»DDPRTO PISMO CELOVŠKEMU »KLEINE EEITUNG" (,;O"STERREICHS GROESSTE ¦BUNDESLANDERZHTUNG - UNABHANGIG)
KPOŠTOVANl GOSPODJE!
K Časi se spreminjajo, Vam pa ostajajo problemi. fcares sočustvujem z Vami. Stiska tiskane besedc, Ke posebej časnikarske je prav gotovo probtam, s ¦katcnm se morajo ubadati vsi časopisi tega sveta. ¦kevilttjuiovi izumi odvračajo bralca od časopisja Hh ga nafens^tno potiskajo v naročje drugim, bolj ^fcvlačrafeasredstvom obveščanja. Glede senzaeij ^Hteami Wt, kako enoličnc in podobnc si posta-^^¦K zadnjem času. Skratka ni jc dežclc na svetu, ^^Hluinu !a opraviti z umori, mamili, korupcijo, ^^^HP|||cior)em, ločitvami itd. Ubogi novinarji ^^MPI vro to enolično rAbo in zniešnjavo dan za ^Hot servirajo cenjeniin brakem. Priznali mi HKte, da so to pravzaprav nepremostljivc prote-HSpnaJne tcžave. No in če vsc odpovc. ostane še Bpodročje politike. toda tudi tu so vclike konjunk-Pturm; tenic žc za nami. Preostane nam samo dober ": in preizkušen novinarski rccept, da iz starcga de-lamo novo.
Veliki časopisni konccrni si ob tcj zagati že vcdo j nckako purr.agati. Njim le uspeva, ut\ tem vsak-L danjim un^orom, mamiiom, ropoTn ltd. dodajo I ncko poz!.'o in skrivnostnost. 1'spcvajim iz tega fcposla cclo l- civati dobiček. Toda kako naj za ^OŽjML ¦fcoljo tak dobičck kuje mali časopis na K.otošw8^^ ¦kfudi najbolj ivpismenim Ijudem ie jasno, da sc ^Bfcgodovina na Koroškem ust.ivila nekje med ve-^^Hbm potopom in pokristjanjevanjem poganskih H^^^cev. Od tistiii pionirskih časov, ko jc ne-^^strasni nemški človek ohranil to dežclo vesoij-E ncmu nemštvu in krščanstvu, se je zgodiio bore Rmalo. SeveJ;; la zgodovinski ekskurz kaže na rc-K-dvounini triu -! licm.škega duha, vendar dober no-Kvinar, če ne že.i. Ja !.ja imajo za konzervativca, ne »more peti glorijc nemštvu Koroške (jubilej ple-Kbiscita je le cnkrat na leto). zato je zelo verjetno, pda bi se takega pisanja prcobjedel še tako močan
ncmški žclodec.
b.    "Ccprav iz zgoraj povcdanega izhaii' in to pup> ¦ H noma jasno, da jc Koroška dvestopioccntno nem-l|.ška deželaTiBge to dejstvo enako aksiomu, se izne-¦nada in od nCTtod na splošno zaprcpaščenje aksio-Ofeatsko nemške Korgl^.poiaviio tudi koroški Slo-fflfeenci. Ta p^j^v, ki jo v^^vu paradpksalen in ne bi japjuslužil ve^jc pozornosti, čo onu njeni Slovenci ne Wm postali ..ekstremisti'- in'.,.šov.niisti" in sc sklicc-':|pli na neko avstrijsko državno pogodbo. 7     Prav gotovo je pojav Slovcncov na Koroškem ne-kaj senzacionalnega, ta senzacicnalnost bi sc lahko kosala kvečjemu z obiskom d<. iegacije Marsovcev pri gospodu deželncm gtavarju. I oda kdo. vpravmi vas, kdo je pripravljen to izjemno scnzacijo (pojav Slovenccv na Koroškem) sprcjgti kot rcsnidno, šo I   posebej, če to scnzacijo spravlj^Vv.sv^j tako majhcn l   in   neugleden   provincijski   lis9BHlB|;jc . ,,Kleinc ¦tZcitung".   Zato jc  potrcbno ^B^BBftirisko-n-iar-H^ski" zadevi dodati nekaj pomS^^n pppra. da j^^Ktk bralci bolj pripravljeni ugri?,n'(iT. ^^^^^ (":•- '¦• bilo zelo konjunkfuJ!i«>;blagc) avstrij-   , I    skega pri         alncga tiska, antikAjlnunistična histe-J1 rija. s katca¦.   so obilno strašili syt)jc malomoščaw» skn  bralstvo. /     \c ta kapital seasom postal či*wffi:-neruben, tako  th,  grozljivc zgodbe  ubrane  najpo  '¦' struno slabo vžgejo. Na .^rcčo koroškega proviiv^al-nega tiska sc tagrozljiv komunistični pudkont;.ncnt začcnja že onkraj Karavank                                     |!v'
Prava šala je sedaj ..Kleiac Zeitungu" ponovn$"' odkriti poglaviten vir v^eh težav na Koroškcm. F%. šast onkraj Karavank nc mirujc. amp.ak sega s svo-jimi krftnplji k n;un razdcjati horo ^^rsiir in ugo-iobiti to lepo ncmško pokrajino. Bistroumni '..ožjc pri ,,Kleine Zeitungu" tudi zvotkajo kdo jc' : .: -vni vodja in podpornik ,,slovcnskega' ekstre-i; i. /' in ,,naeionalizma" na Koroškcm. Nihčc drut;   kv>t   glasilo  Ijubljanskih  visokošolcev  JLtifa
bu"a"*-                                           fJP
Dragi gospodje pri ,,K.ieinc Zeitungu*',^ Vam rnoram čestitati, kako izjemnu ,,dobr ,,duhovito" ste ponaredili inoj prispevek nitev" objavljen v ,,Iribuni (24. 12. 1970)."kiiw-vsemu trudu Vam zainerim samo malenkost, \i. sicer, da moje osebno staiišče pripišete ,,Tribuni"^ Zagotavljam Vam, da nisem nikakršen anonimnus, ki bi sc moral skrivati za hrbtom glasila Ijubljan-skih visokošolcev, temveč MILENKO VA-KANJAC. absolvent filozofske fakultetc v Ljub-Ijani, stanujoč Stembalova II, prav tako v Ljub-ljani. Pod svoja stališča v članku ,,Iztreznitev" scin se tudi čisto pošleno podpisal. Nasprotno pa si dovoljujem ugotoviti, da Vaš ponaredek v ,,Kleinc Zeitungu" ostaja nepodpisan.
Kax   zadova  moj  članek (odnostio ponaredek  k                                   JUi
le-tega), katerega ste blagovojlUi bralcem kot čistokrvni pjimei ekstremizma" in ,,šoviniznti(^ pa "Xol lotili tako zahtevne in sitrie reči, \ra.ša naioga predstaviti moj članek ini _ korekten način. Tako pa mi je naravpost nerodno, da vas moiain opozarjatt na tako banalno zadevo, Kbt je novinarsko poštenjc. Vse skiupaj se zares ne spodobi in kvari mojo intimno pjfedstavo o demo-kjraciji in civilizacijt y pjfelcpi Avstriji. Vaš cenjeni časopis se je 'ilago^offl tudi- okrasiti z geslom L'NAGHANGl(i, po y:,cm kai počenjate je to prc-senetljivo točno.
sc z iztrganimi citati lahko vsak tekst spre-stno nasprotjt, to pač ni posebno rlen tekst mojega članka se
nas namicc gospodov Ben
ismo odločili zanjo. Kljub naši (beri strahopetnosti) je iiK>žno Jočao di-TM PRE-l JSIH INw O S?LOW
ce se
izjem;
in piavično-?
lcmo: KAJ
zu  ehjer
fenueber der Her-nicht selbst ius-ceit) ^lgende ?Volk in Fschieden-Nisem iz-pžno si pred-tl (beseda, ki in besedo nahaja) obstaja
5otrebna provincial-
za vselej postai SIOVENSKI NARO KLETl M  LABIRINTU NAJRAZ TERFSOV   IN  INTERESIČEV ŠE4ZL^I? "
aiedek pa je dobil t eine  der Grossmacht solchen einmaligen Toleran^ ren Berzanti und Sima, w dazu   entschlossen nchmednen Vorsicht ( es moeglich und gerec Frage zu steUen: Was dicsen vervvuenschtj sten Intcressen ue] vedeno»fe>za nem stavljam, da m ste jo samovolj IZGL Biri ( raziika.
Natanču
ncrnu ,,Kleine /eitungu". da vzhuja grozo pri svo-jih čitateljih. pred tistim, kar iahko še pridc za jivcijo v Venivovcu. Ce je ob tcrti treba potvarjati, hudega, včasid jc treba pač tudi rnalo lagati, " litične.potrobe.
retja je na dlani. Kadar grc žnem Tirolskem, ki se ni anjem napisov, ampak s takrat grc za gc-
cc to narekujejc "Dvoličnost takega ?a ncniško manjšino ri| ukvarjala samo /. prečl
teronstičnimi
nad velikim nemškiin narodom, za nekaj, kar moralo žalid vsakega kulturnega človeka v \ vrupi. KADAR PA VELIfCl NIMŠKl ROD (NJl -GOVA AVSTRIJSKA VARTANTA) IZTREBLJA IN UNIČUJT-:-VSE, KAR NI NEMSKEGA NA NJIJŠOVEM OZEMLJU. POTIM JE TO MANJŠA
tAL|iJA AVSTRIJSKA ZADEVA. Seveda, kdo tufpa ve, da razcn v Sloveniji, živeSlovenci p Koroškem, v Itstfiji in na Madžarskem? \o gospodjc, ko v'fcli pustnih dnch iščetc ,,tc-roriste" in ,,ckstremistc" na Koroškem, vprašajte se malo ali je ta Vaša ,,nova" družabna igrica rcs t7virna, kot sc- Vam dozdcva?
Z odličnim spoštovanjem Vaš MILENKO VAKANJAC
Na povabilo Tribune mladih so 22. januar-ja prišli v Novi Sad štirje člani uredništva Tribune: Jože Konc, Andrej Medved, Jernej Novak in Jaša Zlobec. Na pogovoru z novo-sadskimi študenti so poskušali orisati usme-ritev Tribune in splošno kulturno ter poli-tično situacijo v Sloveniji. Pričujoči pri-spevki skušajo podati vtis, ki so ga uredniki Tribune dobili ob pogovoi^i na Tribuni mla-dih. Hkrati objavljamo tudi Odprto pismo jugoslovanski javnosti skupine novosadskih študentov.
