ya*ntn» platem ▼
Leto X., it. 38 („jutko« xxl, k. *te ay Ljubljana, ponedeljek 16. septembra l94o
UpravništVo Ljubljana, Knafljeva o
—	Telefon SL 3122. 3123, 3124, 3125, 8120.
Inseratnt oddelek: LJubljana, Selen-ourgova uL — TeL 3492 ln 2492 Podružnica Maribor: Grajski trg 1.
Telefon ftt 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2
—	Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvori)
9t 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 9L 42.
Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-srartnerla.
PONEDELJSKA IZDAJA
Cena t D!?*
Uredništvo:
Ljubljana. Knafljeva ui a. Telefon •L 3122, 3123 3124. 3125 to 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Na>* roCa se posebej in velja po poŠti prejemana Din 4.-. po raznašal-dh dostavljena Din 5.- mesečno.
Maribor Grajski tre St 7. Telefon »t 2455
Celje. StrossmayerJeva ul. L Tel. 65
Rokopisi se ne vračajo. — Oglas! pc tarifa
Totalitarni režim u Rnmunlll
Antonescu je sestavil novo vlado -Horia Sima podpredsednik vlade — še šest članov železne garde
Bukarešta, 15. sept. br. (Štefani). General Antonescu je končno sestavil svojo vlado. Število resorov je precej skrčil in si je zase pridržal kar tretjino izmed njih. Obenem je bil objavljen kraljev odlok, ki določa temeljne poteze novega rumunskega režima.
Ta odlok odreja, da se mora Rumunija razviti v povsem totalitarno državo, v kateri se bosta uprava in politična organizacija uredili po povsem hierarhičnem sistemu, gospodarstvo razvijalo v smislu avtartičnih načel, socialna struktura države pa uredila po zgledu obeh velesil osi, ter prilagodila agrarnemu značaju Rumunije. V zunanjem političnem pogledu se bo morala Rumunija v celoti nasloniti na Italijo in Nemčijo.
Nova rumunska vlada šteje 12 ministrov in 14 različnih ministrstev. Predsedstvo vlade, ministrstvo za vojsko, vojno mornarico in letalstvo je prevzel general Antonescu. Podpredsednik vlade je postal vodja Železne garde Horia Sima. Železni gardi je pripadlo še nadaljnjih 6 ministrstev, Ministrstvo za zunanje zadeve je prevzel Lueas Surca, ki prav tako pristaš Železne garde. Poleg že navedenih resorov obstajajo še notranje ministrstvo, finančno ministrstvo, ministrstvo za narodno gospodarstvo, prosvetno, pravosodno in kmetijsko ministrstvo ter ministri za javna tlela in promet in za socialno politiko in narodno zdravlje.
Uradni komunike, s katerim je bila objavljena vest o novi vladi, pravi, da bodo ministri prevzeli jutri brez vsake ceremonije svoje posle. Rumunska država bo država legijonarjev, bratomorne borbe so v njej končane. Ministrski svet ima značaj vrhovnega izvršnega upravnega odbora. ki ima voditi vse tekoče upravne posle.
General Antonescu je imel snoči tudi daljši razgovor z zastopniki vojske, mornarice in letalstva. Politični krogi pripisujejo temu sestanku velik pomen ter napovedujejo, da bo na podlagi sklepov snočnje vojaške konference reorganizirana vsa rumunska oborožena sila.
Sestava mve vlade
Bukarešta, 15. sept. AA. (Rador) Nova vlada je sestavljena takole:
predsednik in vojni minister general Antonescu,
podpredsednik H°ria Sima,
kmetijstvo Ge<>rge LeOn,
notranje zad.: Konstantin FetrovicCcu,
proBveta in vere: prof. Trajan Draileanu, pravosodje: prof. Mihajlo Antonescu, zunanje zadeve: Mihajlo Surca, finančne: Creceanu,
javna dela in promet: prOf Nikolaj pom-piliu,
narodno zdravje in socialna politika: Bazil JasinSki,
trgovina: Nikola. Mares. koordinacija gospodarstva: general Nikola Dragomir.
Državni podtajniki so: za narodno obrambo general Dobre, za letalstvo in mornarico general Konstantin Paniacio, za finance Konstantin papanace, za kmetijstvo Peter Namoianu, za kolonizacijo in evakuacijo prebivalstva Kornelij George»cu, za petrolej in eksploatacijo rudnikov Bazilij Dimitriu, za čuvarja javnih naprav Proiocolescu in za javno varnost AIeksandr Riosanu.
Antonescov proglas
Bukarešta, 15. sept. AA. (DNB.) Ob 11.45 je general Antonescu prečital po radiu proglas rumunskemu narodu. Preden je začel govoriti, je pozval ves rumunski narod, naj poklekne in kleče posluša proglas. V svojem proglasu pravi general Antonescu, da hoče podpreti duha poštenja in pravice rumunskega naroda. Državo bo vodil nepristransko, brez sovraštva in brez nepravičnih represalij. Med drugim je dejal: Rumunija nas kliče na delo. Sedaj je napočil poslednji čas, da združimo vse narodne sile. Ni več časa za odlašanje.
Nato pravi dalje, da bo vlada delala za moralno, politično in vojaško obnovo. Takoj se bodo podvzeli vsi potrebni ukrepi, da se bo zboljšal položaj kmetov, delavcev in ostalih. Osnovni zakon nacionalne legionarske države, pravi proglas, bo zakon discipline, dela, stroge vzgoje, molčečnosti in narodne solidarnosti.
Ožji. ministrski o^bor
Bukarešta, 15. sept. AA (Rador) Ustanovljen je bil ministrski odbor, čigar naloga bo reševati državna vprašanja in ki bo predstavljal vodstvo države, v katerem bodo predsednik in podpredsednik vlade ter ministri za narodno obrambo notranje in zunanje zadeve, pravosodje finance in kmetijstvo.
Reforme v vojsk!
Bukarešta, 15. sept. AA. (Radcr) V zvezi z zadnjimi dogodki je general Antone-
Vodja železne garde Poleg njega je v vladi
scu odredil, naj se takoj izvrši reorganizacija vojske po najnovejših in najbolj praktičnih načelih. Vse edinice bodo modernizirane. V zvezi z vzgojo vojske so bile odrejene smernice, da bi ustrezala sedanjim potrebam.
Slovesen sprejem kraljice Jelene v Bukarešti
Bukarešta, 15. sept. br. (Štefani.) Dopoldne nekoliko pred 11. uro se je s posebnim vlakom v spremstvu svojega sina, mladega kralja Mihaela, triumfalno vrnila v Bukarešto kraljica mati Jelena, ki je deset let živela v pregnanstvu. Na postaji, ki je bila vsa okrašena z rumunskimi zastavami in cvetjem, so ji priredili sijajen sprejem. Kraljico mater je pozdravil general Antonescu. Deset tisoč legionarjev ji je priredilo silne ovacije. Vse ceste s kolodvora so bile polne ljudstva, ki je manifestiralo za kraljico Jeleno, kralja Mihaela in prerojeno Rumunijo. V vseh cerkvah so bile že dopoldne svečane službe božje. General Antonescu je imel po radiu govor, v katerem je poveličeval kraljico mater in napovedal dobo novega pro-cvita za ves rumunski narod.
Horthy v Cluju
Cluj, 15. sept. br. (Štefani.) Regent Horthy je danes prispel v Cluj, glavno mesto severne Transilvanije, ki je pripadla Madžarski. Madžarski regent je s tem svečano prevzel oblast nad severno Transilvanijo. V Cluju so ga sprejeli vsi člani vlade, zastopniki vojaških in cerkvenih oblastev ter okrog 20.000 ljudi. Na glavnem trgu je z odra, na katerem so bile izobešene Mussolinijeva, Hitlerjeva in Horthyjeva slika, regent prisostvoval de-fileju vojske in madžarskih mladinskih organizacij. V svojem govoru je poudaril med drugim, da se sedaj pričenja novo delo, ki se mu morajo pridružiti tudi ljudje druge narodnosti. Maržarska bo z njimi ravnala pravično, ker pričakuje, da bodo spoštovane tudi pravice Madžarov, ki so ostali v Rumuniji.
Budimpešta, 15. sept. p. Danes so po vsej Madžarski na na jsvečantjši način proslavili priključitev Transilvanije. V vseh mestih so bile razobešene zastave. Povsod so zvonili cerkveni zvonovi m povsod so bile prirejene velike svečanosti ob zopet-ni priključitvi Transilvanije Madžarski.
na francssSco obalo
Angleži skušajo ovirati zbiranj e nemških čet za vpad v Anglijo — Nemška letalska ofenziva proti Londonu se med tem nadaljuje noč in dan
London, 15. sept. br. (Reuter). Angleški bombniki so v pretekli noti znova silovito bombardirali tisoče nemških ladij in velikih 'čolnov ob kanalski obali, kjer se nemška vojska pripravlja na vpad v Veliko Britanijo. Obala je bila vse od Boulognea do Dunkerquea žarko razsvetljena. angleške obale je bilo jasno opaziti, kako so se nad francosko obalo, nad C&laisom, Boulogneom, Dunkerqueom in celo nad Ostendeom prižigale angleške osvetljevalne rakete, kako so eksplodirale nemške protiletalske granate visoko v zraku in kako so se s tal dvigali ogromni zublji o vsakokratni eksploziji angleških težkih bomb.
Čim je legla tema na Kanal, so se dvignile anglešek eskadre z letališč in nato so si vse do zore sledili njihovi valovi ter z uničujočo silo butali ob francosko stran. Pristanišča v Calaisu in Boulogneu so že popolnoma razdejana. V poslednjih 48 urah se je tempo angleških letalskih napadov na francoske luke in druge postojanke ob francoski obali silno poostrili. Kakor zatrjujejo nevtralni opazovalci, je bil angleški naval na francosko obalo, kjer je angleški najbližja, enako hud ali še hujši, kakor je bil nemški naval na London preteklo soboto in nedeljo ponoči. Angleški letalci so posebej bombardirali ladje, železniške postaje in proge daleč v francosko zaledje, pristaniške naprave in pomole ter skladišča orožja in živeža, kakor tudi letališča in topniške postojanke.
New York, 15. sept br. (CBS). Tudi v
pretekli noči so angleški bombniki po informacijah agencije United Press iz Londona povzročili na francoski obali Kanala veliko škodo. Razdejali so javna skladišča v Osteendu. Na 25 ladjah so izbruhnili požari. Druge bombe so tam zadele železniško postajo in številne ranžirne tire. Kmalu po polnoči so Angleži bombardirali Dun-kerque. Več bomb je treščilo v pristanišče in na železniške tire ob njem. Nastali so požari, ki jih je bilo opaziti celo z angleške obale. V Calaisu so bili znova bom-bnrdirani veliki čolni, skladišča in železniška postaja. Tudi Anvers je bil hudo bombardiran.
Ferlin, 15. sept. AA. (DNB) V tukajšnjih vojaških krogih niso angleške vesti o dozdevnih napadih angleškega letalstva na francosko obalo povzročila nobenega začudenja. Ti krogi poudarjajo, da te ve-
sti niso drugega, kakor neuspeli poskusi angleške propagande prepričati svet, da angleško letalstvo razvija neko delavnost. Berlinski politični krogi poudarjajo, da je namen teh propagandnih vesti ta, da bi dvignile moralo angleških državljanov zaradi neprestanih nemških napadov na London in na Anglijo. Nemški krogi poudarjajo zlasti to, da take akcije v nobenem primeru ne bi resno vplivale na razvoj vojaških operacij.
Nad Londonom
London, 15. sept. br. (Reuter). Nemška letalska ofenziva proti Angliji in posebej proti Londonu se noč in dan nadaljuje. London je imel včeraj 6 letalskih alarmov, zadnjega ob 22. uri. Nemci so vedno znova skušali prodreti nad London, vendar so bombe po večini padale v predmestja in na skrajno periferijo. Žrtev in škode je bilo manj kakor prejšnje dni. Nemci so bombardirali tudi razne kraje v londonski okolici in v Walesu. Enako se je letalska ofenziva razvijala tudi ponoči. Sirene so ljudi prebudile ob 0.19, kmalu po 3.30 pa je nevarnost zopet minila. Protiletalsko topništvo je s svojim silnim ognjem zastrlo cele nebesne strani Kakor pravi komunike letalskega ministrstva je bilo v pretekli noči sestreljenih 7 nemških letal. Skupno z izgubami, ki so jih Nemci imeli včeraj podnevi, se je število uničenih nemških letal povzpelo na 18, v istem času pa je bilo sestreljenih tudi 9 angleških lovskih letal, vendar se je 6 pilotov rešilo.
Podrobna poročila kažejo, da so Nemci včeraj popoldne dvakrat v velikih skupinah napadli London. Južnovzhodno od prestolnice se je najprej bližalo okrog 100 nemških bombnikov v spremstvu enakega števila lovskih letal. Angleški lovci so se iz velike višine nenadno pognaii med nje ter razdrli njihove formacije. Pičlo uro pozneje je prihrumelo preko preliva 200 nemških bombnikov s še večjim številom lovcev, tudi tokrat se je ojačenim eska-dram angleških lovcev posrečilo sovražnika zadržati. Opazovalci so ugotovili, da je včeraj v borbo poseglo mnogo več angleških lovcev kakor običajno v zadnjih j dneh.
I Ponoči je bik) v Londonu z bombami za-' detih nekaj privatnih stanovanjskih in po-
Glavna skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda
je privabila častno število delegatov iz vse Slovenije in je podala izčrpen pregled delovanja prekoristne narodno-obrambne družbe
Ljubljana 15 septembra Nič več kakor poldrugo uro je trajala 51. redna glavna skupščina Družbe sv. Ci-rala in Metoda. Vse je bilo v skladu s časom, v katerem živimo: nobenih slovesnosti, izčrpna poročila o pridnem delu tiame-stu velikih debat, soglasni sklepi, popolno zaupanje vodstvu. Če je vendarle treba opombe, je pač treba reči, da je bila balkonska dvorana v Kazini za zborovanje premajhna. Vsa je bila na gosto zasedena in je moralo precej zborovalcev ostati v prednji dvorani
slovnih hiš. Žrtev je bilo le malo, zato pa je tem več človeških življenj zahteval letalski napad na neko srednje-angleško mesto, kjer so nemške eksplozivne bombe povzročile tudi mnoge škode.
Danes dopoldne so Nemci znova napadli London, a angleški lovci so jih ustavili, še preden so prodrli nad središče mesta. V zraku se je razvilo več letalskih spopadov, ki jih je opazovalo mnogo ljudi.
Nedeljski boji
London, 15. sept. br (Reuter) Letalsko ministrstvo je nocoj objavilo komunike, v katere mpravi, da je bilo danes- v okolici Londona in nad južnovzhodno Anglijo, deloma pa tudi neposredno nad Londonom sestreljenih 65 nemških letal Hkratu je bilo sestreljenih tudi 30 angleških letal, vendar se je 10 pilotov rešilo.
Že dopolne do nemška letala v velikem i številu v dveh valovih prodrla preko juž-1 novhodne anglešek obaie in posebno pre-i ko Dovra. Angleški lovci, pravi komunike, so se jim takoj postavili v bran in prišlo je do hudih letalskih spopadov. Dvema manjšima formacijama nemških bombnikov je uspelo prodreti prot Londonu ter bombardirati mesto. Poškodovanih je bilo nekaj hiš ter plinskih in vodnih napeljav. Nekaj bomb je vnovič padle na kraljevo palačo. Ena je zadela glavno dvorno poslopje, predrla streho in obležala v privatnih apartmajih vladarja, ne da b! eksplodirala.
Velika zračna bitka
New York, 15. sept. br. (CBS). Po informacijah agencije United Press se je včeraj popoldne nad obalo južne Anglije razvila ena največjih letalskih bitk v dosedanji vojni. Okrog 300 nemških bombnikov in lovcev je preko južne obale prodiralo proti Londonu. Proti njim so se v celi seriji valov pognali številni angleški lovci in jih zapletli v srdite boje, tako da so se nemška formacije razdružlle. Vendar se je nekaterim letalom posrečilo prebiti se skozi letalsko zaporo in zaporni ogenj protiletalskega topništva v londonskih predmestjih. V jugovzhodnem Londonu je eksplodiralo več bomb. Več ljudi je bilo ranjenih.
Prvomestnik inž. Janko Mačkovšek
Zanimiv je vsakoletni zbor CMD kot revija naših narodno obrambnih delavcev. Preizkušenim možem in ženam, pomnikom nekdanjih hudih borb v naših krajih, ogroženih od renegatstva, ki ni izbiralo sredstev, se pridružuje vsako leto precej novih, svežih moči, akademikov kakor kmečkih fantov in deklet. Stari novinarski tovariš Ante Beg, ki je bii priča bogve kolikim skupščinam že, je menil danes: »Včasih sem poznal delegate iz vse Slovenije, zdaj pa je mnogo novih ...« Nekoliko elegične besede, toda prav ^ tem je veselo poroštvo. da prehajajo velike in odgovorne naloge srečno iž rok starejšega rodu med nova pokolenja.
Številni zastopniki
Kakor dolikuje manifestaciji našega narodnega obrambnega dela, so prišli počastit zbor zastopniki naših naiodličnejših oblastev in društev, ki jih je g. predsednik toplo pozdravil. Pred odrom, za katerim je na široki trobojki visela lepa kraljeva slika, so zavzeli mesto najvidnejši predstavniki. Gospoda bana je zastopal podban dr. Stanko Majcen, ljubljansko občino podžupan dr. Vladimir Ravnihar Dravsko divizijo podpolkovnik Radoikovič, Zvezo naprednih akademskih starešin direktor dr. Dolar, akademsko starešinstvo JNAD Jugoslavije prof dr. Zalokar, Zvezo kulturnih društev ravnatelja Jeran in Breznik, pisatelje Fran Govekar, Klub koroških Slovencev dr FePaher, Profesorsko društvo prof. Grafenauer, Manjšinski institut prof. Čermelj, sokolsko župo Ljubljano br. Mer-čun, Jugoslovensko žensko zvezo gospa Engelmannova. Kolo jugosilovenskih sester gospa Verčonova, Zvezo emigrantov načelnik Sancin in »Sočo« nadzornik Urbančič. Nadalje so bila zastopana akademska društva »Jugoslavija«, »F.dinstvo« in »Preporod«, Zveza kmetskih fantov in deklet, Mrtva straža, po številnih prisotnih odbornikih pa seveda tud: Vodnikova družba. Jadranska straža. JUU in JNU ter še vrsta drugih organizacij. Delegati so prispeli iz najrazličnejših krajev Slovenije, nekateri so se zaradi dolge pot- pripeljali že v soboto. Drugi, ki so bili nujno zadržani, so poslali pozdrave in se opravičili z odkupnino. Brzojavno je pozdravil skupščino minister n. r. g. dr Albert Kramer.
Pozdrav kralju
Skupščino je pričel prvomestnik CMD inž. Janko Mačkovšek z naslednjimi besedami: Ob pričetku našega zborovanja se z vsemi svojimi mislim spomnimo našega mladega kralja, ki stopa v lete svoje polnoletnosti Želimo mu vse ono kar le more želeti bratsko srce. Predlagam, da odpošljemo maršalatu dvora naslednjo brzojavko:
»Skupščina narodno obrambne Cirilmeto-dove družbe v Ljubljani se na svoji 51. redni glavni skupščin^ z globok" vdanostjo spominja Nj. Vel. Kralja in kraljevskega doma.«
Zborovalci so brzojavko z navdušenjem sprejeli.
Dva svetla zgleda
Nato je gospod prvomestnik nadaljeval: Veflespoštovani skupščinarji! Izredne prilike letošnjega leta so povzročile, da smo letošnjo našo skupščino, ki je bila sklicana na začetek poletja, preložili na današnji dan. Tudi bo današnja skupščina skromnejša po obsegu svojih poročil kakor je to bil običaj, kar pa niti najmanj ne pomeni, da se je delo družbe zmanjšalo. Mislim, da niti ni treba poudarjati, da je obrambnega dela vedno več in da postaja vedno bolj neodložljivo. Nase prosvetno obramb-
no delo potrebuje vedno več moči in sredstev, da se izpopolnjujejo in povečajo naše vrste. Od zadnje naše skupščine so nas za vedno zapustili mnogi člani, odborniki in dobrotniki. (Prvomestnik je prebral 37 imen, samih znanih požrtvovalnih mož in žena. Potem je nadaljeval): Zapustila sta nas tudi dva Celjana, ki sta postavila našo družbo za glavnega dediča svojega premoženja. Bila sta to dva vzgojitelja: Franjo Krajnc. nadučitelj v pokoju, in Emilijan Lilek, vladni svetnik v pokoju. O njunem plemenitem činu je bila naša jav-n<st obveščena že preko časopisja in tudi Družbin koledar bo še poročal o njihovih krasnih zgledih. Belo Celje, ono osredje, kjer se je bila zlasti zgoščena borba našega zdravega življa z narodnim odpadni-štvom, nam je dala naša dva dobrotnika, kar je tudi visoko priznanje naši Družbi za njeno delo in njene smotre. Franjo Krajnc je zapustil svoje lepo, idilično posestvo, ležeče ob Savinji, južno od Celja, Emilijan Lilek pa v sporazumu s svojo gospo soprogo svoje naložbe. Vsem imenovanim in neimenovanim našim pokojnim članom in prijateljem: Slava njihovemu spominu!
Počastitev stoletnice Toma Zupana
Vsi zbrani gostje so stoje počastili spomin pokojnih s trikratnim vzklikom »Slava!« Gosp. Prvomestnik je nadaljeval: Spominjati se pa moramo za našo Družbo tudi važnega rojstnega dne. V Smokuču pri Breznici na Gorenjskem se je 21. decembra 1839 rodil Tomo Zupan, soustanovite'j naše Družbe in njen voditelj v teku njenih prvih dveh desetletij. Za pravično stvar neupogljivo odločen, žilav, plemenit in si-rokogruden je vse te svoje osebne vrline in odlike prenesel tudi na svojo Družbo, ki je rasla z njegovim geslom: »Mal položi dar, domu na oltar!« V hvaležnosti se ga spominjamo ob njegovi stoletnici rojstva, saj je pesnik njemu v spomin, ko smo .^a pred tremi leti pokopali, pravilno vzkliknil:
Kako vklesati na pomnik Ti bomo,
Prešernom pranečak. oj Zupan Tomo,
obrambe narodne ustanovitelj?
»V to jamo legel vzorni je voditelj.
Od nas za dom želel je majhen dar,
sam sebe vsega dal je na oltar.c
CMD in današnji čas
Prvomestnik je v svojem lepem nagovoru kratko takrle zajel današnje naloge posa-mezr^kov in vse Družbe. Od ljutomerske lanske naše glavne skupščine dalje je velik del Evrope zdrvel v vojni vrtinec. Velika sosedne države so v vojnem stanju, o katerem ne vemo, ne kdaj ne kje bo končano. Uscdni časi, ki jih preživljata sodobna Evropa in ves svet, mečejo močne sence tudi na naše življenje, kar nam mora biti v svarilo. Današnji čas nas mora stalno opominjati, kakega temeljnega pomena Je enotnost in složnest naroda v osnovnih načelih medsebojnega žitja. Vidimo, da se pojavljajo po svetu težnje po osnovanju širših skupnosti, zato je tem manj na mestu najmanjše razedinjevalno delo v Jugoslaviji. Potrebna je čim večja povezanost.
V	burnih in pretresov polnih časih je zlasti važen vsak posameznik, ki si zna ohraniti zdrav pogled in ki je v duši čvrst. On ne naseda podtalnim prišepetovalcem in napovedovalcem, pa tudi poklicnim jamrovcem je neizprosen nasprotnik. V duši čvrsti po-edinci so kristali, okoli katerih se zbira nadaljnja plemenita snov.
Preživljali smo kot narod neprimerno težje čase od današnjih Preko jugosloven-skega ozemlja so se v davnem in nedavnem času vsipale sovražne vojske in na naših narodnih tleh so se bile mnoge in velike bitke. Ali niti to, niti mnoga stoletja tujega jarma niso mogla pokončati plemenite snovi našega narodnega svojstva. Onemogla so mogočna carstva, zrušile so se neprijateljske carevine, ali ostal je narod — in vstala je Jugoslavija.
To nam bodi v bodrilo. V bodrilo in pouk pa bodi tudi neugnano delo in vera naših duhovnih velikanov in vodnikov, ki niso nikdar omagovah niti ne v najkrutejših stvarnostih!
Izpodbudne besede prvomestnika CMD so padle na prava tla. Zborovalci so pritrdili prvomestniku z živim pritrjevanjem.
Pozdravi zastopnikov
Sledili so pozdravi nekaterih zastopnikov.
V	imenu mestne občine ljubljanske je spregovoril g. podžupan dr. Vladimir Ravnihar naslednje lepe besede:
»Ljubljana je doživljala, zlasti pred prevratom, pred prvo svetovno vejno, že si-jajnejše skupščine naše ugledne narodno obrambne organizacije, kakor jc današnja, ko so se ob takih prilikah množice našega narodno zavednega ljudstva zgrinjale v našo belo s trobojnicami ovenčano Ljubljano. Z vseh predelov naše lepe slovenske zemlje so prihajale, da manifestirajo za vzvišeno idejo CMD. da se tu nasrkajo novega poguma, pobud za novo delo in da poneso odtod val novega navdušenja ▼ svoje domove. In vsi ti tisoči so bili pre-
Nadoljevanje na 2. str«
feti enega duha, vsi so vedeli, za kaj gre: ohraniti slovenskemu oarodu njegovo slovensko zemljo, obvarovati mu njegovo narodno zavest, po prevratu pa še: privzgojiti mu žarko državljansko zavest, toplo ljubezen za skupno našo domovino, vdanost in zvestobo kralju To je vrhovni, pa tudi ves program CMD!
Razmere zahtevajo, tako pravijo, da je današnja skupščina v najskn mnejšem obsegu brez običajnih zunanjih manifestacij. Prav ta okolnost pa. da so pnšli in mogli priti časi, ki jih n<hče več pričakoval ni, ko se mora eminentno nacionalno in vseskozi patriotsko društvo ome<iti v svoji javni izpovedi, prav ta okolnost. pravim, mi je udaren ookaz. kp.ko potrebna ie in še bo slovenskemu narodu naša CMD, ta naša preizkušena braniteljica najdražjih svetinj našega naroda, našega lepega ma-ternega jezika, braniteljica pred potujče-vanjem in raznarodovanjem. Naj nas nihče napak ne razume. Ne odklanjamo učenja tujih jezikov, kolikor so nam potrebni za praktično uporabo. Toda branimo se duha, ki prihaja s temi jeziki, nočemo duha. ki bi zastrupljal naše slovensko ljudstvo. Do zavesti o nujni potrebi obstoja CMD naj pride slchern S'ovene. b^ez razlike stanu, brez razlike v svetovnem naziranju. to kljub diskretnosti, s katero disciplinirani kakor smo, na tej skupščini obravnavamo to našo srčno zadevo, tc večno prav do našega naroda!
