Izhaja: 10., 20. in 30. dan vsakega meseca. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat. ~\r e 1 j a : za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja; za manj premožne rodoljube pa 1 gld. 50 krN Denar naj se pošilja pod napisom : Uprarnistru „Mira“ v Celovcu. Leto XII. Slovenščina in c. kr. okrajno glavarstvo v Celovcu. Občina Kotmara ves je po postavnem in veljavnem sklepu svojega zastopa dne 15. prosinca t. 1. sklenila, da bode slovensko uradovala. Vsled tega sklepa je odposlala neki slovenski dopis na c. kr. okrajno glavarstvo v Celovcu, od kterega pa je dobila sledeči ukaz: Št. 2700. „Obč. predstojništvu v Kotmari vesi. Prilagaje s slovenskim sporočilom z dné 31. prosinca 1893, št. 100 predloženi zapisnik odbo-rove seje dné 15. prosinca t. L, kteri pa sicer jasno spričuje, da občinskemu predstojniku slovenski pismeni jezik ne teče gladkeje nego nemški, naznanja se občinskemu predstojništvu, da se ima v vseh zadevah izročenega delokroga v službenem občevanju s c. kr. okrajnim glavarstvom v smislu obstoječe uredbe tudi zanaprej posluževati nemškega jezika. Nemški dopisi kterekoli vrste se morajo kakor ob sebi umevno sprejemati. V ostalem opozarja se občinsko predstojništvo na odlok koroškega deželnega odbora z dné 1. svečana 1893, št. 1091 (901?), ki se je poslal občinskemu predstojništvu v Bilčovsu in je dobesedno natisnjen v „Klagenfurter Zeitung“ z dné 11. svečana 1893, št. 34. C. kr. obr. glavarstvo v Celovcu dné 10. svečana 1893. Baron Mac-Nevin 1. r.“ Celovški okrajni glavar tukaj ukazuje čisto slovenski občini Kotmirski, da mora nemško uradovati, pa za svoj ukaz ne najde druge zaslombe, kakor „obstoječo uredb o“, to’je, ker je do zdaj tako veljalo, naj velja tudi zanaprej. Naša misel je pa ta: če so koroške slovenske občine do zdaj nemško uradovale (iz strahu, navade ali bodi si iz kterega druzega ozira), iz tega še nikakor ne sledi, da mora zanaprej tudi tako ostati. Politične državljanske pravice se ne morejo zgubiti ali pridobiti vsled j^risedenja1', kakor v posestnih zadevah. Slovenci so se zbudili in tirjajo svoje pravice, c. kr. Celovško okrajno glavarstvo pa nema nobene pravice, ob veljavo Kaj je doživel neki železniški uradnik v Ameriki. Vlak št. 39 se je zakasnil za celo uro. Uzrok je bilo lahko uganiti. Razsajal je strašen vihar že dvanajst ur, deževalo je, kakor bi iz škafa lil, vmes pa neprestano bliskalo in grmelo. Bilo je že ob sedmih zvečer, ko slednjič vendar zagledam rudeče lučice prihajajočega vlaka, in bilo mi je bolj lahko pri srcu. Kajti dva mosta blizo moje postaje sta bila slaba, in pri takem vremenu se je bilo bati nesreče. Zdaj je bil pa vlak tukaj, in moja skrb je prešla. Nekako razburjen sem pa vendar bil in to še zavolj drugih rečij. O pol dvanajstih bi bilo imelo priti 13.000 dolarjev, pa niso prišli. Po-poludne se mi je naznanilo, da pride denar z večernim vlakom. Ni mi bilo ljubo, da bi moral toliko denarja čez noč v svojem stanovanju imeti, kajti bil sem čisto sam na postaji. Ko vlak prisopiha, stopil je en sam popotnik iz voza, iz voza za prtljago so pa prinesli krsto (mrtvaško trugo). „Kaj pa je to?“ vprašam sprevodnike, ki so krsto v magazin nesli. „To je truplo moje umrle svakinje", oglasi se tisti tujec, ki je bil iz voza stopil; „bila je nečakinja gospoda El-driža, kterega menda poznate, in bo tukaj v družinski grob zakopana." — „Tedaj bom moral mrliča čez noč tukaj obdržati?" prašam jaz. — „Seveda“, reče tujec in pristavi: „Ali mislite, da mi bo ni-coj mogoče priti do Eldriževega gradu?" — „V tej nevihti bo težavno", rečem jaz, „prenočite rajši v gostilnici, ki ni daleč od tod." Na to sem tujcu pokazal pot do tiste gostilnice, potem pa sem brž V Celovcu, 10. sušca 1893. djati čl. 19. državnih osnovnih postav! Dokler opravlja g. baron Mac-Nevin službo c. kr. uradnika, mora se tudi on ravnati po jasnih določbah osnovnih postav sploh, posebej pa po členu 12. in 13. temeljnih postav od dné 21. grudna 1867, štev. 145. Kajti člen 12. veli : „Vsi državni uradniki so v svojem službenem delokrogu odgovorni za to, da se spolnujejo državne osnovne postave." Člen 13. pa zaukaže: „Vsi državni uradniki morajo priseči, da bodo tudi državne temeljne postave neprekršljivo spolnovali." Če imajo slovenske občine na Kranjskem in Štajerskem pravico, uradovati v slovenskem jeziku, potem je nerazumljivo, zakaj bi slovenske občine na Koroškem ne imele iste pravice? Ali nismo vsi pod enim cesarjem, ali ne veljajo na Koroškem ravno tiste državne postave, kakor na Kranjskem in Štajerskem ? Ali Celovški okrajni glavar ni prisegel na ravno tiste osnovne postave ? Ali jih sme on koroškim Slovencem prikršiti po svoji volji ? ? Gosp. okrajni glavar je sicer v osebnem razgovoru z županom Prosekarjem, kteri se je na postave skliceval, poudarjal, da mora Prosekar zato od-jenjati, „ker so na Koroškem druge razmere", nam se pa ta ugovor jako smešen zdi. Mi mislimo, da so v vsaki državi veljavne v prvi vrsti postave, ne pa „razmere“. Ko bi „raz-mere" več veljale, nego postave, potem bi mi Korošci tudi lahko rekli, da ne dajemo vojaških novincev, ker je pri nas na kmetih premalo delavnih močij in se vsak mladenič živo doma potrebuje, torej so pri nas take „razmere“, da vojaških novincev ne moremo