OTVORENO  PISMO JUGOSLOVKNSKOJ JAV-NOSTI
U kulturi Novog Sada (Vojvodinc) vlada u po-slednje dve godinc politika čvrstc ruke, potpuna birokratizacija in institucionalizovanjc kulturnih aktivnosti, kao i ekspanzija monopola grupa i poje-dinaca na odgovornim funkcijama.
Arbitraža političkih organa i funkcionera u umetnosti i kulturi postala jc uobičajcni mctod za diskvalifikovanje novih pojava.
Održava se hijerarhijski odnos medju kulturnim radnicima i apriorno diskvalifikovanje mladih stva-ralaca i savremenih tendencija u umetnosti.
Bavljenje kulturom prctvorcno je u izvor sti-canja političke i materijalnc moči.
Političko i administrativno rešavanje stvorio jc atmosferu straha, ugrozilo progrcsivnu misao, slo-bodu stvaralaštva i bavljenjc umetnošču čini mučnim i rizičnim.
Samoupravna praksa u atmosferi strahovlade jc nemoguča, jer se poverenje vlasti uvek ukazuje po-litički ,,ispravnim   pojedinicima.
Sve ovo onemogučava demokratizaciju kulturc i uključivanje   umetnosti   u   društvene   procese čemu slede osude daje umetnost odvojena od dru-štva i naroda.
Sredstva masovnih komunikacija dezinformišu jugoslovansku javnost i deluju kao produžena ruka monopola u političkoj i kulturnoj strukturi.
Naš jezik je jezik umetnosti i no želimo da po-stane jezik politički.
Grupa za novc umetnosti ,,Fcbruar"
Branko Andrič s. r, Slavko Bogdanovič s. r, Čedomir Drča, s. r, Janez Koci-jančič s. r, Vladimir Kopici s. r, Božidar Mandič s. r, Miroslav Mandič s. r, Mirko Radojčič s. r, Ana Rakovič s. r, Dušan Sabo 2s. r, Slobodan Tišma s. r, Vujica Rešin Tucič s. r, Pcdja Vraneševič s. r, Miša Živanovič s. r.
NOVI SAD
Dogajalo se je v nekakšni avli; tri zidane in ena steklena stena, sedeč tesno ob njih smo uokvirili nek presenetljivo razsežen prazen prostor. Bilo je, kot da zavestno ustvarjamo praznino, ki jo je treba zapolniti. Nato smo pojasnjevali, naše besede so prehajale v prostor, se znova vračale, da smo jih kot ne dovolj domišljene misli znova sprejeli, se nenehoma soočali z našim delom in ga vnovič opravljali. To ni bil pogovor, bilo je pravo vnovič opravljano delo. Ustavljali smo se, begali, iskali besed; prihajale so od vsepovsod, čutili smo, da nam slede, besede, ki so prihajale, so bile prave in resnično kakor naše. Razumeli so nas. Provocirali so, simpatično in v živem zanimanju, pritiskali so, da smo vedno ztiova preverjali lastno ravnanje. De-batirali smo o vsem, o politiki, o kulturi. Nekdo je prinesel magnetofon, sedel je tik pred nas: ,,Dobro, dali se socializem u našoj zemlji kompro-mitovao ili ne? " Padlo je iznenada, morcče in trdo. Jaša eksplodira - jasno da, misli, dajeglede tega naše stališče nedvomno in razvidno iz sleherne številke. Drugi smo previdnejši, nekako v stiski pre-mišljujemo in tehtamo, a se ne izognemo za-ključku. Soglašamo. Kmalu nato pogovor usahne, ura je enajst, nadaljujemo v gradskoj kafani. To-krat govore oni; pojasnjujejo nam svoj položaj, raz-mere v Novem Sadu. Ne moremo verjeti. Kar go-vore, se zdi tako odmaknjeno in tuje, kot da ne more biti del tega našega sveta. Šele kasneje raz-umemo Tuciča, ki pravi: tisto ni bila provokacija, hotel sem, da bi bilo to izrečeno. Da bi sam in ostali začutili, da je to mogoče izreči tudi tu.
JERNEJ NOVAK
DOMOVINA VOJVODINA
(Po obisku v N .111 Sadu.) Kot pripadniku madžarske manjšine so mi moji kolegi v Ljubljani večkrat izrazili zaskrbljonost zaradi neizbežne asimilacijc madžarske manjšinc v Vojvodini. Dobronamerno zaskrbljenost Slovencev sem sprejel predvscm kot znak solidarnosti in kot znak nji-hovih grcnkih izkušcnj v preteklosti in sedanjosti. Pa nc samo to. Tudi sama statistika govori v prid taki zaskrbljenosti: ob zclo nizki nataliteti in ob zelo velikem odstotku mcšanih zakonov madžar-skih dcklct (18 "/<¦) delcž Madžarov v celotnem šte-vilu prcbivalstva Vojvodine nenehno in relativno pada: 1953 25.7'/, 1961 - 23,8%, 1971 -? (prav tako kot delcž Slovcncev v Jugoslaviji). Pri-čakovati je - ali pa je kar gotovo, da bodo moč-nejši razvoj industrije v zadnjih in v bodočih letih in večja mobilnost delovnc sile ter rastoče odha-janjc v tujino še bolj pospeševali asimilacijske to-kove. Vojvodina postaja velik mikser narodov, pri-bližno tak, kakršen je bila Srednja Evropa v dobi prve industrijske revolucije.
Vendar je odvcč biti hudo zaskrbljen zaradi same asimilacije. Prvič zato, ker se ta odvija zelo postopoma (ni neposredne prisile), drugič, ker pro-cesi asimilacije omogočajo pripadnikom manjšine večjo stopnjo in večjo širino kulturne, politične in ekonomske integracije kot v zaprti, asimilaciji od-porni kulturno-etnični skupnosti manjšine.
Za primer madžarske manjšine je bolj kot asimi-lacija važen in usoden problem možnost (obseg in kvaliteta) participacije, ker jim edino to omogoča politično emancipacijo - to pa je že vprašanje splošne družbeno-politične situacije Pokrajine. Ta družbeno-ekonomska situacija pa deluje enako ne samo na manjšino, temveč na vse. Skozi politično emancipacijo namreč vodi pot tudi do kulturne in ekonomske afirmacije, to je do večje možnosti člo-veške integracije na čim višji (čim uztreznejši) ravni. Zaradi specifične MANJSINSKE situacije manjšine bi morali Madžari in druge manjšine v Vojvodini praviloma imeti več možnosti (privile-gije) za politično emancipacijo (Lenin) kot ve-činski narod, toda Vojvodiiia ima zelo speciflčno narodno-narodnostno strukturo: dežela več kot devetih narodov in narodnosti (med njimi tudi 5663 Slovencev).
To, kar me je najbolj zaskrbelo ob nedavnem obisku v Novem Sadu, je položaj mladega madžar-skega izobraženstva (to velja tudi za Madžare v Prekmurju in za Slovensko manjšino na Koroškem in v Porabju tudi).
Pomanjkljivosti našega sistema izobraževanja in pomanjkljivosti socialnega sistema se najhuje odra-žajo.v položaju dijakov iz vrst manjšine. Nimam razlogov, da bi dvomil v besede naših kolegov v Novem Sadu, da so madžarski študentje zapostav-ljeni (živijo v težkih razmerah, večinoma brez šti-pendij ali z zelo nizkimi, izredno malo jih je dobilo stanovanje v študentskih domovih in menim, da bi take diference morali odpraviti študentje sami, če je družbeno-politična situacija taka, da manjšimi ne nudi zadostne večinske zaščite.
V poročilu komisije Pokrajinskega komiteja ZKV za mednacionalne odnose berem: ,,Med 3489 koristnikov kredita v šolskem lctu 1969/70 jc samo 178 Madžaiov, 41 Slovakov, 26 Romunov itd." Iz tabele pa je razvidno, da je med 11.287 študenti novosadske univerze le 1099 ali 9,1'A Madžarov, med 7351 študentov višjih šol pa le 850 ali 11,5 % Madžarov.
Odtok madžarskih študentov v vsa večja mesta Evrope (od Dunaja in Frankfurta do Pariza, Ham-burga in Stockholma, kjer se prežMjajo z drugimi deli), je*postal običaj. Seveda bi bilo za kakršno-koli sklepanje potrebno raziskati poglavitne vzroke tega položaja, vendarje tudi brez tcga razvidno, da so to posledice dolgoročnih proecsov. ki jih je mo-goče popraviti šele v daljši prihodnosti. Menda bi bilo preuranjeno sklepati, da so manjšine na sploh v slabšem socialno-ekonomskem položaju (zaradi nižje stopnje njihove političnc emancipacije) in da so njihovi otroci manj motivirani za študij ter ni-majo materialnih možnosti za šolanje ker bi iz tega neposredno sledilo, da naša samoupravna so-cilaistična družba socialnc šibkejšc, zapo^tavlja. da jim na splošnem družbeno-socialnem planu ne nudi možnosti za uveljavitev demokratičnili pravic do izobraževanja in da družba nudi možnost tistim, ki že ,,nekaj" imajo. Taka neprevcrjena prcdpostavka bi nas privedla zelo daleč, morali bi namrcč raz-iskati kateri in kolikšcn dcl prcbivalstva je pod splošnim nivojem in kakšna je naša socialna pira-mida.
Splošna družbcno-politična in ekononiska si-tuacija se torej močno odraža na položaju manj-šine. Lahko rečemo, da jc manjšina takorckoč po-manjšana slika cclotne družbe. Zato so pripadniki manjšine stopnjevano zaintcresirani za raz-iskovanje in reševanje poglavitnih problemov cc-lotne družbe. Zato sem prej opozoril na obscg in kvaliteto tcr možnosti njihove participacijc.
Po vtisih, ki sem jih dobil v Novcm Sadu, radi-kalne spremembo ne moremo pričakovati. Naj-močnejši impulz za spremembe so doslej dali štu-dentje. Tudi v bodočnosti lahko pričakujemo naj-več od njih, šc posebno pa od tistih, ki so zbrani okrog avantgardnc rcvije Uj Symposion in Hunga-rološkega inštituta v Novem Sadu ter sociološkc katedre v Subotici.
