. Zato te opomina szveti apostol steri pravi: „Ne vpijanite sze z vinom, z steroga pride necsisztoszt. * Efezs. 5, 18. I szveti Au-gustin pravi: „Vu pijanoszti sze szveta csisztocsa vtopi." Szveti Diih pa pravi od pijanca: »Tvoje ocsi bodo po driigi zsenszkaj gledale i tvoje szrce bo govorilo hudobne recsi". Prip. 23. 28. Zato tudi zapelivci naj raj piti kupujejo neduzsnim personam, gda je scsejo vgreh zapelati. V krcsme je vodijo zato, da je zatem vinjene na poti lezsi v odčrni greh priszilijo. Zato je gviisno znamenje, da tiszte dekline, stere ne vecs szr&m v krcsmo z moskin szpolom hoditi, szo ali zse popolnoma pokvarjene, ali pa vu kratkom csaszi szvojo neduzsnoszt zgubijo. Pijanoszt i necsisztoszt szta popoli szesztri, obedve z pekla doma; stera edna rezi driige biti nemre. Zato o krscsenik ! csi scses szvojo neduzsnoszt ohraniti i szrecsen osztati, zmirom trezno i zmerno zsivi; csi tomi grehi szamo prszt poka-zses, te zgrabi za celo roko. Ravno tak kak pijanoszt pa zbudi v tebi o lubleni krscsenik ! tvoje hiido pozselenje tudi nemarnoszt, csi sze njoj vdas. Tvoje zdravo telo je podobno zdravomi konji. Csi vecs taksemi konji pocsinka i hrane das, tem hujše szkacse i tem zsmetneise ga je ladati; i csi bole szvojemi zdravomi teli z dobrov i obilnov jesztvinov, pitvinov i po-csinkom dvoriš, tem je ne rado diisi pokorno i tem mocs-neise sze vnema vtebi hudo pozselenje. Te, gda szi nemaren, ti rada vglavo pridejo necsiszta mislenja i zselenja, za njimi pride poleg recsih szvetega Bernarda dopadjenje nad njimi, zatem vola vnje i nazadnje, csi mas priliko, tiidi necsiszto djanje. Zato tebe, o lubleni krscsenik ! tak lepo proszi szv. Jeronim, steri pravi: „Zmirom ali delaj ali moli, da te hudoba nigdar rezi dela, ali molitve ne najde, ar nemarnoszt je satanovo podglavje." Tiidi jesz tebe, o dragi prijateo! opominam i pravim. Vedno ali delaj ali moli, ali kaj szvetoga premislavli, zato da ali rezi szktisavanja zsivis ali je pa vszigdar premagaš. Tvoje hudo pozselenje, krscsenik, da vtegnejo v tebi zbuditi lagoji liidje, zato pravim. Tretji jako nevaren szovrazsnik deviskoga sztana szo hudobni szpacseni liidje, sterih sze vszigddr szkrbno ogibli, csi nescses od njih v necsisztocso zapelani biti. Szkem te pa bodo hiidobnezsi v necsisztocso napelavali ? Prvics szvojim poszvetnim cifrasztim gvantom, sz sterim tebi o krscsaszki mladenec : neszramne dekle do-padnoti zselijo. Zato ti pravim : Miszli vszigdar gda cif-raszto zsenszko vidiš, da je ona paszt ali zanka, vu stero te peklenszki satan zgrabiti scse. Tebi pa neszra-mezsliva deklina, stera sze zato stimano oblacssi,, da bi moskomi szpoli dopadnola, pa pravim : Nehaj zse satani szliizsiti szvojim poszvetnim gvantom, nehaj szmrten cse-rner vlevati v szrce neprevidni mladencov, nehaj brusziti mecs sterim neduzsne diise moriš. Csi ne poszliisas, ti pravim : Neszpametnim mladencom bos zato dopadnola i zapelivcom bos szvoje szrce aldiivala, ali kakse placsilo te pa za vsze to csaka ? To li dobro premiszli, da sze ogneš csasznoj i vecsnoj neszrecsi: Zapelivci te csaszno i vecsno neszrecsno vcsinijo. Tebi o krscsanszki mladenec pa pravim ; Csi vidiš kakso cifraszto zsenszko, miszli szi: Ta noszi na szvojem teli zna biti ceno zse szvojega oda-noga devistva, ali pa ceno szvojim sztarisom vkradnjenoga blaga : i dosztakrdt sze nebos mesao, csi tak szodis. Tiidi takso neszpametno lehko miliijes, ar szamo za lepoto szvojega tela szkrbi: malo ali pa celo nikaj pa ne szkrbi za lepoto szvoje diise. Lehko szi miszlis tiidi to isztino : Kelko lepše je njeno telo, telko grsa je njena duša. Da bos pa krscsanszki mladenec! vszakoga csloveka prav szodo, gledaj li na szrce njegovo