dajati. Iz tega se pač jasno vidi, na kako slabih postavnih oporah je ukaz gosp. okr. glavarja, ki hoče, ukazovaje nemški uradni jezik, popolnoma prezreti čl. 19. državnih osnovnih postav in tistega pobiti s pritvezo: „obstoječe uredbe". Da bi pa vendar kako navidezno uradno zaslombo dobil, zatekel se je g. c. kr. okr. glavar k deželnemu odboru, k samoupravni (avtonomni) oblasti ! Kakor bi deželna oblast viša bila, nego cesarska (državna) oblast (!), sklicuje se on na odlok deželnega odbora z dné 1. svečana, o kterem smo že govorili v dveh zadnjih številkah in povedali, da je p roti p o st a v en in nepo-staven; protipostaveu zato, ker nasprotuje členu 19. državnih osnovnih postav; nepostaven pa zato, ker se ne opira na nobeno veljavno postavo, ne šel k parovozniku. Tisti mi je izročil zavoj z napovedanim denarjem in me posvaril: „Bodi oprezen, Bill. Tukaj je veliko denarja, ki ti lahko v hišo privabi neljube goste, kterim je človeka ali pa muho umoriti enako." Vzel sem denar, parovoz pa je zažvižgal in se začel pomikati naprej. Gledal s.em za rudečimi lučicami, in ko mi zginejo spred očij, čutil sem se otožnega in zapuščenega. Ko stopim v hišo, ozrl sem se spet na krsto, ki je bila v magazinu naslonjena v kot, potem pa sem šel v svojo izbo. Zanetil sem pečico in pristavil vode, da bi si čaj skuhal. Potem sem si pipo prižgal, vzel časnik v roke in se vsedel na svoj naslonjač. V topli izbi je bilo prijazno v primeri z viharjem, ki je zunaj razsajal. Vendar pa mi je bilo nekako čudno pri srcu. Pipa ni hotela goreti, čaj mi ni dišal in časnik me ni zanimal. Da bi se razvedril, poslušal sem na ropotanje telegrafskega stroja in vlekel sem na uho, kaj govori. Kdor je uamreč dolgo pri telegrafu, se tako izuri, da mu ni treba stroja odpirati, ampak že po ropotanju razume, kaj se na žici govori. Zdaj je z groznim pokom treščilo, potem pa je postalo vse tiho, slušal sem spet na stroj in razločno sem slišal natrkovati besede: „Pazi na krsto!" Cez nekaj časa slišim spet: „Pazi na krsto!" in kmalu potem v tretjič: „Pazi na krsto!" Z mojim pokojem je bilo zdaj pri kraju. Kdo me je svaril? Kaj to pomeni? Začel sem se bati in uteknil sem kakor v sanjah svojo staro pištolo v žep, ki niti basana ni bila. Odprl sem duri, skozi ktere se je iz moje izbe v magazin prišlo, da bi krsto zmirom pred očmi imel. Potem sem se vsedel k telegrafu in prašal vse sosedne postaje, ktera iz njih me je sva- Štev. 7. cesarsko, ne deželno. Mi sodimo, da državne oblasti niso poklicane, prejemati svoja vodila od samoupravnih (deželnih in občinskih) oblastnij, sklicevati se na njih ukaze in odloke ter tistim pota gladiti. To pa še ni vse. Vrli župan Prosekar se je držal sklepa občinskega odbora in je ukljub prepovedi g. okr. glavarja tistemu zopet poslal neki slovenski dopis. Na to je bil poklican v nedeljo (!) dné 26. prosinca t. 1. pred okrajnega glavarja, in tisti mu je zavolj tega naložil denarno globo 20 gld., naslanjajoč se na § 95. koroškega občinskega reda in na §§ 7., 10. in 11. cesarske naredbe z dné 20. mal. travna 1854. Dotični § 95. koroškega deželnega občinskega reda se glasi : „Politična okrajna oblast ima pravico, župane, ki zanemarjajo svoje dolžnosti vopravilih prenešenega delokroga, kaznovati z globo do 20 gld." Vprašajmo zdaj: ali je župan s tem ^zanemaril svojo dolžnost", in zakrivil kaj kazni vrednega s tem, da je pisal okrajnemu glavarstvu po slovensko? Ktera postava pa veleva, da mora župan pisati po nemško ? Ali bi ne bili potem kazni vredni vsi župani, ki na Kranjskem in Štajerskem pišejo po slovensko, na Češkem in Moravskem po češko, v Galiciji po poljsko, na Primorskem po laško, v Dalmaciji po hrvaško ? Kako je to, da na Koroškem velja druga pravica, kakor v drugih deželah našega cesarja? In od kedaj smejo okrajni glavarji ukazovati, v kterem jeziku naj kaka občina uraduje ? Oglejmo si zdaj še tiste tri paragrafe cesarske naredbe z dné 30. malega travna 1854. Ne bomo teh precej obširnih paragrafov dobesedno navajali, ker nismo pred kakim sodiščem, ampak le na kratko po njih duhu in pomenu. § 7. pravi, da ima politična oblast pravico, take kaznovati, ki ravnajo proti njenim prepovedim. Samo po sebi pa se razume, da politična oblast ne sme nič tacega prepovedati, kar je postavno dovoljeno, na primer slovensko uradovanje. Ko bi to veljalo, da sme okrajni glavar vse prepovedati, kar se mu poljubi, potem bi tudi lahko prepoved dal, da po zimi nihče ne sme obut v cerkev priti, ampak bos. Kdor bi v čevljih v cerkev prišel, smel bi ga okrajni glavar po § 7. kaznovati. § 10. nič druzega ne pové, kakor da morajo župani ubogati, če jim politična oblast kaj zapové, in če jih tista na odgovor pokliče, morajo priti. Tudi tukaj se samo po sebi rila. Pa vse so odgovorile, da me niso klicale. Vsedel sem se k peči in gledal skozi duri na mrtvaško trugo, kar telegraf vnovič potrka : „Pazi na krsto!" Sklenil sem zdaj, da se ne ganem z mesta in ne grem k počitku. Vihar je utihnil in slišala se je le še „tikataka“ moje ure na steni. Silno počasno je šel čas naprej. Ura je bila enajst, bila je polnoči, pa vse tiho. V magazinu je gorela luč, in jaz sem nepremakljivo gledal na krsto. Na enkrat slišim spet telegrafski stroj trkati : „Pazi na krsto!" Zdaj se mi je