JOŽE KONC
NOVl, SAD
Partija izgublja svoje pozicije. Med vstmi sloji prebivalstva. Njen vpliv se manjša iz dneva v dan. Položaj ji uhaja iz rok. Tehnokracija je na pohodu. In korupcija in nestrokovnost in apatija in saboti-ranje . . . Slovenska partija skuša položaj rcšiti z reformiranjem, z demokratizacijo, z mladimi. Pa ne pomaga dosti. Vse bolj bledi nekdanja podoba, še včeraj veliki, močni stroj leze vase.
Tam doli, na vzhodu, je položaj precej druga-čen. Tudi tam ni več sledu o kakšni avantgardi in zaščitnici proletariata. Samo da si je tam birokrat-ski aparat izbral drugačno pot. Zavedajoč se svoje ideološke, moralne nemoci, si skuša partija po-magati s politiko trde roke. Za nas, ki že leta ži-vimo v vsaj navidezni demokraciji, je položaj v Novem Sadu, Nišu itd. naravnost giozljiv. Nad vsemi institucijami, od sindikatov do študentskega glasila, se dviga najviše in najmočneje - partija. Tu ni priziva. Na ulicah, v lokalih, po parkih, na šolah, povsod moraš biti oprezen, povsod moraš paziti na svoje besede. To vpliva na nas kot grozljiva mora, kot spomin na hudobne čase, ko nisi mogel ni-komur verjeti. In ljudje molče. Gledajo izpod čela, vračajo knjižice in se umikajo. Sprejeli so nas, kot bi prišli s tujega sveta. Srkali so naše besede kot dragocenosti. To, o čemer vi govorite, o tem mi ne smemo niti sanjati. Spočetka nismo mogli verjeti. Potem pa se je začelo odvijati. Toliko človeške stiske, toliko grenkobe. In nad vsem tem mogočna konstrukcija oblasti.
PARTIJA
ukazuje
prepoveduje
dovoljuje
obsoja
pomilošča -
In vsak dan bolj se mogočna stavba krha. Ljudje že davno ne verjamejo več nasilju in pritisku. Mladi se skušajo boriti. Sila se sprošča tudi v kulturi. Krog se vedno bolj oži. To ne more dolgo trajati. Konstrukcija se bo sesula. Razneslo jo bo. Ker nasilje ne more zmagati.
In takrat boste videli, kaj je avantgarda. In kaj zmore proletariat. Videli boste, da je mogoče zgra-diti tudi drugačno partijo. Boljšo, svetlejšo. In res-ničnejšo.
J. ZLOBEC
SANCTA SANCTISSIMA . . .
Vedno so mi bile zoprnc in neprijetnc dolge po-lemike, zlasti še, če so se spuščale na osebno raven. Vendar pa bi na pismo ing. Bulca v 14. števiiki Tribune vseeno rad odgovoril. Nekoliko zato, da se razčistijo nepotrebni nesporazumi, šc bolj pa zato, ker jc na prvi pogled privlačno staJišče ing. Bulca vedno bolj razširjeno in vedno bolj kroji tudi usodo naše države.
Politika, zlasti zunanja, mora biti realistična, nczrclo je vanjo vgrajevati čustva. V tej ideji se skriva rešitev problema, ki našo politiko, zunanjo in notranjo, muči žc več desetletij. Na eni strani se skriva želja (ing. Bulc jo definira brez zadrege) iz-vleči iz vsakc situacije čim več koristi, sprejemati partnerjc takšne, kakršni pač so, sicer sodelovanja ni. Po drugi strani pa smo šc vedno, vsaj teore-tično, vczani na nek program, ki se imenuje pro-gram ZKJ; podpirati moramo, spot vsaj tcoretično, osvobodilna gibanja, boj ilegalnih komunističnib partij itd. In čc sc povrnemo k ing. Bulcu, to je tisti del poJitikc, ki ga lahko imenujemo čustva. V tem razkolu, čc lahko tako rečemo, scvcda ne moremo kar čez noč opraviti s pctdesctletno tra-dicijo naše partije, čeprav jc končni rczultat znan že vnaprej. Nekoliko slabe vesti je vsecno šc ostalo, to je vidno še celo pri ing. Bulcu. Amerika jc sicer dominantna fašistična sila in steber svetovnc reak-cije, vendai pa nas nuja sili pregaziti najosnovnejša socialistična načela. Da pa bi čistosti vsaj malo ohranili, si izberemo nekaj grešnih kozJov, ing. Bulcjih vncto našteva (Španija, Kambodža, Izrael), ki so sicer samo stranski rokavi ameriškega impe-rializma. Kkonomsko sodclovanje z njimi za nas ni bogvekako pomembno, labko pa se zaradi svojega načelnega odnosa do teh vlad trkamo po prsih in rdečih knjižicah. Primer torej, ki ga ing. Bulc s takim ponosom navaja, jc čisto licemerstvo, pesek v oči.
Vedno odločneje se pred nas postavlja alterna-tiva, ki jo skušamo kompromisno reševati že petin-dvajset let. Naša zunanja politika je v zadnjih letih brez dvoma začrtala smer dokončne razrešitvc. Realizem. Stopiti k tistemu, ki ti več ponudi. Ostalo so nepotrebna čustva ali pa, kot pravi ing. Bulc, poziv na nuklcarno kataklizmo. Samo pri tcm pozabljamo, kot da ne bi nikoli poznali dialek-tičnega materializma, da ta realizem ni niti borba za človeka niti zgodovinska šansa samoupravnega sodializma (po ing. Bulcu). Svetovna zgodovina po oktobrski revoluciji nam jasno pokaže, da so oblastvenc strukturc današnjcga sveta tiste, ki nas bodo, če se današnja situacija ne bo radikalno spre-mcnila, popeljalc v svetovno katastrofo. In pristaja-njc na ta status quo, še bolj pa intenzivno vključc-vanje vanjo samo šc veča težo zgodovinskc krivde.
Ob koncu bi rad dokončno razčistil neki nespo-razum, ki jc zbudil ogorčenje ing. BuJca. V svojem zapisu scm namrcč dcjal, da se jc ing. Bulc med drugim zavzcl za to, ,,da bi bilo morda dobro pri nas uvcsti nekaterc metode, ki jih CIA z uspehom rcalizira v ZDA, namreč, da sc razvije sistem vohu-njenja za znanstvcniki, ki tako ali drugače potujejo v tujino". Po Bulčevih besedah je bila to groba potvorba. Da bo stvar jasna, bom omenjeno misel podal dobesedno z magnetofonskega traku. Ker pa vcm, da govorjena bcseda deluje precej drugače kot mrtva črka na papirju, bodo, da bi bil efekt vsaj približno dosežen, izrazito poudarjene bescde natisnjene v kurzivu!
,,Lahko rečem da sem ugotovil v State Departc-mentu, da imajo prcglcd o vsakcm znanstveniku, o vsakem njegovem potovanju in kontaktu v inozcm-stvu. Pa zaradi tega nobeden nc reče, da je to cd policijski režim. Ampak pravijo, toje scstavcn del, to je informacija, ki je prcdpogoj za vsakr.šno poli-tiko, ki jo moramo voditi za znanstveno politiko, posebno šc za mednarodno politiko ali pa znanost s kakšno deželo. In najbrž smo mi ena od rcdkih dežela, ki nima nikakršnih podatkov, kar se tcga tiče. Zato, da ja ne bi kdo rekel, da smo policijska dcžela, pa da imamo te podatkc zato, da bo kdo rekel, da hočemo vedeti, kam kdo grc in s kom sc pogovarja. Ampak to je sestaven del obnašanja, sestaven del enih ustaljenih odnosov, igre, ki je splošno priznana . . ."
0 tem, kdo tovrstne podatke dobavlja State Departementu, najbrž ni potrebno razpravljati.
JAŠA ZLOBEC
koncept, ki nastaja
(UVODNA MISKL NA TRIBINI MLADIH V NO-VEM SADU)
Nekateri kritiki Tribune glcdajo na študentski tisk s politično-racionalnimi mcrili. To je prav, če vemo. da tako kot vsa družba pričakujejo od štu-dentov, da delujejo naprcdno in radikalno prav na političnem področju. Sredstva za izražanje tc radi-kalnosti pripadajo kulturni sferi v širšem pomenu tega pojma. Iz tega izliaja naša zahtcva (zahteva študentov) po večji kulturi študcntov, česar pa ob-stoječa univerza in družba ne moreta dati. Pre-ostaja natn lc dcstrukcija obstojcče univerze in družbe.
Kaj kritiki Tribuni najpogosteje očitajo?
-   Beg iz aktivizma v sfero kontemplacije in pri-vatnosti.
-   Pomanjkanje skupne volje in socialne moči. Zabavnost brez akcijske napetosti. Radikalno ncgacijo vscga ob istočasni neko-
herentnosti.
Če tc trditve držijo, potem trdimo, da ustrezno odražamo določeno situacijo v celotni študentski strukturi. Rcs je, da nam ni uspclo, da bi sami ustvarili ali vsaj zbrali avantgardo študentskega gibanja. Ne vcrjamom v možnost, da bi študentska populacija pri nas lahko imela neko konkretno so-cialno moč. Morda jc to mogočc v položaju, ko je družba v krizi. V normalncm stanju pa študentjc zaradi močno diferenciranib potreb in iz njih izvi-rajočih raznolikih interesov, ki jih ne morcmo zbrati v neko skupno hotenje, te moči ne moremo imeti. Zato je študentc tudi prcko mnogih parcial-nih interesov mogoče zajcti le na osnovi njihovega skupnega bivanja in skupnega občutka vscbin. Zato poizkusi kot so literarni maraton, demon-stracije in tcach-ini, ki vsi slone na emocialni pove-zanosti študentov kakršno pogojujc tudi Tribunin likovni vtis. T;i čustveni elcment povezanosti štu-dentov nas jc j vcdcl do tcga, da smo začeli raz-mišljati o možnosti študentskc kulture kot subkul-ture.