Sprejmite tople pozdrave naše bele Ljub-fljane, sprejmite nje globoko zahvalo za vaše plemenito, požrtvovalno, neseb:ino delo. L;ub!jana vam je hvaležna, da ste izbrali zborovalni prostor za letošnjo skupščino na njenem ozemlju Ljubljana pa je tudi ponosna, da prav iz njenega osrčja poganjajo najsočnejše in najkrepkejše korenine naši najodličnejši narodno obrambni ustanovi na šolskem polju«
Za starešinsko organizacijo »Preporod« je jurist Pipan obljubil pomoč zavedne narodne mladine. Gospa Engelmanova je v imenu našega narodnega ženstva poželela, da bi Družba delovala s večjimi uspehi. Prikupen je bil nastop zastopr.ika Zveze kmetskih fantov in deklet g Jož.ta Dane-vn, ki je povedal kako se naša kmečka mladina zaveda pomena rodrc grude. Za »Jugoslavijo« je izpregovcril akademik Svajger, za »Edinstvo« je zagotovil pomoč akademik Smole Vse pozdravne izjave so sprejeli zborovala" z vidnim zadovoljstvom, da ima CMD vedno večjo oporo v široki javnosti.
Poročilo tafssika Gradita
Nato je g. ravnatelj Muko Gruden piečital obširno tajniško poročilo, ki do podrobnosti opisuje delo vodstva in podiuž-nic. Iz poročila povzamemo nekatere najvažnejše podatke. Gospod tajnik se je zahvalii vsem sodelavcem, zlasti še onim požrtvovalnim prijateljem, ki se ob vsaki priliki spomnijo Družbe in ji pošiljajo svoje prispevke. V splošnem je opažati, da se krog članov CMD širi. Vidimo željo slovenskega človeka, da bi se koristno udej-s Ivo val in se družil z drugimi enakomisle-čimi. če kdaj, je složno delo za vzvišene smotre danes posebno potrebno .V CMD so povabljeni vsi, ki imajo v srcih pravo ljubezen za domačo grudo in domovino.
135 podražMc na delu
CMD šteje danes 136 delujočih podružnic (lani 131). V splošnem vse dobro delujejo, zlasti v nekaterih obmejnih vaseh so ciobro organizirane, da so lahko za vgled onim v nekaterih trgih in mestih v osred-ju. Zlasti podružnice v narodno ogroženih krajih naj vzdržujejo čim ožje stike z vodstvom. Podružnice so pridno skrbele, da se na kakršenkoli način povečajo dohodki CMD. S prireditvami sta posebno marljivi šentpetrska in šentjakobsko - trnovska. Globoko doli na jugu pa ima CMD podružnico v Skopi ju, ki si je pridobila lastno hišo in zemljišče, katero bodo zdaj obnovili. S tem je dosežena za najjužnejšo postojanko CMD v državi stalnost, vodstvo pa ima lepo zavest, da žive prijatelji in pridni sodelavci po vsej državi.
Kova šola
O delu vodstva je tajnik prevsem omenil, da bo prihodnjo nedeljo izročena obmejni mladini noa-a šola pri Svetih Treh kraljih, ki je zrasla po raznih premaganih težavah in je vzorna soseda pred nekaj leti zgrajene šole CMD v Gradišču pod Sv. Duhom na Ostrem vrhu. G. Ivan Robnik zasiuži za nesebično prizadevanje polno zahvalo. Družba bo nadaljevala započeto delo, našemu narodu najbolj vidno dokazuje ljubezen in zanimanje za njegove potrebe, šole so in ostanejo odločilen činitelj pri narodni in državljanski vzgoji mladine.
Knjige, božičnice, podpore, tabori in ostalo delo
Po nekod je edini posredovalec našega jezika tiskana beseda. So kraji v Prek-murju, na severni meji in Kočevskem, kjer zaradi nekdanje vzgoje ne poznajo Slovenci niti svojih duhovnih prvakov. Zato je vodstvo, kolikor je zmoglo, ustanavljalo nove knjižnice in že obstoječe dopolnjevalo z bogatimi knjižnimi darili. Razposlalo je tudi večje število molitvenikov. Skupne je CMD lani obdarila 28 krajev s 780 knjigami v približni vrednosti 15.000 din. Hvalevredno je prizadevanje akauemske po-dnožnice CMD, ki leto za letom zbira knjige. CMD ponovno prosi vse prijatelje, da pošiljajo prebrane knjige, ki naj gredo spet med narod.
Da bi imela božična obdarovanja čim večji uis-peh in da bi bila smotrno organizirana, je vodstvo CMD sklicalo lani v oktobru sestanek v Mariboru, na katerem so se društva zedinila in porazdelila delo, da ni bilo v glavnem nikakih nasprotij in so biii posamezni kraji pravično obdarjeni. CMD je obdarovala 134 šol % darili v vrednosti 143.592 din.
Družba je tudi letos praktično podpirala šole na severni meji, v Prekmurju in na Kočevskem. Omogočila je ustanovitev treh novih šolskih °dr«v. Za dobro opravljeno narodno obrambno delo je v več primerih nakazala primerne nagrade. Podprla je tudi nekatere šolske Nihinje, dvema obmejnima gorskima Solarna pa je priskrbela pohištvo in kuhinjsko opremo. Petdesetim šolam je vostvo poslalo za 12.577 din učnih Knj3g in zvezkov. Družba je tudi poslala šest podpor za letovanja in izlete.
V preteklem letu je CMD omogočila s svojo podporo 15 taborov. Važno je, da ima naša mladina stike z našim ljudstvom v obmejnih krajih. Zlasti je pohvalno omeniti prave <Jel°vne tabore, kakršen je bil letos oni pri Sv. Treh kraljih. Mladina, ki leto za letom gre v tabore usjpečup in koristno
pomaga ljudstvu. Poročila in ponovna vabila dokazujejo, da je bilo ljudstvo e prireditelji taborov in njihovim delam prav zadovoljno.
Vodstvo je priredilo med letom 30 predavanj v različnih krajih Slovenije. Obisk je bil v splošnem dober. Povsod je bilo povprečno do 60 o.iraslih poslušalcev. V Kočevju pa je bil v januarju narodno obrambni tečaj, ki se ga je udeležilo 36 članov, aktivnih prosvetnih delavcev. Predelano je bilo vse potrebno gradivo in uspeh je bil dober. Taki tečaji so potrebni, da se bo narodno-obra mbno delo vodilo enotno po določenih smernicah in da se sodelavci seznanijo s potrebno snovjo.. Zato bo vodstvo oskrbelo tečaje tudi še drugje.
Razprodaja razglednic CMD je dosegla rekord v prodaji, kar je razveseljivo zlasti zato, ker se je zmanjšalo tuje neokusno blago.. Manj zadovoljna je CMD s prodajo koledarji, ki bi moral biti vsakemu Ci-rilmetodarju zvest premljevalec in priročnik. Seveda številni zvesti prijatelji leto za letom redno plačajo koledar. So pa tudi zamudniki, ki poravnajo dolg šele na opomin, a nekateri s kratko opazko »ne sprejmem« dokazujejo, da jih narodno-obramb-no delo ne zanima ...
Tajnik Mirko Gruden se je ob zaključku še zahvalil časopisju za pomoč in sklenil svoje zanimivo poročilo z bodrilom: »Pet in petdeset let dela je za nami. Naše geslo je bilo in bo: Služi narodu! Danes ni čas za sentimentalno vzdihovanje, za obujanje lepih zgodovinskih spominov, za teoretična razmotrivanja. Pot k našim ciljem nas vodi po hudih klancih. Ne bomo oklevali. Trden korak, pogum v srcu in z vedrim čelom naprej!«
Blagafnikove poročilo
Enako skrbno je bilo sestavljeno poročilo družbinega blagajnika g. Avgusta L.udvika( višjega svetnika državnih železnic v pokoju. Skrbnejšega varuha svojega premoženja si CMD ne more želeti. Podal je obširen pregled blagajniškega stanja in vsega poslovanja v teku leta, a mi bomo z navedbami kratki. B ranča za upravno leto 1939 izkazuje 766.422 din dohodkov in 725.521 din izdatkov, torej prebitka 40.901 din. Izdatkov je bilo mnogo, mnogo. Tudi o dohodkih se za enkrat gospod blagajnik ne pritožuje in se toplo zahvaljuje vsem, ki so družbi naklonjeni. Naj bi se krog darovalcev stalno večal. Zavedajmo se ravno v današnjih časih, da je družba pri izpolnjevanju svojih nalog potrebna vsestranske podpore!
V imenu nadzornega odbora je izjavil prof. Albert Sič, da je našel vse poslovanje vodstva v najlepšem redu. Predlagal je blagajniku razrešnico z zahvalo. Kakor vsi drugi predlogi, je bil tudi ta sprejet soglasno z najživahnejšim odobravanjem. Dnevni red je tako bil izčrpan in po kratkem premoru je skupščina prešla k volitvam.
Vodstvo neizpremenjeno
Ko je delegat zdravnik dr. J oš ko Erat iz Gornjega grada predlagal, naj bo tudi za nadaljnjo dobo treh let prvomestnik g. inž. Janko M^čkovšek, so zborovalci izkoristili priliko, da so prvomestniku izkazali svoje prisrčne simpatije in priznanje za marljivo vodstvo Družbe. Izvoljeno je bilo tudi vse ostalo dosedanje vodstvo; nova člana nadzomištva sta gg. odvetnik dr. Oton Fet-tich in dvomi dobavitelj Anton Verbič.
Poklonitev Viteškemu kralju
Vsi zborovalci so se nato podali pred spomenik Viteškega kralja. Gospa Tomše-tova je položila v imenu vseh zborovalcev velik šopek vrtnic. Prvomestnik inž. Mač-kovšek je povabil prisotne, naj se z eno-minutnim molkom poklonijo nesmrtnemu Viteškemu kralju. Okoli spomenika se je nabralo še mnogo drugih ljudi. Bil je lep prizor, ko je danes tako skopo sonce posvetilo na vso molčečo množico. S trikratnim vzklikom »Slava!« so se Cirilmetodar-ji poslovili od kralja in se nato v prijateljskih skupinah razšli po Ljubljani. Vračali so se na svoje domove gotovo z lepo zavestjo, da so prisostvovali jedrnatemu, vsebinsko polnemu in najbolj izpodbudnemu zboru, kar jiih je letos v Ljubljani.
Tretja mirna noč v Berlinu
Nemška vojna poročila — Angleški bombniki so bOli zadržani ob nemški državni meji
Ljubljana. 15. septembra
V	primeri s prejšnjo nedeljo ki je biia skoraj najlepša v letošnjem letu, je bila današnja njeno pravo r.asprotje pusta in mokra. Zaradi južnega vremena so sledili nalivi drug za drugim in je tudi grmelo, kar je za jesen prav za prav redkost. Zaradi neprestanih nalivov so vode spet precej narasle, vendar doslej še ni nevarnosti kake povodnji. Močan veter je precej otresel sadno drevje.
Teden Rdečega križa se fe začel
Dopoldne je vladalo še kolikor toliko znosno vreme in zaradi tega je lahko Rdeči križ izvedel svojo človekoljubno akcijo po ljubljanskih ulicah. Danes se je namreč začel teden Rdečega križa in člani te humanitarne organizacije so pobirali po mestu prispevke za Rdeči križ Reči se mora, da so se Ljubljančani še precej radi odzvali nabiralcem in je skoraj vsakdo odrinil majhen dar in tako prispeval svoj obulus v korist bližnjega in trpečega.
Okrasje okoli kraljevega spomenika odstranjujejo
V	Zvezdi so začelli pred spomenikom In okoli njega podirati slavnostne mlaje ter odstranjevati vse okrasje. Številne vence, ki jih je izdatno napojil dež zadnjih dni, so davi odložili z mlajev, ker je pretila nevarnost, da se kak drog ne zlomi ali prevrne zaTadi preobilne teže Ko bo vse okrasje odstranjeno, bo veličastni spomenik Viteškega kralja gotovo še pridobili na svoji monumentalnositi. Še vefličastneje bo prišel do veljave, ko bodo odstranjeni tudi kostanji, ki so jih že začeli podirati.
Sicer pa je bila mirna nedelja
Dopoldne je bila v Zvezdi živahna promenada, igrala je godba dravske divizije, ki je bila deležna za svoje izbrane skladbe toplega aplavza. Ker današnje vreme pač ni bilo ugodno za izlete so Ljubljančani popojldne napolnili kinematografe in kavarne. Sicer pa je treba priznati, da so imeli kinematografi res izbran spored. V ostalem pa je nedelja potekfla mirno in vsaj do večernih ur brez vsake večje nezgode.
Bemin, 15. sept. br. (DNB) Včeraj popoldne so pri nemških letalskih napadih na Anglijo Angleži v vrsti letalskih spopadov, ki so se razvili posebno nad južnevzhodno obaJo, izgubili 24 aparatov. Pri teh spopadih so bila sestreljena tudi štiri nemška letala. Ponoči so Angleži znova skušali prodreti nad Nemčijo, toda bili so zadržani že ob nemški meji. Nemški nočni lovci in protiletalsko topništvo so tako uspešno intervenisali. da Angležem nikjer ni uspelo prodreti v notranje nemške predele. Tako je Berlin lahko že tretjo noč mirno spal.
Berlin, 15. sept. br. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške voiske je opoldne objavilo naslednje vojno poročilo:
Oddelki letalskih sil so kljub oblačnemu vremenu nadaljevali tudi 14. t. m. in v noči na 15. t. m. svoje pcvračevalne napade na važne vojaške objekte v Srednji In južni Angliji, posehno pa na London.
V	območju angleške pretolnice so bile razdejane pristaniške naprave in doki. Fčln-KOvito so bile nadalje bombardirane pristaniške naprave v Llverpoolu, valjam3 železa v AVarringtonu, kakor tudi letalska pritanišča., prometne naprave in luke v južni Angliji. Pri napadih na konvoje je uspelo severno od Irske potopiti nffco 8000 tOnsKo trgovsko ladjo. Nad LondOn»m se je razvilo nekaj letalskih spopadov, ki »o potekli za naše letalstvo uspešno.
Posamezna sovražna letala so v pretekli noči prodrla na Belgijo, Nizozemsko, kakor tudi na obmejno ozemlje zapadne Nemčije. Odvrgla so nekaj bomb na manjše kraje. Edini vojaški objekt, ki so ga zadele angleške bombe, je bile neko vojaško taborišče. 7 ljudi je bilo ubitih. 15 ranjenih. Materialne škode je bilo zelo malo.
Protiletalsko topništvo je sestrelilo 5 sovražnih letal, naši lovci pa nadaljnjih 25. 5 nemških letal se ni vrnilo na svoja oporišča. Nadporočnik Miinchberg je dosegel svoje 20. letalsko zmago.
Velika škoda v Eastbornu
Lizbona, 15. sept. br. (Štefani). Iz Londona poročajo, da so nemška letala v pretekli noči povzročila večjo škodo posebno v Eastbornu, kjer je bilo razdejanih več industrijskih objektov. Danes dopoldne so nemška letala znova prodrla nad Anglijo.
V	prvih popoldanskih urah so bombardirala skladišča v zapadnem delu Londona.
V	skladiščih so izbruhnili požari. Nemška letala so bombardirala tudi objekte na obrežju Temze ter posebno pristaniške naprave. Nad južno Anglijo je prišlo tudi do več letalskih spopadov.
Kaj je z novimi angleškimi obrambnimi sredstvi
Berlin, 15. sept. AA (DNB) Angleški tisk in radio objavljata te dni podrobno-
Posvetitev cerkve kneza Lazarja v Friboju
Priboj, 15. sept. p. Danes je patrijarh Gavrilo posvetil novo cerkev kneza Lazarja, ki je bila zgrajena V spomin na pokojnega kralja Petra I. Osvoboditelja. Svečanosti po prisostvovali tudi zastopniki kralja, nekateri člani vlade, med njimi vojni minister, mnogoštevilni zastopniki raznih patriotskih organizacij ter velika množica občinstva.
Pogreb bivšega ministra Milana Simono Viča
Beograd, 15. sept. p. Dopoldne je bil svečan pogreb bivšega predsednika narodne skupščine in dolgoletnega ministra Milana Simonoviča. Pogreb je bil na državne stroške in sicer izpred Saborne cerkve, kjer je bilo njegovo truplo Izpostavlejno na mrtvaškemu odru. Pri pogrebnih svečanostih je zastopal kralja polkovnik žarko Majstorovič, prisotnih pa je bilo več članov vlade z min. predsednikom Cvetko-vičem, mnogo bivših narodnih poslancev in najuglednejših osebnosti beograjske javnosti. Po oneiu v Saborni cerkvi se je poslovil od pokojnika v imenu vlade minister Beslič. Pogrebni sprevod je krenil izpred Saborne cerkve po Kneza Mihajla ulici pred poslopje narodne skupščine, kjer se je od pokojnika poslovil bivši predsednik narodne skupščine Stevan Cirič, v Imenu senata pa Djuro Vukotič. Na pokopališču je govoril v slovo v Imenu JRZ bivši mi-ister Gojko Cvrkič.
JuMlef ^navskega	i
kola fslaačev
Bc*>grad, 15. sept. p. Danes so na beograjskem dirkališču slovesno proslavili 50-letnico ustanovitve dunavskega kola jaha-čev. Ob tej priliki so odkrili tudi spomenik njegovemu glavnemu ustanovitelju, pokojnemu Vladimirju Ribnikarju, ustanovitelju »Politike«. Kralja je z-stopal pri svečanostih polkovnik Petrovič, prisotni pa so bili tudi maršal dvora čolak-Antič, mnogi oficirji, delegati Iz raznih krajev zemlje ln mnogoštevilno občinstvo.
Smrt zagrebškega gospodarstvenika
Zagreb, 15. sept. o. V starosti 62 let je danes tu nenadno umrl znani zagrebški odvetnik dr. Stjepan Posilovič. V gospodarskem življenju je imel vidno vlogo. Bil je predsednik nadzorstvenega odbora Narodne banke in prvi podpredsednik Prve hrvatske štedionice.
Krst 16 jadralnih letal v Zagrebu
Zagreb, 15. sept. o. Na tukajšnjem letališču so danes svečano krstili 16 novih jadralnih letal hrvatskega Aerokluba. Poleg večje množice so svečanosti prisostvovali tudi ban dr. šubašid, generalni tajnik HSS dr. Krnjevič, minister za socialno politiko ln narodno zdravje dr. Budisav-ljevič, armijskl general Nedeljkovič in drugI ugledni predstavniki.
Pošiljanje denarja v Francijo
Beograd, 15. sept. p. Narodna banka je v soglasju z drugimi prizadetimi ustanovami uredila vprašanje pošiljanja denarja našim državljanom, ki bivajo na zasedenem in nezasedenem ozemlju Francije. V okupirano Francijo se bo pošiljal denar perko Berlina, v nookupirano pa preko Vi-ch^ja.
sti o novih napravah, ki se upodabljajo za obrambo Anglije pred letalskimi napadi. S tem skušata ohrabriti prebivalstvo Ti aparati baje avtomatsko oeiežijo višino in brzino letala, ki se bliža, in tako zt-'o koristno služijo orientaciji protiletalskega topništva. Nemški letalski krogi izjavljajo, da je treba predvsem vedeti, da se nemško protiletalsko topništvo in protiletalska obramba sploh, že davno poslužuieta takih aparatov. Kar se tiče teh nov:h aparatov, nemško letalstvo v zadnjih dneh ni zapazilo nobene močnejše in boljše orientacije angleškega protiletalskega topništva kakor popre je.
Italijanski listi o položaju
Rim, 15. sept. AA. (Štefani) Ves italijanski tisk piše o najnovejših nemških napadih na London. Listi podčrtavajo strahotno dejstvo teh napadov in poudarjajo, da londonsko prebivalstvo sploh več ne zapušča zaklonišč Pri vsem tem. pravic listi, je treba vedeti, da nemški bombniki bombardirajo samo tiste objekte, k' so posredno ali neposredno vojaško važni Lioti pravijo, da Nemčija daje Anglij' nf »zbiro usodo Varšave in usodo Pariza Obenem opozarjajo listi na vzporedno akoijo italijanske oborožene sile v Sredozemlju V člankih se trdi, da gre vse po v napiej dolo čenih načrtih z matematično natančnostjo Italijanske kopne in letalske siie dosezajo uspeh za uspehom.
Nedelja nad Londonom
Berlin, 15. spet. AA. (DNB). Po poslednjih vesteh s fronte se tudi danes popoldne nadaljujejo letalske bitke nad Lon-
donom. Nemška letala so prodrla nad Lco-
don in metala na vojaške objekte bombe vseh kalibrov, čeprav je angleško protiletalsko topništvo močno streljalo. Ob Temzi je bilo opaziti pažare. Napadi na London še trajajo.
Berlin, 15. sept. AA. (DNB) Po poslednjih vesteh, ki jih je prejel DNB do 20. ure je bilo v današnjih letalskih bitkah nad Londonom sestreljenih 60 angleških letal. 20 nemških letal je izginilo. Danes so nemška letala ponovno bombardirala doversfco luko.
Bombe na cerkve
Berlin, 15. sept. AA. (DNB.) Angleška letala so pri svojih nočnih napadih na nevojaške objekte v Nemčiji napadla tudi cerkve. Veliko število teh napadov doka«-zuje, da se to dela načrtno. Meseca maja je padlo šest bomb na samostan Marien-berg v Bupardu. Ponoči 18. maja sta padli dve bombi blizu ženskega samostana v Bremenu. Meseca junija so se ti načrtni napadi na cerkve povečali. Tri bombe so padle na cerkev v Dirfusu. Dne 20. junija je noč bila tako jasna, da je nemogoče, da bi angleški letalci po pomoti bombardirali katedralo v Speyeru. Dan kasneje so bombardirali katoliško cerkev v Duisburgu. Dne 26. junija sta padli dve bombi na cerkev pri Delmenhostu. Dva dni kasneje je padla bomba na cerkev v Gochu. Dne 14. in 15. julija so padle bombe na pokopališča v Augsburgu, dne 23. julija pa je zadelo več bomb cerkev v vasi Wasbecku. Cerkev v Delchsvveilerju, ki velja za umetnino in je pod državno zaščito je dne 15. avgusta zadela zažigalna bomba in jo uničila. Dne 3. septembra so angleška letala vrgla železen zaboj z dvajsetimi zažigalnimi bombami poleg cerkve v Glcilu. žalostna bilanca teh bombardiranj je dokaz, da so angleški nočni napadi zavestno namenjeni cerkvam. Uničiti hočejo stare kulturne spomenike in verske ustanove.
Boji na meji Egipta
Italijanske čete so vdrle na egiptsko ozemlje — Spopadli med angleškimi in italijanskimi oddelki
lUm, 15. sept. br. (Štefani.) Vrhovno poveljništvo italijanske vojske je objavilo davi svoje 100. službeno vojno poročilo, ki v njem pravi:
V	Cirenaiki so naši prednji stražni oddelki prodrli čez mejo in se ponovno živahno spopadli s sovražnimi prednjimi oddelki. Naše letalstvo je pri tem aktivno sodelovalo ter je v nizkih poletih bombardiralo sovražne motorizirane kolone. Dve sovražni letali tipa Blenheim sta bili sestreljeni.
Ponoči so skupine naših letal znova napadle Malto. Kljub slabemu vremenu so italijanske bombe točno zadele arzenal v Valetti in letalsko pristanišče v Calafrari.
V	vzhodnem delu Sredozemskega morja je skupina naših letal napadla in bombardirala sovražni konvoj. Vsa letala so se nepoškodovana vrnila na svoja letališča. Na Indijskem oceanu je večja skupina naših bombnikov nenadno napadla angleško lO.OOOtonsko križarko. Bombe so kri-žarko zadele in jo hudo poškodovale. Po-neje so naša izvidniška letala ugotovila, da je ladja zelo počasi nadaljevala svojo vožnjo in da se je njen zadnji del globoko pogreznil v vodo.
Sovražna letala so v severni Afriki z zažigalnimi bombami napadla Bombo, a niso nobenemu objektu prizadela škode.
V	vzhodni Afriki je sovražno letalstvo
pristanišče Calafrano. Odvrgla so nanj cele serije bomb, ki so letalsko oporišče razdejale. Nastalo je več velikih eksplozij. Očividno so eksplodirali bencinski tanki. Tudi tam so nastali veliki požari. Proti jutru so se vsa letala nepoškodovana vrnila na svoja oporišča.
Angleška poročila
Kairo, 15 sept br. (SDA^ Aneleško letalsko poveljništvo na Bližniem vzhodu je izdalo ponoči komunike, v katerem pravi, da so angleška letala včeraj napadla italijanske vojaške postojanke v Lib:ji in posebno Bombo, kj*;r je važno letalsko pristanišče. Bombardiran je bi'1 tud; Sidi Omar. Južnoafriška letala so podnevi napadala letališča in vojaška oporišča v centralni Abe-siniji. Napadi so hiili izvršen' tud. na vse važnejše strateške točke v Somaliii in Eritreji.
Kar se tiče vojaških operacij na kopnem, so tukajšnji vojaški krogi mnenja, da pomeni italijanski vdor v zapadni Egipt, pri čemer so Italijani zavzeli Solum in Musalo, pričetek že dolgo napovedane Grazzianije-ve ofenzive. Lahko pa je mogoče da je bil ta italijanski sunek le taktičnega značaja in da se bo glavna italijanska ofenziva razvila na obeh straneh anglo-egiptskega Sudana.
napadalo vse področje med Asmaro in Adi Ugrijem. En domačin je bil ubit, drug pa ranjen. Neka kmetija je bila laže poško- ( Vznemirjenje V KaiTU dovana.
Močen napad na Malto
Rim, 15. sept. br. Agencija Štefani je objavila podrobnosti o napadu na Malto. Italijanska letala so se pojavila nad otokom kmalu po polnoči. Vreme je bilo jasno. Bombniki so se usmerili nad Valetto. Kljub izredno ostremu protiletalskemu ognju so se spustili nizko nad arzenal ter ga zasuli z eksplozivnimi in zažigalnimi bombami. Ko so se letala oddaljila proti jugozapadu, je v arzenalu na več krajih gorelo. Letala so se kmalu nato približala Marši Sciroccu. Tam so napadla letalsko
Kairo, 15. sept p. Službeno poročilo angleškega vrhovnega poveljništvo v Egiptu potrjuje, da so italijanske čete v pokrajini Soluma prodrle na egipt&ko ozemlje. Poročilo pravi, da bi mogel ta vdor italijanskih čet na egiptsko ozemlje izzvati operacije večjega obsega.