zdelo, da slišim v kotu, kjer je krsta stala, neko vrtenje. Srce mi je utripalo, vlekel sem sapo v sebe, da bi bolje slišal, in vnovič slišim neki šum. Na prstih grem v magazin in stopim h krsti. Razločno zdaj slišim, da se v krsti neki zapah odmika, in potem se je začel počasi pokrov vzdigovati. Bil sem zelo v strahu, pa vendar sem ohranil hladno kri. Vrgel sem krsto na tla in se vsedel na pokrov, misleč, da kdor koli je v krsti, on iz nje ne sme, s svojo težo ga bom nazaj potlačil. Ko to storim, je v krsti glasno zaječalo. Zdaj sem vedel, da to ni duh. Tisti v krsti je zdaj s silo pokrov odpreti skušal. Bil je pa preslab. Sedel sem na pokrovu in gledal okoli sebe, kje bi kaj dobil, da bi pokrov privezal. K sreči zagledam blizo sebe debelo vrv (štrik) ležati. Vzamem jo iu prevežem z njo krsto dvakrat na okoli, potem pa naredim močen vozel. Potem pa sem poiskal kladivo in žebljev in začel sem pokrov zabijati, ne zmeneč se za cvilenje in prošnje tistega, ki je bil v krsti. Razume se, da pri žebljih nisem bil varčen. Potem sem se pa vsedel k telegrafskemu stroju, poklical bližnjo večo postajo in prosil za hitro pomoč. Bil sem namreč razume, da velja to le za pametne, v postavah utemeljene ukaze. Če bi pa okrajni glavar županom zapovedal, da si morajo sami sebi glave odrezati, tega niso dolžni storiti; pa tudi po nemško pisati jim nema pravice ukazati. § 11. pa govori v prvi vrsti le o takih, ki razgrajajo in ne-pokoj delajo; potem pa tudi o takih, ki delajo mržnjo zoper vlado in ki premalo spoštujejo njene ukaze. Da bi bil Kotmirski župan z mirnim slovenskim dopisom „nepokoj delal“, to bo morda trdil urednik kakega koroškega nemško-liberalnega lista, kak trezno misleč človek pa tega ne bo rekel. Da bi bil pa župan s slovenskim dopisom zaničevati hotel vlado in cesarske urade, kaj tacega misliti bi bilo predrzno in razžaljivo za vse slovanske Avstrijce. Sam svitli cesar govorijo tudi po češko, hrvaško in slovensko, kedar potreba nanese ; zakaj bi potem ta jezik, ki je dober za svitlega cesarja samega, bil razžalitev cesarskih uradov v ustih ali peresu kakega župana? Tudi gosp.deželni predsednik sprejema slovenske vloge in razglaša cesarske oklice v slovenskem jeziku, in vendar se še nikoli ni reklo, da s tem zaničuje c. kr. vlado. Ako je pa razžaljenje v nepokorščini, mora se prej uprašati, ali je bila prepoved g. okrajnega glavarja p o s t a v n a ali ne ? Po naši pameti in kolikor mi postave poznamo, ni imel okrajni glavar nobene postavne pravice, prepovedati slovensko uradovanje ; ako pa on nekaj prepové, do česar nema pravice, potem tudi župani niso vezani, njegovih prepovedij se držati. Gospod baron Mac-Nevin bi moral vedeti, da ne živimo v Turčiji, ampak v pravni in ustavni državi, kjer se je treba naslanjati na postave, če človek hoče gladko hoditi, da se mu ne spodrsne. Mi Slovenci nismo nobeni prekucuhi, temveč držimo se postav, če so tiste še predobre za nas, naj jih pa predelajo; dokler so pa v veljavi, bomo tako prosti, da se bomo sklicevali na nje. Gospode slovenske poslance pa prosimo, da v takih slučajih z vso odločnostjo in možato na noge stopijo, kajti na Koroškem smo že tako daleč prišli, da se nam že nobena reč več nemogoča ne zdi. Ob hišo in premoženje se nas hoče spraviti in naša domača tla naj bi tudi ne smeli več imenovati slovensko zemljo! To so v resnici razmere, kakorš-nih ne najdemo nikjer. Govor poslanca Jlobica o šolah na Koroškem v 196. seji državnega zbora dné 7. svečana 1893. (Po stenografičnem zapisniku.) (Konec.) V najnovejšem času so se nektere šole po ukazu šolskih oblastnij razdelile v dve šoli, eno slovensko in drugo dvojezično. Ko bi se ne vedelo , da šolske oblasti na Koroškem le po tem kopernijo, da bi ponemčevale in kako bi zabranile ustanovo slovenskih šol, potem bi človek ne mogel razumeti, kako je zamogel koroški deželni šolski sovet kaj tacega ukreniti. To ja očitno nasprotuje § 8. koroške deželne postave o uredbi in uzdržanju šol, kteri se glasi: „Pomnožitev šol na škodo pa- prepričan, da lopov v krsti ni sam in da bo dobil pomoč. Potem sem luč ugasnil in vzel železen kol v roke. Naprošena postaja mi telegrafia kmalu potem: „Pomožni vlak je ravnokar odšel." Ni preteklo še deset minut, kar zaslišim korake. Pred durmi se je nekdo ustavil; potem je rahlo potrkal. Jaz molčim. Potem je zaklical: „Miha!“ in začel bolj glasno trkati. Jaz sem koj molčal. Na enkrat vdari uni zunaj s tako močjo na duri, da je eno gorenjih lesenih oken v durih prebil in roko skozi špranjo pomolil. Jaz pa hitro zagrabim za roko. Strašno sva se začela dajati in trgati, ker je on hotel svojo roko izpuliti, jaz je pa nisem izpustil. Kakih deset minut sva se tako dajala, da sem bil že ves poten. Na enkrat zažvižga vlak in moj sovražnik strašno zakolne. Zdaj je podvojil svoje moči, da bi se meni iztrgal, jaz pa sem tudi svoje zadnje moči napel, ker sem vedel, da je pomoč blizo. Zdaj pridrdra vlak. Čujem hitre korake. „Tukaj je!