Nadalje nam očitajo, da smo nckoherentni in to tako v ideologiji kot v politiki. Ta nekoherentnost je najbolj vidna v študentskih akcijah, ki so dobile ustrezen odmev tudi v Tribuni. Lahko rečemo, da je pri nas vsaj 80 '','< študentskili akcij sindikali-stične. aktivističnc in kulturne narave, preostali del pa se nanaša na študijsko problematiko in na študentsko politično gibanje. Študijska proble-matika in študcntsko gibanje dajeta vtis fragmen-tarnosti, nepovezanosti in izoliranosti zato, ker ni bilo predhodne močne tcoretične osnove. ki bi ju
druzila in jima dala kontinuiteto. V slovenskcm študentskem gibanju ni politično in ideološko utc-meljencga napisanega programa. Kot piogrami služijo statut Skupnosti študentov, manifVsti ra/ ličnili skupm in ^ioicslna pisina. Od toh je za iias najpomembnejše protestno pismo javnosti, ki so ga napisali profesorji in študentje, člani osnovnc orga-nizacije ZveZe komunistov na oddclku za psiho-logijo in filozofijo II Ljubljanske Univerze. V tem pismu so navcdli naslednje problemo: samouprav-ljanje kot socialni program Jugoslavije, intcgritcta Jugoslavije, srcdstva obveščanja oz. masovni mediji, zunanja politika, ckonomsko-politični sistem Jugoslavijc in vprašanje elitc.
Ta program, čc ga lahko tako imenujemo, zelo spominja na Akcijski program beograjskih študen-tov iz leta 1968. Pismo samo in dogodki, ki so ga spremljali, so močno pospešili študcntski napad na sredstva javnega obvcščanja, ki še vcdno traja. Prav tako jc pismo vzpodbudilo kritiko načel zunanje politikc na.še državc z javnimi dcmonstracijami. protestnimi lctaki in s pismi sckrctarijatu zazuna-nje zadcve.
Potreba po programu študentskega gibanja se jc pokazala prav v teh demonstracijah, ki so ostale na nivoju organizacijske in masovne atraktivnosti, brcz globlje in nove vsebine, brez študcntskih tri-bunalov. brez političnc in socialnc ostrine. Zato smo Ijubljanski študcntje odobravali napore dc-lovnc skupine beograjskib študentov, ki jc sestavila projekt za študentski program. Ta program je bil sprejet na skupščini študcntov v Ljubljani in v ožjih grupacijah; za scdaj brcz analitičnc^fn kri-tične oconc. Napredna v tem programu je nova altcrnativa. apriorna noideološkost in dejstvo, da izhaja iz obstojcčili odnosov v sistemu izobraže-vanja.
Kolikor bo ta program privcdcl do afirmacije akcije, toliko bolj bo dokazana enotnost te teorijc in naše prakse oziroma moč tcga programa. V Ljubljani sedaj potekajo akcije za delovni status študentov, ki so ostalc brcz vsakršnega odmeva v masi študcntov; vcrjetno pa bodo sledilc šc akcijc za novo univerzo in akcijc za dcstrukcijo sedanjega sistcma izobraževanja. 1 rcnutno je te akcije težko izvesti. ker sta uiiivcrzitctna in študentska struk-tura zadovoljni s scdanjim stanjem in ga žclita morda lc malo izboljšati. To željc oziroma potrebc po tako majhnih spremembah niso nič drugega kot reformizem, temu pa jc šc kako potrebna idco-logija. V ta namen se lahko lzkoristi vsak teorijsko slabo zasnovan program, manifest ali druga akcija.
Tribuna ni bila in tudi sedaj ni imuna do ideolo-ško obremenjenih in rctormistično usmerjenih vsebin, ki se lahko obrnejo proti študentom samim. Toda uredništvo jc večkrat pokazalo, da se jim hoče izogibati. Zato radikalna negacija, ki hkrati zahteva novo alternativo in teoretično osnovo.
Politicna redakcija Tri"b\jne sklicuje sestanelc sodelavcev in drugih prizadetih 9.marca ob 18 uri v prostorili -uredništva.Pridite!
eprestano sprašuje kje so škarje
O  VE SELJU
KINDERT HUBERT                         TOMAŽ ŠALAMUN
kidert hubert ima doma:
jakce
jeep
gabrove listc
miniatureijspriort
žamanje |
procesijo živih
rotov/
jadrnic
kaftan
tetrapak
70.000 lir
grog
jaunen snknjič s širokimi rdečimi žej
britev
radio
prevod
točen posnetek kurca prijatelja rona5
džezvo
opice prilepljene v desni kot ogledala v predsobi
kip
barvice
sina
datlje
džurice
brata ki se uči angleško con una ferocia accanita
silos poln prešvercanih ameriškiii cigaret
čop las
kljuke
sveto pismo
kos ometa
rdečkarja ki študira ekonomijo in je trenutno na obisku
vlak
svvinburna
mrcžo za sušenje las
parafin
živo mlado žirafo ki jo je zadel na televiziji zajuho knorr
šteke
cilindre
rute
štramacine
busolo
rjavo aenarmco iz svinjsKega usnja
čako
sliko lipice
fikus
fotografirani atlantski pakt
dokument na katerem je jasno izpričano da je z nohtom desnega
palca zarezal v madono bellinija blago
ladjico za merjenje temperature fave
profesuro
gliste v dreku v stekleni kahli medaljon
prospekt za koncert milesa davisa klek
kovček za klobuke zrezek stekleno kroglo v kateri mati božja z otrokom ki jo lahko
streseš da pada sneg katrco
pripravo za stiskanje limon frak
čakovec iz gibsa information katalog ključ magic music peace poster
DVE RAZSTAVI
V zadnjem času sta bili v Ljubljani dvc zanimivi razstavi. Sočasnost in nekatcri drugi vzroki silijo. da pišcmo o njiju skupaj. Prva je bila razstava Kiarja Meška v Mali galeriji. Če sc spomnimo dcj-stva, da bo Mcško letos zastopal jugoslovansko umetnost na razstavi v Parizu, lahko zapišemo, da je ta umetnik v našcm prostoru dobil že velik ugled. Razstava nas je inforrnirala o njcgovih naj-novejših dclih. Druga je bila razstava Marijana Dov-jaka v Mestni galeriji. Dovjak jc naši javnosti bolj znan kot borec za profesionalizaeijo odnosov v na-šcm likovno-kulturnem prostoru in morda prav za-radi tcga kvalitctno dosti manj uveljavljen kot Meško. Najprej bom poizkusil ovrednotiti nekaj li-kovnih probk-mov, ki sta jih v predstavljenih dclih rešcvala omcnjena avtorja.
Kiar Meško jc v svojem dclu pred to razstavo uporabljal grafično ornamentalno strukturiranjc ploskve, ki jc tcžilo k ccntru, kjer je vizualno vlogo središču tudi ikonograisko utcmeljil. Preko fazc okspcrimenta z novimi formulacijami (šok-art ambient). ki pa je v Ljubljani nismo vidcli, sc je slikar vrnil k klasičnim slikarskim izrazilom. Prcd-met izraza mu je tiguralna kompozicija, ki jogradi s prevzemanjem spcciličnih modclov \z tradicije, katerih primcrna vizuaina funkcija se mora podrc-diti novi vsebini. Tako sc vsa problematika likovno formulucije skrči na vsobinski moment. Z naslovi |I'ikc nasilja itd.) slikar dokazuje, da je angažiran, gkdalčeva pa ostane odločitev, da tako angaži-ranost sprejmc. Zdi sc tni, da je bistveni ncspo-razum Meškovega dela v tcm, da je od poizkusov v smcri oblikovanja ambienta nenadoma prcšel k uporabi novih formulacij, ki pa jih zaradi tradicijc slikarskcga jezika ne moro tretirati neproblemsko. zgolj vizualno-informativno.
Marjan Dovjak jc na svoji razstavi prcdstavil opus zadnjiti trch let. Pri anaJizi njcgovega novega deia opuščam razstavljena dela iz obdobja, ko sc je slikarju zdelo potrcbno študirati probleme. ki so jih rcševali in že rešili kubisti in pa najnovcjše eksperimente. Ta dela na razstavo niso sodila, kcr so hromila enotno zasnovano jedro dela. Dovjak jc namreč prcdstavil svoj svet, v katercm voljajo sli-karju lastne zahteve in zakonitosti. Zato se nc stn-iijain s trditvijo kritikc, da oblikovnc defuunucije, ki so psihološkega značaja motijo enovitost izraza. Slikar deformira predmete, da utrdi uravnoveše-nost celotc, vizualna prcdnost takc deformacije pa je v večji preglednosti. kar jc logična zahteva sli-kagevih ncnavadnih očišč. Umctnik jc našei no-tranje odnosc med predmeti interiera, ki jih likov-no ldentificira s prostorskim okvirjcm in s tem do-scžc pri predstavitvi vsakdanjega prostora fbuffet npr.) potreben ritcm in napetost. Tako dobi nasli-kani prostor z aktoni upodoL"fve prenesen na drug nivo svojo višjo komumkativi •> vrcdnost. Z vna-šanjem predmetov sodobne civii. '.acijc skuša slikar
 H                        i      Jij
ornamenta                                            ,             . ;sai
povzeto misel: ,,Če je ornament del sveta. ' kate-rem živimo, jc umetnina podoba tega sveta."
Ce iščemo stik obch slikarskih svetov z našim realnim, imamo na eni strani podobo prestruktu-riranega svcta, ki nas obdaja, premišljenega in vide-nega skozi perceptivne izkušnje slikarja Dovjaka. Meško pa je prcd gledalca postavil dclo, katerega poslanstvo je ne glede na nerešene likovne pro-bleme višje: grc mu za angažiranost umetnika kot najsenzibilnejšega tvorca. Pri tem zanemarja spo-sobnost zaznave v smislu prirodne komunikacije in zato zapada v grotcsknost. To bi bile tistc vred-note, ki postavljajo obravnavani razstavi na mesto, ki jima v danem trenutku v našem kulturnem pro-storu pripada. Nc bi govoril o teni, katcra razstava jc bolj uspela, bolj zanimivo je ogledati si komen-tarjc ,,uradnih" kritikov tiska, radija in telcvizije, ki so s svojim pojavljanjem uspeli kompletno dez-informirati naše kulturno občinstvo. Ob vseh iz-zvajanjih namreč čutimo zakulisna delovanja in osebna nasprotja, ki so značilna za situacijo v naši likovni umetnosti. Drugače si namreč ne moremo razlagati raznih mnenj, ki delo enega slikarja le po-vršno odpravljajo, slike drugega pa nekritično hvalijo tcr obratno. Istočasno diskvalificirajo izva-janjc kolegov kritikov ne s temcljitejšo študijo, ampak z nestrpnostjo (lažnc) avtoritete ustaljenega kritika neke generacije, skupine, časopisa (torej zopet klana) itd. V takem stanju se je celo umetnik spustil v dokazovanje kvalitete svojih del s pi-sanjem.