i pravi szi: Lepše i neduzsneise, kak je szrce te persone, lepša je tiidi per-sona v ocseh Bozsi i ocseh vszeh modrih liidi: i taksa najbo tiidi vszigdar vu mojih ocseh. Szkem zbudijo tiidi hiidobni liidje hudo pozselenje vu tvojem szrci, o liibleni krscsenik! Z neszramnimi recsmi i zgrdimi peszmami. Odorna recs rani tvoje neduzsno szrce, zato erdecse posztane tvoje lice i veszt te kara, da szi v nevarnoszti. Ne poszliisaj zato nigdar neszrami pogovorov, ovak de zapelana i umorjena tvoja neduzsnoszt. Pa tiidi nigdar takse recsih ne pregovori, stera sze za krscsenika ne szpodobi, da neduzsnih ludih ne po hujšaš ; ar joj vszakomi, steri szvojim neszramnim jezikom kakso neduzsno diiso po hiijsa : „Bose bi njemi bilo da nigdar rojen ne bi bio [ali da bi sze njemi obeszo mlin-szki kamen na sinjek i sze v topo vglobocsini morja." Mat. 18, 6. Scse nevarneise za tebe neduzsen krscsenik! szo neszramne peszmi. Zakaj jako lehko sze taksi peszmi navcsis i zsnjimi telovno pozselenje vu szebi i vu drugih budiš. Ti praviš, peszem je lepa, vizsa veszela, zakaj nebi veszeli bio i takse peszmi szpevao ? Tiidi pticsar szladko szpevle, gda vtiče lovi i njim zanke nasztavla. Ftice, stere za njegovim szpevanjom letijo, sze hitro zgrabijo. Bavno tak peklenszki fticsar z neszpodobnim szpevanjom neduzsne duše vabi i lovi. Szpevli li krscsenik : dokecs neduzsno zsivis, vej tiidi angelje Bozsi szte-boj szpevlejo i szveti Paveo opomina krscsenike, naj szpevlejo hvalne i duhovne peszmi z veszelin szrcom Bogi k csaszti: ali tvoje peszmi naj bodo takse, kakse sze szpodobijo za nebesza, ne pa takse stere szo szpo-dobne za peklenszko jamo : naj bo znjimi hvaljen Bog Marija Devica, ne pa zsnjimi zsalen Bog razveszeljen pa peklenszki satan ; naj sze veszelijo sztebov angeli Bozsi i naj nede zsnjimi szpacsen tvoj neduzsen blizsnji. Hudo pozselenje sze vtebi, o dragi prijateo ! zbudi tiidi szpleszom, csi sze ga szkrbno ne ogibles. Plesz je szrart za deviško csisztocso ; zato sze tvoj angeo variih-pri njem jocse, tvoj peklenszki szovrazsnik pa od veszelja szkacse. Doszta jih je zse slo pleszat zdravih na teli ne-duzsni, na duši ; malo prav malo sze jih je telovno ali dušno nepokvarjeni od plesza na dom vrnilo. Plesz szpravla vecskrat telo pod zemlo, diiso pa vpekeo. Ne-duzsnoszt szrca vecskrat zse na plesziscsi mirati zacsne i po poti na dom pa popolnoma merje. Za placsilo je dobila odorna pleszalka negda szv. Ivana Krsztitela odsze-kano glavo, i pleszalci za senk aldiije dnesz den neszpa-pametna pleszalka szvojo neduzsnoszt. Zato pravijo vu-csenjacje, csi bi vszi od mrtvi sztanoli, tiszti liidje stere je zapelivi plesz pomoro i na veke pogiibo, od sztraha nieden cseden cslovek nigdar nebi pleszao. Najmocsneise pa vnema hudo pozselenje vu tvojem szrci, o krscsanszki mladenec, o krscsanszka devica ! Pregrešno szpoznanje z drugim szpolom. Zopsztom zselis csiszto zsiveti, csi sze znanja sztov ali z ovov personov szkrbno ne ogibles. Zopsztom zselis csisztoszt diise i tela ohraniti, csi sze ze vsze mocsi nagnenji ne sztavlas to ali ovo persono viditi, iszkati sze zsnjov zgovarjati. Paziti ogibati sze moreš ze vsze mocsi vszakoga pajdasenja zti-sztov personov, csi zselis szvojo neduzsnoszt ohraniti. Tak pravi szveto piszmo, tak pamet, tak vszakdenesnja szku-snja. Szv. piszmo pravi: Ne pajdaši sze szpleszalkov, ne z okincsanov zsenszkov i ne poszlusaj nje, da te v po-giiblenje ne szpravi. Ka pa pravi pamet ? pamet pravi da ogen i szlama nemreta vktiper obsztati; dele pravi pamet ka sze zmocsi, sto vu vodo ide i da je ovca szlabo szkrita csi je vuki zrocsena. Natura cslovecsa je zavolo poprijetoga greha prevecs k hudomi nagnjena, da bi ladje