“ slišim nektere klicati in čutil sem na roki, da ga od zunaj že držijo in vlačijo. „Odpri!u zaklical je moj tovariš od bližnje postaje. Zdaj sem roko spustil in duri odklenil. Koparja so brž zvezali in na tla vrgli. Železniški služabniki, ki so na pomoč prihiteli, so zdaj veseli ustopili v mojo izbo. „Zrelega tička smo dobili," so rekli, „dobil boš najmanj 500 dolarjev nagrade (darila)." — „Imam pa še enega!" rečem jaz. „Kje pa, kje?" zavpijejo vsi. Peljal sem jih v magazin in jim pokazal krsto. Odvezali smo vrv, potem pa začeli žeblje iz pokrova ven pipati. Ko smo pokrov odprli, je ropar v krsti brž segel po svoj revolver, da bi streljati začel, pa več rok na enkrat se je stegnilo po njegovi roki, in kmalu smo metne uredbe in uspešnega uzdržanja potrebnih šol se ne sme nikoli dovoliti." Zdaj se je pa tako že zgodilo na nekterih šolah, in bati se je, da se bo še na drugih. Tako se je ukrenilo v Kotmari vesi, v Žabnicah, v Globasnici in v Šmihelu nad Pliberkom. Po uradnem šematizmu hodijo v te šole sami slovenski otroci ; nobenega nemškega ni med njimi. Vendar so se te šole razdelile vsaka v dve, eno slovensko in drugo tako imenovano dvojezično. (Posl. Šuklje: to je nepostavno!) Lahko je mogoče, da s tako delitvijo nazadnje nobeden ne bo zadovoljen, in da bodo ljudje tirjali, naj stara uredba ostane. Da me ne bote narobe umeli, moram izrečno dostaviti, da mi nikakor ne mislimo nemščino čisto pregnati iz koroških ljudskih šol. (Čujte! na desni.) Kjer se to zahteva, in kjer je nemščina potrebna, tam se naj uči tudi nemščina, pa le na podlagi materne besede. (Tako je! na desni.) Kakih pomočkov se poslužujejo nasprotniki slovenskih šol in slovenskega pouka na Koroškem, kaže nam poseben slučaj v Svečah. Ko sta načelnik krajnega šolskega soveta Pak in učitelj Feinig šolske otroke zapisovala, hodila sta od hiše do hiše, kar je gotovo hvale vredno, pa učitelj je stariše prašal, ali bodo otroke pošiljali v slovensko šolo, in če so pritrdili, strašil jih je s tem, da je rekel, da bodo morali otroci tri ure več ko prej v šoli ostajati, da so slovenske bukve zelo drage itd. (Čujte! čujte! na desni.) Vsled tega so se stariši pritožili pri župniku in pri tačasnem županu ter vprašali, kaj ima pomeniti izpraševanje učiteljevo. Da bi stariše pomiril, pustil je župan v dogovoru z župnikom po Božji službi po navadnem načinu razglasiti odlok deželnega šolskega soveta z dné 9. listopada 1891, št. 3178. Zavolj tega razglašenja čutila sta se učitelj Janez Feinig in krajnega šolskega soveta načelnik Pak razžaljena in naredila sta pritožbo na okrajni šolski sovet. Predsednik okrajnega šolskega soveta baron Mac-Nevin, ki je že kot okrajni glavar na Štajerskem dokazal, da ne pozna pravega in nepristranskega postopanja, proglasil je to dobesedno razglašenje omenjenega odloka kot prestopek upornega šču-vanja po § 300 in je stvar naznanil c. kr. deželni sodniji v Celovcu. Zarad tega sta bila župnik in župan na zaslišanje poklicana k c. kr. okrajni sodniji v Borovlje in potem k ojstri preiskavi pred c. kr. deželno sodnijo v Celovcu. C. kr. državni pravdnik pa ni našel povoda, da bi postopal proti zatožencema. Ukljub temu sta bila — pravijo, da na prizadevanje okr. glavarja — zgoraj omenjena pri c. kr. okrajni sodniji od učitelja in od načelnika krajnega šolskega soveta tožena zavolj žaljenja časti, sta bila zopet zaslišana, pa zopet oproščena. S tem pa stvar še ni bila pri kraju; dvignili so se še Borovski orožniki na noge, da bi o stvari pozvedovali, in ko tudi ti niso nič kaznjivega našli, morala sta župnik in župan še enkrat h okrajni sodniji potovati, da sta bila slednjič vendar enkrat oproščena. (Čujte ! čujte !) Za določbe odloka z dné 9. listopada 1891, št. 3178, se na imenovani šoli nihče ne zmeni. Pouk o slovenščini je prestavljen na skrajne ure, od 3. do 4. ure popoludne, tako da se ga le pičlo število slovenskih otrok udeležuje. Da bi se otroci svoje materne besede res dobro naučili, tega ni pričakovati, kajti nobeden izmed učiteljev v Svečah ga imeli zvezanega. Bil je to eden najnevarnejših roparjev v deželi in na njegovo glavo je bilo 1000 dolarjev razpisanih. Dobil sem za njega 1000 in za njegovega tovarša 500 dolarjev državne nagrade. Postal sem tudi sloveč mož, pa vendar si take noči ne želim več. „Rh. V." Sme.šriiča/p. Predsednik sodišča: „Sodiščevas je obsodilo na štiri leta ječe. Ali se bote pritožili?" Potep: „Čemu neki? Sem vesel, da štiri leta ne bom nobenega sodnika videl. “ * * * Krčmarica (v kleti svojemu možu): „Zgoraj v pivni izbi se že spet tepejo, da je strah." Krčmar: „Saj sem ti pravil, da še zmirom premalo vode prilivaš v vino." * * * Zdravnik: „Od česa ste pa to dobili, da se tako tresete?" Vinoljub: „Preveč sem uzdi-goval." Zdravnik: „Kaj ste pa uzdigovali?" Vinoljub: „Polue litre." * * * Miha: „Zakaj so zaljubljeni mladenči tako noroglavi?" Jaka: „To mora biti, kajti pri pravi pameti bi se nobeden ne ženil." * * * Čevljar Jermenar je vrgel star čevelj v svojega učenca, ki ga je nekaj razjezil. Ko je pa namesto učenca svojo hudo ženo zadel, je rekel: „Je tudi prav ! “ ni izprašan iz slovenščine, čeravno to šolo obiskujejo samo slovenski otroci, (čujte! na desni.) Iz rečenega je pač jasno, da je na Koroškem v resnici trnjeva pot, ki vodi do slovenske šole ali vsaj le do nekolikega spoštovanja maternega jezika v šolah (tako je! na desni), in občudovanja vredni so tisti možje na Koroškem, ki vendar še uztrajajo in stanovitni ostanejo v boju za pravice, koristi in omiko svojega ljudstva. (Dobro! na desni.) Tudi