JURE MIKUŽ
OHNEDARUTH
,,Iščem univerzalni zvok", te be-sede govorijo Johna Coltrana.x Telo usahne in glasba ostaja v preglednem zraku. sistem eiefct nih nihanj. širjenje energije, koz-mična pot, ki se vanjo odpira člo-vek. Univerzalni /vok objema vse, zato je neslišen. Kar poje, kar zveni, so njegovi particuli; niti nje gova površina niti njegova globi Doseči univerzalni zvok pom družiti posamezne tone, delati gl bo; v nekcm trenutku bo glas napolnila univerzum in lahko se vrnila v svoj izvor: zvok. I aliko boi utihnila. Univerzalni zvok ie naj-kreativnejša tišina.
In  tako je  vzpostavljena e:iot-nost kozmosa. Senca se ne ločuj od svetlobe, telo ne zapušča mis: Linearnost je ukinjena, aritmetič čas pokaže svojo iluzorno      spo-minsko lice. Skrivnost se vrača praznini, ki spet stopa na prest
Glasba je nerazložljiva, je ner ložljivost tišine in govorice. Tišir ni samo prazno in govorica ni sa telo. Glasba cvete v nas: na polj onstran zavesti se vrača pornlad
XJOHN TOLTRANE (23. septem-j ber 1926     Pjulij 1967)
MILAN DEKLEV;
O OSNOVIGLASBE
1.  CELO ŽIVLJENJE TRAJAj JOCI       ZVOK      V      TELESl (GLAVA)
2.  CELO    ŽIVLJENJE JAJOCl     RITEM     V    TELESl (SRCE)
3.   SPREMBSJAJOČA ZVOK IN RITEM OKOUCE
RELACIJA    MED   ZNOTR^ TELESNIM   IN   IZVEN  TELI NIM SE DOGAJA NA DVA ČINA:
a)   HARMONIJA, KOORDINf RANOST, NEBESA . . .
b)    DISHARMONIJA,   NEKO ORDBVIRANOST, PEKEL .
MANIFEST?
Mislim, da bo rek , jazz je mrtev" držal.
Kajti umira skupaj z vsemi tistimi \,ljubitelji" jazza, ki se z njim in v njem zazidavajo z zidom tradicije, spominov, preminulih izkušenj, iz katerih niso znali najti poti naprej.
Večina teh ljubiteljev je iz dobe, ko je bil jazz nekaj posebnega, nekaj skrivnostnega, nekaj, kar je bilo poznano samo peščici Ijudi. Posebno v Evropi je bil jazz glasba intelektualcev, njihova last, njihov. Na tak - ekskluziven — način je njihovjazz tudi živel in se razvijal. Vpet v dokaj kmt in neejgstičen sistem, brez pravega izhoda.
Že samo poimenovanje — ljubitelj jazza — pomeni določeno mističnost, zaprtost. Zakaj, ljubiti na ljubiteljski način pomeni ljubiti hladno, ljubiti od daleč. Takšna ljubezen je lastniška lju-bezen, je izključna Ijubezen,je ne  ljubezen.
Toda mi ne Ijubimo izključnosti, hladu, ne maramo takšne glasbe! Mi glasbo potrebujemo, potrebujemo univerzalni zvok, ki bo naš, ne ljubiteljev.
Jazz se je zato moral osvoboditi, osvoboditi spon in Ijubiteljev. MORAL je postati glasba. Moral je priti do vsakogar, do vsega.
Nam Miles Davis na Bitches Brew kaj pove, nas kaj nauči. Seveda. Samo poslušati ga je treba, da ga čutiš, da ti pride v kusti, do mozga. Moraš biti PRIPRAVLJEN sodelovati z njim.
Poskusi in čutil boš. Čutil boš premikanje zraka, čutil boš čl<K veka, čutil se boš. In spoznal boš, da ne smeš biti ljubitelj, biti moraščlovek.
voham
voham konje na poljskem, v elblangu ruševine voham vodo, kri, ogromne deske položene na police v tatrah zgine juergen, z baklami in psi w ga dobili ven
ko ni več dihal
freske v campo santu, vsak dan raztovorim osem ton ceste manhattana voham, šprica para, z glavo treskam v strehe taksijev voham plin, voham lcdene gore skozi steklo jeta lufthanse srbske epe voham, v dečanih, v ravenni voham zemljo pod hilandarom, v janini spim mimikrijo voham, voham monterey voham ostudne plaščke petdesetih let, igram klavir baseball voham v brooklynu, spermo čerokeza
voham drva za žcleznico na progi kočani čardaklija, čakam prcmražen voham vlogo maserja, stekla, fizikov, smeti voham ko se mi želodec krči v nabrežini
vse scm vohal, roke, voham apno, se zabubil v sanskrt, voham sufije voham teror regionalnih kultur, angele vohafn belo kožo družinskih prijateljic, voham glagol voham vanitas, jezil zlagam na kariole, dim mancini tam stara baubo diija v breg                                                        ----
voham concordance des temps, švercam atgunistan dirke med cassirerjem in fatimo, voham kurbo na vojaških plečih gutte nacht liebe baberlc voham, pikino truplo voham preoblačenje, fosil, voham sončni vzhod penguin selection, mravlje spuščajo svoj vonj voham katedrale, tope proletarce femme gospe mann-borghese, voham prilizovanje voham zvitost in zločin voham transgresijo, voham spim,
listje
glave v mrazu, berem colettc
tolkiena bcrem o zajcih, ne želi svojega bližnjega blaga
Iistje, Ustja kot neba
listje brez, listje v dokih
ne želi svojega bližnjega stanja molitve
lastovke krilijo, postovke, v porcclanu
listje, majhen klobuk, listjc, ovčar marko
listje pada v vulkan, žebelj se zarije v herkulane
rcčem sarafan: listje pod pršičem
bogu na grelni plošči, listje duha, krav, bank
rečem da bo odslej poslovna korespondenca gladka, eros vlažen
vohamo promenado, type hlapi
rečem če se ti hlodi zvrnejo pobijem ljudi
berem od treh do dveh
tukaj sem si zamislil teraso in tukaj terasa stoji listje korumpira metafiziko, thafs my job tobogan, križ iz zelenja
v jasnem dnevu nabira kostanj mornar
s črno obTobljenimi prsti listje kavalir, listjo jcklo
v modrem kombinezonu, listje krišne
kače devicc orlcanske, plastični počivalniki
pajki visijo, Ijudje počijejo, listje, sivi komodor, listje
listje na high\vay u, listje spi
ijava lepenka se vlaži, slovani so brez taktirk
listje v škrlatnih plaščili, mesto v ilegali
listje koles, hruščeva, listje za air-francc
sok školjk, vongole, krapinski človek
slike cvrčijo, najprej zgori papir
listje v ogromnih železobetonskih kleteh, v urinu
listje zbito v strukturo stekla, čas za bioniko
listje veronika, prt, stari miličnikj v ZDA
listje temperatur
okupacija fantje, okupacija
muce na šalterjih, singer šivalni stroji
hitro popijte pivo, duha, banane zbašite v usta, okupacija
čreva špricajo, okupacija je kot ocean
bombe, sladke besede umrlih, nekrofilija
mokri ledeni kamni, ljudje se kot muhe valijo drug čez drugega
okupacija so vrste, kriki poscanih vdov
okupacija so ogromne kante rdeče tvarine
Ijudstvo tišči riti skupaj, prodaja solidarnost
okupacija je mahanje z rokami, hreščanje mladega mesa
starega mesa okupacija, tempo
fantastična okupacija, psi, mravlje, roparji, bilke
okupacija je da te na srcdi ceste raztrga volk
bik pomendra, da te z rotečimi rokami ustrelijo kot talca
vrane, črni instinkti, pobijanje lastnikov stanovanj
nafte primanjkuje okupacija, ladij za sovražnika
okupacija, mlaskanje, ljudstvo govori večne besede
lifti stpjijo okupacija, po vodo hodimo z ajmerji
okupacija je zlato za puter, izdelovanje zastav
krasne dogodivščine, utrjevanje telesa okupacija
okupacija je da ležiš v mahu dva dni in dve noči
da ne kihneš ne trzneš ne brcneš ne bežiš
pri okupaciji prodre vse na dan
okupacija je po štirih preplezati državo
riziko, svila, vonj potovanj
žulji na rokah ko koplješ zemljo
neverjetno velik premik okupacija
beli konji, saharin, poljske postelje, pričeske
okupacija fantje, okupacija
O PRISOTNOSTIODSOTNIH
Na seji komisije centralnega komiteja ZKS za idejna vprašanja kulture so minulo sredo razpravljali, kako povečati prisotnost in aktivnost komunistov v kulturnem življenju in v stremljenjih za vključevanje kultume ustvarjalnosti v naš celotni razvoj. Predsed-nik komisije dr. Boris Majer je prebral na-slednje uvodne misli.
,,DELO", Sobota, 30. januarja 1971
Tovarišu Borisu Majerju,
Prebral sem vaša uvodna razmišljanja, pravza-prav bi moral rcči, da sem jih prebiral, večkrat in z naraščajočim zanimanjem. Z zanimanjem, ki v tch štirinajstih dncvih ni presahnilo. Berem vnovič in si domišljam, da vas bo morda zanimalo, čemu to počnem. Priznati vam moram, da tako ravnanje ni dcl kakega običajno poobednega hobija, tcmveč sem sc zanj odločil, ker nameravam v prihodnje vsaj kakih trideset let živeti in delovati prav v pro-storu, ki ga, kot vsc kaže, prav vi zelo živahno sooblikujetc. Upam, da ne bova prehudo na tes-nem.
Naslavljam vam javno pismo, v upanju pač, da nc grc lc za oseben problem in ker je preteklo že dokuj dni, se bojim, da vprašanja, ki ste jih odprli niso vcč tako živo prisotna, kakor so, kot domne-vam, bila v dneh objave. Ker pač komunicirava prcko javnega prostora, mi dovolite, da vas maio obilneje citiram, tem bolj, ker mi je to potrebno, da bi vam predočil kako sem vaše misli razumel.