obojega szpola brezi dela dugo csasza vkiiper biti mogli, i sze nebi pregrešili zmis-lenjom, zselenjom z recsmih ali celo v djanji. Naj govori scse vszakdenesnja szkusnja. Pitaj to ali ovo zsenszko, stera je neszrecsna posztala, gda sze je tak pregrešila, da jo je zdaj szram mrejti, i szpoznala ti bo da tiszti csasz, da je bila zdriigim szpolom vkuper szama brezi opravka ali polek scse celo pijana. Nepotrebno pajdastvo zdriigim szpolom je vszigdar szilno nevarno, poszebno csi nega treznoszti pazitela polek. Naj to szkusujo potrdi eta isztinszka zgodba. Mladenec je z ednov deklinov pregrešno szpoznanje vcsino. Na vszakom deli szta glave zmerom v kiiper mela, tak da eden rezi drugoga biti nebi mogla. Liidje sterih szo to vidli, szo zglavami kimali, ed-noga ali driigoga vecskrat na britke naszledke takse paj-dasije opominali, denok je ne nikaj pomagalo. Necsiszti duh jih va je preszlepo tak ka neszta štela za szvoje poštenje viditi i csiiti. Kak sze pa takse szpoznanje kon-csa, i ka z neduzsnosztjov zgodi, to vszaki szam dobro zna. Na deklino szo zacsnoli liidje szprsztom kazati, njo je pa bilo jako szram, i vszeh poznancov sze je szkrbno ogibala, zveksega doma z bledim licom zavolo szvoje britke pfihodnoszti i grešne pretekloszti szuze tocsila. V pretecsenom leti je z betezsala, njena vora je dotekla njo i dete je nepricsakana szmrt szvojimi sziihimi prszti zadrgnola. Pa tudi na njenoga zapelivca ne pozabila Bozsa pravica. Eden zimszki den, gda pri mlini led sze-kirov szekao, sze szmejao, dobre vole bio i na szvojo blizsnjo szmrt nikaj miszlo ne, njemi nogej szpodletita i szpadne pod kolo. Kolo ga je sztisznolo i vszega pretrlo. Drugi den szo zse njemi poszlali poszteo, kakso je on zapelanoj sziroti poszlao. Krscsenik! ka praviš k tomi ? Csi teda nescses szvoj naj hujši szovrazsnik biti, szkrbno sze ogibli vszega znanja zdriigim szpolom. Csi sze toga znanja i pajdasanja ne ogibles, gvisno grozovitoj necsisztocsi ne vujdes. Davli almostvo. kelko scses, moli scse tak doszta, csi sze hizse i persone sz sterov znanje mas, popolnoma ne ogibles, je vsze zopsztom, Bog nede za volo tvoje predrznoszti, sz sterov sze v nevarnoszt podaš, csiide delao, dabi te greha obvarvao. O neduzsen krscsenik szpoznao szi zdaj vsze szov-razsnike deviskoga sztana, szkrbno sze vszeh ogibli, da ti tvojega najveksega kincsa na toni' i na driigom szvejti ne vkradnejo. Ar neduzsnoszt zgiiblena sze nigdar ne najde. Sto jo je pa zgiibo, naj csini hitro pa isztinszko pokoro, dr sto greha nezapiiszti i nagle pokore ne csini, pride prvle kak de szi miszlo zsivomi Bogi vu roke i de od njega na veke zavrzsneni. S. J. Szv. Stevan prvi apostolszki kral- Vogrszkoga orszaga. ang. 20. aroden szvčtek obszliizsava na 16 dčn vogrszki or-szag. Na szpomin szv. Stevana prvoga vogrszkoga krala je poszvecseni te szvčtek. Njemi ma zahvaliti ete narod, ka ona domovina, stero szo ocsaki po krvavih bojnah szpravili, po vnogih nevolah i tezsavah zse jezero let gorisztoji; njemi ma zahvaliti, ka je szpoznao pravo Krisztusovo vero. Szv. Stevana ocsa je : Geyza za Arpadon tretji vlad-nik vogrszkoga orszaga, mati njegova je pa : Sarolta, er-delyszkoga vojvoda hcsi bila. Leto njegovoga narodjenja gviisno neverno, ali okoli g6g leta sze je mogeo na szvet naroditi. Geyza vladnik, csi je on szan glih escse ne bio krscsenik, ali szina szvojega Vajka je po Adeodat grofi vu krscsanszkoj veri goriodhrano. Vladnika celo familio je Adalbert, praski piispek gg4 leta vu Esztergomi okrszto, gda je Vajk vu krszti Stevana imš dobo. Vu tom vremeni je Geyza szina szvojega vu ravni-telsztvi orszaga za pomocsnika k szebi vzeo i za szvojega naszlednika osznovo. Geyza je szpametno