mi slovenski poslanci se hočemo vedno in povsodi, mirno pa dosledno in žilavo potegovati za pravice koroških Slovencev. (Ploskanje na desni.) Dopisi prijateljev. Iz Celovca. (Papeževa petdesetletnica.) Slovesno so katoličani vsega sveta obhajali v nedeljo 19. svečana petdesetletnico škofovanja sv. Očeta Leona XIII. Povsod so bile slavnostne službe božje, pri kterih so se verniki zbirali v obilnem številu proseči Boga, naj ohrani sv. Očeta Leona še prav dolgo katoliški cerkvi. — V Celovcu so imeli v stolni cerkvi mil. g. kuezoškof Jožef pridigo o sv. Očetu in služili veliko sv. mašo, po kteri se je zapel „Te Deum". Zvečer je bil v hiši rokodelskih pomočnikov slavnosten shod. O papežu je govoril Beljaški dekan č. g.' Bittner, potem pa so se predstavljale štiri mične žive podobe iz življenja papeževega. Drugače je ostalo na Koroškem vse tiho. — Tem bolj pa so se pokazali ob tej priliki Kranjci kot zvesti katoličani. Visoki uradniki, občinski zastopi, društva in posamezniki so tekmovali, da bi pokazali svojo iskreno ljubezen in udanost do sv. Očeta. Deželni odbor, mestni odbor Ljubljanski, deželni predsednik in načelniki raznih društev so se poklonili mil. g. knezoškofu Ljubljanskemu, naj sporočijo njih čestitke sv. Očetu. Na predvečer slavnostnega dné, dné 18. t. m., so bili mnogi trgovi, mesta itd. lepo razsvetljeni. Posebno se je odlikovala Ljubljana, ki je bila ta večer res „bela“, ter starodavni Kranj in Novo mesto. Povsod so bila razsvetljena tudi cesarska in občinska poslopja. Na gorah pa so goreli mnogi kresovi in oznanjevali daleč okrog, kako se verni Slovenci veselijo slavnostne petdesetletnice sv. Očeta Leona. V nedeljo so po vseh krajih bile slovesne službe Božje, kterih so se udeležili uradniki in občinski zastopi. Katoliška družba v Ljubljani je napravila zvečer slovesen shod. — Tudi katoliško-politično društvo v Konjicah na Štajerskem je imelo ta dan slavnostno zborovanje. Slovenski bogoslovci v Ljubljani, Mariboru in Gorici so že prej priredili na čast sv. Očetu sijajne slavnosti. — Koroški Slovenci bodemo obhajali papeževo petdesetletnico na Velikonočno sredo dné 5. malega travna t. L, ko priredi naše katoliško-politično in gospodarsko društvo v Celovcu papeževo slavnost. Gotovo bodo ta dan prihiteli Slovenci iz vseh krajev Koroške v prav obilnem številu v Celovec, da skupno prav sijajno obhajamo slavno petdesetletnico škofovanja Leona XIII., ter pokažemo, da smo in ostanemo zvesti sinovi katoliške cerkve in njenega vladarja, rimskega papeža! Slava Leonu XIII.! —r— Iz Dravograda. (Jubilej sv. Očeta.) Tudi pri nas smo prav lepo obhajali jubilej sv. Očeta. Ne le samo velika farna cerkev je bila v nedeljo natlačena vernih, ampak že na predvečer je bil po sklepu občinskega zastopa celi trg prav lepo in sijajno razsvetljen. Po vseh oknih so prižgali tukajšnji katoliški prebivalci sveče v čast sv. Očetu, — temna so ostala samo okna naših učiteljev. Tako so se oni sami uvrstili med „mračnjake“, kteri priimek tako radi dajejo pravovernim in cerkvi zvestim katoličanom. Povedati moramo, da je to brez-taktno vedenje prav hudo užalilo naše katoliško čustvo. Mi beremo po časnikih, kako slovesno so obhajali po raznih velikih mestih celega sveta jubilej sv. Očeta, kako so se teh slovesnostij udeleževali najviši in najučenejši možje, beremo, da so skoraj vsi vladarji celega sveta častitali sv. Očetu in jim izrekli po izvanrednih poslancih svoje spoštovanje in udanost; tedaj mislimo, da bi tudi za naše ljudske učitelje ne bila tolika sramota, da bi tudi njih učenosti in oliki prav nič ne bilo škodovalo, ako bi se bili udeležili spoštovanja, ktero je pokazalo katoliško prebivalstvo sv. Očetu z raz-svitljevanjem. S tem so prav očitno pokazali, kte-rega duha so in mi vemo, pri čem da smo. Zagotovim, da si bomo to prav dobro zapomnili. Iz Brda na Žili. (Razne stvari.) Ako znamenja ne goljufajo, bodemo dobili vendar kmalu železnico do Št. Mohorja, ktera nam bo odprla vrata v svet. Kakor vsaka reč, ima tudi ta svoje nasprotnike. Vsak nasprotnik železnice pa je nasprotnik samega sebe, vsaj pri nas. Živine se pri nas mnogo redi, ker imamo lepe planine; gojzdov tudi ne manjka. Za železnico bi bilo prometa dosti, ker se mnogo tudi uvaža v našo dolino, vozniki pa so pravi reveži, ker o dobrem zaslužku vsled majhne plače ni govora. Od trpinčenja živine ne bom govoril. Ako pa bo železnica, se bo vsaka reč lahko v denar spravila, kar bo našim pridnim kmetom jako dobro teknilo, vozniki pa bodo doma ostali in pridno delati morali, kar jim menda ni prav, zato so „Russovi pristaši". — Vse hvale vredni pa so možje, ki se za to reč tako ognjevito potegujejo. Bog jih živi! Soparni promet je vendar bolj človešk in živahen, kakor promet z bičem. — Priložnostij k razveseljevanju je pa tudi itak preveč in torej bodo, menim, tudi cestni krčmarji še živeti zamogli. — Zavoljo šole pri nas ni prepira, in obiskujejo slovenske ure vsi šolarji razun treh, in to tudi tisti, ki so nemških starišev. Učitelji so pridni in mirni, posebno gosp. nadučitelj je pravi strokovnjak v šoli. Tako je, menim, prav na vse strani. Sčasom bo slepo sovraštvo do nas Slovencev pač povsod moralo zginiti. Srednji Gasteraj na Štajerskem. (V Bi m. — Ne v Ameriko.) Kakor znano, se po širnem