Glede na najnovejše vojne dogodke je egiptski min. predsednik Sabri paša sklenil, da opusti svoje potovanje v notranjost države ter ostane v Kairu. V političnih krogih menijo, da bo skl:cana konferenca voditeljev strank, na kateri bodo razpravljali o nastalem položaju.
Uveljavijenfe vojaške obveznosti v Ameriki
Washington, 15. sept. br. (Štefani.) Zakonski načrt o splošni vojaški obveznosti, ki ga je kongres snoči dokončno sprejel v kompromisni obliki in ki uvaja vojaško službo za vse moške v starosti od 21. do 35. leta starosti, bo prezident Roosevelt podpisal že jutri, tako da bo v smislu skleoa kongresa takoj uveljavljen. Kakor napovedujejo vojaški krogi, bo registracija obveznikov končana že do srede oktobra, ker so vse priprave že zaključene. S 3. novembrom se bodo pričeli vpoklici obveznikov. V prvem kontingentu aktivne vojske bo 75.000 ljudi. Mornariško ministrstvo pripravlja v zvezi s tem tudi podvojitev mornariških efektov, tako da se bo število ameriških mornarjev in mornariških častnikov povečalo od 27 na 50 tisoč.
Zakon o splošni vojaški obveznosti določa, da more v mirnem času služiti hkrati v kadru po 900.000 mož. Za sedaj bodo v vojsko vpoklicali skupno 396.000 obveznikov in rezervistov nacionalne garde. Ti vpoklici bodo do konca leta že docela izvršeni.
Novi trgovinski krediti za južnoameriške države
VTashington, 15. sept. AA. (DNB) Reprezentančna zbornica je odobrila zakonski predlog, ki pooblašča federalno banko za izvoz in uvoz, da sme odobriti južnoameriškim državam nove kredite za nabave v znesku 500 milijonov dolarjev.
Zapora za Žide v Boliviji
La Paz, 15. sept. AA. (Reuter) Pardament je izglasovalo s 33 proti 25 glasovom zakonski predlog, s katerim se ukinja izdajanje dovoljenj za naseljevanje Zidov v Boliviji. Pod v zete bodo tudi posebne zakonske mere pri naseljevanju tujcev. Te mere ne bodo veljale za tujce farmerje, ki niso Židje.
DeMža v bolgarski upravi
Sofija, 15. sept. AA. (Reuter) Predstavniki bolgarskih civilnih oblasti z generalom Gilkovim na čelu so danes prevzeli upravo južne Dobrudže. Na podlagi sporazuma v Crajovi bodo rumunske čete zapustile ozemlje južne Dobrudže v petek, bolgarske čete pa bodo začele ozemlje zasedati v soboto.
Izkrcanje Japoncev v Indokini
Šanghaj, 15. sept. A A. (Štefani) Po vesteh, ki so prispele semkaj, so se japonske čete izkrcale v Indokini z namenom, da bi zasedle oporišče, ki bi olajšalo ofenzivo proti Čangkajšku v Kvantungu in drugih področjih ob zapadni Indokini.
Francoski konvoj zavozil v minsko polje
ženeva, 15. sept. AA. (DNB). Francoski konvoj desetih tovornih ladij, ki so vozile demobilizirane vojake, je naletel med severno Afriko in Marseillom na polje morskih min. Po vesteh iz Vichyja sta se potopili dve ladji, vendar pa upajo, da se je rešila večina mornarjev in demobiliziranih vojakov, ki so bili na krovu.
Velesejem v Kolnu
Koln, 15. sept. br. (Štefani). Tu Je bfl danes otvorjen jesenski velesejem. Sržavnl podtajnik gospodarskega ministrstva dr. Langfried je v svojem otvoritvenem govoru med drugim poudaril, da je velesejem najzgovornejši demanti angleških vesti, da je angleško letalstvo razdejalo industrijske centre v zapadni Nemčiji. Demantiral je govorice, po katerih naj bi se industrija izselila iz Porenja in Porurja na vzhod. Nasprotno bodo stotisoči nemških delavcev v teh krajih še nadalje izdelovali nemško orožje ta razne industrijske potrebščine. Opozoril je tudi na velik pomen iuksemburških in alaaffrih rudeftor železa
ilHOZITJii STAN O V AN J»KE BEDE
otepljejo, ko se te le morejo. Pod milim nebom pa vendar še ne mislimo prebivati.«
žalosten postane človek, ko posluša grenke tožbe vseh teh mladih in starih ljudi, ki jim je sleherni dan trda borba za skorjo kruha in stojijo danes pred delo-žacijo, brez sredstev. Nekateri so sicer deležni majhnih podpor, toda kaj je 100, 200 dinarjev na mesec dandanes! In vendar so ti ljudje navajeni trpljenja, razkošja še svoj živ dan niso okusili in tudi ne hlepe po njem. Tudi niso nikomur v ^ napoto, saj žive mirno zase in ločeni <*1 mestnega vrveža. Toda na svojo staro barako so navezani, čeprav je gostoljubnost v njej majhna, pa vendar se ne bi radi
točili od nje ln odtavali v še večjo negotovost.
Ko odhajam s tega drugega ljubljanskega pokopališča, ki je vase pogoltnilo toliko zavrženega blaga, mi šumota po glavi beseda mladega Franceta, da bi bilo vendar prav, ko bi danes ljudje še imeli streho nad glavo, saj drugega itak nimajo.
»Da,« odgovarjam, »prav bi bilo, zaradi tebe, ki si še mlad in te čaka še mnogo drugega trpljenja, in zaradi vseh dragih, ki jim je ta baraka nehvaležen, a danes edini dom, in ki tega doma, čeprav je mrk in neudoben, ne marajo zamenjati z nebesnim obokom.«	D. B.
Lovrenc Košir na znaitikaft
I>ve desetletji
Ce greš po Poljanski cesti proti mestni kiavnici in sejmišču, kreni takoj za vojašnico kralja Petra po eni najbolj zanemarjenih mestnih ulic, Kosovski ulici, po kateri so prav zdaj nasuti veliki kupi gramoza, in na levi strani se ti odpre pogled na precej široko ravan, poraslo s sočno travo. Tam na skrajnem koncu, prav pod Vrhovčevimi kozolci, zija še zadnja sled nekdaj prostrane jame, ki je segala prav od Gruberjevega prekopa pa do kmetij, ki obrobljajo zgornji del Poljanske ceste tja do sejmišča. Ta ogromni četverokot ni nastal kot naraven vdor po potresu, ampak se je tvoril polagoma, kot so pač odvažali od tod debeli gramoz, s katerim je bogato obdarovano Ljubljansko polje. Danes počiva na tem gramozu lepo število ljubljanskih hiš, ki so se s smetmi oddol-ževale dobavitelju svojih temeljev — mestni jami.
Na eni strani se je jama z odvažanjem stavbnega materiala neprestano večala, na drugi strani so jo vozniki polagoma zasipavali z debelimi plastmi vsakovrstnih odpadkov. V dveh desetletjih je na ta na-
»Stanovanjska« hiša ruskih emigrantov— popravljalcev kotlov
zmanjšano vnemo, dokler se ni izpod sklada blata m prahu po dolgem trudu le prikazala na pol gnila hruška ali pomaranča, ki jo je nato najmlajša generacija kolonistov z največjo slastjo použila.
če pravimo »naselila«, potem ne mislimo reči, da se je naselila iz kakršnih poželjivih namenov, da bi se morda zajedal-
Pravljična idila za klavnico
čin jama doživela zanimiv razvoj. Ko so jenjali z odvažanjem peska in mivke, je bilo jame vedno manj, dokler se ni skrčila v majhno današnjo vrzel, ki bo čakala morda še dobro leto dni na svoj konec. Nato bo trava prekrila še ta poslednji ostanek in jama bo živela dalje le še v spominu onih, ki so se z njo po lastni Etli tuji volji morali daljši ali krajši čas ukvarjati. Nihče ne bo vedel, da počiva pod zeleno rušo bogato slojišče od vseh vetrov znesenih predmetov, ki so dajali
sko prislonila ob to »polno skledo«, kar je jama tem naselnikom po sili razmer morala postati.
^Ne bo nas hudič vzel!"
»Da, še radi bi živeli, ne bo nas vzel vrag!« to je zaključek, s katerim se končujejo skoraj vsi pogovori z »barakarji«, kakor jih imenuje poljanska četrt. Samo posedeti ti je treba z njimi, pa boš ugotovil, da ti ljudje niso nikakršni človeški
i. K. j
PustolovSiine eno
!
Leta 1917. je avstro-ogrska monarhija piskala že na zadnjo luknjo. K vojakom so klicali že 181etnike. Jaz sem bil takrat v sedmi šoli. Pri naboru sem bil gladko potrjen. Pred odhodom k vojakom so mi dovolili še vojno maturo; stavili so mi zelo lahka vprašanja, pa še na tista so odgovarjali večinoma profesorji.
Spomladi 1918 sem kot enoletni prostovoljec, titularni korporal odšel z maršba-taljonom regimenta kranjskih Janezov na italijansko fronto, kjer sem imel čast, da sem se junija 1918 udeležil zadnje ponesrečene avstrijske ofenzive pri Asiagu v Sedmerih občinah. Prav gotovo nisem jaz kriv, da se ta ofenziva ni obnesla, ker sem bil dober vojak, kakor sem bil mlad. že moj oče je bil zmeraj »verfassungstreu« in v glavi sem obdržal nasvet gospoda razrednika, ki ga je nekoč vprašal moj sošolec, kaj se kuha v Avstriji, pa je vsemu razredu odgovoril:
»Uradni list o vsem tem nič ne piše. Da, ne smejte se, fantiči, držite se vedno Uradnega lista pa vam bo dobro v življenju.«
To svojo lastnost vam kar odkritosrčno priznam, čeprav morda neumno ravnam, ker marsikak Slovenec ne prizna rad, da nod Avstrijo še ni bil Jugoslovan.
Po ponesrečeni ofenzivi smo se umaknili za žične ovire v stare strelske jarke, kjer nismo imeli nobene mirne noči. Kakor hitro se je zmračilo, nas je začel sovražnik obdelovati najprej z artilerijo, potem so pa tu in tam napadli in nekaj naših pobili, nekaj pa zvlekli s seboj. Stari, izkušeni vojaki so si belili glave nad tako podjetnostjo nasprotne strani. Kmalu je bila uganka rešena.
Pri nekem takem nočnem napadu na našo predstražo so naši ubili enega sovražnika. Oblečen je bil v doslej nam nepoznano uniformo in po njegovi osebni legitimaciji so spoznali v njem WUUama G.
misel. »Danes lahko prekoplješ prah do zadnje drobtinice, pa se ti ne bo prismejal na dan niti petdesetparski kovanec.«
Da, da, bilo je in ni več...
Stara gospa, mati številne družine, ki jo je usoda že raztekla n avse vetrove, pozna zgodovino jame do zadnjih podrobnosti, saj je Ob njej prebila dobri dve desetletji Pripoveduje mi o časih, ko se je pod kostanji košatil zvrhan kup vreč, polnih kosti, cunj, papirja in drugega, kar je vse šlo v denar. Bila je to »zlata jama«, iz katere so pridne roke iztisnile cele tisočake. Zdaj je teh zlatih časov konec in barakarji, tisti najstarejši in baraki do konca zvesti, se jih spominjajo z otožnost-jo. »Zlato« je splahnelo, jamsko bogastvo je šlo malone v nič, draginja pa pritiska na vseh straneh, od vseh strani temna prihodnost, vendar:
»Ne bo nas hudič vzel!« sklene mali Egon, za katerega ne veš, ali spada med belo ali mongolsko pasmo. In salutira s svojim preluknjanim slamnikom, ki ga je staknil nekje v jami...
Pred slovesom
Tako razpredajo ti ljudje svojo filozofijo. Nič kaj radi ti sicer ne zaupajo svojih misli, kajti svet je danes lump in te kaj kmalu razkriči za prevratnika, upornega boljševika ali vrag vedi za kaj.
»Veste kaj,« mi pravijo, »to pa le napišite, da ni prav, da nas zdaj, v teh negotovih časih, ko je beda od dne do dne hujša, mečejo kar ven. Saj bi šli, ko bi imeli kam, saj sami dobro vidite, kako prijazno bivališče je ta baraka, in veste, da nam ne bo žal po njem. Ampak kar ven, zdaj ko kmalu niti za sol ne boš imel več, to, to ni v redu. Za stanovanje nimamo denarja, če si pa že pritrgaš od ust tiste pare, se te pa itak na sto znanih načinov
Percivala, seržanta angleške vojske. Tako smo izvedeli, da imamo pred seboj angleško divizijo, ki je prišla zavezniku na pomoč.
Dragi večer smo tega Angleža pokopali skupaj z našim četovodjo Makovcem z Viča ki je služil vojsko že od leta 1911, bil na vseh frontah in povsod odnesel zdravo kožo.
Tedanji naš bataljonski komandant Alfred Lavrič je še isto noč v francoskem jeziku napisal pismo angleškemu komandantu, da bomo zvečer pokopavali njihovega seržanta in da misli, da bi se zato spodobilo, da bi nam dali ta večer mir. Infanterist Novinec z Brezove rebri, podjeten fant za vsako pustolovščino, se je splazil do sovražnikove žične ograje in obesil nanjo Lavričevo pismo. In res smo imeli tisto noč blažen mir, zato so nas pa drugo noč toliko huje napadali.
Naslednjo noč sem bil na prednji straži. Vse življenje me niso boleli zobje — saj sem komaj mlečnike izerubil, kakor so mi povedali starejši borci. Tisto noč me je pa začel podočnik neznosno boleti. Kot dober vojak sem tiho trpel strašne bolečine vso noč in ves dan in še naslednjo noč. Proti jutru druge noči je prišel nadzorovat predstražo kompanljski komandant lajt-nant Masič iz Vodmata pri Ljubljani doma, če se ne motim. Poznal me je kot vrlega vojaka in opazil, da z menoj ni nekaj v redu.
»Gospod lajtnant, javljam pokorno, zob me neznosno boli že dva dni,« sem mu pojasnil.
Vedel je, da ne simuliram, in me ozmerjal:
»Norec neumni, kaj ne javite. Pojdite takoj na bataljonsko obvezovališče!«
Tam je opravljal službo sanitetni praporščak, neki Žid z Dunaja, o katerem so
Nova dobrodelna serija znamk bo dostojno počastila spomin rojaka — odkrite!j a znamk
Letos so proslavljati po vsem svetu stoletnico prve poštne znamke. Pri tem so ponavljali zasluge, ki si jih je pridobil ta ali oni za izum odnosno izpopolnitev tega važnega pripomočka za lahko in hitro plačevanje poštnih pristojbin. Povsod so omenjali ime Angleža Rowlanda Hilla, ki je dal pobudo za izdelavo poštne znamke. Skoraj nihče pa ne vč, da se je misel o poštni znamki porodila v glavi Slovenca in da to-raj Slovencu pritiče vse to slavljenje in vse časti, ki jih uživa zgoraj imenovani Anglež.
Filatelistični klub Ljubljana je namreč na-podlagi rasnih virov dokazal, da je Slovenec Lovrenc Košir prvi prišel na misel, da bi se uvedlo plačevanje poštnine z nalep-Ijanjem znamk To svojo genialno zamisel je podrobno obdelal in poslal zadevni predlog takratni avstrijski vladi, ki ga je pa zavrnila. Ne bom tu ponavljal vsega življenjepisa tega našega velikega in doslej žal neznanega moža, ker je o tem že poročalo »Jutro« 25. avgusta t. L Vse te podatke je zbral Filatelistični klub Ljubljana in to s pomočjo požrtvovalnega gosp. Kobala, ki je pretaknil velik kup knjig, da je od tod lahko dobil vse potrebno, da svojo trditev o Koširju lahko dokažemo — Nalogo, da obvesti tudi ostali svet c tem velikem Slovencu, je prav tako prevzel v roke FKL. Razposlal je že vsem uglednim in vodilnim filatelističnim revijam in listom, kakor tudi dnevnikom, sestavek analogne vsebine, kakor ga je objavilo »Jutro«.
Filatelisti smo mnenja, da bi se t ško stvar lahko pozanimala tudi javnost, in v ta namen je FKL stopil v stik z zastopniki pošte in pa PTT Združenja v Ljubljani.
Naši slovenski poštarji namreč nameravajo izdati drugo leto dobrodelno serijo znamk, čijih prebitki bi šli v korist njihovega združenja. O izdelavi in osnutkih za te znamke so razpravljali na seji, kjer so bili zastopani poleg predsednika FKL g. Karla Marneta. g. Sporna in še dveh filatelistov tudi predstavniki pošte odnosno PTT Združenja. Med drugimi je bil prisoten tudi slikar g. Božidar Jakac, da podš svoje mnenje in pripomore, da bodo znamke tudi z umetniškega stališča imele svojo vrednost. — Po daljši debati se je na tej seji sklenilo, da se zaprosi ministrstvo pošte, telegrafa in telefona, da odobri izdajo dobrodelne serije. Ta serija naj bi obsegala štiri znamke po:
si pripovedovali, da ni nikdar študiral medicine, temveč da je bil po poklicu neke vrste trgovski sotrudnik.
»Zob bi bilo treba izdreti, pa nimam klešč pri roki. Imam sicer neke kapljice za lajšanje bolečin in praške za drisko, pa to vam ne bo pomagalo v tem primeru,« mi je odgovoril na mojo prijavo in mi napisal bolniški listek za ranocelnika pri regimentskomandi.
»Gospod regimentsarct, pokorno javljam, da me boli zob,« sem se javil in izročil ranocelniku listek.
»Simulant nesramni! Bi se rad izognil prvi liniji!« me je nahrulil.
Sveta jeza me je popadla — jaz simulant! — vendar sem požrl jezo z bolečinami vred, salutiral in napravil »kertajh«.
Ranocelnik je opazil, da ml je storil krivico, poklical me je nazaj in s spremenjenim glasom rekel:
»Zob je najbolje izdreti. Klešče imam, ampak so malo zarjavele. Ravno danes odhaja nekaj maroderjev v Trident in pojdite z njimi.«
Tako nas je pet ali šest bolnikov pod vodstvom sanitejca mahnilo čez Lavaro-ne na postajo Levico. Tam smo počakali na sanitetni vlak iz Borga. V oddelku, kamor sem stopil, je sedel neki vojak, ki se je vozil že iz Borga.
»Odkod in kam, kamerad?« me je vprašal po nemško.
»Od Asiaga v Trident v bolnico.«
»Kaj bi se ustavljali v Tridentu, peljite se z menoj na Dunaj. Všeč ste mi, ml boste prijetna družba.«
Iz pogovora sem zvedel, da je to prava dunajska srajca, ki se že četrto leto udeležuje velike vojne na ta način, da se vozi z Dunaja na fronto in s fronte spet nazaj na Dunaj.
»Lahko vam napravim odprto prijavo za
—.50 + —.25 dinarja
1,—	+ —.25
1.50 + —.50 «
2,—	+ 4.— «
Po dosedanjem naj bi znašala naklada prvih treh 300.000 komadov, a zadnje 150.000 komadov, torej 150.000 kompletnih serij. — Združenje PTT v Ljubljani upa, da bodo vsled malenkostnega pribitka pri prvih treh vrednotah posegli po teh znamkah tudi nefilatelisti, kakor recimo trgovci, industrialci in drugi. Izdelane bi bile te znamke v bakrotisku (ali morda v bakro-
Lovrenc Košir
rezu, kakor na primer spominske za Jadransko stražo), kar je dandanes najlepša izvedba znamk. Tudi tehnika g. Jakca bi zelo harmonirala s takšno izvedbo.
Posamezne vrednote bi imele naslednje slike: na prvi po —.50 + —.25 din bi bil narisan naš velikan — Triglav. Znamka bi bila pokončnega formata in predvidoma rjave do sepijaste barve. Druga, za 1.— + —.25 din, bi prikazovala pogled na Maribor in na naše zeleno Pohorje. Ta panorama je krasna ki jo bo še bolj ponazorila sočno-zelena barva, v kateri naj bi bila znamka odtisnjena. Tudi ta znamka bo pokončna. Tretja vred. je 1.50 -I- —.50, bi bila podolžnega formata in bi na njej videli grad Otočec pri Novem mestu. Ta kra-
štiri tedne dopusta, da greste pogledat tudi domov.«
Kot pošten vojak sem odklonil njegovo zapeljivo ponudbo.
»Ce ste že tako neumni, da ne marate tega, pa se peljite vsaj v bolnico v Inns-brack ali še bolje na Dunaj. Zato vam ni več treba posebne objave. Ko se pripeljemo v Trident, bo vstopil neki feldvebel in zakričal: »Leichte Marodeure, aussteigen!« — in ko bodo izstopih, bo vrata spet zaloputnil,« mi je razlagal prevejani Dunaj-čan.
Res se je tako zgodilo. Na feldveblov klic sem se dvignil tudi jaz, toda Dunaj-čan me je posadil nazaj na klop. Feldvebel je zaloputnil vrata in jaz sem obsedel s tem šmentanim Dunajčanom. Cez četrt ure se je začel vlak pomikati proti severu. Vozil je po polžje, kakor je bila navada pri avstrijskih »bliskovitih« vojaških transportih. Globoka noč je že bila, ko je prisopihal na Brenner. Zjutraj smo dobili v Innsbrucku čorbo iz pravih želodov. Nato je ropotal vlak naprej. V Worglu smo dobili menažo in stali celo večnost.
Dunajčan je ponoči zlezel lepo na polico in spal trdno kot nedolžen otrok. Jaz pa nisem mogel zaspati pa ne zaradi zoba, ki me je že davno nehal boleti, temveč zaradi slabe vesti, ki me je vedno huje grizla. Ko smo se drugi dan zjutraj ustavili v Bischofshofnu, se je Dunajčan stegnil in zazehal kot maček m me z nasmehom vprašal:
»Kaj se tako čemerno držiš, junak iz Kranjske?«
Jaz sem se pa na tihem hudo val nad njim, kam me je zapeljal. Ali si nisem mar nakopal težke krivde dezerterstva pred sovražnikom, za kar je samo ena kazen, in to je smrt z ustrelitvijo? Med enakomernim ropotanjem vlaka sem ne-
Obisk pri siromašnih someščan ih> ki bodo v kratkem izgubili »ajsfcrom-nejšo streho nad glavo
. izvrženci in od rojstva zaznamovani lo-I pavi, za kar bi jih radi prikazali nekateri i jo je usoda že raztepla na vse vetrove, pravil. Nasprotno, med temi ljudmi jih nI malo, ki znajo dobro gledati na svet okoli sebe in katerim bi bila življenjska pot ; drugače uglajena, če jih že mladost ne bi oropala vsega tistega, kar je za zdrav, naraven človekov razvoj potrebno. Njihove politične debate prav nič ne zaostajajo po svoji ostroumnosti za kavarniškim premlevanjem marsikakšnega s frakom ozalj-šanega gospoda. Po svoji neugnani življenjski volji ln nezlomljivem upanju po lepših časih pa bi nekateri med njimi lahko služili kot zgled celim rojem naših poklicnih pesimistov in nergačev.
Pogovoril sem se na široko s Francem, mladim, bistrogledim fantom kakšnih osemnajstih let, ki bi danes bil morda maturant, ka bi... Dečko mi živahno razklada svojo preteklost, ki se je kot enoličen, do skrajnosti dolgočasen in moreč film odvijala med kupi plesnivih limon, gnile čebule, oziroma neke brezoblične smrdljive mase, iz katere moraš šele izluščiti posamezne liste solate ali kakšen konec bakrene žice. No, včasih se je izpod blatne preproge zabliščal kar dvodinarsld kovanec, da, njegova pokojna teta je med odpadki zasledila celo nekaj pravih, srebrnih kovačev.
»To pa spada že v preteklost,« pravi Franci s precej žalostnim glasom svojo
POGLED NA BARAKO
So deli mesta, ki so po svoji potrebnosti neobhodni, pa vendar le malokdo ve zanje, še manja pa za življenje, ki se tam po čisto svojih zakonih razvija dan za dnem, leto za letom.
Kdo ne ve, da ima Ljubljana svojo »jamo«, kamor se stekajo preostanki naše mestne civilizacije, toda le malokdo ti bo vedel povedati, kje ta jama prav za prav je. Zato je prav, da se zapiše beseda o tej smetarski jami, o kateri se menda še ni govorilo v nobenem regulacijskem načrtu in ki menda sploh še ni bila predmet javne debate, dasi to vsekakor zasluži.
v časih prosperitete dovolj posla in zaslužka celemu bataljonu Ljubljančanov.
Tako je jama večala svoj življenjski prostor in spet usihala, kakršen je pač bil odvoz ali dovoz, in ob njenih obronkih se je naselila kolonija jamskih prebivalcev, ki se je zarila v te smeti in dve desetletji kopala in vrtala po njih z ne-
tota naše Dolenjske bo gotovo popolnoma uspela, tudi če jo bomo prikazali na znamki Bo pa ta znamka rdeče barve, kakor to zahtevajo predpisi. Na poslednji znamki pa bi bila kompozicija in sicer bi bil predstavljen na njej naš Lovrenc Košir, izumitelj znamke, v ozadju pa bi videli njegovo rojstno hišo. Format bi bil zopet podolžen, barva pa karminasta do lila ali pa modra.
Če bo šlo vse po sreči in po željah filatelistov, ki želimo samo lepih znamk, bo to naša najlepša serija. Originalna bo po tem, da bo prikazovala tri, oziroma štiri lepe in za tujski promet privlačne kraje. Tudi v tem, da je na znamki upodobljen lik zaslužnega človeka, bo prednjačila pred drugimi znamkami, ki smo jih izdali doslej. Žalostno je namreč, da doslej še nismo proslavili mnogih naših zaslužnih mož s tem, da bi jih upodobili na znamki, ki pride v vse kotičke sveta in tako širi naše ime. Da bodo imeli tudi filatelisti svoj delež pri tej seriji, je poskrbljeno FKL namreč namerava začeti zbirati prispevke za izdelavo in vzidavo spominske plošče na
rojstni hiši Lovrenca Koširja. Odkrita naj bi bila prihodnje leto ob izidu te spominske oziroma dobrodelne serije znamk. Ob tej priliki bi gotovo dovolilo ministrstvo PTT uporabo posebnega poštnega avtomobila, ki bi kot pošta deloval v rojstni vasi Lovrenca Koširja, v Spodnji Laši pri Škof-ji Loki. Tudi poseben žig bo preskrbel FKL, kakor tudi priložnostne dopisnice in kuverte.
Filatelisti se nadejamo. da bomo dosegli pri javnosti popolno razumevanje za tako serijo in da bomo ob odkritju spominske plošče imeli priliko videti tudi nefilateliste.