prevido, ka med ovimi narodami njegov orszag szamo tak lehko na duzse goriosztane, csi vogrszki narod krscsanszko vero goriv-zeme. Ali to je tiidi dobro znao, ka de sze proti goripri-zčmanji te vere velki tal vogrov borilo. Naj bi szi tak fsoszidne narode za riatele szpravo i na njuvo pomocs sze lehko naszlanjao pri znabitnom zburkanji szvojih pod-lozsnikov, zato je Gizello, hcser' II. Heinricha bavarszkoga vojvada, szvojemi szini Stevani zarocso i tak z nemskin caszaron vu rod sztopo. Geyza je 997 leta mro i te je Stevan zse szan rav-nao szvoj narod. On vladnik, ki iscse ne szamo szvojo diko i zemelszko napreidenje szvojega liidsztva, nego szkrb noszi i na duhovna dobra szvojega naroda, je vreden naj bi ga postiivali i naj bi sze vnuki z njega szpominali. Taksi kral je bio szv. Stevan. Nemo zdaj eti popisiivao njegovo ono vreloszf i mod-roszt, kak je doli polozso jezeroletne fundamente etoga orszaga, nego szamo ono pred vasz posztavim, ka je on za krscsanszko, vero vcsino. Kak szkrben ocsa szvojega naroda, sze je ne szamo za zemelszko i narodno delo triido, nego na tom je bio, naj bi njegov liiblčni vogrszki narod szpoznao tekaj ono pot, stera njega na isztinszko blazsensztvo pripela. Zato je krscsanszke pope pozvao vu szvoj orszag, naj bi oni liidsztvi zvelicsanszko vero oznanjiivali, kiostre je nasztavo, cerkvi i sole je dao zidati, naj bi sze vu teh natura k bojnan navajenoga naroda po vcsenjeh krscsanszke vere vkrotila. Escse on szan je vecskrat goripoiszkao szvoje vojake ino njim je predgao krscsanszko vero, nj<§ z lepimi recsmi k Krisztusi pozavao. Na krscsanszko vero szpreobrnjene plemenitase sze je naszlanjao vu ravnanji szvojega kralesztva. Z orozsjon obladane sztarinszke prebivalce szvojega orszaga je po szvojih imanjah z robsztva goriodszlobodo i tak je vu liibeznoszti do blizsnjega lepo peldo pokazao. Szv. Stevana eto pčldo szo plemenitasje tiidi naszlediivali i gde szo z robsztva ne šteli liidsztvo goriodszloboditi, tan je nje szv. Stevan vecskrat z penezmi odkiipo. Po triidah szv. Stevana sze je krscsanszka vera med vogrami vsze bole razširila. I naj bi liidsztvo sztalno priliko melo sze navcsiti krscsanszko vero i k szvesztvan prihajati, zapovedao je, naj bi vszaki deszet obcsin vkiipsztopilo i cerkev zidalo, cerkveno opravo njim je dao kral, knige pa piispek. Celi orszag je na deszčt piispekij raztalao i med njimi za prednjega je esztergomszka piis-peka posztavo, kama je Asztrika apatura z reda szv. Be-denika osznovo. Njega je poszlao telikajse vu Rim pro-szecsi Krisztusovoga namesztnika, naj bi oni vogrszki narod vu krilo krscs. Materecčrkvi gorivzeli, njegova ren-diilavanja potrdili i njemi kraleszko korono poszlali. Na papezskom sztoci szo toga vremena velko vucseni II. Szilveszter szedeli. Qni, gda bi csiili apostolszko vreloszt i jakoszti Stevana, szo z csiidivanjon eta pravili: »Jaz szem szamo apostolszki. ali on je Krisztusov isztinszki apostol«. Papa szo radovolno szpunili Stevana prošnje; ka vecs Stevani szo vu cerkveno m dugovanji takso oblaszt dali, kakso je escse ni eden kral ne meo. Voimeniivane piis-peke szo potrdili; szv. Stevani i njegovim naszlednikon imč »apostolszki kral« dali; szloboscsino szo njemi dali. naj bi pri szlovesznih prilikah dvoji krizs, kak znamenje cerkvene oblaszti, dali nosziti i poszlali szo njemi tekaj zlato korono. Stevan k rokah vzemsi od pape poszlano korono, ple-menitase szvojega orszaga je vkiippozovo i pred njimi vu iooo leti aug. 15. na vnebovzetje BI. D. Marie sze je dao vu esztergomszkoj cerkvi za krala gorinamazati i okoronii-vati. On je tak posztano prvi kral vogrszki. Po koroniivanji je szv. Stevan szvoje apostolszko delo dale vpelavao. Pravdo