katoliškem svetu z velikim navdušenjem obhaja 501etnica škofovanja sv. Očeta Leona XIII. Mnogo bo, kakor upamo, tudi Slovencev potovalo dné 10. malega travna v večno mesto Rim, da se poklonijo vidnemu poglavarju sv. cerkve. Žalostna prikazen na Slovenskem, osobito v „slovenskih Goricah", v štajerskem raju je gotovo ta, da kar trumoma nepremišljenci potujejo čez širno morje v daljno Brazilijo v južni Ameriki, si sreče iskat! Ali jo bodo našli ? Ta kužljiva sapa je privela tudi že do nas — v Srednji Gasteraj, od koder je odpotovalo že dokaj družin. Kdor je priden, varčen in delaven, gotovo ne hlepi po amerikanski sreči, ter ne verjame sleparskim agentom, ki na vse mogoče načine in z lažmi ljudi begajo ter hvalijo amerikansko podnebje. Tam je morda — obljubljena dežela, kjer se cedi mleko in med ? Kjer je zlatà na cente, in se bojda več pšenice potepta kakor pri nas iz nje kruha poje ! Kaj jih neki žene tjekaj, da zapustijo svojo rojstno vas, kjer je mislim najboljše. „Ljubo domà, kdor ga ima“ ! pravi pesnik. Zmoti jih hlepenje po bogastvu, ter nimajo o Ameriki pravih pojmov, zdravih nazorov, ter niti ne sanjajo, kako se tamkaj živi, misleči, da jim bodo kar pečeni piščanci v grlo leteli, pa se silno motijo. No, od nas se selijo sicer najbolj močni ljudje, delavci, brez kterih niti kmet niti gospod ne more živeti. Ali jim pa v Ameriki ne bo potreba — delati? Kaj še, prav trdo bodo mogli za delo prijeti, a na stara leta bodo .pognani zopet nazaj v stari svet, — v občino. — Zakaj se pa raji ne selijo naši bogastvaželjni Slovenci v Bosno ? Tam, kjer so zemljišča celo po ceni, ter raje puščajo one prostore — Nemcem! Dandanes vse hlepi le po denarju, po bogastvu, poleg tega pa zgubi vero, Boga, ter pozabi ljubezen do bližnjega, domovine, da celo rodbina in prijatelji se pri tem maliku čestokrat pozabijo. Naša ljuba domovina gotovo izgubi s tem mnogo čilih močij, ktere se tudi v Ameriki zaradi prevelikega naraščanja ne bodo mogle razvijati ! Zatorej se svetuje vsem Slovencem, da na vse kriplje branijo izseljevanje v Ameriko ; ne verjemite onim bahatoustnim agentom, ter vedite, da so pretečeno leto radi pomanjkanja 12.000 oseb nazaj v Evropo poslali. Bodimo oprezni ! Politični pregled. Čuda se godijo ! Nemški liberalci in Mladočehi, do zdaj vedno uajhujši nasprotniki med seboj, hočejo se sprijazniti. Plener je v državnem zboru zoper svojo navado jako spravljivo govoril in obžaloval prepir med Nemci in Čehi ter skušal Mladočehe prepričati, danemško-češka sprava, kakor se je na Dunaju dognala, ni bila tako slaba za Čehe, kakor Mladočehi trdijo. Pa tudi Mlado-čeha Gregr in Herold sta skušala Nemce prepričati, da Čehi ne mislijo na to, da bi Nemce tlačili ali jim češki jezik usiljevali, da bi bila samostojnost čeških dežel koristna tudi češkim Nemcem, da torej tisti ne delajo prav, ako nasprotujejo češkemu državnemu pravu. Tudi so govorniki obeh strank priznali, da so poslanci le zato tako slabi in brez veljave in da ima vlada zato tako veliko moč in oblast, ker poslanci čeških dežel niso edini. Ko bi se pa češki in nemško-libe-ralni poslanci porazumeli, moralo bi se vse zgoditi, kar bi oni hoteli in zahtevali. V tem smislu pišejo tudi listi. Mladočeški listi pravijo, da so jim nemški liberalci po mišljenju najbližji (!), nemški liberalni listi pa, ki so prej Čehe toliko psovali, zasmehovali, črnili in blatili, spoznali so zdaj na enkrat, da sta nàrod nemški in nàrod češki najbolj omikana, najbolj močna in najbolj bogata nà-roda v Avstriji. Ko bi se liberalni Nemci zvezali z liberalnimi Čehi, potem bi bilo vsaj enkrat konec strahu pred Hohenwartom in njegovimi konservativci. — Odkodi ta prememba? Nemški liberalci hočejo na vsak način oblast in vlado v roke dobiti. Zvedeli so pa, da cesar tega ne marajo, da bi se kak nàrod tako zatiral, kakor so liberalci nekdaj zatirali Čehe; da torej tudi nemški liberalci nemajo upanja, da bi jim cesar oblast pre- pustili. Zviti liberalci so tedaj spoznali , da morajo druge strune napeti, če hočejo do oblasti priti, zato je Plener v svojem govoru rekel, da on ne odobruje tega, kar se je storilo zoper Čehe pod prejšnimi liberalnimi vladami in da njegova stranka ne misli na to, da bi Čehe zatirala. Ne vemo, ali bodo Mladočehi prijeli za to vabo ali ne. češkega prava jim liberalci najbrž ne bodo priznali, pa veliko bi bilo že pridobljenega, ko bi se dognala sprava na podlagi enakopravnosti. Potem bi se nàrodni prepir in boj preselil večinoma v slovenske dežele, in mi bi morali prestati še nekaj vročih in trdih dnij, prej da bi tudi nam zasijalo solnce. Sicer pa bo najbrž ves ta račun prekrižal grof Ta affé, kajti on mora ja vedeti, da po dognani spravi med češkimi in nemškimi liberalci njega ne bo več treba in da se mora umakniti Plenerju. Če je pa Taaffeju kaj za vladanje in se ga še ni naveličal, potem bo skušal ubežati zanjki, v ktero ga Plener lovi. — Državni zbor bo skupaj še do velike noči. Po veliki noči pa se skličejo deželni zbori, in potem jeseni še enkrat. — Zboljšati hočejo plače državnih služabnikov in manjših uradnikov. -— Poslanec Kirschner je v državnem zboru vender enkrat spregovoril. Potegnil se je za to, naj bi se na Koroškem ko-ritnjak davka oprostil. — Delegacije se bojda snidejo meseca malega travna. Stroški za vojsko se bodo zopet povišali. Kam pridemo! Sv. Oče papež Leon XIII. so v nekem razgovoru pohvalili Gladstona, da je pravičen in moder mož, ker hoče Ircem svobodo dati, kajti s tem se bo moč angleške države le povišala. — Na Francoskem so davek naložili na livrirane strežaje (to so taki strežaji, ki imajo posebno obleko, da se že po tistej spoznajo za strežaje). Za vsacega bo gospodar plačal po 20 frankov na leto. To je pametno: bogati in bahati ljudje naj plačajo! Gospodarske stvari. Oddaja semenskega krompirja. Kakor vsako leto, tako oddaja tudi letos kmetijska družba kranjska svojim udom semenski krompir, in sicer le v celih vrečah po 50 kilogramov onejidovca, zborovca in imperatorja. 