G. D.
Filatelistični klub v Skoplju pripravlja veliko razstavo znamk od 6 do 8. oktobra pod naslovom »Prva propagandna filateli-stička izložba Vardarske banovineRazstava bo gotovo zelo zanimiva in privlačna. Prijateljsko društvo v Skoplju pričakuje tudi obiska slovenskih filatelistov, ki se bodo prijaznemu vabilu gotovo odzvali.
ravnik ii Oza
Med najbolj razširjenimi mladinskimi knjigami na svetu je brez dvoma Franka Bauma »čarovnik iz Oza«, neke vrste otroška pravljica, ali bolje, mladinski sodobni roman, ki ga je bogato ilustriral William W. Denslow. Bil je to prvi poskus, ustvariti sodobno pravljico na podlagi no-
vih psiholoških in pedagoških pogledov na otroka. Začne se zgodba na neki farmi v Kansasu, kjer mala Dorothy postane žrtev ciklona, vse ostale pestre dogodivščine so iz njenih sanj, ko potuje po daljnih deželah. Baumova knjiga je doživela brez števila naklad. Skupni natis je do danes presegel 90 milijonov izvodov. Pozneje so pravljico predelali v gledališki komad in jo uglasbili, nazadnje pa jo je Metro Gold-wyn Mayer posnel za film. FIlm je posnet v tehnikoloru, da prihaja fantastičnost zgodbe še bolj nazorno do veljave. Vlogo male Dorothy je naštudirala slavna otroška zvezdnica Judy Garlandova, čarovnika pa igra znani filmski komik Frank Morgan. Režijo tega svojevrstnega filmskega dela je vodil Viktor Fleming.
KnrI Froelich, prvak nemških filmskih režiserjev, je eden najstarejših aktivnih filmskih umetnikov. Nedavno je praznoval svoj 65. rojstni dan
Kafra
Kafra je smola kafrskega drevesa, ki rase na Kitajskem in Japonskem. Rafini-rana se uporablja v medicini in tudi v industriji. Največ kafre dobimo z otoka Formoze,
Zanimive številke
če z zavoro ustavijo vlak, ki vozi s hitrostjo 70 km na uro, se nekaj sile pri tem sprosti, S to silo bi lahko skuhali 226 litrov vode ali pa dvignili človeka 140 m visoko. — Vsak ve, da je hitrost svetlobe 300.000 km na sekundo. Proga, ki jo napravi svetloba v enem letu, je svetlobno leto in to je merska enota v zvezdoslov-stvu. Ker ima leto 32,565.926 sekund, tedaj znaša proga enega svetlobnega leta 9 in pol bilijona klometrov. Brzovlak bi potreboval za to progo 12 milijonov let.
Javna tribuna
Glas iz groba
V hotelu siromakov v Sv. Florijana ulici sem ležal že delj časa bolan, jaz, Božo vski Henrik, trgovski potnik, rojen 20. 4. 1860. Zapuščen od vseh, v največji bedi, brez svojcev, sem v skrajni sili zaprosil mestni socialni oddelek za podporo.
Z največjo težavo sem napisal prošnjo in jo oddal 16. 8. t. 1.
Oče revnih, drugače veletrgovec, je prošnjo toplo priporočil in nasvetoval socialnemu oddelku mestnega poglavarstva, naj mi podelijo stalno mesečno podporo 100 din, s katero bom lahko ozdravel in živel.
Prošnja je od romala na socialni oddelek, ki jo je potem poslal v izjavo glede domo-vinstva šele 7. 9. 1940 v mestni domovinski oddelek, ki je takoj rešil dopis in ga odposlal 9. 9. 1940 nazaj v socialni oddelek, s pripombo, da sem jaz kot uvideven revež odrešil sebe in mestno občino nadalj-ni hnevšečnosti. Napravil sem svoje najboljše in poslednje dejanje: Zapustil sem svet in dobre krščanske ustanove že 20. Vin. t. L
Neki kitajski cesar, otrok solnca ln sreče, je nekoč videl na cesti moža brez slamnika. V srce je segla cesarju revščina moža. Nemudoma je poklical k sebi odgovornega ministra in mu naročil, naj sešteje in poišče vse ljudi, ki so brez slamnikov, šel je odgovorni minister ln poiskal vse ljudi, brez slamnikov ter jih dal vse takoj obglaviti. Nato je sporočil cesarju: »V vsem tvojem širnem cesarstvu m človeka, ki ne bi imel slamnika.«
Zjasnilo se je lice cesarja in vzhičen je vzkliknil: »Blagor moji deželi, ker pravična in dobra je moja vlada; najti ni človeka v mojem cesarstvu, ki bi živel v bedi in siromaštvu.«
Jaz sem štiri dni pred svojo smrtjo prosil za podporo, šele čez tri tedne je obrav-
Minnta pomenita
naval mestni socialni oddelek zadevo, ko sem si jaz že zdavnaj potešil lakoto z dobro materjo zemljo. Brez dvoma je socialni oddelek pridel v stisko, ker ni vedel, v kakšni obliki bi mi nudil naknadno poslednjo pomoč.
Srečna je lahko Ljubljana, ker prišel bo kmalu čas, ko ne bo premogla več niti enega revteža. Verjetno je, da se bodo vsi ubogi po mojem vzgledu umaknili prej s tega dobrosrčnega sveta in mi slediti, kakor pa se iih bo usmilil mestni socialni urad.
Od lakote ln bede umrli t Božovski Henrik
Lek proti malariji
Prijatelj našega Usta. ki ga je življenje zaneslo v južne kraje, nam piše:
Dolgo vrsto let že zasledujem naše zdravilne bilke, njihovo moč in njihovo neprecenljivo vrednost. Na raznih koncih Evrope sem brskal po knjigah, največ spoznanja pa sem si pridobil iz lastnih izkušenj in izkušenj drugih ljudi. Med drugim se mi je posrečilo, da sem našel uspešnega leka proti bolezni, ki je zlasti v nekaterih predelih naše domovine najbolj nevarna — malariji.
Moja metoda zdravljenja je poceni in preprosta, a njena največja prednost je v tem da učinkuje takoj in odpravi bolezen za vselej, da se človeku več ne ponovi. Jaz bi rad na tem mestu povedal za to bilko, samo da je premalo popularna, književni botaniki pa sploh neznana, po vrhu pa še močno strupena, tako da bi znal ravnati z njo samo vešč človek. V interesu trpečega človeštva bi rad pojasnil stvar zdravniškim krogom oziroma proizvajalcem zdravil. (Naslov je lz prijaznosti na razpolago v uredništvu ponedeljskega »Jutra«.)
Za življenje in za vsak dan
MAJDA 11
Kolikor bo bodočnost odvisna od vaših dejanj, bo mirna in brez posebnih presenečenj, ker imate v sebi zdrav realizem in znate preračunati, kakšne bodo posledice dejanj, ki jih nameravate storiti. Vendar bodite kljub temu previdni in ne odkrivajte vsega vsakomur. V vaši bližini so ljudje, ki niso vredni vašega zaupanja. ŠT. 12
človek preprostega, dobrega značaja, ki je dostopen za vse lepo. Krasita ga delavnost in odločna volja, če bo hodil pot, ki jo zdaj hodi, se mu ne more zgoditi nič hudega.
SILVINA — Celje
Vaš nekoliko rezki značaj slabo vpliva na vašo okolico. Bodite bolj prijazni v občevanju z ljudmi in manj zagrizeni in videli boste, da vam pojde bolje.
On je mehke narave in spremenljiv. Goji načrte za bodočnost, in če bo nekoliko bolj odločen, se mu utegnejo tudi izpolniti.
»MALO« ŠT 27
Nič posebnega ni, če se pri zaljubljencih prvo čustvo ohladi in pridejo trenutki potrtosti in razdvojenosti, ki jim ne vemo vzroka; toda to po navadi hitro mine. Tudi pri vaju bo to minilo, posebno zaradi tega, ker sta si značaja precej skladna in torej s ste strani ni vzroka, da bi obupa^ali.
SVATOPLUK
Vesten človek, ki ima vse oremerieno in ki se težko uračuna. Kliub svoji čuvstveni naravi imate dovoli smisla za realno življenje. da vas razne »muhe« ne spravijo s tira. Za vas bi bil še najboljši uradniški poklic.
MARICA 13. — P.
Rokopis kaže bolestnega, zagrenjenega in nekoliko nervo nega človeka. V svojem bistvu je preprost, odkrit in značajen. življenje ga je bolj zdelalo, kakor zasluži. R.
Vihrav, vročekrven fant, čuvstven bolj
ko razumen. Mnogo dd nase in na svojo zunanjost. Njegovo kraljestvo so sanje in v njih se počuti bolj doma kakor v svetu dejanj. Z nasmehom gre skozi življenje, ko pa pride do zaprek, onemi in ne ve ne kod ne kam.
ELVIRA J.
Za vas bi bilo še najbolje, če se poročite. ker imate premalo volje in prehitr" opustite prvotni načrt. Človek, katerega rokopis ste mi poslali, bi bil kakor nalašč za vas. Mehkega srca ie in navajen vsesa hudega, toda tega na zunaj ne pokaže.
VESELO DEKLE (LA)
Vi ste skromna ln notranje umerjena ženska, zato nimate velikih skrbi. Vaš značaj je ko nalašč za poklic, ki ste si ga izbrali. če ostanete takšni, kakršni ste, boste
čutili notranjo zadovoljnoet, ki je več vredna kakor vsi zakladi sveta.
Priloženi rokopis kaže duševno razgibanega človeka, ki se znajde v vseh situacijah življenja. Njegova ambicioznost in podjetnost mu bosta pomagali premagati vse zapreke
GORENJ KA 17
Rokopis kaže dekle, ki je vsa v sodobnem tempu. Zato je bolj vsestranska in nagla kakor pa ritančna in poglobijena. če gre pri vas kakšna stvar, mora iti že prvič, kajti v drugo se je ne lotite več. Pri vas gre vse kakor na tekočem traku: Če ni delo v določeni sekundi opravljeno, je pri vas vse zamujeno in se vam ne zdi vredno popravljati. Le kam se vam tako mudi?
MARA 13
Ker ste sami vase zaprti, se zdi te svoji okolici ošabni in zaradi tega vas nikjer ne marajo. Pustite svoje sanje doma in bodite v družbi v vsem drugim enaki in svet vas bo drugače gledal. Vaša zaliublienost bo kmalu minila. Za izbiro ooklica bo oa še pozneje dovoli časa
POLA
Prijeten družabnik, širokogruden v presojanju dejani svojega bližnie?a in človek notranje uravnovešenosti. Življenje ni doslej pustilo v vašem značaju nobene trpkosti in zato ste po večini optimist, ki gre z vedro pesmijo svojo pot.
TRPEČA
Za ljubosumie svojega moža se ne menite mnogo in delajte svoja opravila mirno dalie. Kajti kmalu bo vaš mož spoznal, da se ie pri vas zmotil in da vam ie delal krivico. Za zdai vam ne kaže drugega kakor čakati tega trenotka.
L. Azvum
ŽURNALISTICNO
—	Kdo pa je onile gospod tamle v loži?
—	Glavni urednik jutranjika »Zora .
—	In dama zraven njega?
—	To je njegova večerna priloga!
NE TAKO
Gospod: »Miiostljiva. bodite moja!« Mlada vdova: »Ne! Ob smrti svojega pokojnega moža sem se zaobljubila, da se nikoli več ne poročim«
Gospod: »Saj ne rečem, da bi se poročila!«
KAR SKUPAJ NAJ BI ŠLA
Zagovornik obtožencu po obsodbi: »Kazen bova pač morala sprejeti.«
Obtoženec: »Zelo ljubeznivo. Kdaj pa pojdeva sedet?«
ZAFRKNIL GA JE
Pri neki razpravi je bil zaslišana priča. Odvetnik tožene stranke je pričo oholo vprašal:
»Ali ste bili v zaporu?« Priča je prikimala. Tedaj se je odvetnik samozavestno obrnil k sodniku:
»Nu, zdaj sami vidite na kakšne priče se opira nasprotna stranka.«
Predsednik se obrne na pričo s vprašanjem:
»Zakaj ste bili v zaporu?« Mirno odgovori priča: »Po poklicu sem soboslikar, in tako so me poklicali, da prepleskam celico, kjer je sedel neki odvetnik, ki je sleparil svoje klijente.«
Sprehodi po naši zemlji
Narod išče zdravfa
Oblačen, deževen, čisto jesenski dan. Sedim pred zdraviliškim domom in opazujem. Človek bi mislil, da bo v tem letnem času in v takšnem nestalnem vremenu kopališče prazno Pa mi pravi upraviteilj toplic, da ima še skoraj vse sobe vseh treh razredov zasedene. In vsak čas privozi od vlakov iz Dobove avto ali izvošček in odloži nove goste. Po večini prihajajo pripro-sti ljudje, kmetje in kmetice iz Hrvatske in Slavonije, obrtniki, tu in tam še kakšen uradnik. In ves promet se vrši mirno in tiho, brez vsakega šundra.
Nekoč se je znanec norčeval iz mene, češ, zakaj pošiljam svoje ljudi in zakaj hodim sam v puščobo Čateških toplic. Dejstvo, da so Čatežke toplice še zdaj močno obiskane, ko sc se druga zdravilišča skoraj že izpraznila, govori samo za sebe dovolj jasno: tu sem prihajajo bolniki v resnici samo zdravja iskat, ne pa hrupne zabave, godbe plesa in flirta. kakor je to
prestano sam pri sebi ponavljal pesem, ki sem se je naučil v ljudski šoli na češ-njici:
Se Slovenka ne sramuješ, ko špartansko mater čuješ, Kako govoriš pa ti? Grda, slaba taka mati, ki sinovu more d'jati: »Sin, uidi in se skrij!« Bežeč, ki iz vojske uhaja, dom sovražniku izdaja, on je Iškarjotov brat, hitro bode tihotapec, vsake hudobije hlapec, bo razbojnik in bo tat.
O ti presneti zob, kam me boš še spravil! Zakaj ni imel klešč tisti hudičev ra-nocelnik ? Pa da sem moral sesti ravno k temu Dunajčanu? Vsega tega bi ne bilo. A kaj hočem zdaj? — Bežeč, ki iz vojske uhaja — z zobom, ki ga niti ne boli več! O, Kristus nazarenski!
En sam kup nesreče me je bilo, ko smo se opoldne ustavili v Lincu. Dunajčan je pa veselo žvižgal predse in rekel:
»če bo srečno šlo, bomo še pred jutrom na cilju.«
Po menaži je tovariš spet lepo zaspal, mene pa so kar naprej mučile strašne misli tja do Dunaja, kamor smo res prispeli zgodaj zjutraj.
»Jaz sem doma,« mi je rekel, »izstopite še vi, da vam malo razkažem naš Dunaj.«
Nisem si upal. Bog ve, kam bi me še zapeljal? če sem že zašel na to dolgo vožnjo, se bom držal transporta, dokler nas ne izvagonirajo.
»No, pa servus, strahopetni vitez! čez štirinajst dni se bom spet vračal na fronto in me bo veselilo, če vas bom videl malo bolj korajžnega.«
šele popoldne se je vlak premaknil. Sam nisem vedel, kam nas pelje. Bil sem tako neskončno nesrečen, da sem izgubil smisel za vse. Spominjam se, da smo stali več ur na postaji z napisom Gyor. Tu smo dobili večerjo in seznanil sem se z vojaškimi latrinami, ki so bile mnogo bolje zgrajene kakor v avstrijskih deželah, ki sem jih doslej prepotoval. Povedali so mi, da smo na Madžarskem, kjer je tudi hrana boljša, ne samo latrina. Cela večnost je minila, da smo prišli do Budimpešte. Pa transport se še ni ustavil.
Minila je noč, zasijal in ugasnil je nov dan in prižgale so se zvezde in sonce jih je spet zasenčilo, pa smo se še vedno vozili po enolični madžarski ravnini, ki ji nisem videl ne vzhoda ne zahoda. Stfli smo v Kiskunfelegyhazi (ime, ki j2 vredno, da si ga zapomniš za vse življenje), mislil sem že, da so pozabili na nas, ko so spet zaškripala kolesa. Ne vem, kolikokrat smo bili na raznih postajah še deležni čorbe in menaže, preden smo dospeli do postaje, ki je imela velik napis — ARAD.
»Vsi izstopiti!« je zadonelo madžarsko in nemško povelje.
Tako, torej Arad je bil naš cilj, tisti slavni Arad, ki je bil tedaj madžarski in ki je čez nekaj mesecev prišel pod Rumunijo in ki so ga Rumuni letos v avgustu ponujali spet Madžarom, kakor ste mogoče brali v časopisih, Madžarom so pa na Dunaju namesto Arada naklonili druga mesta, tako da Arad še vedno ni pod Madžarsko, kakor je bil tisti večer, ko sem s svojim že davno ozdravelim zobom z drugimi maroderji stopal po njegovih blatnih ulicah, ki so se končale za nas, ko smo prišli do poslopja, ki je bila v njem vojaška bolnica.
Oddali smo svoje objave ali izkaznice
in namestili so nas po slamnjačah. Tudi jaz sem utrujen po čkero-štirinajstdnevnem potovanju sladko zaspal. Zjutraj ni bilo še nič hudega, kakor sem se bal. Dobili smo samo tako dobro kavo, kakor je že dolgo nisem pil.
šele ^vetji dan je prišel »tagšarž« in me poklical:
»Enoletni prostovoljec Kcvacs Janos, takoj v pisarno!«
No, zdaj pa pride sodba. Zdaj dobim plačilo za svoj zob!
V oisarni sr< mi pa sporočili:
»Ne spodobi se, da kot enoletni prostovoljec ležite med nevaJnim moštvom, nakopali smo vam boljšo sobo.«
In v tisti fcorSi sobi sem dcbil mehko posteljo in nad njo tablico z napisom:
Kovftcs Jinos egvčves or.Hč"trs k/>p'ar
Tako prijetna je bila postelja, da je obupanega Janeza omehčala v ravnodušnega Janosa, ki je s tekom užival boljšo hrano in blažen mir. Motile so ga samo bolniške sestre, kadar so mu prišle merit in zapisovat vročino.
Tretji dan so nas poklicali k zdravniškemu pregledu. Postavili smo se v vrsto in se na povelje slekli do pasu. Bclnlške sestre so z dopad?niem gledale zagorela telesa nas, junakov s fronte.
Ko sem prišel na vrsto jaz, me vpraša šef-zdravnik:
»Kaj vam je?«
»Bolel me je zob tako, da so me poslali v bolnico in zdaj me ne boli več.«
»Odkod prihajate?«
»Od Asiaga.«
»Kje je to?«
Spreminjal je obraz, ko sem mu razložil zemljepisno lego Asiaga.
»Ali tahinirate ali ne, ne vem; vsekakor bom imel same pisarije in nepotrebno delo. vi pa sitnosti, če prijavim stvar naprej. Takole napravimo: štirinajst dni ostanete še tu, da pregledamo vaše zobovje, in tri tedne dopusta za rekonvalescen-co, nato se vrnete v kader.
Tako je razsodil ta pametni zdravnik, ki je napravil name vtis trdega Madžara, čeprav je bil pravi Zid.
Tako sem dobro pozdravil in odpočil, medtem ko je Avstrija že prav resno bolehala. Doma so mi rekli ljudje, naj se ne vračam več na fronto, ker Avstrijo že itak hudič jemlje. Jaz sem si pa rekel, da dober vojak sme poznati samo svojo dolžnost. In sem se po končanem dopustu iz rodne češnjice vrnil na fronto, ki se je pa kljub moji zvestobi začela razkrajati zaradi nekoga neu gnanega razpoloženja, ki se je lotilo ljudi in narodov, ki so se naveličali krušnih kart in stare Avstrije, odkar jo je zapustil in se preselil na oni, boljši svet njen stari cesar. Jaz nisem kriv, da sem pri vsem tem ohranil svoj podočnik do današnjih dni.
TUDI ONA BI SE PRESTRAŠILA
Lojze in Francka se peljeta na vozu v Ljubljano. Izza ovinka pridrvi avtomobil tako naglo, da se ie celo pohlevna kobila splašila in da so se voz. Lojze in Francka zvrnili v jarek ob cesti.
»Kako to. da se star konj tako boji avtomobila?« se čudi Francka.
»Kako vraga se ne bi bal,« se lezi Lojzek. »Koni vidi. da avtomobila ne vleče ne konj. ne vol in ne krava, pa se splaši. Se ti ne bi ustrašila če bi videla, da ti gredo nasproti hlače brez dedca?«
v velikih svetovnih »zdraviliščih«. Skromno, tiho in mirno so Čateške toplice skrite v skoraj res puščobnem svetu ob Savi, ki jih mnogokrat celo poplavi. A s svojo radioaktivno, naravno termalno vodo se lahko kosajo tudi z največjimi zdravilišči ne le naše države. Zakaj ta voda je napravila že nešteto čudežev. Top-liški zdravnik g. dr. Peček mi je v ljubeznivem razgovoru naštel celo vrsto takšnih »čudežev« ozdravil j en ja ishiasa, sklepnih in mišičnih revmatizmov. visokega krvnega tlaka, ženskih kroničnih bolezni itd. 95% bolnikov, ki so prišli v teku zadnjih petih let v toplice z ishiasom, pa so poprej že dobivali vse mogoče injekcije, obsevanja, se zdravili klasično itd., je odšlo po 14-dnevnem do 3-tcdenskem kopanju v radiotormi Ca-teških toplic odtod popolnoma zdravih in za delo sposobnih. Balncologi — znanstveniki, zlasti znani dr. Trauner, so mnogo slučajev naravnost čudežnega ozdravljenja v Čateških toplicah tudi javno v znanstvenih publikacijah opisali. Med najnovejšimi primeri je neki trgovski pomočnik, ki je imel težko revmatično vnetje kolka in je bil že pc vseh mogočih bolnišnicah, pa je po nekaj tednih zdravljenja v Čateških toplicah na svoje veliko veselje in na veselje svoje rodbine zdrav spet nastopil svojo službo. Koliko je že bij!o primerov, da so boflnike spočetka morali nositi v kopeli, ker niso niti hoditi mogli, ali sa po le s težavo hodili po berglah, pa so po 3 do 4-tedenskem zdravljenju tukaj odšli domov zdravi in veseli. Kdor ve, da je voda Čateških toplic med onimi z najvišjo temperaturo, saj dosega celo že 59° C, se tem uspehom ne bo čudil.
Pred leti že sem v nekem spisu trdil, da so tukajšbje toplice zdravilih »ma.lega človeka«. Tudi letos se je to pokazalo. Nad 600 obiskovalcev, po večini iz nižjih slojev, je dala Slovenija, nad 400 sosedna Hrvatska nekaj tudi Beograd in Vojvodina, celo iz Italije in Nemčije so bili gostje. Število obiskovalcev Čateških toplic raste leto za letom Ljudje t>o se tako navadili, da se prihajajo nekateri celo ▼ zimskem času kopat. Lastnik toplic se stalno trudi, da izpopolni kopališču" naprave. Zdaj je celo kopališče z vsemi napravami priključeno na omrežje Kranjskih deželnih elektrarn, instalirani 9o novi stroji, avtomatske črpalke iid.
Tako je slučaj, da jc konec 18-stoletja frančiškanski menih iz Brežic naletel na savskem polju pod Čatežem na vrelec vroče vode, v kateri si je kopal in zdravil noge, prineseJ tisočem in tisočem zdravje m novo veselje do življenja, m bo novim tisočem tudi v bodoče vir zdravja, sreče in zadovoljstva.
i	s.
Roparski
Pred časom je velik, grd Zločin močno razburkal vas in vse kraje daleč naokoli. Nekje pod gorami leži vas, na kraju vsega menda. Bil je to v resnici zločin, kakršen se še nikoli in nikdar ni zgodil v srenji, niti kje drugje, do kamor le seže oko.
Prav ob vznožju hriba na kraju vasi, že čisto na samoti, stoji hiša premožnega kme-
svo'e žene
Oko in film
Označimo pretvorbo barv v sive tone, Id ustreza tako zvani očesni krivulji, kot lOOodstotno, tedaj podaja dober pankro-matski film z uporabo svetle rumenice modro barvo 115odstotno »pravilno«, rumeno barvo okroglo 85odstotno, zeleno isto toliko in rdečo 95odstotno pravilno. To se pravi, v tem prime m nam film podaja modro barvo nekaj temnejšo, ostale barve pa nekaj svetlejše, nego jih vidi oko. K tem številkam pa je pripomniti, da nam oko razlik do 20 odstotkov bodisi navzgor, bodisi navzdol ne more dojemati. Film, ki podaja poedine barve 80- do 120odstotno pravilno, spada tedaj med filme, ki podajajo tonske vrednote zelo dobro.
Vodne pokrajine
v katerih ima voda sama podrejeno vlogo, zrcalne podcbe v vodi, žareče bela ja-d>~a na mirni vodi, dalje pokrajine, v katerih naj bo nebo temnejše nego voda. snemamo najbolje v frontalni svetlobi, s soncem za hrbtom. Motivi, v katerih naj imajo voda in osebe ter predmeti v slikovnem polju razločno risbo in plastiko {otroci, ki se igrajo ob vodi. valovi, vodni športi itd.), pa so najhvaležnejši v stranski svetlobi, pogostoma tudi v direktni proti vni svetlobi, pri katerih izginjajo sicer podrobnosti v senčnih partijah, pa se zato tem bolj poživijo drugače prazne partije.
,,Barvna plastika"
Knappov »Foto-Beobachter« opozarja v eni svojih zadnjih številk na neko optično posebnost pri dojemanju barv. če gledamo vzorec iz rdečih in modrih četvero-kotnikov, stopajo rdeči četverokotniki v ospredje, modri pa v ozadje. Po novejših raziskavah je to v zvezi z nekakšnim ste-reoskopskim dojemanjem barv: naše oči dojemajo modro barvo kot »oddaljeno«, rdečo pa kot »bližnjo«. Rdečih in modrih figur ne moremo videti istočasno popolnoma ostro: oko se naravna bodisi na modro barvo, tedaj se rdeča odraža nekaj zabrisana, ali pa se naravna oko na rdečo barvo in tedaj stopi modra malo zabrisano v ozadje. Podobno kakor modra barva se vedejo modro zelena, vijoličasta in čma, kakor rdeča pa oranžna, rumena in bela. »Tople« barve stopajo tedaj v ospredje, »mrzle« barve se umikajo «? ozadje.	___
Slikarji so ta pojav že od nekdaj izkoriščali za stopnjevanje plastike v sliki. Ozadja podajajo n. pr. v mrzlih, ospredja pa v toplih barvah. Na isti način se da poiav izkoriščati seveda tudi v barvni fotografiji. če hočemo kakšno osebo portretirati plastično, ne smemo n. pr. nikoli napraviti te pogreške. da bi jo snemali v oblačilu mrzle barve pred ozadjem v topli barvi, če mora biti ozadje na vsak način rdeče, tedaj pazimo vsaj na to, da je oblačilo našega modela svetlejše barve nego ozadje in ta barva naj bo seveda tudi topla (n. pr. rumena, oranžna, bela).