je dao, po sterih sze je naroda oponašanje pobogsalo. Ne szamo doma, nego tekaj vu zviin-szkih orszagah je cerkvi i klostre dao zidati. Kak je Stevan zselo blazsensztvo szvojega liidsztva, to nam lepo po-kazsejo oni navuki, stere je za szina szvojega Imrija vkiip-szpiszao. Velki triidi njegovi szo telikajse dosztojni szad pri-neszli. Vido je szvoj narod vu krili szv. Materčcerkvi ; ali dokecs sze je to szpunilo, doszta sze je mogeo vojiivati; eden k bojnan navajeni, natoren narod je mogeo vkrotiti. Szamo edno pčldo popišem. Ki szo z novim redon ne bili zadovolni i krvave bojne szo zseleli, oni szo pod Koppany, somogyszkoga vojvoda z orozsjon šteli krscsansztvo zani-csiti, Stevana z kraleszkoga sztolca dolidjati i sztarinszko poganszko vero nazajposztaviti. Zbojao sze je Stevan, ka de sze vogrszko liidsztvo moglo med szebom bojnati, ali popiisztiti je ne szmeo. Ali prvič, kak bi na szablo polozso szvoje rokč Boga proszi: naj bi odvrno to bojno, ali bi pa dao mocs obladati nepriatele. Obliibi tekaj, ka csi ob-lada nepriatelszko vojszko, deszetino celoga Somogya na Pannonszkom bregi zozidonomi klostri szv. Martona daruje. Po tom sze vu bojno piiszti i od vere navdušeni vojacje poleg Veszprčma nepriatele razbijejo. Krscsansztvo je ob-ladalo pogansztvo, i Stevan szvojo obliibo z veszčljon szpuni. Na kelko je Stevan naszlediivao szvojega bozsanszkoga Mestra, — nam szvedocsi, ka je onomi csloveki, ki je njega steo vmoriti, vcsaszi odpiiszto. Eden vecser sze je k kraleszkoj betezsnoj poszteli eden hiidi cslovek potegno z tčm nakanenjon, ka bi vmoro szv. krala, ali mecs njemi je z rok szpadno. Na to rogatanje sze kral zbiido, hiidi cslovek sze presztrahsi i pred krala pokleknovsi odpiiscsenje proszi. Stevan njemi je odpiiszto. 1038. leta aug. 15. je szvčtek velke mese bio. Kral je k szebi, k szvojoj szmrtnoj poszteli dao prizvati piis-peke i plemenitase szvojega orszaga. Milo je od njih szlobod vzeo, po tom pa naj bi szvojemi orszagi od ze-melszke visiso pomocs szproszo na nčbo podignovsi szvoje ocsi pravi : »Kralica nebeszka ! Vzemi pod tvojo materno obrambo Matercerkev, eto domovino i moje lvibleno liidsztvo«. Eta gucsecsi je szpiiszto szvojo diiso. Od onoga vremena mao je Maria zmozsna Goszpa i Branitelca vogrszkoga orszaga. Razhlajene osztanke njegove szo z velkov zsalosztjov vu Szčkesfehervari na pocsinek polozsili, vu kraleszko kripto na csčszt BI. D. Marie zozidane cerkvi. Stevan krala szo VII. Gregor papa 1081 leta med szvčce zracsunali. Deszna njegova roka, stera je tak doszta dobra csinila, telko blagoszlova med liidszvon delila, je od gniljenja obcsuvana vu velkom postenjej do denesnjega dndva goriobdrzsana vu biidinszkoj cerkvi. Naszlediijmo mi tiidi jakoszti našega prvoga szvetoga krala ! Ali kak ? »Szv. Stevan je imeniten kral bio : bojmo mi verni i bogajvni podlozsniki. Szv. Stevan je vreli apostol bio : bojmo mi dobri i vreli krscseniki. Naj nasz na to vuzsiga szpomin našega prvoga odicsenoga krala, ki je na szvojoj szmrtnoj vori nasz i celo naso domovino pod obrambo BI. D. Marie preporocso.« Szlepecs. Na angelszko nedelo. ngelje szo csiszti diihovje, steri razum pa szlo-bodno volo majo, tela pa nemajo ; poleg szvojega pozvanja szo pa glaszitelje, poszlaniki, kak to njuvo grcsko ime „angelos" szvedocsi. Ka angelje jesztejo, to nasz vcsi szv. piszmo vu vnogih mesztah. Bog je nje zato sztvoro, naj bi njega postiivali, liibili, molili, njemi szliizsili, csloveka pa pazili. Izaias pravi, ka je vido szedeti Goszpoda na viszokon kraleszkon sztolci; okoli steroga szo szerafje sztali i nepresztanoma szpevali: „Szvet, szvet, szvet je Bog Goszpod seregov, puna je zemla dike njegove" Zlatovusztni