100% z vrečami vred stoji 4 gld. Vsled mnogih želja je družba naročila tudi novega onejidovca, kterega oddaje po 7 gld. 50 kr. 100 %. Kdor ga hoče sam direktno naročiti, obrne naj se do K. Rambouseka v Zborowu pri Forbesu na Češkem. Poskusi v družbinem poskušališči so tudi letos pokazali, da so te vrste vsaj za zemljo, kakoršno imamo v Ljubljani, najboljše, vendar pa onejidovec in zborovec prekosita imperatorja. Družba pa išče že mnogo časa rumenega in krastavega krompirja, ki naj bi nadomestil sedaj slabo uspevajočega ribničana. V to svrho dela poskuse z vsemi novimi vrstami, ki so po popisih v cenikih rumenega mesa. Take nove vrste se morajo plačati kilogram do blizu 2 gld. in tudi več. Lansko leto smo poskušali s 50 vrstami, med kte-rimi so take, ki smo jih precej jeseni zavrgli, ker so preveč gnjilobne, ali pa ne obrodé zadostno. Za to leto smo pridržali za poskus le tiste vrste, ki najmanj toliko obrodé, kolikor imperator. Imperator nam je namreč dal štirinajstkraten pridelek. Ker z vsem pridelkom zaradi pomanjkanja prostora ne moremo delati poskušenj, ponudimo našim članom nektere vrste za poskušnjo, in sicer v množinah po nekoliko kilogramov. Nastopnih vrst oddamo, dokler je kaj zaloge, le v vrečicah po 10 %, kilogram po 15 kr. : Ma-zur, Doliva, Pomijan, Semen, Ostoja, Krakus, Sza-raczek, Ozimek, Goldbal, Kreole, Mordpole, Prof. Kiihn, Fryga, Goldene Mehlkugel, Deutscher Reichs-kanzler, Kerusker in Germania. Te vrste so dale 14 do 24 kraten pridelek. Omenjamo pa, da bode družba prihodnje leto imela nov rumen krompir, ki ga je sama vzgojila in ki po dosedanjih izkušnjah obeta najmanj tak pridelek kakor onejidovec ter ni gnjilobi podvržen. •_______ „Kmet.“ Nevicar. Na Koroškem. Iz črne je došla vesela novica, da so pri tamošnjih občinskih volitvah v 3. in 2. razredu zmagali Slovenci. Živio! Obširneje poročamo prihodnjič. — Neimenovana dobrotnica iz Korpič pri Št. Lenartu je dala 1 gld. za cerkev sv. Jožefa v Predoru (v Bosni). — V frančiškanski samostan v Beljaku je prišel neki slepar prenočišča prosit. Kazal je neko arabsko pisanje in se delal, kakor bi nič nemško ne znal. „Arabec" pa se je zdel mnihom vendar sumljiv, in poslali so po redarje. Tistim se je hotel tujec celò z revolverjem ustaviti. Izkazalo se je, da je neki slepar iz Nemčije. — V Beljaku je razpisana služba cestarja. Prošnje sprejema do 25. sušca okr. glavarstvo v Beljaku. — Pri Prevaljah je vlak povozil ženo železniškega čuvaja. — Slovenski potovalni učitelj dr. Kramar je dné 19. svečana govoril o živinoreji v Žel. Kaplji. Bilo je še precej kmetskih poslušalcev, ker so že prej zvedeli, da bo govor slovensk. — Tinjska fara je naložila po 10 gld. globe takim, ki živč v divjem zakonu. Posnemanja vredno! — Posestniku Jak. Hedeniku p. d. Dravcu na Žihpoljah se je od strani županstva naznanilo, da je njegova in somišljenikov prošnja za slovensko šolo odbita, ker po mnenju deželnega šolskega soveta posamični posestniki nemajo pravice, za kako šolsko spremembo prositi. Čudno je pa, da se šolska oblast tam, kjer je občina v slovenskih rokah, vendar le ozira na prošnje posamičnih (nem-škutarskih) posestnikov, kakor se je zgodilo v Kot-mari vesi, Globasnici, Šmihelu in Žabnicah. Tudi se Dravec čudi, zakaj mu izvirne rešitve ne dajo v roke. — Koroška deželna vlada je prepovedala uvoz živine iz Kranjskega zavolj bolezni na parkljih. — Izvrstne, popolnoma trpežne železne Wert-heimerjeve kaše, varne pred ognjem in tatovi, ima v zalogi naš rojak gosp. Fran Sadnikar, trgovec z železnino v Celovcu (Burggasse št. 7.), kar naznanjamo posebno našim slovenskim posojilnicam, častitim cerkvenim predstojuištvom, občinskim uradom in trgovcem s priporočilom, da se v tej zadevi zaupljivo obračajo do njega, ker smejo pričakovati, da bodo dobro in po tako nizki ceni postreženi, kakor bi jih ceneje tudi tovarna sama postreči ne mogla. Ni se nam tedaj treba v tej zadevi več obračati na tuje firme v Gradec, na Dunaj ali celò v Budimpešto ; doma imamo poštenega trgovca, moža, kteremu sme vsakdo zaupati in od kterega se ni nikomur bati opeharjenja. Na Kranjskem. Za cerkev v Topli Rebri so dali svitli cesar 100 gld. — V papirnici v Vevčah je os zgrabila 19 letnega fanta in ga parkrat za seboj okoli zavlekla, tako da mu je strgalo vso obleko raz život, samo škapulir Matere Božje je ostal cel ; delavci so mislili, da bo mladenič ves v ranah, ko so kolo ustavili, pa ni bil čisto nič poškodovan! Vsi pravijo, da ga je Mati Božja varovala. — „Duhovskega poslovnika" je izišel četrti