Mnogi pankromatski filmi
so zaščiteni zoper obstret z modro zeleno plastjo, ki se v razvijalcu razbarva. Včasih nekaj te barve ostane, in sicer tedaj, če vsebuje razvijalec le malo alkalija. Po drugi strani pa se lahko zgodi, da zaščitna plast v ustaljevalcu pod vplivom kisline spet pomodri. V teh primerih je tre ba barvo odsti*aniti naknadno, in sicer dosežemo to najbolje s tem, da kanemo v iz-piralno vodo malo amoniaka ali pa če okopljemo izprani film v 5odstotni amo-niakovi raztopim. Film je treba potem še kratko izprati, nato ga damo sušiti. Tudi druge alkalije, kakor soda, pepelika itd. učinkujejo hitro in zanesljivo, vendar je treba film po njih dalje časa izpirati.
Trdi in mehki papir
si lahko prištedimo in povečave ter kopije lahko mirno izdelujemo samo na normalni papir, če si pripravimo razvijalce, ki so sposobni delati trdo oziroma mehko. Krepke pozitive nam daje na normalni papir n. pr. razvijalec, ki sestoji iz 1000 ccm vode. 24 g hidrokinona, 120 g krist. natrijevega suifita, 80 g pepelike in 2 g kalijevega bromida. Ta hidrokinonov razvijalec nam daje na papirjih rjave tone, če ga uporabljamo bolj razredčenega in če kopijo malo boij osvetlimo. V sestavi, kakor smo jo navedli, pa deluje krepko in daje črne tone, če kopijo normalno osvetlimo. Razvijalec, ki nam nadomesti mehki papir, je vsak normalni razvijalec, če ga uporabljamo bolj razredčenega in če papir bolj osvetlimo, nego bi bilo normalno treba. Posebno mehko pa deluje razvijalec, ki sestoji iz 1000 ccm vode, 15 g metola, 150 g kristaliziranega natrijevega suifita, 75 g pepelike in 2 g kalijevega bromida. Za uporabo razredčimo ta razvijalec z nekoliko deli vode.
Osebe, ki so preobčutljive za fotografske kemikalije
zlasti za razvijalce, in dobe od njih na rokah rade kožne izpuščaje, razpoke in vnetja, si pomagajo najbolj na ta način, da ne segajo z golimi prsti v raztopine, temveč uporabljajo pincete ali gumaste rokavice. Dober pripomoček zoper to zlo je tudi mešanica iz enakih delov glicerina in kafrovega špirita, ki ji dodamo na vsakih 30 ccm 10 kapelj karbolne kisline. Po delu s fotografskimi kopelmi si roke najprvo temeljito operemo z vodo in milom ter si jih posušene natremo z navedeno mešanico
Fotoklub Ljubljana: članstvo naj se prijavi za jesenski družabni izlet, ki je na programu za to nedeljo.
ta Martina Ogrina. Takšna ponosna, trdna domačija: do<m v dve nadstropji, zraven obokan hlev in kar je še gospodarskih poslopij, vse zidano in podprto s hrastovimi bruni, kašča svinjak in kolarnica. Potem pa njive daleč ven v polje in travniki in gozdovi. Zemlje in vsega za cel grunt, pa. še nekaj čez. Dosti veliko gospodarstvo, da bi moglo biti s spretnimi, pridnimi rokami in s pravim razumom vsega v izobilju. Zadnje čase pa se je pri Ogrinčevih pričelo nekaj krhati. Domačija se zanemarja, so vedeli povedati vaščani pri kozarcu vina. Družinski prepir pač.
»Ja, ja, hudo je to, če je mož dvanajst ilot mlajši od žene!«
»In, če se jc priženil na bogato kmetijo s praznimi žepi! Takšna reč stopi rada v glavo in potlej je križ!«
Zaradi denarja jo f e vzel „..
Stvar je bila namreč +ak?na, da je stari gospodar na Vogrinčevtm posestvu že davno umr! Zapusti! je ed nega dediča, hčerko Marijo. Tud: sina je imel t oda njega je pobrala svetovna vojna Ostala je torej samo hči na domačiji ir c težavo vodila gospoda rst v o N' h'la nit* iepa niti več mlada, pa ®o se vendar oglašali snubci. Zaradi grunta nemara če že ne zaradi nje. Na čudo vseh treznih preudar-:h mož v vasi pa je zmaga! mlad< Voennrev Martin iz sosednje fare. V resnici t ako rekoč brez beliča se je ustoličil na posestvu zraven Marije, katere srce je osvojil f svojo ve-drostjo in prik.upljivimi gestan, mladega fanta. Toda žena je bila precei starejša od niega. njemu je bilo šele 24 let, nji 36.
»Zaradi denarja jo je vzel ta fante« so rekli možanci potihem. »Boste videli, tole se ne bo dobro izteklo«.. .
A da se bo izteklo na tako krut krvav način, tega si pač nihče ni misli' Saj se je vedelo marsikaj :n še dost' več šepetalo med ljudmi, češ. pri Vogrinčevih n: nekaj v redu. Vogrinc ženo vara 7 mlado deklino v svoji vasi Zakonca se prepirata Žena je ljubosumna. Vogrinc pije n potlej doma pretepa ženo. Zdaj pa nenadoma, kar čez noč zločin.
Umor
Po sedmih letih Vogrinčevega zakona se je neko jutro raznesla po vasi zla vest. Vo grinčeva žena umorjena Neznanec je ponoči udri v zakonsko spalnico, ji s sekiro razbil črepinjo in izginili' Zjutraj je n^šla stara dekla gospodinjo mrtvo na tleh. Po sobi je bilo vse razmetano, omare odprte, prav kakor, da bi bil morilec iskal denarja. Tudi vrata so bila odprta. Vogrinčeva jih je zvečer očividno zaklenila Prišli so orožniki in truma vaščanov se je zbrala okrog hiše v napetem pričakovanju Orožniki so najprej vprašali, kje da je mož umorjene, Vogrinc.
»Že včeraj popoldne je šel z vozom v mesto na sejem in je tam najbrž prenočit«, je povedali na smrt prestrašeni hlapec, ki je noč prespal kakor običajno r.ad hlevom.
»Pa niste ničesar slišali ponori? Kakor da b* kdo vlamljal v hišo? Kakšen krik nemara? Kakšen ropot?«
»Prav ničesar. Spal sem. Bi sem močno utrujen. Mlajša dekla je šla še pred dvema dnevoma na svoi dom k bolni materi, pa se bo šele pojutrišnjem vin ia Potlej je še stara deklla pr' hiši ki spi v podstrešju. Drugega ne vem.«
»Kaj nimate psa pri fvši?« so vrtale ostre besede orožnikov v prestrašene posle.
»Imeli smo ga. Pa ga je dal gospodar še pred mescem od hiše češ. da mu kolje kokoši. Rekel je, da bo preskrbel drugega O, če bi imeli psa pri hiši, bi se najbrž nikoli ne zgodilo« . ..
Gospodar se vrne
Orožniki so stikali po hiši in čakali, da se vrne gospodar iz mesta Ves ta čas je ležala ubita gospodinja na kraju zločina, zleknjena vznak z obrnjeno razbito glavo na sredi mlakuže krvi. Bil jc grozoten pogled na okrvavljeno žrtev in na razmetano sobo. Kakor da je bilo morilcev cela truma. Toda kje je sekira? Očividno je vzel morilec sekiro s seboj. Kakor se zdi, gre tu le najbrž za roparski umor, so ugibali orožniki Počaka j rno gospodarja!
Gospodar se je vrnil Peljali so ga k ubiti ženi in ga opazovali. BiH je razburjen, ves je drgetal. Pokleknili je pred truplom in se razjokal
»Marija, kaj so storili s teboj!« je izda-| vil in se ves bled opotekel iz sobe Potlej ! so ga v sobici poleg zasliševali. Ničesar ; sumljivega ni bilo opaziti na njem, sama potrtost in razburjenje. Odgovarjal je jasno in določno.
»V mesto sem šel na semenj Potlej sem v mestu prenočil, to se mi večkrat zgodi, kadar se zakasnim. Ne spominjam se, da bi imela moja žena kakšnega sovražnika.
Preiskava je še dognala, da je razbojnik odnesel štirideset tisočakov m hranilno knjižico, kar je bilo vse shranjeno na dnu spodnjega predala v omari Po vsem videzu je bil to v resnici roparski umor. In v tej luči so prikazovali zločin » mastnimi naslovi časopisi
Žrtev so pokopali na sHovesen način. Za krsto je šel Vogrinc in ihtel v robec. Zdi se, da mu je vendarle hudo, so rekli nekateri. Nekaj pa se jih je našlo, ki so dvomili in se jim je zdela vsa ta žalost hlinje-na.
»Skoraj bi slavil, da je imel Vogrinc prste zraven Preveč gladko se je vse izteklo v njegov prid. Kakor da bi bil potegnil črto pod račun . .«
Mreža se zapleta
Podobne skrivnostne domneve pa so se še bolj razširile ko so vaščani od daleč gledali Vogrinčevo početje po zločinu. Pričel je piti, čisto odkrito je zahajal k svoji ljubici, tako, da so se ljudje zgražali, češ, komaj je rajnka nekaj dni v grobu že hodi k drugi. Ne. tule ni nekaj v redu.
Tako so minevali dnevi in mreža se je počasi pletla Zmerom bolj se je šušlljalo po vasi o zagonetki. ki da bi jo Vogrinc lahko razkril Kaj če ni sam žene ubil. da se je odkriža ;ti dobi posestvo v reke. skupaj z ljubico? Nekoč se je nekdo spozabil in nekaj podobnega v gostilni Vogrincu vrgel v obraz. Bili so piian; vsi na kljub temu napeto prisluhnili. Toda Vogrinc nI udaril te žaljive besede, marveč pllačal in odšel. Vedel' so povedati, da je nenadoma
močno pobledefl in da ie skril pogled v tla, kakor pred obtožbo.
Vsaka reč pride na dan
Vprav po starem pravilu, da se za vsako reč nekoč izkaže resnica in da vsaka reč nekoč pride na dan se je potici na vsem lepem zločin razkril. Ljudski glas je že prej segel do oblasti, ki so pa odla:a'e po prav tako starem pravilu. Ne prenagli se in ne veruj čenčam. Pa se ljudski glas vendar ni motil, ka.lti našili so sekiro s katero je bila Vogrinčeva žena ubita Čisto po naključju. Našel jo je bajtar, ki je nabiral suhljad v Vogrinčevem gozdu skrito v grmovju. Premišljal je čas ali dva potlej pa zanesel sekiro naravnost orožnikom. Da je bila stvar še bolj na dlani, se je dognalo že na prvi pogled, da je bila sekira — Ogrinčeva.
Prijeli so Ogrinca doma in ga gnali skozi vas. Ko so mu pokazali sekiro, je poble-del in umolknil Se'e v mestu je priznal, da je sekira njegova in da je z njo sam ubil ženo Potllej je izpovedal vse in to je bila 'dolga povest
»Sekira me je izdala"
Kako je leta in leta pripravljal zločin, kako ga je potlej izvedel, spretno preudarno. Na videz je odpotoval že popoldne v mesto, pa se ponoč; peš skozi gozdove pritihotapil do doma. vzel sekiro in udaril ženo dvakrat z vso silo po glavi, da niti ni utegnila črhniti. Potlej je za mižal, a bil je še toliko priseben, da je premetal omare, skril denar in ga potlej zakopal v pločevinasti škatli v gozdu Vrnil se ie v mesto, pil do zore in se potem peljal domov Vse, kar se pozneje godilo je bifia spretna, dobro premišljena igra.
»Sekira me je izdala«, je zaključil svojo izpoved, »kajti drugače je ne bi bUi nikoli dobili.«
Ves skrušen je sečel Vogrinc čez dan na zatožni klopi, skup<?: z ljubico, ki je bila obtožena z njim Kdo ve. ali potrtost na njegovem obrazu m bila več igra?
»Zal mi jc da sem to stori,« je rekefl sodnikom na glas. koliko pa je b^lo kesa-nja v njegovem srcu r teir pač nihče ni vedel natanko. Njegova 1jub;ca je vse tajila in so jo za rad- ponan jkarja dokazov oprostili. Za Vognncem pa sc zaprla vrata ječe za zmerom
e karte nekoč In zdaj
Skoraj ne boste verjeli, da je civilizirani svet poznal delitev hrane na karte že pred J300 leti
Načrtna delitev hrane postane potrebna, če iz kateregakoli vzroka nastane pomanjkanje. Na ta način se sicer ne usivar.ia.io večje zalo.se. toda vsak dobi nekai. čeprav malo. V obratnem primeru bi se dogaialo. da bi nekateri trpeli lakoto, dočim bi bili ostali v izobilju.
Pri n^s smo vajeni organizirane delitve hrane in živilskih kart samo v tesni vezi z vojno. Pri nekaterih plemenih na Aljaski se ra to uvede vedno, ko lov ne uspe Poglavar Dlemena zbe re vso hrano v svojih kočah. Vsakomur, ki dobi določeni obrok hrane, poglavar cdstriže čop las. Dokler mu ne zrastejo novi lasje, nima Diavice do novega obroka. Pri nas so v scominu živilske karte, ki so iih uvelo centralne sile v svetovni vojni. Zavezniška blokada je bila tedaj to. kar pri Eskimih slab lov.
Malokdo bi si na mislil, da živilske karte niso nekai novega, ampak da so stare 3000 let. Možno je. da so še starejše, toda p sana zgodovina ne sega o tei stvari dalje v pro-šlost. Okoli leta 1.100 pred Kr. roj. se ie kitajski cesar Čau boril proti vojskovodji Čangu. Isti čas je v njegovi deželi nastopila ooplava. Čau ie bil prisiljen, da izda neke vrste bone za razdelievanie oziroma prodajo hrane. Prebivalci so dobili lesene pločice. pobarvane s posebno barvo, ki so jo znale mešati samo oblasti. Te živilske »karte« so dajale pravico do določenega obroka hrane.
Ko so se Grki borili proti Perzijcem. ie nastalo okoli leta 480. pred Kr. roj. po-mankanje življenjskih potrebščin. Leoni-da ie odredil, da imajo borci, ki branijo domovino, tudi pravico do večie količine hrane. Čim boljši ie bil kdo borec, večji obrok mu je pripadal. Da bi se ta medsebojni odnos uredil, so vzeli za merilo metanje diska in kopja. Kdor ie vrgel disk ali kopje preko določene daljine, ie dobil trak iz pergamenta. ki mu ie dajal pravico do večjega obroka. V volni med Atenami in Sparto za nadoblast v Grčiji so Atenci uveli neke bone. ki so bili iz marmorja. Na njih ie bilo naznačeno, za katero vrsto
hrane veljajo. Delilo se ie v določeni dobi na ta način da je vsak državljan prinesel ploščico za ustrezajoči predmet.
Kakor vidimo samo iz teh oar primerov iz najstarejše zgodovine so se ljudje morali zatekati k sistemu racionalizacije prehrane. kadar so se zaloge skrčile. Danes imajo v Nemčiji gotovo do najvišje mere izpopolnjeno organizacijo oreskrbovanja. V svobodni trgovini morete dobiti samo krompir in zelenjavo. Vsi državljani so razdeljeni na pet kategorij tri za odrasle in dve za otroke. Pri odraslih se odmera ozira na način dela pri otrocih pa na starost. Živilsko karto dobi vsaka oseba posebej. Živila sama so razdeljena na šest skupin. Vsaka od njih ima svoje posebne karte v posebnih barvah. V posamezne skupine spadajo slični predmeti (n. pr. sveže meso. klobase, suho meso), ki se morejo med seboj zameniati ali dopolnjevati. Mleko dobivajo lahko samo otroci. Zaloge so bile takoj prvi mesec vojne popisane. Pravijo, da bodo zadostovale, dokler bo traiala angleška blokada.
Zaradi bolišega pogleda v razmere prinašamo nekai številk. Hrano računajo v tedenskih obrokih. Kruha dobijo odrasli povprečno na dan z ozirom na kategorijo cd 343 do 683 g. otroci od 157 do 243 g. Mesa dobijo odrasli od 71 do 171 g. otroci od 36 g do 71 g. Ker mnogi gospodarji živine nimajo sami krme. temveč io morajo kupovati, so uredili tudi to vprašanje. Sem spadajo špediterji, kočijaži. oni. ki r:diio svinje in dr. Uvedli so karte za krave, konje in svin je. Tudi psi in mačke niso pozabljene. Zadnje so naibrž zaradi tega prisiljene. da so se vrgle z večjo vnemo na miši.
Kupon za brezplačno
„Min«sto potnenka" Štev. 51
Rože-zdravilo
Velika bibemelica (lat. pimpinella mag-na) se nahaja po vlažnih travnikih po vsej Evropi. Je to trpežna, dolga korenina, ki poganja robatobrazdasto steblo. Listi so bleščeče temnozeleni, ter enostavno pernati. Beli kobuli vise pred razvojem ter nimajo nikakih ogrinjalnih listkov. Velika bibemelica cvete od julija do avgusta. Korenino nabiramo spomladi in v pozni jeseni. Čaj pospešuje izmeček pri zasluzenju pljuč in katarjih dihalnih organov, dalje se priporoča za grgranje (2 g na čašo čaja) pri vnetjih mandeljnov ter proti vnetju žrela. Korenino grizemo, če nas bole zobje.
Smrdljivi brin (lat. juniperus sabina) je domač v južni Evropi, v planinskih deželah, v Sibiriji, v Mali Aziji in na Kavkazu; pri nas se nahaja sem ter tja po nasadih. Zunanjost vedno zelenega drevesa ali grma je bolj podobna cipresi ali kleki kakor brinu. Ima dvojne liste; prvi so luskasti, majhni ter v obliki strešnikov položeni drug na drugega; drugi so daljši, oddaljeni in ostri. Cvete aprila in maja. Ob tem času se nabirajo tudi vršički vejic. Ves grm diši zelo neprijetno in omamljivo po terpenfnu ter ima zelo smolnat, grenak in pekoč okus. Smrdljivi brin je strupen, ker vsebuje eterska olja v listih in jagodah. Listi kot obkladki olajšujejo vnetja in preprečujejo razpadajoče tvore. Rastlina je strupena in se je notranje ne f-me uporabljati brez zdravniškega navodila.
Kozja čreSnja (lat. rahamnus catharti-ca) ali čistilna krhlika, se nahaja po skalovju in stepah, v živih mejah, po gozdovih in grmovju. Je to večji, vejasti grm ali malo drevesce z gladko skorjo, ki je sl'čno trnjevi trn.iuh Nasproti si stoječe, okreglaste veje končujejo z ravnim trnom. I.isti so premenjalni. okroglasto-jajčasti ter pecljati. Plod so jagode grahove velikosti, in so svetločrne. Cvete od maja do junija in to šopasto, rumenkastozeleno. Jagode se nabira od septembra do oktobra. Kot čaj se uporablja samo skorja, ki služi dobro proti kroničnemu zaprt ju, prebavnim težavam, protinu in vodenici. Preobilnih količin se ne sme jemati, ker povzročajo koliko in bruhanje.
HALI LEKSIKON
Noj in antilopa
Noj vidi zelo dobro, a ima slabo razvit vonj. Antilopa pa dobro vonja, a vidi na daljavo zelo slabo. Zaradi tega sta noj in antilopa dobra prijatelja, ki čuvata drug drugega pred nevarnostjo.
Slovenski pesniki v Rusiji
Nedavno je izšla knjiga slovenskih pesnikov v ruskem prevodu. V knjigi so zastopani Oton Župančič, Tone Seiiškar, Srečko Kosovel in Mile Klopčič. Za knjigo je vladalo veliko zanimanje. V treh dneh ;e bila razprodana vsa naklada — 10.000 izvodov!
Ceste
Stari Rimljani so gradili do najbolj oddaljenih pokrajin izvrstne ceste, ki so bile široke le poldrugi meter.
Pesnik Tagore o Evropi
Ko je slavni indijski pesnik Rabindra-math Tagore prišel prvikrat v Evropo, je pisal o svojih vtisih takole: »Ne tigri, ne levi, ne vremenske nezgode niso prinesle na zemljo toliko zla in gorja, kakor ga je povzročil človek človeku. Pripeljal sem se v Evropo z nado, da bom našel na tej celini živega nesmrtnega duha. Varal sem se. Evropa je bedna, ker ni več zmožna ljubezni. Pomanjkanje ljubezni je tako globoko, da trpi zaradi tega ves človeški rod. Vse dežele so ljubosumne na svoje sosede in strašno tekmujejo v mržnji in sovraštvu. Priznavam, da je Evropa dala svetu mnogo dobrega. Toda to, kar je dala drugim, jo zdaj uničuje. Evropci se mi vidijo kakor otroci, ki se igrajo z nevarnim strelnim orožjem. Vsi zahtevajo mir, toda iščejo načinov, s katerimi bi svoje nasprotnike čimprej uničili.«
Kakor danes vidimo, so bile te Tagor-jeve besede proroške...
ClilCf)
Omenil sem že, da je višegrajski rojak Mehmed paša Sokolovič zajel 5 km severno od Višegrada topel vrelec in pozidal toplice, ki nosijo njegovo ime. S prijateljem ravnateljem meščanske šole sva se odpravila, da si jih ogledava. Bil je ravno se-manji dan v Višegradu, zato je bila lepa cesta polna okoličanov, ki so šli ali jezdili na semenj. S torbo čez ramo ah pletenico v roki so se znojili proti mestu, kjer so želeli prodati jajca, perutnino, odrte ovčje kože, zelenjavo in kupiti to in ono. Ovca do 200 din, kokoš 15—20, jajca po 1 din, krompir po 1.50, to so cene kakor v Ljubljani. Srečala sva silno množico ljudi. Plahe muslimanke odklanjajo glave, da jim ne vidiš skozi črno tančico, ponosne pra-voslavke sede na malih, iskrih konjičih in vljudno pozdravljajo, rejen pop se prismeh-lja naproti, ponosni begi in hodže se drže
v sedlu, da jih je veselje videti. Otročad spremlja starše in priganja umazane svinje in odojke, ki nočejo hoditi po cesti, čredice ovc hite za ovnom, za njimi pa gospodar sopiha in jih uganja v pravo smer. Zgodaj zjutraj je še; sonce ne more še v dolino, zato je prijetno hoditi ob zeleni Drini in motriti hiteče množice. Tako življenje ml je bilo od nekdaj všeč ln motreč ga, sem pozabil tudi tokrat na — čas.
Tam na Drini se vrti mlin na čolnih. Zanimal me je. S tovarišem sva stopila vanj. Veliko mlinsko kolo žene samcat mlinski kamen. Koliko obratov dela, mladi mlinar-ček ne ve. Melje pa vse skupaj, otrobe ln moko. Kmetice potem otrobe doma same odbero s sitom. Na dan zmelje lahko do 1.500 kg. Mlinarček dobi na dan 15 din in hrano. Ker sem že pri mlinu, naj mimogrede opišem še mline na potokih. Ti so še prav posebno zanimivi s svojim pogo-
nom. Vodo nabero tako, da ima kake 3 metre padca, potem pa jo po objemni leseni cevi spuste na odpri.o v vodoravni legi se vrteče kolo, ki ima lesene izdolbene lopate in je na moč podobno odprti turbini. Lopate so iz enega samoraslega kosa tako izdolbene, da niso žile prerezane in nabrane okrog osi gosto tako, da jih voda vrti od sile hitro. Ker kolo ni pokrito, brizga vodo v velikem loku daleč naokoli. Kapaciteta takega mlina je naravnost velika. Lesena turbinica pa stane — 40 do 50 din in zdrži eno leto, mi je pojasnil mlinar. Kdo da jo je izumil in kako je prišel do nje, tega seveda ni vedel, tega pa ne vedo niti tehniki v višegrajski tovarni, kjer delajo poljedelske stroje. Naš narod je Iznajdljiv in nadarjen.
Ob cesti se vrste mala pokopališča, vsaka hiša, vsako naselje ima svoje. Zapuščen kamen, okrogel in prikoničen v obliko turbana priča, da leži tod že dolga leta pravoveren musliman; prostor je svet, čeprav se pase zdaj okrog njega ovca ali krava. Zakoni med katoliki in pravoslavnimi so zelo pogosti, zgodi se tudi, da vzame musliman krlstjanko, nikdar pa ni slišati, da bi poročil kristjan musllmanko. In če se to vendarle zgodi, potem je žena iz svoje rodbine in sorodstva izključena ln zavržena.
Cesta zavije za 90° v breg na desno. Iz nove doline priteče v Drino močan potok, ki je nekoč gnal veliko žago ln mlin. Zdai je vso razpadlo. Cesta se vije strmo v hrib; mlinček se vrsti za mlinčkom, vsi hite in se vrte ko za stavo. Mlinarji se umivajo, s tovarišem pa opazujeva bujno okolico. Tu sva že pri Toplicah Mehmeda paše So-koloviča. Stopiva pod cesto k potoku, živahno skaklja preko velikih kamnov, ki
so njegovi gorski poti v zapreko. Ob celem levem bregu dobiva potok žive vrelce izpod hriba, kjer stoje toplice, ln vsi so naravnost vroči. Tesno pri potoku je zajet en vrelec, par metrov nad cesto pa glavni. Toplice so ohranjene prav take, kakršne je postavil Mehmed paša Sokolovič. če so bila okna in vrata dvakrat ali trikrat izmenjana, ker so odgnila, je mnogo. Kdaj se je to zadnjič zgodilo, se tudi ne ve. Krčevito vztrajanje na preteklosti ovira vsak napredek. Toplice so že skoraj štiri sto let stare, pa ne dobite njih razglednice, kaj šele kaj drugega. Voda je od sile prijetna in kopanje v njej užitek. Poleg kopališča stoječa restavracija se prilega svoji okolici. Ob kopališču si je par više-grajskih velikašev postavilo svoja letna bivališča, trenotno pa si gradi uradništvo vi-šegrajske tovarne tri prav čedne hiše v planinskem slogu, da se bo tu krepčalo telo in v miru tudi duša.
Vračala sva se preko hriba v Višegrad. Stezica je lepo izpeljana. Na presedljaju je izredno slikovito ležeče pravoslavno pokopališče. Na svežem grobu je že postavljen hrastov križ, na katerem je privezanih kakih petnajst belih robcev v znak, da je bil pokojni dečko in da je imel mnogo prijateljev in prijateljic. Pogled na Višegrad je odtod prekrasen. Pot se vije med poljem, ki dobro kaže. Z letino se tod okoli letos sploh hvalijo. Skoro sva pri lepi novi hišici ob Drini. V nedeljo se je zgodila velika nesreča. Mlad posestnik hišice, skoraj ■"/ile, je pri vojakih, žena se je šla z najstarejšim sinkom v Drino kopat. Voda Drine je še v najhujši vročini mrzla, oba sta utonila. Doma je ostala le mala deca, ki zastonj kliče mamo. Vlšegrajcl se kopljejo v Rzavu. ki ima gorko ln prijetno vodo.