Clanck sem torej bral z velikim zanimanjem. Ne zato. ker obravnavate področje, ki me zanima, temveč predvsem zaradi načina, kako ga obravna-vatc. Zdi se mi izredno zanimivo, da dosledno upo-rabljatc izraz ,,področje kulture". Če sem vas prav razumel želite s tem nakazati relativno samostoj-nost področja kulture v odnosu do ,,materialne in gospodarskc sfere družbe (ki je prav tako le eden izmcd družbenih subsistemov, če jo vzamemo samo po sebi) . . ." Naj si torej tem pojasnilom ustrezno (ker drugih ni) tudi pojem ,,področje kul-turc" razlagam tako, da vam pomeni enega izmed družbenih subsistcmov in če vas prav razumem, je podobno tudi s pojmom ,,kultura ', ki ga prav tako uporabljate v tem smislu.
Priznati moram, da so me ta pojasnila močno ovirala pri nadaljnjem razumevanju vašega teksta, ki ga tu dobesedno navajam:
,,Mislitn, da smo se že zelo približali tisti kritični točki, ko sc bo treba vprašati, ali bo naša kultura sposobna. da sc postavi po robu reifikacijskim pro-ccsom, ki sc pojavljajo kot posledica in kot sprem-ljajoči pojav tržncga gospodarstva tudi v sistemu samoupravljanja, ali bo sposobna vplivati kot rela-tivno samostojen dejavnik na materialno strukturo družbc in na družbo kot celoto ter delovati v smeri luimanizaeije medčloveških odnosov, v smeri ures-ničevanja ciljcv. ki so vgrajcni v temeljc naše samo-upravnc družbc. ali pa bo sama podlegla reifikaciji ter postala nemočen privcsek potrošniških struk-tur. mchaničen odraz popredmetnosti sodobnega potrošniškega sveta. Mislim, da ta dilema obstoji, da naša kulturu danes dejansko stoji pred tema dvema možnostima z vsemi posledicami, ki izvirajo iz tcga za ves nadaljnji razvoj našega samouprav-nega modela socializma."
Kot viditc, mi ne gre zgolj za poimenovanje, tcmvcč za samo razumevanje vašega teksta mnogo pomembnejše vprašanje odnosa med ,,kulturo" in ,,reifikacijskimi procesi". Banalno gledano jc pri vas položaj tak: na eni strani ,,področje kulture" (kot ..cden izmed družbenih subsistemov"? ), na drugi proces reifikacije - vprašanje je kdo bo koga. Sam pa ta odnos razumem drugače; proces reifi-kacije jc zame dogajanje v območju (sklopu) kul-turnih procesov (,,področje kulture") in možno je, da rcs ogroža kulturo humanističnega sveta. Prvo vprašanje, ki vam ga zastavljam, se torej glasi: kako jc z odnosom mcd ,,kulturo" in ,,reifikacijskimi proccsi"?
Temeljni nesporazum, ki mi onemogoča, da bi vaše razmišljanje sprejel kot tehtno, pa je dejstvo, da zasledujem v njem nek neutemeljen, dasi spret-no izpeljan, pa vendarle preveč prozoren prenos. V uvodnem (tu že navajanem) delu objavljenega član-ka se vprašujete ,,ali bo naša kultura sposobna, da se postavi po robu reifikacijskim procesom". Sedaj vas prosim, da mi resno in z vso odgovornostjo pojasnitc, kaj razumete oziroma kaj vključujete v pojem ,,naša kultura". Prenos, o katerem govorim, namreč ni nepomemben. Medtem ko v uvodnem delu članka uporabljate pojem ,,kultura" v smislu enega od družbenih subsistemov, vam v nadalje-vanju očitno pomeni neko določeno panogo člove-kove dejavnosti:
,,Postavlja se vprašanje, kako v naši samoupravni družbi na demokratičen način, brez administrativ-nega poseganja v kulturo zagotoviti večji idejni vpliv marksistične teoretične misli na področju kulture. To poudarjam posebej zato, ker so tudi taki komunisti, ki niso nosilci marksistične teore-tične in politične misli na svojem področju, tem-več se angažirajo za druge idejne in filozofske tokove, ne da bi se zavedali protislovja med statu-som člana Zveze komunistov in nemarksistično ideologijo. Vendar to vprašanje ni tako lahko re.šlji-vo, kakor se morda komu zdi? Ni tako lahko za-črtati ostre meje med samostojnim in ustvarjalnim razvijanjem marksistične teoretične misli na dolo-čenem področju, za prodiranje v novo in marksi-stičnih tzhodišč, ki je znamenje ustvarjalnega in samostojnega duha, in med podleganjem tujim vplivom in koncepcijam, ki je znamenje ustvarjalne nemoči in epigonstva. Sc posebej velja to za estet-sko teorijo in filozofijo."
Mislim, da vam je jasno. da ste s tem problema-tiko prenesli z nivoja idejncga usmerjanja neke rclativno samostojne družbene strukture na nivo konkretne kulturne ustvarjalnosti. To pa je (vsaj tneni) nedopustcn in lažno prikrit manever, ki je že dostikrat povsem konkretno ogrožal posamezne ustvarjalce in smeri znotraj kulture same. Vaše raz-mišljanje se sicer giblje v obtnočju nekake samo-refleksije in autokritičnosti do premajhne ali ne-dosledne zavcsti komunistov soustvarjalcev kul-ture. Zdi se. da ost;i|>iU- pri problematiki idejno enotnega nastopa komunistov:
,,To je področje, na katerem nikoli ne moremo računati s popolno enotnostjo stališč, kjer je diver-gentnost nazorov večja kot kjerkoli drugod. Prav tako moramo računati z obstojem grup. ki skušajo v svojem mediju realizirati svoj
umetniški kancept in ti kon-cepti dostikrat oclstopajo od tradiciona:-mh norm in predstav. |n dobro je, da jetako. kcr ib sicer ne bilo nobenega napredka in nobenega prodora v novo in neznano. Vendar pa sc v zvczi s tem postavlja vprašanjc, kako doseči tisto mini-malno, nujno potrebno idejno enotnost, ki je po-goj vsakc učinkovite idejne akcije in brez katerc bi se morala ZK enostavno odreči kakršnemukoli vplivanju in usmerjanju kulture. Vemo pa, da se ZK temu ni odrekla in se ne more odreči, ker je popolnoma jasno, da bi pomenil umik ZK iz kul-turnega prostora zgolj zamenjavo marksističnega idejnega vpliva z drugimi (kar se deloma že do-gaja), in sicer z vplivi, ki ne bi delovali v smeri uresničevanja ciljev samoupravne socialistične družbe."
Vendar paje ostajanje v tem krogu le navidezno, pravi apel vašega razmišljanja pa dovolj jasno raz-viden iz stavka, ki sledi:
,,Vsi znaki kažejo, da bi se kultura brez zavest-nega angažmaja komunistov prav kmalu znašla v vlogi pasivnega odraza in posrednika popredme-tenosti potrošniškega sveta in s tem v vlogi pospe-ševalca prav tistih procesov, ki so v najglobljem nasprotju z bistvom same kulture.
Toliko o poslanstvu v imenu ,,bistva same kul-ture" na dolgo in široko, tako kot sem sam razbijaJ to prikrito neutemeljenost in lažno demokratič-nost. Sedaj pa k stvari!
Smatram, da je prisotnost komunistov v smislu idejnega usmerjanja procesov, ki se odvijajo znotraj prizadevanj po oblikovanju neke socialistični druž-bi lastne kulture zaželjena in dokler ostaja na ni-voju usmerjanja globalnih ali osnovnih potreb in problemov te družbe celo nujna. V tem smislu naj bi bil vpliv komunistov jasen in nedvomen pred-vsem pri reševanju osnovnih problemov neke naro-dove kulture. Te naiodove ali ,,naše kulture" pa ne tvori petero idejno spornih filozofskih esejev, estetskih raziskav ali novo izišlih leposlovnih del. Narodova kultura ni drobna knjižica poezij, to ,,našo kulturo" tvorijo tudi in predvsem tista vpra-šanje o katerih je ponavadi govora kot o proble-matiki socialnega skrbstva, izobraževanja itn., itn. Ta področja so sestavni del in morda celo osnova tiste ,,naše kulture", ki naj bi se ,,postavila po robu reifikacijskim procesom". In na teh področjih bi bila tvorna prisotnost komunistov še kako zaže-lena. Prav tu pa vsaj študentje ugotavljamo po-polno odsotnost prizadevanj, ki naj bl pripomogla k graditvi novih družbenih odnosov, nove kulture in nove družbe. Navedel bom popolnoma kon-kreten primer. Pri nas se veliko govori o tetn, kako je  treba izboljšati socialno struktuio študentov.
Prav pred kiatkim je bilo javnosti skromno in tia hitro sporočeno, da bo v tekočem letu za financi-ranje vzgojno varstvenih in izobraževalnih dejav-nosti družbi na voljo precej manj sredstev, kot jih je bilo v ta namen namenjeno prvotno. Isto spo-ročilo je vzpodbudno poudarjalo, da ,,bomo" po-ložaj rešili tako, da bo izobražovalni sektor ostal neprizadet, seveda na rčaun odtegljajev vzgojno-varstvenim dejavnostim. Študentje obsojamo tak način reševanja problematike financiranja izobra-ževalnih dejavnosti. Pospeševanje srednjega in višje-šolskega izobraževanja na račun predšolskega var-stva ali osnovnega šolstva ocenjujemo kot neda-pustno. Sistem štipendiranja je buržuazna oblika reševanja socialno neustrezne strukture študentov in s takim načinom reševanja ne bomo nikoli do-segli tolikanj proglašane enakosti in vsakomur pri-znane pravice do vseh stopenj izobraževanja. Kna-kost in izboljšanje socialne strukture študentov jc mogoče doseči le z načrtnim razvijanjem prcd-šolskih in šolskih ustanov z vsem pripadajočim ustrezno izobraženim pedagoškim kadrom. V tem smislu upoštevamo študentje vzgojno-varstveni <i-stem kot del celotnega izobraževalnega procesa, omenjeno družbeno rešitev pa ocenjujemo kot skrajno konzervativen korak.
Prav na nivoju reševanja takih, osnovnih kul-turnih potreb posameznikov in družbe pogrešamo idejno prisotnost komunistov in ugotavljamo nji-hovo popolno odsotnost in nemoč. Radikalno oce-njeno vam je družbeni razvoj že zdavnaj ušel izpod rok, stihija vas je, kot to sami ugotavljate, že zdav-naj prerasla in lomasti po svoje. Ob takem starju pa so absurdni in smešni vsakršni klici po obvlado-vanju ali vplivanju na posamezne idcjno problema-tično izstopajoče pojave, ki so le del širšega pio-cesa, ki ga že davno ne obvladujete več.