tiidi pripovedava, ka je on vecskrat z szvojimi lasztivnimi ocsmi vido, ka gda je on szv. meso zacsao, vcsaszi sze je velki sereg angelov szkazalo vu cerkvi i z licon proti oltari obrnjeni szo pobozsno molili, dokecs sze je mesa szkoncsala. Gda je Bog angele sztvoro, oni szo bili dobri i vu bozsoj miloscsi; ali z njih vnogi szo proti Bogi sztanoli i za te gizdoszti volo je Bog nje na pekel sziino, steri sze zdaj za hiide diihe i vrage zovejo. Ovi pa, ki szo Bogi verni osztanoli, njega od lica do lica vidijo, vu nebi sze na veke veszelijo i bozso volo szpunjavajo. Dobri angelje szo bozsi poszlanci k liidem i z ednini njuvi branitelje i variivacsje. Oni dobri angelje nasz liibijo, kama csisztese te kep vu szebi zdrzsimo ; liibijo nasz kak szvojo bratjo, ar znajo, ka je nase pozvanje tudi Boga liibiti i ednok pogtiblenih angelov meszto zadobiti vu nebe-szah. Nase szlabote, nevole, szkiisave, stere nam hudi diihovje pridavajo, nje vszebole nadigdvajo, naj bi na nasz pazili. Zato naj raj ono pozvanje szpunjavajo, stero njim je osznovo Ocsa nebeszki, naj bi „nasz vu naših potah csuvali, na szvojih rokah noszili, uaj nebi vu kamen vdarili noge." Angelje nam vnoge dobrote szkazsu-jejo, kak nam to zgodovine szv. piszma i zsivlenje szve-cov szvedocsijo. Poszebno pa : Dobri angelje pazijo na nasa tela. „Ovo jaz pošlem angela mojega — veli Goszpod — uaj bi on pred tebom hodo i obvarvao tena poti." Angel pokazse vretino Agar szliizsbenici, naj od zseje z szvojim szinom vu piisztini nebi preisla. Angelje zapovedavajo Lothi, naj bi z Sodome odbezsao. Mladoga Tobiasa je tudi po dugoj poti Rafael nadangel szprevajao. Angel obrano tri mladence vu gore-csojpecsi. Angel je odszlobodo Petra z temnice i od Herode-sovih csemerov. Nereiszki szv. Filip sze je vecskrat po obrambi szvojega angela variivacsa odszlobodo z zsitka pogiibelnoszti. Edno nocs sze je pascso z daron k ednomi sziromaki i kak je od ednih tirajocsih konjov vkraj steo szkocsiti, vu globoko grabo je szkocso ; ali prvie kak bi vu globocsino szpadno, angel njegov ga je odszlobodo z gviisne szmrti. Szv. Hildegunda vu Rim potiivajocse je vu roke razbojnikov szpadnola, steri szo njoj vsze vneszli i na pol mrtvo na poti povrgli. Z omedlevanja k szebi pridocsa je štela dale potiivati. Vu toj minuti sze njoj je szvetli angel szkazao na belon konji i njo k szebi zdignovsi je do Verona varasa nje neszao, te je z etimi recsmih od nje szlobod vzeo : »Jaz bodem tebe brano, kamakoli bodessla." Ali szv. angelje vszebole szkrb noszijo na nase diise, naj bi nje obvarvali na zsitek vekivecsni. Zato vu vremeni szkiisave poleg recsah peszmara : »angel Goszpod-nov okoli nasz prebiva ino nasz obrani." Ar kak szv. Hilar pravi: »nasa szlabota bi zsmetno mogla zaszeda-vanji hudib duhov protisztanoti, csi nasz dobri angelje nebi branili." Rimszka szv. Frančiška je vu szkusavah vszigdar poleg szebe vidla angela variivacsa, na koga eden oszter pogled szo v beg vdarili hiidi diihovje. Kortonszkoj szv. Margeti sze je ednok szkazao . hudi duh ino je steo njo vu dvojnoszt szpraviti ober szvojega zvelicsanja. Ali hitro sze njoj je szkazao njeni angel variivacs i eta njoj je pravo : »Ne boj sze ! hiidi duh rav-nok tak nema ober tebe nikse oblaszti, kak nema proti szvojemi nepriateli on, koga ladavec z nogami klacsi. Jaz szem z tebom, jaz variivacs tvoje diise, stera je prebiva-liscse Boga." Poszebno pa pri nasoj szmrtnoj vori, gda hudi duh na veke scse dušo k szebi zadobiti, sze k nam na pomocs-pascsijo dobri angelje, kak k Jezusi na Olivetszkom bregi, mocs peklenszko obladajo i z veszeljon diiso vu nebesza szprevajajo. Tak szv. Dominika je angel variivacs na nje-govoj szmrtnoj poszteli etak