Sejem je končan; narod ae razhaja na svoje domove ali pa Se poseda pred kafa-nami in razpravlja o važnih dogodkih. Hra- i na v hotelu Sigman je prav dobra, cene I
pa prav take ali pa še malo večje ko v Ljubljani. Sarajevsko pivo poseka še naše laško pivo, kava pa je božanska.
še tiste razvaline avstrijske vojašnice gori na gori bi si rad ogledal. In šli smo po cesti, ki drži v Rogatico. Sonce pripeka, da je veselje, klanca ni konec, mi pa sopihamo, da je kaj. Trojica smo. Pridružila se nama je še kolegica iz Valjeva, ki je pri ravnatelju meščanske šole na počitnicah. Hiše ob cesti so izginile, skoraj bi prišli v vas Zg. Leske. Pa smo se obrnili na levo in ubrali pot proti ostankom kasarne vrh gore, ki dominira nad Višegra-dom in celim njegovim vzhodom. Kasarna je postavljena malo pod vrhom tako, da je od vzhoda, torej od Srbije, krita. Na samem vrhu je bila trdnjava z obširnimi kavernaml. Do kasarne je peljala posebna vojaška pot, ki je danes brez veljave, le nema priča, da so bili časi, ki se ne smejo vrniti. Ob cesti je še ostanek lepega napajalna za konje in ljudi. Korito in cevi so odnesli, voda curlja preko cementne stene in napaja žejnega, če je treba. Pred nama jezdita dve kmetici in hitro izgineta za ovinkom. Dve momi brzita in za njima priganja konjiča žilav starec, ki ima nabrušen jezik, da je veselje. 100 kg koruze je naložil, da bo imela družina za nekaj časa puro in kruh.
Pridemo do Nikoličeve hiše. Dva pari-zarja pričata, da je posestnik trden kmet, da se bavi z lesno kupčijo, da vozi v dolino tramove. Na plotu vrta visita dve ko sneg beli konjski lobanji Kaj hočeta, kaj pomenita? Radovedni smo. Kličemo. Oglasi se mala deklica in pravi, da mama »topa tupus« na vrtu. Odpravimo se za njo. V vrtu dobimo celo družino ženA in maiih otrok. Pozdravimo se in beseda teče gladko. Vprašamo, čemu jim konjske lobanje na ograji? Pa nam pojasni, da čuvajo konjske lobanje povrtnino od različnih bolezni. Tovarišu iz Višegrada, ki je v za-
t
ponedrfjsfca izdaja
6
FbDedeQA^ 28. K 1910.
Ameri
Razvoj dogo(Bfov na evropski celini sili Združene države Severne Amerike, da obrnejo glavno pozornost zopet na svojo atlantsko obalo, dasi se je Amerika še do nedavnega s te strani smatrala za popolnoma varno in je vso svojo skrb posvečala pretežno Pacifiku, kjer se je v 2. polovici preteklega stoletja dvignila iz sna fevdalna Japonska. Le ta država je brž obračunala s svojimi bližnjimi in daljnimi tekmeci tako najprej s Kino, Rusijo (prehodno), v zadnjem letu pa je, radi novo vzplamtele vojne v Evropi, že skoro izrinila mogočno Anglijo s pozicij Daljnega vzhoda. Vzlic vsem uspehom Japoncev, ki seveda nikakor niso še izčrpani, pa se položaj za Ameriko le m toliko poslabšal na Pacifiku kot na Atlantiku zaradi prodora Nemcev do njegovih obal. Na Pacifiku namreč poseduje Amerika cel niz otoških skupin, ki se vlečejo liki strelice v treh pravcih. Ena, t. j. najsevernejša, ima svoje izhodišče v bazi Sitka oz. na polotoku Aljaski in preko Aleutov (Dutch Harbour) predstavlja ameriško grožnjo severni Japonski (Hokkaido); druga pa se proži prav tako proti Japonski in ima bolj centralno smer. Začenja se v Kaliforniji (San Francisco, San Diego) in se preko Hawajev nadaljuje po otokih Midway, Wake, Guam, v zahodni smeri. S svojim zaključkom v bazi Cavite, na največjem filipinskem otoku Luzonu, predstavlja resen opomin Japonski in njenim ambicijam na jugu (Holandska Indija!). Tretja stre-lica pa se od II. pri Hawajih odcepi in preko Samoa otočja kaže Ameriki pot v Avstralijo in Novi Zeiand. Le ta smer se vedno pogosteje spravlja v zvezo z obrambo Indonezije, ki pada čedalje bolj na ra mena Unije. Na Pacifiku je torej Unija pred vsakim presenečenjem dobro zavarovana, ker more obrambo svojega centralnega teritorija organizirati več tisoč km od celine. To je eden vzrokov, da smatra Amerika svojo pacifiško obalo za neza-vzetno. Seveda mora braniti na Daljnem vzhodu svoje eksistenčne interese.
Na Atlantiku, kjer dimenzije niso tolikšne kot na Pacifiku, pa Amerika ne poseduje niti pred samo obalo posutih otokov (n. pr. Bahamskih) in je njena pozicija trdnejša le v Karipskem morju, ki spaja preko Panamskega prekopa atlantski in tihomorski bazen. V tem ameriškem Sredozemskem morju je uspelo Ameriki z zmago v špansko-ameriški vojni — že konec preteklega stoletja — osvojiti nekaj za obrambo Paname zelo važnih otokov, n. pr. Puertorico. Na otoku Kubi pa jim je tamošnja vazalna državica prepustila v uporabo in za čuvanje svojih interesov tu doli dve, prometno zelo važni postojanki: Guantanamo in Bahia Henda. To je vse, kar naj ščiti ameriške interese južno od Floride. Za Ameriko je tipično, da leži na dveh
dregi za šolska učila, se izcimi prošnja za eno in dobil jo je v svoje veliko veselje.
Popoldne se je nagnilo. Pot do kasarne bi bila predolga, zato smo se, otovorjeni s konjsko lobanjo, navrnili v dno in jo mahnili ob potoku nazaj v Višegrad. Mlin za mlinom se vrsti tudi tu; vsaka dolinica je biser zase. Ljudje se vračajo iz mesta, večina jež. Postavna selska moma sedi na slabem kljusetu. Pozdravimo se. »E, baš ti je dobar tovor, a konj slab, kako če biti?« Pa se je odrezala: »Pa, gospodine, kad je tovor dobar, može iznesti konja!« Odsmehljala se je dalje v breg in poganjala svoje kljuse.
Vse niže in niže gre pot. Mostovi so mestoma porušeni še od zadnje velike vode, pa še niso našli potrebe, da bi jih popravili. Konj gre tudi v vodo, na njem je jezdec, pešcev pa tod ne hodi mnogo, popravilo lahko še počaka. Kmalu smo spet na glavni cesti in ob kamnolomu, kjer klešejo pridne roke zadnje kamne za popravilo višegrajskega mostu, ki bo po 25 letih dobil spet svojo prvotno obliko. Kamnarji delajo pozno v noč, razdirači železnega mostu pa vso noč, ker morajo biti do roka gotovi. Tedaj bo v Višegradu velika slav-nost in mestni predsednik, s katerim sem se tudi seznanil, bo svoja prizadevanja za olepšanje mesta kronal s tem delom.
Prve zvezde se prižigajo, ko stopimo na vrt kavarne ob cesti, kjer se zbira više-grajska družba ob nedeljah in ob večerih, da se v senci dreves in nijhovega hladu ohladi in navžije svežega zraka. Kavarnar vrta letos sicer še ni enkrat poškropil, pa je vendarle prijeten. Saša je prišel iz tovarne in ž rrim drugi Slovenci, ki jih je tu kar dosti. Nekaj je tudi Čehov. Kar je pevcev, se zbiraio ob večerih na mostu, da ne kalijo nočnega miru in prepevajo . pesmi vseh slovanskih narodov na veliko
svetovnih oceanih. Zato tudi vodi politiko dveh hemisfer in poseduje atlantsko in pacifiško floto, ki jo po potrebi tudi prema-šča iz enega morskega sistema v drugega skozi Panamski prekop, ki ima še to prednost, da deli ameriški kontinent v horizontalni smeri v dve polovici in ki je glavno sredstvo, ki omogoča Američanom dominanten položaj tudi v Centralni Ameriki, ki je politično razdrobljena na male državice, kar omogoča Yankeejem tudi gospodarsko nadvlado.
Amerika je torej po svoji strukturi me-zopotamska država. Nič čudnega, da jo od sedanje evropske vojne najbolj zanimajo pomorski problemi, ne toliko tehnične narave, saj do pomorskih bitk še ni prišlo, nego tisti, ki se vežejo z vprašanji njene
lastne obrambe. In to ima Unija predvsem in izključno v mislih, ko raztegne na pan-ameriški konferenci v Panami meseca oktobra 1939 pojem teritorialnih voda na doslej nezaslišano širino 300 milj (okoli 500 km), ki velja za ves ameriški kontinent. S to razširitvijo domačih voda je raztegnila suverenost nad vodami Atlantika za 300 milj v vzhodni, t. j. evropski smeri. In ker ta sklep konference v Panami za ostale, od Zedinjenih držav dosti šibkejše države ne pomeni dosti, vsied neznatne mornarice, se ta lahko tolmači tudi kot jačanje vpliva Unije na države latinske Amerike, ki same prav gotovo niso sposobne uspešno se upreti tujemu napadalcu. Ta moment tudi potencira varnost Washingtona.
Nadaljnji korak v utrditvi ameriškega vpliva na AtlantiKu pomeni vsearneriška konferenca v Havani julija 1940, ki se je kot vse dosedanje bavila predvsem s problemi Južne Amerike, ki pa najbolj zanimajo Združene države. To je s problemom koordinacije anglosaksonske in latinske Amerike na vseh pomembnih področjih, političnem, gospodarskem, vojaškem. Sklepi te konference, zlasti političnega značaja, dajejo dejansko — ne pravno — zopet Uniji znatna sredstva v obrambi lastnega teritorija in pomenijo jačanje ameriškega vpliva in varnosti.
Tretji korak v izpopolnitvi svoje obrambe pa predstavlja odstop oziroma »zakup« večine anglešldh otokov pred obalo Združenih držav in v objemu Karipskega morja. S to, bolj za Ameriko kot za Anglijo koristno transakcijo, so dobile določbe panamske konference šele svojo realno vsebino. Kajti kaj pomeni praktično enostranski sklep o raztegnitvi teritorialnih voda, če ga druge države ne respektirajo iz enostavnega razloga, ker ga tisti, ki ga je proglasil, sam ne more izvajati, ker ni osncv za to.
Amerika :'e sedaj v stanu, da se brani ne le v že omenjenem pasu 300 milj, marveč daleč preko njega. Z nizom oporišč, ki se vlečejo od Nove Fundlandije pa vse do angleške Gvajane, so Zedinjene države zaenkrat ln v stanu, da branijo Severno in Srednjo Ameriko. Večjih odstopov Amerika najorž ni zahtevala, niti bi to iz političnih razlogov ne bilo na mestu, z ozi-rom na veliko občutljivost Brazilije in Argentine, ki gospodarita južno od Gvajane med ameriško atlantsko obalo. Zato tudi Amerika ni želeja oporišč na Falklandskih otokih, katerih posest je poleg tega še vedno sporno jabolko med Anglijo in Ar-

|
.J \
ŠOSii.•
Ameriške strojnice na motornih vozovih
otokoma: Antigua in St. Lucia, dočim je od Bahamov pobrala prav vse, dasi se je tu omejila« na zapadno obalo. Važnost Balirmov je namreč v tem, da z vzhoda blokirajo Floridska vrata, ki vodijo v nekatera važna pristanišča ob ameriškem delu Mehiškega zaliva: N. Orleans in Gal-veston Houston. Posest Jamaike, ki leži med Florido in Panamo in ki je predstavljala doslej angleško vplivno bazo v Centralni Ameriki in ki je Angliji dovoljevala večno rivaliteto z Unijo enkrat za petrolej v tej državi, drugič za kaj drugega drugod, pomeni za Ameriko jačanje njenega vpliva na razvoj v Centralni Ameriki in predvsem izdatno utrditev varnosti Panamskega kanala, ki je glavni živec ameriške vojne in trgovske mornarice. Najvažnejša funkcija Jamaike v ameriških očeh pa je, da skupno z oporišči na Kubi, čuva prehod med Kubo in Haitijem v Kanpsko morje, ki je tako postalo ameriško jezero. Na vzhodu od Haitija poseduje Unija v Puertoriki in okolnih otokih tako trdno postojanko, da se je lahko zadovoljila le z dvema otokoma, t. j. An-tiguo in St. Lucio od številnih Malih An-tiljev. Očividno se nadeja, da ob priliki priključi svoji posesti še dva pod francosko oblastjo stoječa otoka: Martinique in Guadeloupe (odrekla pa se ne bo niti ho-landskemu Curagao, . kjer so znane petro-lejske rafinerije), s čimer bi verigo novih posestev tudi tu, pred južnoameriško obalo zaključila. Trinidad blokira samo ustje plovnega Orinoka ah drugače — kontrolira venezuelski petrolej. To pomeni, da Amerika reakcijo na — z njene strani izvajano obkroževalno politiko — m upoštevala, dočim je resignirala na Britski Hon-duras, ki meji na Mehiko, ki je z Unijo v stalnih petrolejskih sporih (sedaj baje že »rešenih«) in ki zato pač najbolj občuti pritisk dolarske diplomacije. To tudi iz razloga, ker ameriški poslanik in preko njega Zedinjene države, itak uživajo nepisane izjemne pravice, n. pr. v Kostariki Nikaragui, kar gre jasno, seveda le po-
sredno v dobro tudi varnosti ameriških pozicij v bližnjem zaledju Panamskega prekopa.
V tej. zvezi naj le omenimo ameriški oporišči na Bermudih in Novem Fundlan-du. Oporišče na Bermudih je od ameriške celine oddaljeno celih 1100 km in bo služilo izključno obrambi zelo industrializiranih vzhodnih držav. Predstavljalo bo radi svoje oddaljenosti in osamljenosti isto, kar Hawaji na oni strani Amerike. Polotok Avalon na Fundlandu predstavlja ameriško točko, ki je Evropi najbližja, bolje Gronlandu in Islandu, ki sta — nominalno — še vedno pod dansko oblastjo, kar je pravzaprav le fikcija. Amerika s svojo navzočnostjo na N. Fundlandu poudarja interes na nadaljnji usodi i Gron-landije i Islandije.
Z vzhodne plati je Panamski prekop po znani transakciji trdno zavarovan, dočim je njegova obramba s pacifiške strani manj efikasna, ker ne bazira na okoliških otokih. V tej zvezi se že imenujeta otočji Ga.lapagos in Kokos v podporo nedotakljivosti Paname. Pri tem je Kokos otočje še last od Amerike zelo odvisne (in zadolžene!) Kostarike. Sicer pa znaša razdalja med Pearl Harbour na Hawajih, to daleč od ameriške celine postavljeno postojanko in Panamo, 4700 km in do Tokija je celih 9000 km! S te plati Panami prav gotovo ne preti nobena nevarnost.
Amerika je s sklenitvijo znane kupčije profitirala nele vojaško marveč tudi trgovsko, ker je iz centralno ameriškega trga Izrinila na kaj lahek način svojega stalnega rivala — Anglijo — ki je z Unijo vodil nepomirljive bitke v neštetih petrolejskih sporih in ki so preko svojega ožjega okvira posegali često tudi v državni ustroj. To rivalstvo bo sedaj res odpadlo, vprašanje pa je, če bodo države latinske Amerike na najnovejše pojave ameriškega imperializma gledale popolnoma mirno. Kajti Unija do njih le preveč tutorsko nastopa, seveda prvenstveno v skrbi za lastno varnost in dolar. Ogrin Miran
Razgledi in sprehodi
veselje številnih poslušalcev ln šetalcev. Meni pa je malo tesno pri duši. Jutri bo konec mojega bivanja med Bosanci, ki sem jih vendarle od blizu spoznal. S seboj bom odnesel lepe, krasne vtise o narodu, o krajih, o življenju in nehanju. Obenem pa mi je žal, da je bil narod tod deležen take čudne usode, ki ga ni naučila boljšega obdelovanja zemlje in boljšega gospodarjenja. Ne narod kot tak, temveč posamezni prebrisanci posnemajo gospodarsko smetano še danes, narodu ostaja sirotka in voda.
Drugo jutro je odsopihal mali lukama-tija ob deseti uri proti Užicam, na čačak in dalje v Beograd. Pokrajina je spočetka gorata, železnica se vije skozi predore, dokler se pred Užicami dolina ne razširi. De-seturna vožnja pošteno človeka utrudi, pa vendar ne toliko, da ne bi videl ogromnega napredka teh krajev, kjer gospodari že sto let svoboden rod, kjer je spet vsa teža gospodarstva na krepkih moških ramah, kar se pozna na vsakem koraku. 2etev je v polnem produ povsod. Po opravkih v Beogradu sem se zaupal ljubljanskemu brzcu, tako da sem stopil na ljubljanska tla deveti dan po svojem odhodu, s prepričanjem, da nam za notranjo konsolidacijo ni potreba nič drugega ko to, da se stalno obiskujemo in spoznavamo. Tako nam bo zrasla zavest, da smo nekaj, da imamo nekaj in da kot celota zelo veliko pomenimo.
Albin Lajovic
gen'inc. V toliko se je Amerika pokazala obzirno oo Argentine. Na splošno pa psihološki moment, t. j. ozir do latinskih suverenih držav pri izbiri oporišč ni igral prevelike vloge, sicer se Zedinjene države ne bi vsidrale na angl. Gvajani, v soseščini največje južnoameriške dr?5v° Brazilije, kjer se jim odpira možnost »7_aku-piti« še ostali Gvajani t. j. francosko in holanc.sko.
že površen pogled na karto pove, da je Amerika v severozapadnem delu Atlantika od Anglije pobrala skoro vse. Edino glede Malih Antiljev se je pokazala bolj -»širokogrudno« in se zadovoljila z dvema
Planinski gozd
Tam. kjer stojijo zadnja drevesa, gozd tam gori v gorovju ni enak gozdu v nižjih legah. Trd je, razločen in preprost... Ne samo njegova oddaljenost od spodaj, tudi njegova oblika poudarja v svoji trpkosti veliko razliko... Zmešnjava bogastva, preobilica oblik, nemir križanja — vse to je ostalo v nižini!
Ko hodimo med svetlo v vrstah postavljenimi jelovimi debli navzgor, splašimo divjo kozo, ki se je krmila v senci osamelega gorskega javota ali pod brinovino, raztrgano od vetra!...
Če ga gledamo od spodaj nam nudi planinski gozd pravo sliko, pomen in vsebino svojega bitja. Vidimo ga, kako se v svoji napadalni volji vzpenja navkreber: naska-kuje gola gorska slemena, zavzema tu in tam strma rebra, pleza okrog skalnatih sten, drevi v globeli, onstran zopet navzgor. se potiska proti strminam, a jih ne more os\>ojiti.
Gozd prav zgoraj je trdo povlečen. V zgodnji jeseni mora že sprejeti vase sneg in šele poletje ga reši zime. Tri mesece miru in rasti in devet mesecev boja.
Kjer se spričo posebno zavarovane lege naseli trata, stojijo častitljivi starci v širših tleh: hoje in jelke z bogatim zaokroženim oveskom, utrjene proti vsakemu vremenu. V samotnih višavah hrani in redi zemlja pravljični svei v tvorbah drevja in grmovja. Okrog in okrog žarijo v travi cvetlice v divjih steklenih barvah.
Potem pa se zaduši vsa volja rasti in zaradi pomankanja zemlje polagoma za*-mre: naskok planinskega gozda je zlom-ljen.
Ostane zadaj v nekern vmesnem pasu, ki meji na smrt zemlje. Zakaj od tu gori umira svet, oropan zemeljske prsti v slemenih, ki so raztrgana in tušena od viharjev, dežja in tisočletij. Zakleti so v večno neplodnost m samoumčenje in nudi-yo zavetje strahu divjih koz, gnezdom orlov in nenavadnim tvorbam oblakov.
Zv ■	,< ^gffe
Gozd v planinah je prvt boj med rastjo in umiranjem Istočasno je nekaka duhovna meja med zemljo ir nebom Je zadnji pretresljivi izposia\'ljenec volje po zmagi rasti, kar pomeni tudi oploditev zemlje
O ljubezni
Ljubezen je popolna vdanost in predaja vsega bitja predmetu liubezni. zakaj, kogar ljubim, ta sem S to vdanostjo in predajo človek doživlja samega sebe Ljubezen je zaradi tega doživetje lastnega bitja v vseh oblikah, v katerih moremo ljubiti. S tem postane ljubezen tista prirodna, ve-oljna sila, ki povzroči tako drgetanje cvetke v pričakovanju možne oploditve, kakor tudi odpira naročje morja vsem blaženostim in plodnostim nebeške luči Ljubezen je naj popo! ne jša složnost med vdanostjo in predajo samega sebe in med sprejemanjem vdanosti in predaje po ljubečem in ljubljenem bitju. V tem čudovitem trenutku je duša najbolj vezana in živi istočasno razkošno življenje svobode V tem ko se popolnoma preda, se popolnoma poseduje v ravnodušni tišini, ki je več ko sreča, ki je usoda sama.
Razočaranja
V mladosti, obdani od pestrih želja in sanj bodočih umetnikov, pozabi v slavr) zaverovana mladina, da je resnični s\'et gol in trd in da si človek na njegovih oglih in robovih rani živce in srce. Največkrai prinese prvi poskus za uresničenje mladostnih sanj že tudi prvo razočaranje: delo mladega umetnika je bilo odklonjeno. Zelo vljudna in ljubezniva zahvala za prijazno toda, žal, neuporabno po šil jatev grenke pi-lule ni napravila okusnejše.
Bilo bi zelo napačno, če bi delali iz neobjavljenega, po uspehih hlastajočega pe-smarčka kake dovtipe Bilo bi prav tako napačno kakor brezsrčno. Kajti slovstvena zgodovina uči. da niso bili najslabši, ki so za svoje rokopise najtežje dobili založnika in morali najdalje čakati na uspeh. Za uspeh niso potrebne samo sposobnosti temveč tudi močni komolci. In fraza, da si genij vedno utere pot. je prav tako lažnivo pobarvana kakor priljubljeni izrek, da bivanje v podstrešju še nobenemu umetniku ni škodilo in da lačni ptiči najlepše po-jo.
Žito, ki dozori v 67 dneh
Motiv z ameriškega zapada
Znanemu ruskemu učenjaku Cicinu, nasledniku slavnega Mičurina, se je posrečilo po številnih poskusih dobiti iz štirih različnih vrst žita novo, žlahtnejšo vrsto. Zrel klas tega žita ima 400 žitnih zrn, to je osemkrat več, kakor jih imajo pšenič-ni klasi pri nas. Istemu znanstveniku se je posrečilo vzgojiti drugo odlično vrsto pšenice, ki že v 67 dneh dozori. S tem novim žitom so zdaj lahko posejali severnejše predele, kjer prej pšenica še nikoli ni rasla. Te nove vrste so poleg drugih faktorjev v modernem sovjetskem poljedelstvu mnogo pripomogle, da se je produkcija pšenice v zadnjih letih ta silno dvignila.
UL feoto v slovenski tigi
Amater vodi, Ljubljana tretja
Včeraj so si priborili po dve točki Kranj, Ljubljana, Amater ln Železničar
Ljubljana, 15. sept.
V tretje so se danes med dežjem in vetrom spoprijele enajstorice slovenske nogometne lige.
Čeprav današnji rezultati ne pomenijo velikih presenečenj, je vendar v tabeli nastala precejšnja sprememba v zgornjem delu. Amater, ki je doma odpravil Mariborčane, se je z drugega mesta povzpel na vodstvo, sledi mu pa Kranj, ki je v Ljubljani tesno porazil Marsa. Ljubljana je gostovala na Jesenicah in zmagala proti Bratstvu ter se zaradi te zmage s četrtega mesta povzpela na tretje. Železničar je tudi napredoval za eno mesto z zmago nad Olimpom. Bratstvo, ki je po II. kolu vodilo, je padlo zaradi slabe goldiference celo na peto mesto. V spodnjem delu tabele ni sprememb. Maribor je ostal na šestem mestu, Mars na sedmem, Olimp pa je zadnji.
Stanje klubov v slovenski ligi je do prihodnje nedelje takole:
Amater Kranj Ljubljana Železničar Bratstvo Maribor Mars Olimp
3 3 3 3 3 3 3 3
3 2 2 2 2 0 0 0
0 1 0 0 0 1 0 0
o
0
1 1 1 1 3 3
9:5 5:3 10:5 6:4 9:7 3:9 5:8 2:8
6 5 4 4 4 1 0 0
Prihodnjo nedeljo bodo v IV. kolu nastopili: v Ljubljani: Ljubljana — Železničar, v Celju: Olimp — Mars, v Mariboru: Maribor — Bratstvo in v Kranju:
Kranj — Amater
Mars spet tesno poražen
Kranj : Mars 2 :1 (0 : 0)
Ljubljana, 15. sept.
Pred komaj 300 gledalci se je danes na Igrišču Ljubljane odigrala prvenstvena li-gaška tekma med Maršem in Kranjem, ki se je končala z skromno zmago odločnejših Gorenjcev.
Vkljub slabemu vremenu in razmočenemu terenu pa je bila borba zelo ostra, mestoma preostra, ter do kraja zanimiva. Posebno Kranjčani so se »zagrizli« v igro ter si tako zabeležili na tabeli dve dragoceni točki. Gledalci so bili živahni, posebno Kranjčani so bili na tribuni zelo glasni in po končani igri seveda najbolj zadovoljni.
Kranj je nastopil v postavi: Kovačič, Martelanc, Žitnik, Poljšak, Baumkirchner, ■Malec, Slokan, Vreček, Djukič, Božič in Jakše.
Moštvo ima najboljše moči v obrambi, posebno je bil na mestu Martelanc, ki pa je cesto preoster v igri. V krilcih sta bila odlična Poljšak in Baumkirchner, ker sta lepo zalagala napad, ki pa danes razen Djukiča, ter Slokana ni bil na višini. Enajstorica je zaigrala z veliko voljo, vendar preostra igra nekaterih igralcev zmanjšuje oomen današnjega uspeha.
Mars je igral v postavi: Pavlica, Gvar-djančič, Prijatelj, Humer, Sočan, Pišek, Avsec. Perko, Zigon. Hassl, Doberlet.
