Istrske vesti. —i— Otroriter Družbino šole t Milj- skem hribu. Od Sv. Barbare pišejo: Bil je res slavnosten dau — pravi praznik! Bil je krasen zimski dan predminole nedelje. Ze ob 6. uri zjutraj so streli iz topičev naznanjali nam in sosedom iz bližnje vasi, da se pripravlja važen dogodek, kakoršaega še nismo doživeli v Miljskem hribu. Otvorili smo pr?o slovensko šolo po zaslugi Darodne požrtvovalnosti. Ob 8. uri in pol zjutraj so se zbrali vaščani v bližini šolskega poslopja in postavili visok drog v narodnih barvah, ki naj stoji v spomin na blagoslovljenje slovenske šole. Na drogu so razvesili trobojnico ob streljanju iz topičev. — Došlo je tudi mnogo naših sosedov. Prišla sta deželna poslanea Pangere in Valentic in ž njima učitelj iz Sp. Škofije, tov. Bertok Ob 10. uri ee je zbrala šolska mladina pod vodstvom učitelja Kerkoča, ki je z godbo na 6. lu odšla v cerkev. Po maši smo šli v izprevodu do šolskega poslopja, kjer je g. Martelane izvršil blagoslovljeDje. Ob tem činu so starim in mladim rosile o6i od presrčne radosti. Po blagoslovljenju je deželni poslanec Valentic izustil krasen govor, v katerem je označal pomen današnjega slavja. Po govoru je zasvirala godba, ob katere zvokih smo se podali v gostilno Koroščevo, kjer se je slavnost nadaljevala. Popoldae sta stopila na oder posl. Pangerc in Valentič, kjer sta proslavljala delovanje družbe Cirila in Metoda in vzpodbujala k ustanovitvi podružnice. Vpisalo se je takoj 64 članov. Slavili smo ta dan z željo, da bi vstanovljena šola dobila skoro vrstoieo v na&em Hribu, da tudi tu zasije luč narodne omike in zavednosti — luč, ki najv nas dovede do boljše narodne bodočnosti! Česar uismo uživali mi, naj uživajo nasi nasledniki, da se tem laglje otresejo tujiDskega jarma, v katerem smo trpeli mi do danes.