JERNEJ NOVAK
TEKMOVANJE V GOVORNIŠTVU
Lani je bil led prebit. Študentje govorniki so se opogumili. Uspeh je bil lep, tudi v zveznem menlu. Vse kaže, da bo to tekmovanje postalo tradicija. Letos se bomo zbrali 9. marca ob 18. uri v Zbor-niČni dvorani PF (vhod iz Vegove ulice). Tekmu-jejo lahko vsi študentje visokošolskih zavodo/ v SRS, z izvirnim lastnim tekstom. Dolžina je ome-jena na pet do sedem minut. Tema je prosta, ven-dar s poudarkom na širši družbeni tematiki. Udele-ženec lahko govori v kateremkoli jeziku jugoslo-vanskih narodov. Strokovna žirija ocenjuje jezik, vsebino, stil, dikcijo, nema soizrazila, interpre-tacijo in tematsko tehtnost. Trije prvouvrščeni bodo nagrajeni in bodo imeli pravico nastopa v zveznem tekmovanju, ostali dobe diplomo. Prijave lahko pošljete vse do (vključno) zadnjega dne na naslov IOPF (Tekmovanje v govorništvu), Ljub-ljana, Trg revolucije.
(M.T.)
i
REFORMOFOBIA
Uredništvo Tribune je decembra lani razposlalo vprašalnik o kakovostnih razmerah na fakultetah. Ta (dokaj nestrokovna) anketa govori o prisotnosti iluzij, da lahko z pisunskimi (pisarniškimi) posegi reformiramo univerzo, tudi v študentskih struktu-rah. Po hudih besedah v časopisih in na sestankih, o neučinkovitosti naše univerze, o pomanjkanju učiteljev, ki jih je bilo brati v časopisih in slišati na sestankih, ko so bile narejene analize in rezultati prezentirani v re\ijah in ko so se tudi komunisti Jotili vprašanja", se je na koncu še Tribuna pri-ključila zboru akademskih nezadovoljnežev: kdo nas bo poučeval? (Razne resolucije imajo isto smer in isti efekt: od IS do Skupščine, do občin, do delovnih organizacij, do volilcev.) ,,Sramoto" nesamostojnosti in inertnosti študentskih struktur rešujejo le redki protesti študentov na nekaterih fakultetah - zaradi preostre selekcije, slabih učnih ur in učnih moči ter programov, nenazadnje tudi poskušanje s svobodnimi katedrami študentov.
V bistvu reform in reformic študentje ne potre-bujemo, pa naj to še tako neprijetno, nepremiš-ljeno in žaljivo zveni našim profesorjem. Vemo, da se reforme, stabilizacije, devalvacije in podobna prizadevanja pri nas praviloma že od začetka spre-vržejo v hvalospeve, potem v fiasko, nato v iskanje grešnega kozla. To kar mi potrebujemo, je gene-ralna sprememba, čistka starih vzorov in metod. Nova univerza. Ko so študentje na FAGG zahtevali svobodno študentsko katedro, je eden med njim pravilno ugotovil: šele s popolnoma novo katedro bi spregledali, kako slaba je naša sedanja. V naši anketi pa v odgbvora FAGG na prvi dve vprašanji beremo:
,,Od začetka šudijskega leta 1969/70 do danes smo na podlagi odobrene sistemizacije razpisali 1 novo mesto univ. učitelja in 19 mest za asistente. Do danes smo zasedli samo 10 asistentskih mest. Slab odziv na razpis nas malo skrbi. Vzroki so takšni, kot verjetno tudi na drugih fakultetah ..."
kakšni so?
Pomanjkanje stanovanj, nizki prejemki, po-ostreni kriteriji, ugodnejši položaj izven univerze, pomanjkanje strokovnjakov za nekatere predmete.
Torej, če hočemo spremembe, moramo računati na dolge roke. Medtem pa reforma propada. Naši generaciji in še mnogim za nami je odzvonilo. Uči-telji nimajo stanovanj, ostal boš pač slab strokov-njak, poprečnež, slab izobraženec. Lahko se jezimo, lahko pa tudi temu primerno ukrepamo: izselimo študentsko naselje in domove, gremo pod šotore, sobe pa damo našim učiteljem; ,,olajšamo" banko za obresti, in denar damo Univerzi; ugra-bimo tuje znanstvenike in jih pripeljemo v Ljub-ljano; znižamo kriterije tako, da damo študente v komisije za habilitacijo. Morda pa se bodo štu-dentje in študentske organizacije lotili še druge, bolj demokratične metode reševanja te naše dobre stare slovenske Univerze. Saj! če bi le v tem bila reforma, bože moj, splačalo bi se enkrat tvegati!
Vendar ne: ko je enkrat izrečena beseda re-forma, reformnim ukrepom ni ne konca ne kraja. Samo v eni razpravi v zadnji številki Anthroposa sem preštel 211 (plus 4 dodatnih) gesel. Dovolj dela za 50 let in vsaj za 15 reform!
Kako pa nameravajo izbuljšati kadruvske raz-mere na fakultetah (vprašanje 3.)? Najbolj pogosti odgovori so bili: vnaprejšnja habilitacija, povečanje znanstveno raziskovalnega dela, štipendiranje, do-datno usposabljanje, izbor asistentov iz vrst naj-boliših diplomantov itd.
Cakamo torej na talente-odrešenike. Slovenija je polna mladih talentov ki se izgubljajc). Na vpraša-nje, koliko je doktorendov pod 35 let, smo v odgo-vorih s sedmih fakultet dobili skupno število 27 doktorjev. To je 3,2 odstotek od skupnega števila 830 učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev (brez zunanjih) na Univerzi. Res, obilo talentov! Pa še to: ob rastočem številu študentov število diplomantov in doktorandov stagnira.
Ali je potem čudno, da ob taki ,,nizki" blokira-nosti reforme univerze študentje sploh ne pridemo do besede z morebitnimi svojimi prav tako ,,niz-kimi" problemi, kot so: študentski domovi, men-ze, štipendije, posojila, kulturni center itd. (Ali je čudno, da med 12.00 študentov v Ljubljani ne poznam več kot tri (Mihevc, Pahor, Ule), ki bi se ukvarjali z možnostmi za spremembo Univerze? )
Najbolj verjetno pa je, da so problemi, ki smo jih v anketi navedli, napačno postavljeni in je s tem reforma (kot vsaka reforma) speljana na stranpot.
Blodnjam in iluzijam o reformi univerze štu-dentje ne moremo več dolgo nasedati, ker so ključi za reševanje, kakršnega nam nudi administracija, v tujih rokah. Tiste študente, asistente in profesorje, ki pa še verjamejo vanje, je treba postaviti na naj-odgovornejše položaje, da se malo nasitijo reforme.
V Beogradu je delovna skupina študentov izde-lala projekt programskih nacel za reformo uni-verze, ki pa je pretrpel hudo kritiko z vseh strani. Menda niso upoštevali konkretnih razmer. V njem res ni govora o stanovanjskih in drugih problemih učiteljev, temveč o destrukciji stare univerze in o idejah o novi univerzi. Projekt bo ohranjen kot dokument časa. Prav tako kot njihov Akcijski pro-gram, 68.
Po takih zgledih se moramo lotiti naše reforme: revolucioniranje univerze s povsem druge plati, s platforme akcije brez programov in projektov. Na primer z akcijo sežiganja indeksov.
JO2E KONC
P. S. Anketa je na vpogled vsem reformistom v naši redakciji.
PROČ Z NACIFAŠIZMOM!
V BOJ PROTI ZATIRANJU SLOVENCEV!
VELIKOVSKIM OBČANOM
Okrajno glavno mesto Velikovec Voelkermarkt utegne postati pravi simbol razbohotenega koro-škega nacifašizma.
NEZASLIŠANA je že zamisel sama, da bi po-stavili spomenik esesovcu, nacističnemu vampirju in vojnemu zločincu Maier-Kaibitschu. Človeku, ki ga je avstrijsko sodišče obsodilo na dosmrtno ječo. Spomenik iz javnih sredstev, to se pravi: na stroške tudi tistega dela prebivalstva, ki ga je nacizem pre-ganjal in moril.
Se bolj NEZASLIŠANO pa je, da je mogel kaj takega javno predlagati izvoljeni mandatar in frak-cijski vodja Socialistične stranke Avstrije in da so postavili občinski odborniki takšen predlog na dnevni red občinske seje.
POSASTNO NEDOUMLJIV pa je opomin dežel-nega glavarja Hansa Sime svojim velikovškim prija-teljem. Opozarja jih le na ,,politično daljnosežnost takega namena". To pač - drugače povedano -pomeni, da danes pač politično še ni primerno in koristno, če bi postavili Maier-Kaibitschu spome-nik in proslavljali likvidacijo koroških Slovencev, da, celotnega slovenskega naroda.
Velikovčani, v obrambo proti odkritim in za-maskiranim nacistom in njihovim pomagačem! Bolje danes kot jutri. Danes zatirajo slovenske so-deželane, jutri bojo mogoče že preganjali vsakega demokratično mislečega Korošca. Govorimo o tem, protestiiajmo! V BOJ PROTI ZATIRANJU SLOVTNSKEGA  LJUDSTVA NA KOROŠKEM,
V  BOJ PROTI ODKRITIM NACIFAŠISTOM IN NJIHOVIM POTUHNJENIM POMAGACEM!
Vaš komite za razkrivanje zakritih konfliktov (delovna skupnost za Južno Koroško)
ZBOGOM, DIMITRIJ!
Tako pač gredo. Eni počasneje, drugi kar od-brzijo. Pa ni, da bi vsakomur pisali prigodnico ob slovesu. Ampak nekateri se poslovijo tako na tiho, elegantno smuknejo skozi zadnja vrata, da ne veš prav kdaj. In od takih se je posloviti naglas, da vsi slišijo, da ne bo zmot - so še tu, ali so tam!
Da ne bo pomote - Dimitrij Rupel. Nekdanji ,,mladi, napredni slovenački intelektualac" je sicer še mlad in intelektualec je (verjetno) še ostal, kako je z naprednostjo, pa se je vprašati.