Enajstorica Marsa kot celota danes zopet ni zadovoljila. Obramba je bila dobra, posebno vratar ie bil mož na mestu, zato pa so krilci, posebno pa Sočan precej odpovedali. V napadu se je trudil povezati igro Žigon in tudi Perko je bil dober, toda leva stran je bila v igri zelo slaba, tnko da ni nič čudnega, da je moštvo igro izgubilo.
Kratek potek: V prvih mlimfah igre
Kranj neprestano napada in obramba M''rsa ima dosti dela. toda razen dveh ko-neriev ni večiega uspeha. V 15. min. ima levo krilo Kr. leno priliko za usneh. ki in »obupno« zastrelja. Mars je v napadu in v 2^. min. Hassl pošlje žogo v mreža to^a sodnik iz nerazumljivega vzroka uspeha ne prizna. Mars ima več od igre, tM"> v napadu ni strelca in tudi ostra obramba Krania ie na mestu.
v drugem delu igre Kranj sDet ostro ; r; ' ka. toda napad je pred golom pre-trnlo r^čen. igra ie ostra z obeh strani in sodnik ima dosti dela. vendar je v pre: oji vse Dremalo odločen. V 22. min. Kranj po Diukiču, s strelom v desni kot d^eže vodstvo 1:0. V 30. min. Slokan iz dvom^ive pozic;ie zviša na 2:0 in minuto nrto Mars po krivdi golmana zniža na 2:1. Mars isra na izenačenje in pred vratni i gr>s*ov ie rrecei vrnre. toda slaba i?ra napada in d^bra obramba Kr. ne dopustita srrornembe rezultata.
Sodil je g. Bergant iz Maribora. V pred-tekmi so juniorji Marsa zmagali nad juniorji Mladike z 4:2.
žiiE <Je$
Ljubljana : Bratstvo 4:2 (3:2)
Jesenice, 15. sept.
Danes popoldne se je med silnim nalivom odigrala ligaška tekma med Ljubljano in domačim Bratstvom. Teren je bil popolnoma razmočen in deloma pod vodo, tako da se niso mogle izvesti skoraj nobene kombinacije in je bila igra večinoma odvisna od akcij posameznikov.
Bratstvo je nastopilo precej oslabljeno, posebno se je poznalo, da je manjkal srednji krilec Zavrl. Vodilni gol je zabilo Bratstvo že v 10. min., a 10. minut pozneje je Ljubljana izenačila. Ljubljana je nato stalno v napadu in rezultat je kmalu 2:1. Toda tudi Bratstvo ne odneha in kmalu je stanje izenačeno. Tretji gol je bil avtogol.
V prvem delu drugega polčasa je bilo Bratstvo v premoči in, če bi imelo srečo. bi bil lahko rezultat tudi obraten. Žoga pa se je mnogokrat ustavila in nikakor ni hotela preko golove črte. Proti koncu igre je Ljubljana spet pritisnila in res se ji je posrečilo v zadnjih minutah zabiti 5e en gol in postaviti končni rezultat 4:2.
Tekmi je prisostvovalo okrog 700 gledalcev. kar priča o rastočem zanimanju Jeseničanov za no<?omet.
Sodil je g. Erlih.
V Trbovljah
§£ ne puste
hvalo. Goli so padli v naslednjem redu: v 3 minuti je zabil Maribor po Starcu prvi gol. V 10. minuti je izenačil za Amaterja Kos, v 20. minuti je zvišal za Amater Gosak. V 25. minuti je izenačil za Maribor Vodeb, v 32. minuti je zvišal za Amaterja na 3:2 Vrhovec.
V	drugem polčasu je v 10. minuti streljal Šuštar s 30 metrov prosti strel, ter žogo pognal v gol. V zadnji 20. minuti je Maribor ostro pritisnil, ter se je Ama»-ter potegnil v obrambo. Publika je bila disciplinirana.
Sodnik Presinger je sodil tekmo strogo in prav dobro. V predtekmi je zmagala Amaterjeva rezerva nad Radečami z rezultatom 10:2 (6:1).
Skromna zmaga železničarja
Železničar : Olimp 2:0 (2:0)
Maribor, 15. sept
Za gostovanje celjskega Olimpa, ki je danes popoldne nastopil proti Železničarju na igrišču ob Tržaški cesti, ni bilo mnogo zanimanja in prvenstveno tekmo je gledalo komaj 300 gledalcev, ki so prestali hudo živčno preizkušnjo. To pa ne morda zaradi incidentov, temveč zaradi obupne igre obeh nasprotnikov.
Najbolj je spet razočaral Železničar, ki je danes spet izpustil priliko za visoko zmago. Domače moštvo je bilo namreč skoraj ves čas igre v stalni premoči, toda to premoč so igralci dokazali s tem, da so se zabavali z zapletenimi kombinacijami vse do neposredne bližine nasprotnikovega gola, kjer je pa vsa njihova umetnost usahnila, ker se ni našel nihče, ki bi žogo spravil v mrežo. Tak način igre je seveda povzročil nejevoljo pri gledalcih, ki pač hočejo videti borbo in gole. Toda ves Železničarjev, napad ne razpolaga niti z enim zanesljivim strelcem in tako moramo biti zadovoljni da sta vsaj dve točki ostali v Mariboru. Krilska vrsta je sicer neprestano zalagala svoj napad z lepimi, uporabnimi žogami, toda vse je bilo zaman zaradi nekoristne igre petori-ce v napadu. Ožja obramba je v glavnem dobro opravila svoj posel, kar je razvidno iz rezultata.
Celjani niso moštvo velikega formata in tudi niso bili enakovreden nasprotnik. Z visoko igro, ki so jo predvedli, gotovo ne bodo nikamor prišli. So pa zelo požrtvovalni in razen tega imajo dober start ter igrajo s srcem. Tehnično znanje je bolj skromno. Ves čas igre so bili potisnjeni v obrambo in so le od časa do časa napravili predore v nasprotnikovo polovico. Zrelih potez niso imeli mnogo. Večkrat so sicer streljali, toda slabo, tako da je bil efekt negativen. Tudi Celjani so imeli najboljše moči v ožji obrambi. Krilska vrsta in napad sta pa igrala pod vsako kritiko. Če se jim je posrečilo doseči tesni rezultat 2:0. je to zanje vsekakor uspeh, kajti po poteku igre bi zaslužili izdatnejši poraz.
Tekma je bila ves čas v mejah dovoljene igre, tako da sodnik g. Cimperman iz Ljubljane ni imel težkega stališča. Oba gola za Železničarja sta padla v 40. in 41. min. prvega polčasa, prvega je zabil' Turk, drugega pa Lešnik z glavo.
V	predtekmi je v prvenstveni igri rezerva pobreške Slav'je porazila rezervo Železničarja s 4:3 (1:0).
CELJSKI L RAZRED
Celje, 15. sept.
Na Glaziji sta se danes srečali v prvorazredni prvenstveni tekmi enajstorici Celja ln Brežic. Tekmo Je moral sodnik zaradi surovosti kapetana Brežic, srednjega krilca Pantoviča že v 30. min. zaključiti. Tedaj je Celje vodilo 2:1. Tako je Celje tekmo dobilo 3:0. Obe moštvi sta predvajali soliden nogomet. Prvi gol je zabil za Brežice Stimac v 3. min., v 5. min. je Dobrajc Izenačil in v 20. min. Je Pavfier povišal na 2:1. V 30. min. je sodnik izključil Pantoviča, ki pa ni hotel zapustiti igrišča Sodnik g. Reinprecht je po pet-minutnem čakanju tekmo odpiskal. Nadaljevala se je kot prijateljska in je bil končni rezultat 6:1. V predtekmi je drugo moštvo Jugoslavije premagalo rezervo Celja 2:0 (2:0). Dopoldne bi morala biti tekma med SK Laško i» SK Borut iz Goto vel j. Ker pa Laščani spet niso nastopili, dobil tekmo Borut 3:0 par forfait.
PRVENSTVENA TEKMA V PTUJU
Ptuj, 15. sept.
Danes je bila na igrišču Drave v Ljudskem vrtu prvenstvena tekma med domačo Dravo in Ptujem, ki se Je končala s 5:1 za Dravo. Igra je bila ves čas napeta, vendar je Drava daleko prekašala Ptuj.
Sodil je g. Jenko iz Maribora.
Trgovsko učiliSSe
CHRISTOFOV UČNI ZAVOD LJUBLJANA Domobranska cesta
15
vpisovanje
se vrši prihodnje dni dopoldne in popoldne v šolski pisarni, ker je radi naknadnih prijav otvorjen še en oddelek. Podrobna pojasnila in prospekte daje ravnateljstvo osebno ali pismeno. Pravica javnosti. Draginjske doklade. Dijaške vozne karte.
Šolnina je zmerna, manj premožni imajo popust.
Zavod je najstarejši, najbolje obiskan in uživa odličen sloves.
Največji in najmodernejši zavod
te vrste v državi. Strojepisnica s 50 pisalnimi in računskimi stroji, posebne učilnice za knjigovodske vaje, praktične vaje in kino-predavanja.
Hrvatska in srbska figa
TEKME V HRVATSKI LIGI
Zagreb: V Zagrebu so bile danes tri tekme, ki so dale naslednje rezultate: Železničar : Sašk 4:1 (1:1), Hašk : Split 5:2 (3:0), Concordia : Slavija 10:0 (5:0). Katastrofo Slavije so zakrivili nekateri rezervni igralci in pa vratar, ki že več let ni nastopil in so ga pobrali v Zagrebu.
Subotica: Slavija (Varaždin) : Bač-ka 2:1 (2:1).
TEKME V SRBSKI LIGI BEOGRAD: BSK : ŽAK 6:1 (4:1), Jugoslavija : Vojvodina 6:3 (3:1). SARAJEVO: Slavija : Bata 2:0 (1:0). PANČEVO: Bask : Jugoslavija (Ja-buka) 1:1 (1:1).
SKOPLJE: Gradjanski : Jedinstvo 2:2 (1:0).
MOSKVA. Včeraj je bila v stadionu kluba Dinamo tekma med Spartakom ln sofijsko Slavijo, ki se je končala z zmago domačinov 4:0. Tekmi je prisostvovalo 90.000 gledalcev.
Prvi del plavalnega tekmovanja v Splitu
Nezadovoljiv uspeh
žizku se tudi v morju ni posrečilo zmagati waterpolu je bila tekma neodločena 3:3
-V
Amater : Maribor 4:2 (3:2) Trbovlje, 15. sept.
Na blatnem terenu in med dežjem se je danes odigrala pred 800 gledalci nogometna tekma med Amaterjem in Mariborom.
Gostje so se pokazali kot odlična in tehnično vigrana enajstorica, ki pa je bila premalo odločna pred golom. Po svojem tehničnem znanju bodo v borbi za prvenstvo imeli še znatno vlogo. Tekma je bila tipična borba za pike, toda fair. Amater je zopet igral požrtvovalno ter je zaslužil po-
Split, 15. sept.
Snoči se je v Splitu pričelo mednarodno plavalno tekmovanje med Madžarsko in reprezentanco hrvatske banovine. Vreme se je precej popravilo in v kopališču je bilo zbranih okrog 3000 gledalcev. Madžari so nastopili v najboljši postavi, medtem ko hrvatska reprezentanca ni bila kompletna. Manjkala sta Srba Ciganovič in Samardžič, ki nista plavala zaradi tega, ker je hrvatska reprezentanca nasto-pial s hrvatskim grbom, a Slovenec Žižek, ki je sicer startal, je plaval za Slovenijo. Madžarske plavalce Je pozdravil predsednik Hrvatske plavalne zveze HaJ-danič, nato pa je godba odigrala madžarsko in hrvatsko himno. Občinstvo je z zanimanjem sledilo tekmovanju, čeprav so v vseh točkah zmagali Madžari Samo v waterpolu so se Hrvati krepko afirmirali, saj so napram svetovnemu prvaku dosegli neodločen rezultat in se izkazali za enakovrednega nasprotnika. Tehnični re-! zultati so bili naslednji:
400 m prosto gospodje: 1. Tatos (M) 4:49,5, 2. Branko Žižek (Slovenija) 4:50.6. Žižku torej tudi na morju nI uspela re-vanža.
100 m prosto dame: 1. Acz (M) 1:11.6, 1 2 Beara (H) 1:13.6, 3. Fine (Slovenija) f 1:15.7.
200 m prsno gospodje: 1. Fabian (M)
' 2:50.3, 2. Grkinič (H) 2:50.4. ________
100 m prsno dame: 1. Szigeti-Varga
1-30.5, 2. Boršič (H) 1:35.5.
Štafeta 4X200 m prosto: 1. Madžarska 9:10.6, 2. Hrvatska 9:25.4. Madžari so v tej točki dosegli nov evropski rekord, hrvatski pa je boljSi od državnega rekorda.
100 m hrbtno dame: 1. Novam (M) 1:22.3 (nov madžarski rekord), 2. Wimmer (H) 1:29.7.
Waterpolo: Madžarska : Hrvatska 3:8 (2:0). Zelo zanimiva, ostra ln borbena tekma, v kateri so bili Hrvati enakovreden nasprotnik. Drugi del tekmovanja Je bil
nocoj.
■■■nas
Državno prvenstvo atletinj v Zagreba
Nastopile to Mariborčanke, Ljubljančanke, ZagrebČanke ht Osljo-oanke
o— Zagreb, 18. septembra. Dene dopoldne je bilo na igriSftu HaSka v Zagrebu žensko lahkoatletsko državno prvenstvo. Odziv tekmovalk je bil precejšen, zlasti jih je bilo mnogo is Slovenije, iz Maribora in LJubljane. Zagreb so zastopale samo članice Hafika, lz Oaljeka pa je bila ena tekmovalka.
Tehnični mcoltati so MM naslednji: TWc 60 m: 1. Brandsteter (R) 8,1, 2. Muravs (2) 8.4, 8. šuštaršič (Pl) 8.6. Met Krogle: 1. Neferovič (H) 10.90, 2. Lovše (M) 9.59, 3. Gerlah (Rapid, Osijek) 9.28. S*ok v d*-lfvo: 1. Sentjurc (2) 4.86, 2. PribcSek (2) 4.75, 3. Brandsteter (R) 4.5©. Tek 200 m: 1. Babič («) 29.6, 2. Lotte (R) 29.3, 3. škerlj (Pl) Je odstopila pred ciljem. Me« diska: 1. Neferovič (H) 34.40, 2. Tome (Pl.) 29.10, 8. Lovše (M) 28.60. Tek 100 m: 1. Brandsteter (R) 13.3, 2. Mura vb (2) 14.3, 8. Sentjurc (2) 14.1. Tek čez zapreke na 80 m in tek ne 800 m sta odpadla, ker Je bilo premalo tekmovalk. Met Kopja: 1. Neferovič (H) 32.31, 2. Gerlah (R, O) 30.90, 3. Tome (Pl) 29.9. S*ok v vttino: 1. Pribošek (2) 135, 2. Sentjurc (2) 135, 3. Brandsteter (R) 130. Staffeta 4 X 100 m: 1. Rapid 56.3, 2. Železničar, Maribor 55.8, 3. Planina, LJubljana 57.8. (Kratice značljo R — Rapid, 2 — 2elessilčar, Pl — Planina, H — Hašk, M — Maraton, Maribor.)
Slovenski lahkoatleti ponovno v Mariboru
Na mitingu SK Rapida je postavil Rapidovec Oroszv nov slovenski rekord v skoku ob palici
Maribor, 15. septembra.
Na Igrišču Rapida je bil danes popoldne lahkoatletski miting, ki ga je priredil SK Rapid. Spet so se zbrali v Mariboru najboljši atleti lz naše ožje domovine. Prišli so z Jesenic, iz LJubljane, Celja, Ptuja, startali pa so tudi najboljši domači atleti. Kljub temu, da je bilo vreme zelo neugodno, so bili doseženi prav lepi rezultati, ki so bili naslednji:
Tek 5000 m: 1. Bručan (Primorje) 16:22.4, 2. Kien (Pr) 16:23, 3. Zupan (Bratstvo) 17:05.1, 4. Glonar (I) 17:11.7.
Skok ob palici: 1. Oroszy (R) 3.60 (nov slovenski rekord), 2. Smerdelj (Maraton) 3.30, 3. Pribošek (Br) 3.30.
Tek 200 m: 1. Hrovatin (Ž) 25.1, 2. Wolfi (R) 25.6, 3. Bačnik (2) 25.7.
Troskok: 1. Nabernik (2) 12.98. 2. Zor-ko (2) 12.87, 3. Praček (2) 12.43.
Tek 800 m: 1. Košir (Pl) 2:02.2. 2. Gor-šek (C) 2:02.3, 3. Oberšek (I) 2:02.4.
Met kopja: 1. Mauser (Pl) 60.27. 2. Zor-ko (ž) 49.13, 3. Franček (2) 45.75.
Tek 400 m: 1. Pleteršek (C) 54.2, 2. Her-bert (R) 58, 3. Rajs (Pt) 62.2.
Štafeta 4X100 m: 1. železničar 47.5, 2. Rapid 48.2, 3. Ptuj 49.2.
Razpis
medklubske kolesarske dirke DKSK »Edinstva« za nedeljo 22. septembra DKSK »Edinstvo« Ljubljana VII. priredi v nedeljo dne 22. septembra medklubsko kolesarsko dirko na Gorenjsko s startom in s ciljem pred občinskim domom v št. Vidu nad Ljubljano. Za A. skupino na progi St. Vid—Kranj—Brezje—Bled—Lesce— Begunje—Tržič—Kranj—št. Vid, km 120. Start ob 13 uri. Za B. skupino na progi št. Vid—Kranj—Podbrezje—Otoče z obratom —Kranj—Št. Vid km 70. Start ob 13.15 uri. Za skupino turistov na progi št. Vid— Jeperca—St. Vid, km 20. Start ob 13.30 uri.
Določila: Dirka se vrši po pravilih ko-turaškega saveza Kraljevine Jugoslavije in po cestno policijskih predpisih. Kolesa morajo biti opremljena z dvema sigurnima zavo rama in zvoncem. Za A in B skupino imajo pravico startati vsi verificirani dirkači, ki posedujejo licenco KSKJ za leto 1940. Izmenjava kolesa je dovoljena le v primeru preloma okvirja. Turisti so tisti neve-rificirani kolesarji, ki še niso vozili v A in B skupini, ki vozijo z železnimi kolesi s poljubnim krmilom in zavorami, brez prestav. Vpisnina za A ln B skupino je 6 din za turiste 4 din z doplačilom 10 din za garancijo nahrbtne številke. Doplačilo se vrne ob vrnitvi Številke. Protesti se vlagajo športni komisiji najkasneje 15 minut po
Aspirin
In vsaka Aspirin tableta nosi „Bayer"-jev križ. ,Bayer"-jev križ je edino jamstvo, da ste res dobili Aspirin. Ne pozabite nikdar, da ni Aspirina brez „Bayer"-jevega križa!
#D'U r*g 000 S. ot. 7267 ee 23 mirn >941
prihodu na cilj zadnjega dirkača A skupine z vlogo 25 din. Ako se protestu ugodi, se vloga vrne, v nasprotnem primeru se vloga ne vrne. Vsak dirkač se mora prijaviti športni komisiji eno uro pred počet-kom dirke. Vsak dirkač vozi na svojo odgovornost. Dirka bo v vsakem vremenu iz-vzemši ob hudih nalivih. Od vsake skupine bo 7 prvoplasiranih nagrajenih s praktičnimi in častnimi darili. — Prireditveni odbor.
Razpis
H. propagandnega table-tenisa — Turnirja SK Mladike za prvenstvo Most in Kodeljevega za 1. 1940.
Propozieije: Turnir bo 22. t. m. v dvorani SK Mladike na Kodeljevem. Igra se od 9. do 12 in od 14. ure do konca turnirja.
Prijave se sprejemajo do 21. t. m. na naslov: Kocmur Alojzij, Društvena ul. 5., Ljubljana—Moste, žrebanje bo pol ure pred pričetkom turnirja ob prisotnosti ka-petanov sodelujočih klubov.
Igra se po pravilih JTTS z žogicami Hanno Extra P rima. Vse igre se odigrajo po čistem coup sistemu na dva dobljena seta. Moštvo sestavljata dva igralca za single in double par po sistemu Daviš cupa. Vsi igralci, ki so se prijavili, morajo plačati prijavnino, neglede na to, ali igrajo, ali ne.
Discipline: a) moštva, prijavnina 15 din,
b)	gospodje posamezno, prijavnina 10 din,
c)	novinci posamezno, prijavnina 5 din.
Pravico igranja pod a) in b) imajo samo verificirani igralci, pod c) pa vsi, ki Se niso doslej igrali na javnem table-tenis turnirju JTTS. Protesti se uvažujejo le v pismeni obliki najpozneje pol ure po odigrani partiji s priloženo kavcijo din 30, ki se vrne, če se protestu ugodi. Zmagovalci skupin pod a) b) dobe pokal, pod c) pa diplomo in naslov prvaka Most ln Kodeljevega za 1. 1940.
Turnirski komite: predsednik: g. Ogore-lec Albin, predsednik SK Mladike, vodja turnirja: g. Krečič Dušan, vrhovni sodnik: g. Medved Anton, zapisnikarja: gg. Trši-nar Miro in Terhljan Božo ter blagajnik: g. Kocmur Alojzij, načelnik t. t. sekcije.
Slov. table tenis zveza na delu
Poslala je nekaj naših igralcev na trening v Zagreb, kjer so dosegli lepe uspehe
Ljubljana, 15. sept.
Slovenska table-tennis zveza je poslala v svrho izpopolnitve 6 svojih igralcev v Zagreb na trening. Le žal, da niso čil vsi, ki so bili določeni, ker bi sicer bili uspehi v Zagrebu tn potem doma toliko boljši. Igralci so trenirali v Zagrebu od 2. do 7. t. m. pod vodstvom najboljših zagrebških igralcev po ves dan, in sicer v prostorih Ferrarie in IHST kluba, kamor so prihajali vsi najboljši igralci.
Zadnja dva dneva pa sta obe garnituri odigrali tudi dvomatehe s Ferrario, Ha-škom in IHSTK (bivši TTC). Igralci so bili razdeljeni v dve skupini, in sicer I. Krečič. Belak. Vrečič, II. Lackner, Medved, Tršinar. Prvi dvoboj s Ferrario je izpadel 4:5. Samo izredni nepazljivosti Vrečica (Celje) se mora Ferraria zahvaliti za zmago. Sicer je to lep uspeh, če pomislimo, da je Ferraria v zadnjem času premagala Makabi 5:2, TTC 5:1, Uranio 5:4. Nastopili so v postavi: Crnič, Jekl, Pri-betič. Druga garnitura pa je igrala proti II garnituri Istega kluba in zmagala 5:4 Moštvo Ferrarie so tvorili Etinger, Vo-grinc ln SmiljanoviČ.
Drugi dan pa sta obe garnituri pokazali svojo voljo in znanje proti TTC Za TTC I. so igrali znani bivši drž jun. prvak Valkovič, Kržan in Viler. Naši so jih v veliko presenečenje publike pregazili z rezultatom 5:1! Še bolje se je odrezala druga garnitura s 5:0. Hašk je prejšnji dan v najboljši postavi zmagal 5:1. Končno so igrali še proti Hašku, ki je nastopil v postavi: Dolinar Ž.. Heksner ter Prohaska, ki je up in nada Zagreba. Ti, ki so premagali drž. prvaka v moštvih TTC s 5:2, so tudi to pot opravičili svoj sloves in zmagali celo 5:0. Rezultat sicer ne odgovarja popolnoma, vendar je upravičen. Nato je bil še dvoboj Crnič—Jekl : Lackner— Medved Ferrariaša sta nadmočno zmagala 3:0.
Rezultati treninga so se poznali v nedeljo v Celju, kjer so prišli do semifinala Krečič (izpadel z Marinkom) Belak (Izpadel s Crničem) ter Vrečič (z Merksmar-jem 2:1) Krečič in Belak sta v moštvih dosegla II. mesto pred Ferrario in Herme-som. Vsi igralci so bili izredno zadovoljni z gostoljubnostjo in pripravljenostjo zagrebških tovarišev in so se z novimi upi na bodoče uspehe vrnili domov.
Velik požar blizu meje
Pri reSevanju se je najhuje prizadeti posestnik tako opekel, da je v bolnišnici umrl
Sv. Urban pri Mariboru, 15. septembra.
Pri posestniku Alojziju Germu v Dolgi dolini pod Sv. Urbanom pri Mariboru je nastal ogenj, ki se je ■ bliskovito naglico razširil na vso domačijo. Ognjeni jeziki so prešli tudi na gospodarsko poslopje sosednega posestnika Klanjščka in ograiall še razne druge stavbe. Na kraj požara so prišli domači, okoliški gasilci in tudi mariborski gasilci, ki se jim je z združenimi močmi posrečilo, da so ogenj iokalizlrali. Germova domačija Je zgorela do tal, medtem ko Je posestniku Klanjlčku zgorela le sadna stiskalnica. Ker so zgoreli tudi vsi letošnji poljski pridelki, je škoda izredno velika. Rešili so le živino, nekaj opreme in gospodarskega orodja. Gašenje je bilo silno oteženo zaradi pomanjkanja ▼ode.
651etnl posestnik Alojzij Germ je nekajkrat vdrl v gorečo hišo ter spravil iz nje posteljnino ln obleke. Ko je bila hiša že vsa v plamenih, je Se enkrat poskusil svo-
jo srečo. Ko je bil v goreči spalnici, pa so se nenadno zrušili nanj goreči tramovi in Germa pokopali pod seboj. Takoj so gasilci vdrli v notranjost hiše ter izvlekli Germa izpod tramov j a. V naslednjem trenutku se je vsa hiša zrušila. Alojzij Germ je dobil hude poškodbe po vsem telesu, razen tega še tako hude opekline, da so ga morali nemudno odpraviti v mariborsko bolnišnico, kjer pa je nesrečni Germ kmalu zatem podlegel- smrtnim poškodbam.
Preiskava je dognala, da je požar nastal zaradi tega, ker bo se v dimniku vnele saje in so začele iskre padati v seno v gospodarskem poslopju.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani,
Gledališki igralci o svojih težnjah
Včeraj Je Imelo njih združenje občni zbor
Ljubljana, 15. septembra
Ko takole s pozornostjo sledimo v gledališču raznim dramskim in opernim predstavam, nam menda nikdar ne pride na misel, da ima ta ali oni »princ« ali »princesa« tudi svoje življenje — pri nas zvečine prav malo sončno življenje slovenskega umetnika.
Združenje gledaliških igralcev se že dolga leta žilavo bori za to, da bi njegovi člani ne bili v eksistenčni nevarnosti. Danes se da z zadovoljstvom ugotoviti, da ima stan gledaliških igralcev po zaslugi njegovih najzavednejših in najprlzadevnej-ših članov v svoji organizaciji močno oporo, ki bo znala članstvu priskočiti v zagati na pomoč.