pozavao : »Hodi diisa, hodi vu domovino veszelja!" Dobri angelje sze molijo za nasz i szvoje molitvi z našimi vkiipszklenovsi pred Boga neszejo. Szvedocsi nam to szv piszmo. Rafael angel je pravo Tobiasi: Gda szi szkuzecs rnolo, jaz szem pred Boga neszao tvojo molitev." Szv. Gertrud je vidla ednok pri ednoj mesi, kak je njeni angel variivacs njeno molitev trojedinomi Bogi notrivka-zao proszecsi, naj bi sze ona poszliihnola. Dobri angelje nasz nadale na dobro nadigavajo. „Z nepretrgnjenov pazlivosztjov nasz szprevajajo dobri angelje — veli szv. Jusztinian — vszigdar dober tanacs davajo, na dobro nadigavajo ; branijo nasz od hiidoga, csi njuvo opominanje poszliihnemo". Ka jo Bog vszakomi csloveki odlocso ednoga angela variivacsa, to nam szvedocsi szv. piszmo tak sztaroga, kak novoga zakona, to vcsijo cerkveni doktorje. „Velka je cseszt duše — pise szv. Hieronym — tak velka, ka sze k vszakoj vcsaszi pri rojsztvi angel posztavi za csu-vara, naj bi nasz vodo, brano." Zato poszebno szvojega angela variivacsa moremo postiivati, na pomocs zazavati i njuvo opominanje bogati. Zato nigdar niti z recsjov, niti z djanjon neszmemo razdreszeliti našega nebeszkoga priatela. Szv. Frančiška je vszigdar velko postiivala szvojega angela variivacsa i ogibala sze je escse od mensih pregrehskov, dobr zna-jocsa, ka bi z njimi po tom njega razzsalila. Gda bi njo ednok njene priatelkinje pohodile i z njih edna bi lazs-live recsi gucsala, vidila je, ka je angel varuvacs od gu-csecsih tuzsno odvrno szvoje lice. Radovolno goriprijemajmo angelszko opominanje! To Bog zselej od nasz. „Ovo jaz odposlem angela mojega, naj bi on pred tebom hodo i obvarvao tebe po tvojih potah i po onoj vodo, stero szem za tebe pripravo. Pazi na njega, poszliihni recsi njegove i nje ne zavrzsi" — veli Bog po Moyzesi vszakomi csloveki. Csi pa proti toj ocsinszkoj zapovedi angelszko opominanje zavrzsemo, te oszter szod csaka na nasz, szan nas angel varuvacs de nasz ednok tozso pred Bogom. Szlepec. Tepeš. Mamo takso fajto tiidi. Zdaj ne miszlim na tiszte, steri od hizse do hizse idejo kvake i zasziinjacse pucat. Med nami szo inacsisi. Vecsdr sze zacsne njihov szvet, kda sze tihi mrak pomali razldzse po vdszi, kda vecsčrni zvon szvojo szlednjo szlavo zapoje, te pride z hizse vo, sze zgledne okoli, csi ga mati, ali ocsa pazi pa te z tihimi sztopaji pomali odrine od domacse hizse. Zdaj bi mogeo vecsčrno molitev opravlati pa te v stali szpati, naj sze marhi nikaj ne zgodi. Pa kama de so ? Tam na krizsopotji jih zse vecs sztoji. Zaprva szi po tihoma pogucsavlejo, ar jih je scse premalo : veksa truma, vecs batrivnoszti. Ta sztopi k njim. Ka szi gucsijo, toga eti ne bom dolipiszao. Je med njimi vszikdar eden csednesi, steri szlobodno z ovih drugih norce dela. On szlobodno gucsi kaj stecs novoga, ovi drugi njemi vszako recs z glasznim szmehom placsajo. Pomali njemi pomenka sala, te pride na szvinjarijo. Vu tom je zse vszaki doma, tiszti tiidi, steri je prvle niedne csedne miszli ne meo. Zdaj je zse tiszti csednesi pa vecs vreden, steri je včksa szvinja. Pomali sze szegrejejo v taksem gucsi pa csi sze ko-kotje ne bi glaszili, szi nancs zmiszlili ne bi, ka je csasz domo idti, ar je zse drugi den. Te pa zdaj po tihoma domo, ka ocsa, mati ne bodo csiili. Brezi krizsa v posztelo z tisztim mislenjom, od steroga je viini tak veszeli gucs bio. Zaiitra prido ocsa budit. Jaj da je zsmetno sztanoti. Nikak sze szkubaca, ocsi szi zmene, da je pa delo celi den neszlano, nancs njemi zsivlenje ne bi nikaj vredno bilo, csi sze vecsčr znova ne bi so tept. Pa taksi nikda szvoj goszpodar grata pa de mošnja hizse v njegovih rokaj ! Hej kelko taksih bije ocso, ar na krizsopotje zse vecs