zvezek. — V Žireh in okolici je umrlo več ljudij za hripo. Na Štajerskem. Sv. misijon je zdaj pri sv. Duhu nad Lučami do 16. sušca. — V Mozirju je umrl zdravnik dr. Pavliček. — Na Gričniku pri Slov. Gradcu je svojega novorojenca umorila neka Marija Kreuch, doma iz Celovca. — Pri Ormožu sta v Pesnici utonila dva mlada moža. — V Št. Petru pod sv. Gorami je bil ubit in oropan živinski kupec V. Jazbec. — Knjiga „Sv. Pavel", ktero so spisali lavantinski knezoškof dr. Napotnik, se bo na novo natisnila, ker je prva izdaja že razprodana. — V Slov. Bistrici je pogorela Sternber-gerjeva tovarna za baker in medenino. Na Primorskem. Goriški deželni šolski sovet je sklenil, da mora Goriško mesto ustanoviti štiri-razredno slovensko šolo. Mesto pa ugovarja. Ali jo bomo doživeli? — Slovenska šola v Dekanih se je razširila v dvorazrednico. — V Trstu so tatovi ulomili v telegrafski urad in odnesli 260 gld. Po drugih deželah. Svitli cesar in cesarica se mudita zdaj v Švici. — Naša cesarica je podarila sv. Očetu Leonu XIII. za jubilej zlat, z demanti obrobljen križ. — Pravijo, da bodo sv. Oče papež letos „zlato rožo" podarili mladi nadvojvodinji Margareti Zofiji iz naše cesarske rodbine. — Svitli cesar so pomilostili 81 kaznjencev. — V komitatu Sat-mar na Ogerskem se je združilo več vasij v zvezo zoper žganjepitje. Vsi gospodarji, ki so pristopili, so obljubili, da ne bodo žganja pili sami in tudi poslom ga nič ne dajali. To je pač posnemanja vredno! — Na Moravskem je breg prestopila reka Olšava. Vse polje okoli Ogerskega Hradišča je pod vodo. — Nek bogati Holandec lutrovske vere je v Lurdu prestopil h katoliški veri in podaril tri milijone za Lurške cerkve. Duhovniške zadeve v Krškej škofiji. Premeščeni so čč. gg. provizorji: Pavel Sikst iz Ingolsthala v Št. Salvator; Dragotin Ro us iz Št. Janža v Ingolstbal in Jože Sedlaček iz Oberhofa v Lipaljo vas. Faro Št. Janž bode oskrbovala čast. duhovščina v Svečah. C. g. Aleksander Prosen, kaplan pri zv. Hemi, je premeščen v Zgornjo Belo in ondotni g. kaplan Ludovik P ir ker pride na njegovo mesto k zv. Hemi. Umrl je dné 5. t. m. č. g. Janez Win ki er, župnik v Št. Salvatorju, 48 let star. Naj v miru počiva! Vabilo. Hranilnica in posojilnica v Spodnjem Dravogradu bode imela svoj letni občni zbor dné 20. sušca 1893 v gostilni gosp. Rabiča ob 3. uri popoludne. Dnevni red : 1. Potrjenje letnega računa. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Volitev novega odbora in računskih pregledalcev. 4. Razni predlogi. Odbor. Prošnja. Od mnogih stranij se je izrekla misel, da bi se za nas koroške Slovence spodobilo, da veleuče-nemu in uzornemu duhovniku ter neustrašenemu ko skala neomahljivemu rodoljubu, prezgodaj umrlemu č. g. župniku dr. Mateju Lutmanu na njegovemu grobu v Lipalji vesi postavimo dostojen spomenik. Odločil sem se, prevzeti nabiranje doneskov v ta namen in prosim vse čč. gg. rodoljube , ki se v tem z menoj strinjajo, naj mi pri tem pomagajo ter naj pošiljajo doneske na mene. Imenik darovalcev se bo v „Miru“ razglasil. S spoštovanjem Matija Kues, župnik v Trbižu. Loterijske srečke od 4. sušca. Line 64 37 8 62 45 Trst 52 79 45 85 71 Tržne cene v Celovcu. Ime blaga na birne na hektolitre gld. kr. gid. i kr. pšenica 5 ■ 6 20 rž 4 30 5 35 ječmen 4 — 5 oves 2 35 2 90 hejda 4 25 5 30 turšica (sirk) 3 40 4 30 pšeno 7 8 75 fižol ....... repica (krompir) 1 60 2 60 deteljno seme .... grah 6 60 8 25 !|pOOOOOOC^XXXWCOG^XrCCCiOOCCiOOOOOOOOga moke Q iz Magereškega mlina X I 8 v Celovcu, šolske ulice št. 18. X w „pri zlatem Križu“. X[ w Priporočam vsake vrste moke, hajdovo, tur- N/ ^ Sieno (sirkovo),_ rženo in pšenično. Kdor vzame O W več ko 25 kil, je ceneje. Nadalje sladkor (cuker), ifv C/ kavo, suhe češplje, špirit in drugo tržaško blago V po najnižjih cenah. Vsak dan frišne droži. =« I w w Peter Mayer. Qxxxxxxxxxxxxxxxxy Sveti ktere napravlja Eduard Zbitek v Novi Štifti pri Olomucu, so tako dobro izdelani, da so jih pohvalili celò sv. Oče papež Leon XIII. in pripoznali, da so narejeni popolnoma po cerkvenih predpisih. Ceniki s podobami se pošiljajo zastonj in Iranko. Izdeluje tudi oltarjeLur-ške Matere Božje. Ferdinand Edelmann v Celovcu, na starem trgu štev. 12. zraven Hòfererjeve gostilnice priporoča za velikonočne praznike svojo zalogo najboljše pšenične moke v vrečicah po 5 in 10 kil ali več. Tudi ima suho mesovje, izvrstno pripravljena in prekajena (najfinejša) stegna, ter pristna natorna vina, laška, ogerska in dalmatinska. Pridite iu poskusite! Tukaj se prodajajo tudi mednice na debelo in na drobno. % Natorna vfiia x ✓C r' n H n r' c* ìri o Af rudeča in bela. Tirolec, rudeč po 16 do 18 kr. Sicilijanec, X črn, (najboljše laško vino) po 20 kr., bela vina ^ po 24 do 26 kr. liter. Za pristnost in trpežnost se jamči. Pošilja se v sodih. Zaloga moke "IjBCf iz I. Budimpeštanskega parnega mlina, vreče po 85 kil po izvirnih cenah. Priporočam tudi svoje drugo tržaško blago in žgane pijače po nizkih cenah. Kramarjem se daje še ceneje. S spoštovanjem Amand Prosen, v v Celovcu, kosarnske ulice štev. 24. •ooooooooaoooooooo* l Kdor si hoče napraviti dobro kavo, A naj si kupi pristne O oaT »rj 'w «-1 | ^ I £2 d S S» i? £ ® £ C cm 3 o 3 'š? “ bš' co *43 E JS ~ | +> Tg S O ^ •S “ S g g e S-2 S M 3 '-5 i l gl I