----    488    -----
Kmetijstvo.
Nova pomoč kmetovalstvu.
Kmet steber državam. Države ljubijo red, so vstvar-jene radi reda v človeški družbi in se le tedaj ob drže, ako so v stanu ta red obdržati. Od raznih stanov v državi pa tudi kmet najbolj red in mir ljubi in potrebuje. Radi tega so države na kmeta navezane in kmet na države. Da morejo države dobro vspevati, v to jim pomore kmet z davki in z vojaki, to so pa velika bremena, katera silno težko nosi, 1.) ker se mu raznih davkov včasih vendar le preveč  naloži in 2.) ker se mu z vojaki od-
m
tegnejo pri poljskem delu najboljše moči. Ali ko b1 drugih nalog kmet ne imel, bi še shajal. Toda na njegovih ramenih so dolgovi, večkrat neizmerno veliki dolgovi, katere je večkrat že podedoval ali v katere se je drugače zakopal brez lastne krivde. Dolgove pa je treba plačevati, ako ne naenkrat pa v obrokih. Vsaj odrajta-vanje obresti se mu nikakor ne prizanese. Vrh tega ima kmet stroške za zavarovalnico in za druge vsakdanje potrebščine, katere nikakor niso majhne. Če mu tudi v dobrih   letinah ni treba  živeža kupovati, pa ima strošk
-----    489   -----
z obleko, stroške ž omiko svojih otrok in druge novo ' dobne izdatke, za katere v prejšnjih letih kmet ni vedel. Ako svojih poslopij ne popravlja, podere se mu stan za stanom, s tem ima navadno kaj velike stroške, ki so vselej neproduktivni, to je, odškoduje ga za nje nika-koršen dobiček od druge strani. Pa kaj bomo naštevali vse nadloge kmetskega stanu! Vsaj že vsakdanji izrek: „Kmet je revež" dovolj priča o njegovem neugodnem stanji, katero se osobito pri slabih letinah, uimah, živinski kugi, človeških boleznih in drugih nezgodah očitno pokaže. Radi tega tudi prijatelji kmetovalstva vedno premišljujejo, kako bi kmetu pomagali Nekaj se povsodi stori za pospeh kmetovalstva; nekaj store kmetijske družbe s podružnicami, ko širijo poduk in dobra semena, stroje in druga sredstva med kmetsko ljudstvo razširju-jejo in k varčnosti vspodbujajo. V pospeh kmetovalstva so kmetijske razstave, premovanja živine, razprodaja dobrih plemen po nizki ceni itd. Veliko se je koristilo v vinorodnih krajih, kjer je trta vsled trtne uši opešala, da so se začele nove trte deliti in dajati brezobrestno državna in deželna posojila.
Nova vlada hoče tudi pozorna biti na kmetovalstvo. Dokaz temu je že to, da je novi poljedelski minister grof Ledebur prvi izmed sedanjih ministrov stopil na po-zorišče v državnem zboru.
Na predlog tega ministra je bil nedavno državni zbor skoraj soglasno sprejel zakon o državnih posojilih za zboljševanje zemljišč. Poročevalec gospodarskega odseka, vitez Milewski, je navajal, da je bilo od 1. 1868. do 1892. na dražbi prodanih 222.000 posestev, na katerih je bilo vknjiženega dolga 720 milijonov; pri prodajah se je skupilo le 472 milijonov, upniki pa so zgubili do 300 milijonov. Te številke naravnost kriče, da ne pretiramo, ko kličemo v svet: Usmilite se kmeta! V istini so razmere še žalostnejše, kajti v onih 25 letih še v mnogih deželah niso bile vrejene zemljiške knjige in torej statistika ne našteva vseh slučajev, ko je žalostno pel boben smrtno pesem tisočerim obupanim zemljiškim posestnikom.
Tako je samo na Kranjskem 1. 1893. eksekutivnim potom bilo prodanih posestev za 363.127 gld., a nezadostno skupilo je znašalo 175.454 gld.
Te številke torej dalje dokazujejo, da vsled dolgov ne trpi le zadolženi kmet, marveč tudi slojevi prebivalstva, v obče narodno gospodarstvo. Te številke pa tudi zahtevajo, da morajo pričeti rešilno delo vsi merodajni faktorji, sicer propade tekom kratkih let ves kmetiški stan. To prepričanje so izražali vsi govorniki brez razlike političnih strank, dasi vsi niso bili zadovoljni z zakonom, trdeč, da je vrezan bolj za veleposestnike in da vlada zahteva previsoke obresti od zboljševalnih   posojil.
Tudi mi trdimo, da ta posojila ne bodo rešila gospodarskega vprašanja, vendar pa upamo, da si bode marsikateri zemljiški posestnik z državnim posojilom zbolj-šal svoja zemljišča in tako tudi svoje gmotno stanje.
Načeloma najboljša stran novega zakona je, da pre-
bije dno nauku o brezmejni prostosti zadolževanja in da mu ta državni dolg bode vknjižen zemljišču, na ta način, da bode morala država ob slabih letinah čakati na povračilo.
Ta načelni razloček med navadnim posojilom in posojilom za določeno zboljševalne namene je jasno naglašal poljedelski minister grof Ledebur. Posojila bodo v prvi vrsti namenjena za osuševanje zemljišč ali pa za napeljevanje vode v suhe kraje. Ministerski predsednik je v svojem prvem govoru naglašal, da bode vlada podpirala slabejše in revnejše dežele, poljedelski minister pa je sedaj dostavil, da mora država v posameznih deželah podpreti revnejše dele poljedelskega prebivalstva, da si morajo olajšati težki boj za obstanek. Veleposestniki so si večinoma že sedaj sami pomagali, toda mali posestniki so bili doslej brez vse podpore in mnogokje tudi brez pouka. Marsikateri bi si bil rad pomagal, z veseljem zboljšal svoje posestvo, a nedostajalo mu je denarja. Novi zakon, pravi minister, bodi sam kažipot za prihodnjost. Posojilo bode dobil posestnik za določen namen, kakor pri posojilnicah, dolg ne bode visel na zemljišču, temveč na dohodku, kar jedino je opravičeno.