ne bi rad so, v krcsmo pa ocsa ne da penez, ka bi on po vecserah tam poszedavao med sztarimih prijatlih ! Tepeš je bio pa tepeš osztane. Prle je szebč zatepeo, zdaj ocso i mater tepe ! Sskrben. Iz zgodovine szv. materecerkve. — Redovmicje szv. Vazila. — Szmo zse popiszali na kratci zsivlenje prvih szamo-sztancov pa tiidi szv. Pachomiusza zsitek ino tiszti red, steroga szo njegovi vucsenicje zdrzsavali vu piisztini. Pachomiusz je bio prvi, ki je szamosztance vu edno hizso vkiiperszpravo ino njim je regule dao, nego piszane regule za duševno zsivlenje ino za pot popunoszti od szv. Vazila racsunamo. Szveti Vazil naime, kda je vu piisztino so za mater-jov i szesztrov, stere szo vecs krscsanszkih devic okoli szebe vkiiper nabrale, je tiidi celo trumo mladčncov za szebov potčgno, steri szo njega naszlediivajocsi szamo-sztanszko zsivlenje za szvoj cil zebrah. Na szlednje jih je zse telko bilo, ka je Vazil na zidanje ednoga klostra mogeo miszliti. Kda je ete kloster zozidao, je po čelom Pontuszi okoli hodo predgajocsi pokoro pa je vnoge nagno na szamo-sztanszko zsivlenje tak, ka je po vszeh krajaj etoga drzsanja klostre szposztavo, sterim je dao regule, kak sze naj ravnajo i kak naj sze vu njih Bogi szliizsi. Z etih regul, ali pravde klostrov vam scsčmo*eti ni-sterne na kratci razlozsiti. I® Regule szo tak piszane, kak nasi katekizmusje na pitanja i na odgovore. Na priliko pita: Kak je mogocsi cslovek vsza na bozso csaszt csiniti? Pa te etak odgovori : Csi vsza za volo Boga ino zato delamo, ar nam je Bog tak za duzsnoszt vcsino pa ne iscsemo hvalo liidih, pa sze tiidi vszikdar szpomenimo z recsih Goszpodovih : Dajte szvejtiti vaso szvetloszt pred liidmi, naj vidijo vasa dobra dela ino naj hvalijo za to vašega nebeszkoga ocso. (Mat. 5. 16). (Dale.) Egyhazmegyei konyvnyomda, Szombathely. Milodari za novo bogojanszko cerkev. Z Filovec. Prenosa Lovrencsecz Jozsef Mericsnjak Ferencz Oslaj Ivan Oslaj Stevan Hozijan Ferenca zsena Berden Martin Nemeez Jozsef Felbar Ivan Berden Janos Oslaj Martin Oslaj Stevan Felbar Janos Csernela Stevan Oslaj Janos Oslaj Jozsef Varga Anton Glavacs Anton Csernela Jozsef Berden Anton Oslaj Stevan slaj Ivan anics Stevan Rozsman Ferenc Berden Martin Oslaj Stevan Oslaj Matjas Trajbarics Stevan Berden Marko Herman Andras Felbar Ivan Nemec Martin Puhan Janos Oslaj Martin Lovrencsecz Ivan Os s K K 522 Prenosa 843 10 Felbar Jozsefa zsena 10 04 Zelenko Janos 10 20 Mericsnjak Matjas 20 02 Traibaries Ivan 10 02 Csernela Martin 10 20 Kerman Ferenc 05 "■"pl 04 Ivanics Matjas 10 10 Berden Jozsef 20 IP 10 ml. Oslaj Martin 10 03 Oslaj Mihal 10 10 szt. Oslaj Martin 40 05 Oslaj Jozsef 03 12 Baligacš Martin 02 04 Gjorek Ivan 05 06 Oslaj Mihaly 20 10 Nemec Jozsef 10 04 Baligacš Stevan 05 06 Kerman Ivan 08 20 Berden Peter 06 15 Berden Juri 20 10 Osl&j Miklos 03 20 Oslaj Mihala zsena 10 15 Trajbarics Stevan 20 05 Kerman Slevan 10 12 Traibaries Martin 05 10 Tratnjek Jozsef 10 02 Traibaries Mihal 20 10 Donosa Ivan 05 10 Bojnšcz Jozsef 10 10 Toplak Klara 05 10 Oslaj Ivan 05 10 Nemeez Stevan 02 10 Czamplin Stevan 10 10 Zelenko Ferenc 06 Vkup 843 VTkiip 1198 Berden Paveo Traibarics Martin Berden Ferenc Varga Martin Nemecz Stevan Varga Martina szin Berden Ivan Berden Magda Berden Ferenc Berden Janos Czaszar Martin Puhan Stevan ^ Meszarics Ivana jsena r". T K Prenosa 1198 10 10 10 20 20 01 04 10 10 10 05 0 (5' OS K Prenosa 1317' Oslaj Paveo i0 Lovrencsecz Ivan 10 Tornar Martin 10 Oslaj Stevana zsena vrh. 10 Vogrinec Bara * 10 Eozsman Jurija zsena 20 Hajdinjak Ivan 04 Zver Matjas 01 Vogrinec Treza , 02 Kouter Ana ^ 03 Barbari cs Matjas 100 Nemecz Ivan ^02 Vel. cs. froszD. Varera Vilusz < W ■ & V ! v t i . M ■ : ■ ^