Misfim na rubriko, ki jo omenjeni poseduje v listu ZMS, MLADINI. Dobro je Slavko Pregl mislil, ko je povabil več tnladih pišočih ljudi k sodelova-nju, videti pa je, da je v gozdu spregledal drevesa. Ni namreč vse, kar je mlado in pišoče, dobro, in ni vse, kar je bilo, še tako.
Ne vem, zakaj se je D. Rupel v svojih prvih spi-sih spravil nad ljubljanske študente. Vem pa, da je zapisal (med drugim) tudi to: ... Podobne misli. . . se mi zbujajo ob različnih manifestacijah zoper »pokole v Vietnamu", zoper agresijo na Kambodžo, zoper . .. zoper . . . Ali ni to vse sku-paj farsa, ki zveni še revneje, ko vemo, da politične odločitve sprejemajo močnejše sile, kot so študent-ske procesije? . .. Krasno! Poslušajmo torej Dimi-trija Rupla in bodimo pridni in mirni, z umito ritko in lepo naspančkani. Sedimo v Bistro Slon in predebatirajmo najnovejšo italijansko modo, popij-mo kavico, pa na sprehodek v Tivoli bo treba ve-ste, gospa, človek mora biti vsaj urico na dan na svežem zraku, pa povem vam, gospa, jajčka so se spet podražila . .. In čitamo Rupla in nam je lepo, toplo in prijetno, zakaj politične odločitve spreje-majo močnejše sile (sic). Mi pa smo revčki, ubožčki in pezdirji. Da boste vedeli, pezdirji ste, pezdirji v samoupravni socialistični družbi, zakaj samoupravljate samo na sekretu, ko se sami odlo-čite, da boste spustili govno podse, ampak poli-tične odločitve sprejemajo močnejše sile!
Dragi moj Rupel, takšno mnenje mi je znano. Z njim pitajo ameriški visokotiražni listi svojo pu-bliko, ki jo tvoji kolegi (sociologi) imenujejo silent majority, ki je t i h o . zakaj odločitve sprejemajo močnejše sile. In, so farsa tisti tisoči tnladih v ZDA, ki tega nočejo, ki nočejo biti ,,dobri Nemci", ki hočejo pokazati svoje nestrinjanje s politiko Nixonove amdinistracije, so farsa poljski delavci, ki niso zadovoljni s svojo vlado, je Solže-nicin farsa, so bUi beograjski študenti junija 1968 farsa? So vsi ti farsa, ker k a ž e j o svoje mnenje, kakršno koli že je? Naj bomo t i h o , naj prista-jamo na vse, kar nam ponudijo močnejše sile?
Kdo so »močnejše sile"? Nismo to mi? ! Alije to Rupel? Ali je to kdo drug? Ne piistajam na močnejše sile, ne pristajam na Rupla, kakršen se nam kaže v Mladini (!), četudi se mu zdi to farsa! Nočem biti manipuliran, hočem vedeti kje, zakai in kakšne politične odločitve sprejema kdo zame! In boril se bom za to. Ruplu in pdoobnim nav-kljub, in nisem sam, sem v ,,študentskih proce-sijah", ki kličejo ,,Zbogom, Dimitrij"!
BORIS CIZEJ
KONTROLNA PRIGODNICA
tema: happening v obveščevalni službi
kolovodja Mlečne tolpe preseneti svobodo nformacij
ob goreči zastavi si prižgem cigareto njuha
dne tega in tega me je nekdo prijateljsko v kaj smo se pogovarjali z onimi in onimi kakšen odnos imajo do vlade pa do nas so kdo jih je povabil kdo jih je vodil znašel sem se na stolu nasproti zasliševalca nisem videl nič drugega kot zaslepljujočo tako si predstavljam da človeka tudi pri n zaslišujejo če je nevaren ali se zdi da je
dne tega in tega so me obiskali neznani lju in me spraševali kje sem bil v tistem in tist kaj bom delal v Beogradu kje sem ob neke ponavadi vsak dan tako si predstavljam da človeka tudi pri nas nadzorujejo in ne \ zakaj niso namesto mene izbraJi kakega bo neodgovomega ali pa kriminalca ki jih je
dne tega in tega so sredi največje zaneseno ti prišli neznani ljudje in razgnali okrog štiri« o ljudi ki so sedeli in poslušali muziko istoč; tno so preiskali to in to stavbo in tam slučajnc naleteli na ncko študentsko organizacijo k ste dobili to in to dajte nam vzorce vseh fl nismo vedeli da ste tukaj preiskali samo tisto kai si jaz predstavljam pod tem so ra< ki so tudi pri nas mogoče in kdo skrbi za varnost ljudi če ne mi razidite se ali pa var vse razbijemo pet minut imate časa
kakorkoli stvari obračam in kakorkoli o njth razmišljam kakorkolije to mogoče in kakorkoli je to pod nadzorstvom tako si jaz predstavljam vse skupaj da je
poprfvek teme: predlagam načrten genocid politične pameti tako bodo nekoč oni morali vladati in nositi-vso odgovornost namesto nas kakorkoli to obračam
Hopla-inje tu! TU JE!
Kdo, kaj, kje, zakaj!
Edicija Tribune. Naša prva knjiga.
Haiku poezija MUana Dekleva. Knjiga Kostje Gatnika.
Začeli smo vas zasipavati, šopati, vam tlačiti, vas
siliti, vam dajati, vam prodajati.
Kupujte, naslajajte se, bodite zavistni, pljuvajte,
suvajte nas, vzemite nam ženske.
Toda - kupujte, čitajte naše knjige -
saj zato jih delamo, ne? !
NATEČAJ ZA VEUKI HAMERŠUS TRI-BUNE III.
Delo 13/2. 1971: JANEZ KOCIJANČIČ — ... Vsaka dežela ima svoj družbeno poli-tični vrh. Naše vodstvo si je avtoriteto prido-bilo v revoluciji in v boju za socialistično samoupravno ureditev. Zaradi tega je kon-zervativno in reakcionarno izraziti odpor proti temu vrhu in začenjati razprave o ustavnih spremembah s prikrito in odkrito zadržanostjo . . .
Oh, Janezek, Janezek!
Rekel sem sit m>etavtro8R" iii genialnosti, pa se v zadnjih d«?h nisem mogel odločj|i. Mučile so me težffe sanje. Kadim in prekn- nog poslušam Milesa Davisa, iz dimnih Sarjev pa se mi nasmiha John Wayne v ^baretki. Stari odurni zamaščeni pra-ipak prejle sem zvedel, da bi se lahko pdjavil te isti strani kot mladinec Janez Ko-cijančičla mi ni več m§|lčati.
Zoomilipi BeogradHv objektop prestol lica. Ne fehi kaj me nervira v;nRn glomaz-, sivem, jugoslovanskem mesLy. Morda poznam iz napačnih trenutkov%ikinitev hdentaJ|uLta<Š|5|Mijanoviča itd. ^ tokrat j bilo druP|fe. M^en sem šel, da bi posnei kopico trdovratnih feranjcev, zaljubljemh v hterarne večere. In pbtem, v O^^inskem domu, med debelimi okravatenim^grepro-^yture, ki kupčkajo z bank%vci, so  biie sam©:^Q|j: zzzom enega, f^^ drugega pa opita^&ažica levo,'br zica desno. fftvgšlni se čudil, čei klena kranjska beseda samo sten pa sem bil v Donjem Kolarcu in i sem prave Ijudi, s srcem v roki in z rfuslimi glavi. ,,Se res vračamo v leto 1941? " R očarani pogledi, razočarane kretnje. ,,Sami smo ga polomili pri Mijanoviču . . . prenehati bi moral z gladovno stavko in mi bi nada§ vali . . . a študentje nimajo veze . . . lM manipulacija je dovršena . . . čez noč sto štu-dentskih predstavnikov dobi gripo .. ." vidimo perspektive . . . mečejo nain pei oči. pravi se mu nacionaliz$|i . . . problem je socialni. ekonomski." Srokrat zoomirane besede, na svež način izgpvorjene.
Kranjska beseda je bjia pretiha. Balkanski Chicago melje mnogo diodnejše stvari brez sledi. Treba je kričati k6t stekel pes. Ni kaj zoomirati. vse je v obrisih in nejasno. V valo-vih prihaja smrad, strah pred bombami in kriminalom grize ljudi, pr^tituciji se Širijo kolena, v novih podhodiKifc koptci govno, že prasketajo vžigalice . . .  ^
KARTOTEKA TRIBUNE
oijša slovenska RTV hiša zavzema v Tribunini kartoteki kar 8,25 % dragocenega članstva. Če vanjo uvrstimo še tovariša Mi-lana Mcrčuna, se v spremenjenem razmerju poveča njen delež kar za 11,11 %. S tem se zahvaljujemo novopečenemu članu za aktiv-no ustvarjanje monopola nekaterih množič-nih občil.
Pripominjamo, d.a bo izšel njegov dodatek glede na to, da je Tribunino pomagalo KO JE KO? v osiiovi že oblikovano, v posebnem dodatku, opremljenem z ličnim muhalnikom (pripravo za pobijanje muh) in osebnim po-oblastilom, s katerim bo lahko neomejeno zavladal nad vser^||adijskimi postajami po Sioveniji.            ^*
Študentski h^t »iiejajo: Bon^ Cucj. Milan Dckleva, Kostja Gatnik. Jožc Konc (glavni urednik), Jernej Novak, Jaša Ziobec (odgovorni urodnik). Stalni so-dclavci: Mih.< Avaiuo. Aleš Frjavec, \dam Irtfnko. Stane Hočevar. Fcrdo Kavčnik. Miro Končina, To-muž Kralj. Favel Kri.tan, Radivoj Pahor, Lado Planko. Marjan Pungartnik, Ciril Ribičič, Samo Simčič, Vladimir S: nič. Janez Stergar^, Lcnart Še-tinc. Sašo Šrot, D;Kko Strajn, Marija Svajncer ml., Cvetka Tot, Andrej L k\ Mlle Vakanjac, Peter Vo-dopivec.                      iL^&
TRIBUNA - izdaja ifBp? Ijubljunskih visoko-šolskih zavodov ured^^S> in uprava: Ljubljana. Trg revolucije 1/H -^iefon 21-280 - tekoči račun: 501-8-^^,. - celoletna naročnina za štu-dente je 15 djjr?a druge 20 din^ tiska ŽeJezniška tiskarna, Ljuhljana, Moša Pijade 39 rokopisov in fotografij no vračamo - poštnina pla^ana v goto-