številne izmed teh »princev« in »princes« smo videli danes v luči stvarnosti v eni izmed starikavih garderob naše opere. Navadni, preprosti zemljani z vsemi tegobami zemljana današnjega časa, ki v naši sredi preko golega vsakdanjega kruha in skromne strehe streme še po umetniški stvaritvi v dobro vse slovenske kulurne skupnosti.
Predsednik organizacije g. Lojze Dreno-vec, ki je eden izmed njenih najagilnejših članov, saj pravkar praznuje 15-letnico svojega organizacijskega delovanja, je podal v svojem predsedniškem poročilu prav zadovoljive rezultate dela organizacije v zadnjem letu. Potem, ko je bila na njegov poziv izkazana čast Nj. Vel. kralju, je poročil, da žal še ni uspelo doseči izpopolnitev gledališke uredbe, odnosno uvedbe novega, modernega gledališkega zakona, ki bi ustrezal potrebam zdajšnosti. Vendar pa je ljubljanska sekcija skupno s to-variškimi organizacijami v državi stalno na delu, da bi bil realiziran načrt, kakor so ga izdelale stanovske organizacije. Pri tem delu, ki poteka v najlepši tovariški slogi in ki bo glavni predmet razprave na skorajšnjem generalnem zborovanju v Beogradu, pa je nastala dokajšnja ovira v dejstvu, da se hoče hrvatsko gledališko igralstvo po vzoru drugih hrvatskih stanov in organizacij odcepiti od skupne vse-državne organizacije. K temu je predsednik naglasil, da ostajajo člani našega igralskega stanu na svojem nekdanjem sta-
lišču v smislu enotnosti, Na kraju je predsednik na kratko poročal še o bližnem kongresu in o nekaterih nesoglasjih, ki so se pojavila med nekaterimi člani beograjske sekcije na eni in glavno upravo na drugi strani. Kakor je bil na današnjem zborovanju predmet največjega zanimanja novi načrt za gledališko uredbo, odnosno gledališki zakon, tako bo tudi beograjska glavna skupščina imela za glavno nalogo reševati to vprašanje.
O podrobnejšem delu odbora je nadalje poročal tajnik g. Slavko Jan. V uvodu je zborovalcem in zborovalkam razložil vprašanje nove uredbe, nato pa še vprašanje reorganizacije organizacije, s katero naj bi bih postavljeni temelji novega stanovskega sodelovanja slovenskih, hrvatskih in srbskih igralcev. Ti dve vprašanji bost« ostali tudi najvažnejše delovno področje novega odbora. Iz tajnikovega poročila in kasneje še iz poročila blagajnika g. Ivana Mencina je bilo razvidno, da je odbor ljubljanske sekcije v preteklem letu povsem zadovoljivo deloval v korist svojega članstva. Tako je mogel letos menda še bolj kakor prejšnja leta v marsikaterem pogledu učinkovito nuditi vso moralno in v skrajnem primeru tudi gmotno pomoč svojim članom. To pa je pač pripisati dejstvu, da so odbori v zadnjih letih postavili organizacijo na povsem solidno osnovo, ki more kljubovati marsikaterim nevšečnostim.
V kolikšno zadovoljstvo članstva je v preteklem letu deloval odbor, je pričala soglasna razrešnica, ki jo je dobil na predlog revizorja g. Janka Cesarja. Tudi volitve so to potrdile. V tajnih volitvah so bili z majhno izjemo izvoljeni ponovno stari člani odbora z g. Drenovcem na čelu. Temu se je v imenu vseh za 15-letno društveno delovanje s toplimi besedami priznanja zahvalil podpredsednik g. Neffat.
H kraju dodajamo našo iskreno željo, da bi vsa prizadevanja naših gledaliških igralcev v celoti uspela s podporo države, in to čimprej, saj ne bo to le v osebno korist igralskega stanu, temveč v korist občega napredka naše gledališke umetnosti.
V Ljubljani je odprta dentistična šola
To je prva šola te vrste ne samo v Jugoslaviji, temveč na vsem Balkanu
Ljubljana, 15. septembra.
Desetletna borba zobnih tehnikov za osnovne pravice ni bila zaman. Danes je bila v Ljubljani v Vegovi ulici 8 otvorjena dentistična šola, ki je edina te vrste v Jugoslaviji in sploh na Balkanu, šola je plod zasebne pobude in je obvezna za vse zobne tehnike, ki jih je zakon iz leta 1930 zatekel v poklicu. Pouk bo trajal eno leto. Po absolviranju šole dobe kandidatje pravico za samostojno izvrševanje „ poklica, šola bo trajala najbrž le tri leta, dokler se ne zvrstijo v njej vsi kandidatje, ki jih je okoli 80. Posečali jo bodo zobni tehniki iz vse Jugoslavije. Vstop v šolo imajo le tisti, ki so že dovršili 14 let praktičnega dela. šola bo izrednega pomena za naše podeželje, saj pravi zakon, da se morajo zobni tehniki naseliti zunaj v krajih, kjer ni zobnega zdravnika. Kdor pozna razmere na vasi, kdor ve, koliko ljudi po kmetih izgublja zobe, ker nima na razpolago zdravnika, ta bo vedel, kolike važnosti je, da pride čim več zobnih tehnikov na deželo.
Direktorja in predavatelje je imenoval minister za socialno politiko in narodno zdravje. Za direktorja je bil imenovan g. Rado Sfiligoj, za predavatelje pa dr. Ivo Pire, zobni zdravnik in direktor Higienskega zavoda, dr. Ciril Cirman, zobni
zdravnik in specialist rentgenolog, dr. Milan Cunder, docent anatom, Ladislav Kline, izredni vseučiliški profesor, dr. Milan Perko, zobni zdravnik, in dr. Mavricij Rus, mestni fizik. Za komisarja šole pa je banska uprava imenovala dr. živka La-pajneta, zdravstvenega inšpektorja v Ljubljani.
šola ima tri lepe ordinacijske sobe z osmimi stoli, laboratorij in predavalnico. Opremili so jo zobni tehniki izključno iz svojih sredstev brez vsakršne državne ali banovinske podpore.
Danes pred 10. dopoldne so se zbrali k otvoritvi šole prvi kandidatje, ki jih je 34. Bansko upravo je zastopal načelnik gosp. Kosi. Ob 10. je otvoril svečanost ravnatelj šole g. Sfiligoj. Toplo je pozdravil zastopnike in kandidate ter zaprosil načelnika g. Kosija, da razglasi šolo za otvorjeno. G. Kosi je v banovem imenu otvoril šolo in želel prvim kandidatom obilo uspeha. V imenu kandidatov zobnih tehnikov je spregovoril g. Ladko Pleničar, ki je naglasil, da se bodo zobni tehniki tudi še naprej borili za svoje pravice in s svojim delom opravičili obstoj dentistične šole v Ljubljani. S tem je bila slovesna otvoritev končana in kandidatje so z gosti šli na prijateljsko malo južino.
Basarabski Nemci bodo potovali skozi Maribor
Skrb za njih prehrano v Mariboru
Maribor, 15. septembra Besarabski Nemci bodo pričenši od torka 17. t. m. potovali skozi Maribor v Nemčijo. V soboto dopoldne je bil posvet o njih prehrani na mestnem magistratu in se je danes dopoldne nadaljeval v postajni restavraciji. KcnfereDci so prisostvovali zastopniki banske uprave, mestnega poglavarstva in združenja gostilničarjev, pekovskih mojstrov in mesarjev. Izvoljen je bil delovni odbor pod vodstvom mestnega tržnega nadzornika inž. Večerjeviča, ki bo skrbel za aprovizacijo vračajočih se Nemcev. Prehrano je prevzel postajni re-
stavrater g. Majcen. Vsaka oseba bo v Mariboru dobila veliko porcijo guljaža s krompirjem in štruco kruha. Cuje se, da bodo povratnikom darovali mariborski Nemci razne priboljške. Med drugim bodo dobili zastonj pivo, vino in druge želodčne dobrine. Prvi transport besarabskih Nemcev bo vozil skozi Maribor v torek 17. t. m. Ti transporti se bodo nadaljevali potem 35 dni nepretrgano. Vsak dan bodo prispeli v Maribor po trije vlaki z 800 ljudmi, tako da bo skozi Maribor potovalo okoli 70.000 besarabskih Nemcev.
Posebna znamka v spomin Gutenbergu
Na zagrebški filatelistflični razstavi bo ta znamka dobivala zlat žig
Zagreb, 15. septembra
Hrvatsko filatelisrtično društvo v Zagre- j bu, ki je billc ustanovljeno leta 1897 in je menda najstarejše društvo te vrste na vsem Balkanu, priredi zelo zanimivo in poučno razstavo. Razstava bo v okviru proslav, ki bodo po vsem kulturnem svetu v spomin slavnemu Gutembergu, izumitelju tiska, ki se ie rodil 1 1440 Ta zanimiva razstava bo od 29. t. m. do 6. oktobra v prostorih zagrebške tehnične fakultete na Wilsono-vem trgu.
Ministrstvo za pošte bo razstavo podprlo tako, da ji to dalo na razpolago naprave državne tiskarne znamk. Tako bodo imeli obiskovalci priložnost videti vse faze izdelave znamke. Razen tega bosta razstavljena tudi dva tiskarska stroja, in sicer
najpreprostejši iz Gutenbergovega časa in najmodernejši današnji tip. Nadalje bodo člani Hrvatskega filatelističnega društva razstavili kolekcijo svojih zanimivejških in najbolj redkih znamk.
Posebno velika zanimivost razstave bo, da bo ministrstvo za poste na dan otvoritve te razstave dalo v promet posebno znamko v spomin Gutenbergu ki se bo prodajala sicer po vsej državi, toda največji del se bo prodal v Zagrebu na tej razstavi. Medtem ko bodo to znamko v ostalih krajih države žigosatli z navadnim žigom, bo na posebni razstavm pošti v Zagrebu dobivala zflat žig. ki bo prikazoval razen datuma tudi silhueto Gutenber-govega poprsja in bo imel napi? »Filatell-stička izložba«.
Na Dolenjskem so imeli že slano
Vendar ni bila huda in pomembnejše škode ni napravila
Novo mesto, 15. septembra.
Po nekaj prav lepih septembrskih dneh se je vreme spet skazilo in je začelo deževati. Tudi ozračje se je zelo ohladilo, ker je pihala mrzla burja, ki je za nekaj časa razgnala oblake in razjasnila nebo. Noč na petek je bila zelo hladna in je na
mnogih krajih padla že prva letošnja slana, tako da so bile v jutrnjih urah rastline ponekod vse bele.
K sreči je bila proti jutru nastopila megla, da tako slana ni napravila preobčut-ne škode, ki bi mogla zlasti ajdi, ki je po večini še bolj ali manj v cvetju, zelo
je v nepričakovani meri zadovoljil vse obiskovalce. Splošna sodba je: »Film je odličen, tovrstni sižč še nikdar obravnavan v filmu, Danielle Darrieux je pa nenadkriljiva in je s svojo ljubko igro vsakogar očarala.« Film bo brezdvomno imel rekordni uspeh, saj so bile nedeljske predstave razprodane. — Kot dodatek predvajamo odlično kon-(Battement de Coeur) certno risano šalo »VESELA 2ETEV«. — Predstave ob 16., 19. in 21. uri. Občinstvo se ne more ločiti od VRAŽJIH ŠTUDENTOV. Nedeljska matineja je bila razprodana, zato ponovimo matinejo še danes v ponedeljek ob 14.30 uri po znižanih cenah din 2.50, 4.50, 6.50, 8.— in 10.—___
Najnovejši francoski velefllm
Srčni utripi
škodovati. Zgodnja slana dela kmetu upravičeno skrb za ajdo, ki je sicer zelo lepa in obeta dokaj obilen pridelek, če bo šlo vse po sreči. Ječmen, pšenica in rž so letos zaradi slabega vremena slabo obrodili, tako da je dolenjskemu kmetu ostalo
le še upanje v ajdo in turščico, ki tudi lepo kaže, vendar pa prepočasi zori zaradi prehladnega premena. Na nakup moke dolenjski kmet, ki je ubožen in nima potrebnih sredstev, ne more misliti, ker je cena moki previsoka.
Ko so ga razkrinkali, se je hotel obesiti
Z umetnim dlJianjesn in injekcijami so ga obdržali pri življenju
Trbovlje, 15. septembra
Nedavno je bilo vlomljeno pri kmetu Zupančiču v Moravški dolini. Vlomilec, ki je moral poznati dobro domače razmere, je odnesel iz shrambe 12.000 din. Sum je padel na hlapca Alberta Hernausa, ki je bil pri Zupančiču komaj tri dni v službi. Prišel je tjakaj, kakor so kasneje dokazale poizvedbe, le zato, da bi Zupančičeve oplenil. Fant je seveda takoj po vlomu zginil.
Orožniki so storili vse, da bi čim prej dobili pobeglega fanta v svoje roke. Odhiteli so za njim v Trbovlje, kjer ima fant še mater. Tam ga niso našli. Nato so odšli za njim v Sevnico, kjer ima pobegli Her-naus teto in se je pri njej menda že večkrat skril, kadar je kako zagodel in so ga iskali orožniki. Tudi pri teti ga niso našli. Sled pa je držala za njim v Zagreb.
Fant je res šel tjakaj in je našel takisto sebi primerno družbo in je z njo popival in zapravljal denar. Najtesnejša pajdaša sta mu bila neki Kovač in neki Markovič, ki sta fanta čisto zavila v svoje pokvarjene mreže. V družbo so sprejeli še nekaj drugih nepridipravov in so veselo popivali z denarjem, ki ga je odnesel Hernaus 'z Moravške doline. Vsa družba se je odpeljala najprej v šestine pri Zagrebu, kjer so 24 ur neprestano popivali, prepevali z devpjkami ln se dobro imeli. Nato so se odpeljali tudi v Dubravko, kjer so takisto preživeli veselo noč.
Patrulje so sledile za pobeglim fantom in se je izkazalo, da se je priklatil Se v nekatere druge kraje v Posavju. Tako se je Hernausova druščina prav dobro Imela v Radečah, Sevnici in v Krškem.
Albert si je za nakradeni denar nabavil nekaj obleke, zapestno uro in klobuk. V Radečah mu je neki brezposelnik, ki se je kar sam povabil v druščino in je tudi s Hernausom popival, ukradel čisto nov športni plašč, ki ga je kupil Albert v Zagrebu.
Kovač in Markovič sta Izpovedala ob aretaciji v Zagrebu, da je znašal zapitek v šestinah kar dva tisočaka. Kar niso za-pili, so podarili dekletom, ki so prišla razveseljevat razigrano druščino. Prav toliko, namreč dva tisočaka, je znašal račun za veseljačenje tudi v Dubravki. Tisočaki, ki jih je ukradel Albert kmetu Zupančiču, so kopneli kakor sneg.
čez nekaj dni se je Albert zresnil. Skrivaj je pobegnil iz druščine in se je vrnil k domačim v Trbovlje. Tam Je mati že
zvedela, da imajo sina na sumu zaradi vloma pri gospodarju. Fanta je pošteno pokarala, fant pa se je začel izgovarjati, da je nedolžen in da je ušel od kmeta le zato, ker je moral pretežko delati. Res pa je, da za delo sploh še ni prijel, ko je bilo v službi pri Zupančičevih, ker se je izgovarjal, da je hudo bolan. Zbolel da je v Nemčiji, kjer je bil na sezonskem delu. a ni imel dovolj hrane. Zupančičevim se je fant smilil in so mu dovolili, da je kar poležaval pri peči, čeprav so imeli domači polne roke dela. Albert je sameval v hiši in oprezal, kako bi prišel do denarja, o katerem mi je pravil neki njegov prijatelj iz Moravške doline.
Zdaj ob povratku v Trbovlje je fant spoznal, da je zašel na slaba pota.
Skrivaj je napisal materi in bratom poslovilno pismo. Pismo, namenjeno materi, je prav svojevrstno. Na sredo lista je narisal preprosto srce in v sredo srca rano. Potem pa je pripisal: »Glej, mama. to je tvoje srce in sredi srca rana, ki sem ti jo napravil jaz zato. ker sem ukradel denar. Ker te ne morem več poljubiti v slovo, te poljubljam kar na tem papirju in te prosim odpuščanja. Poljubljam te na tisto rano, ki sem ti jo napravil na srcu jaz. Preden boš prečitala to pismo, bom jaz že zdavnaj mrtev, ker se bom ustrelil. Z denarjem, ki sem ga ukradel, sem si kupil revolver, devet tisoč dinarjev pa sem iz obupa zažgal.«
Pismo je zaključil s poslovilom od mame in jo ponovno prosil odpuščanja. Podobna poslovilna pisma je napisal tudi svojim bratom, ki jih je prosil, naj se ljubijo med seboj in naj mamo ubogajo.
Ko so domači prejeli pisma, so zasumili, da si bo fant res kaj nepremišljenega storil. Med tem je že prihitela soseda, ki je sporočila, da se je njihov Albert obesil na tramu za drvarnico. Fant je že kake štiri minute visel obešen na vrvi. Ko so priskočili domači na pomoč, so ga odrezali z vrvi in so ga takoj z rudniškim reševalnim avtom odpeljali v tukajšnjo bolnišnico. Poskusili so umetno dihanje in zdravniki so mu dali tudi potrebne injekcije. Več ur so ga z umetnim dihanjem obujali k življenju in se jim je res posrečilo, da so mu rešili življenje. Nekaj dni pa ni mogel ne jesti in ne piti, tako ga je stri poskus pobega iz življenja. Zdaj je fant izročen oblastvom zaradi nadaljne preiskave.
Maribor čez nedeljo
Mariboi 15. septembra
Hladro in deževno vreme je zedržalo Marioc.rčane doma, tako da so ime*i kavarne restavracije :n kinematografi dob/o konjunkturo. D">fcrc obiskana je bila tudi Bratuževa razstava karikatur v beli dvorani Sokolskega doma, ki je podaljšana za osem dni, in sicer v korist Rdečega križa. Razstava je imela odličen uspeh, saj je bila tako dobro obiskana kakor doslej še nobena druga.
Prometne nesreče
V včerajšnji številki smo poročali o tragični prometni nesreči, ki se je pripetila na Glavnem trgu, ko je G6ttlichov tovorni avto povozil 18-letno Frido Pernatovo iz Limbuša. Nesrečni mladenki, ki se je peljala na kolesu, so šla kolesa težko naloženega tovornega avtomobila preko telesa. Pernatovo so reševalci odpeljali v bolnišnico, kjer pa je podlegla smrtnim poškodbam, šoferja tovornega avtomobila Ivana Berzenca je policija aretirala. — Na Koroški cesti je neki osebni avto podrl 13-letno viničarjevo hčerko Jožefo žmav-čevo iz Limbuša, ki je tekla preko močno frekventirane ceste. Deklica je obležala s poškodbami po vsem telesu. Reševalci so jo prepeljali v splošno bolnišnico, kjer se zdravi tudi 53-letna Hermina štokova iz Košakov, ki Jo je na Aleksandrovi cesti povozil neki kolesar.
Z motociklom v železniške zapornice
Na Otiškem vrhu pri Dravogradu je za-vozil z motociklom v železniške zapornice rudar Ivan čop iz žerjava. Karambol je bil tako silen, da je Čop padel preko zapornic na železniške trančice, dočim je njegov sovozač rudar Anton Tomše iz žerjava obležal pod zapornicami. V naslednjem trenutku je pribrzel osebni vlak in bi bila katastrofa neizbežna, ako strojevodja ne bi bil še pravočasno opazil čopa na tračnicah in zaustavil vlaka. Cop in Tomše sta dobila hude poškodbe na glavi. Nezavestna so odpeljali v bolnišnico. Mo-tocikl se je pri trčenju v železniške zapornice čisto razbil.
Manjše nesreče
Na glavni postaji je padla tračnica na noge 34-letnemu železniškemu delavcu Janezu Matjašiču iz Hrastja ter mu zdrobila stopalo. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici Je krava pohodila 36-letnega viničarja Janeza Jenuša, ki je obležal z zlomljenimi rebri in hudimi notranjimi poškodbami. Z drevesa je padla in si zlomila, levo nogo 10 letna posestnikova hčerka Kristina Trpinova iz Oplotnice. V Spodnjem Senarskem pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah se Je 20-letni kovaški pomočnik Jožef Pillnger igral s samokresom, ki se je nenadoma sprožil ln ga Je krogla zadela v levo nogo. V Kapitanovičevi gostilni na Meljski cesti je razgrajajoči klepar .državnih železnic Ciril Gumzelj vrgel kozarec na mizo. Kozarec se je razbil na drobne kose, ki so
Gumzeju prerezali žile v zapestju desnice. Vsi poškodovanci se zdravijo v mariborski splošni bolnišnici.
Tatovi se specializirajo zlasti na pestilo
Kaže, da je v Mariboru na delu neka dobro organizirana tatinska tolpa, ki se je specializirala na tatvine perila. Iz pralnice na Aleksandrovi cesti 64 so zlikovci odnesli zasebnici Mariji Fakleševi še mokro perilo in posteljnino v vrednosti 1600 din. Z dvorišča na Meljski cesti 59 je izginilo razno perilo, ki se je tam sušilo, in
trpi zasebnica Frančiška Krajnčeva okoli 1000 din škode. Tatovi so vdrli tudi v pralnico v Cvetlični ulici 9, kjer pa niso našli perila. Odnesli so le vrvi za sušenje perila, tako da trpi hišnica Antonija Henigma-nova okoli 300 din škode. V Aškerčevi ulici 9 so se splazili zlikovci na balkon, od koder so odnesli akademiku Marku Remsu hlače in razno perilo v vrednosti okoli 500 din.
Na Vodnikovem trgu je spreten žepar izmaknil tkalcu Josipu Hrušmanu, stanu-jočem na Pobrežju, Gosposvetska ulica 45, denarnico, v kateri je bilo nad 400 din gotovine. Tudi zasebnica Ljudmila Saveršni-kova, stanujoča v Studencih, Kalohova ulica 33, je postala žrtev žeparja, ki ji je izmaknil denarnico s 150 din gotovine. Na koroški postaji je prišla ob denarnico vi-ničarka Terezija Doklova, ki je imela v denarnici okoli 1000 din gotovine, na Glavnem trgu pa je postala žrtev drznega že-paraj posestnica Marija Bregova iz Do-brenja, ki je prišla ob 200 din gotovine.
Iščejo ga
Neznanokam je odšfl iz Limbuša pri Mariboru 51-letni delavec Matija Cvirn, ki ga zdaj iščejo orožniki.
Povečana proizvodnja
železa na španskem
V Španiji se ie v zadnjem času močno povečala proizvodnja železa. Samo v Bi-skaji pridobe zdaj mesečno okoli 140.000 ton. dočim ie proizvodnia 1. 1935. dosegla komai 110.000 ton na mesec. Naivečio že-lezolivamo v Spaniii imajo v Altos Horno-su de Biseava. Ta tvomica i'3 letos zgradila še tri peči za železo in tako unaio da seboniena proizvodnja dvignila na 375 000 ton.
Tovorni vagon se je iztiril
Straža pri Novem mestu, 15. septembra.
Ko je v petek popoldne vozil popoldanski vlak. ki odpelje iz Novega mesta proti Straži ob 16. in ima po navadi le po en osebni voz in več tovornih voz za les, je že takoj od Novega mesta eden izmed vagonov precej poskakoval. Ljudje, ki so bili na polju pri delu in so opazili poskakovanje tovornega voza, so začeli mahati z rokami in dajati znamenje strojniku, češ da naj vlak vstavi, da se ne pripeti kaka nesreča. Ko je to opazil sprevodnik, je dal takoj znamenje za ustavitev vlaka. Tako se je vlak še pravočasno ustavil. Na ovinku bi se bila lahko zgodila večja nesreča. Takoj je bila obveščena o nesreči železniška postaja v Novem mestu, ki je poslala drugo lokomotivo z delavci, da so iztirjen voz odklopili in naravnali na železniške tirnice. S polurno zamudo je nato vlak nadaljeval svojo pot proti Straži.
železniška proga Straža—Novo mesto je v precej slabem stanju in ni čudno, če se železniški vozovi iztirijo. Proga, po kateri se vozi dnevno po šest vlakov v obe smeri in prevažajo vlaki obilne množine lesa, ki ga natovarjajo v Straži, bi pač zaslužila več pozornosti.
Objave
Aeroklub Trbovlje-Zagorje javlja, da bo izlet na Bloke kasneje ob prvem lepem vremenu. Dan izleta bo objavljen v dnevnem časopisju.
* Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj pri TrgovSKem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2, se vrši dnevno, šolska sv. maša bo dne 16. septembra, redni pouk se začne 17. t. m. Pravica javnosti Učnina zmerna. Ubožni dijaki prejmejo popust. Vsa podrobna pojasnila daje vodstvo ustno ah pismeno. (—)
MAV POLOŽI DAR
DOMU NA OLTAR!
Ponedeljska križanka
BESEDE POMENIJO
Vodoravno: 1. zdravniški ukrep, 9. srbsko domače ime za Petra, 10. plevel, 11. žuželka, 13. organi vida, 14. člen v francoščini, 15. odkop, del rudnika, 17. starejša oblika za ali, 18. vrsta skladišča, 20. zdravilo, strup, 22. sočivje, 24. predlog, 26. kožna tvorba, 27. kratica za glasbeno
delo, 28. oblika glagola iti, 30. hrvatska oblika imena Ivan, 31. vseučeliško mesto v Nemčiji, 33. praprebivalec naše domovine, 34. pokrajina v Mah Aziji.
Navpično: 1. vrsta dalmatinskega vina, 2. sočivje, 3. doba, 4. egiptovski bog sonca, 5. kaj v češčini, 6. hrvatska oblika imena Izidor, 7. krepi, 8. hunski kralj, 12. lega, mesto, 15. ruska oblika za ime Ciril, 16. poudarjena samozavest, 18. angleški naziv za vrsto blagajne (fonetično), 19. sol v latinščini, 21. del sveta, 23. rleda-liško glasbeno delo, 25. mesto v Aziji, 27. oblika glagola oviti, 29. gosposko ime za Nežo, 30. ali v srbohrvaščini, 32. kratica za atmosfero, 33. člen v italijanščini.
REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE
Vodoravno: Peter, omaka, Golar, otep, grupa, dota, len, Rim, anoda, noc, or, Se-lan, Aleko mi, lesorez onuča, arena apnen, megla.
Navpično: Polona, eter, ten, ep, mg, ara, kuna, Apolon, od, Ion, atom, racija, milo, Aden, resa, Mara, akum, sen, nep, oče, le, Zn, A g.
TROJE KNJIŽNIH NAGRAD si po naklonjenosti žreba dele: Anica Adamičeva, Ljubljana, Beethovnova 14-1, Fran Habič, Ljubljana, Kocenova 11, in Helena Korbarjeva, Ljubljana, Milčinskega 64.
Brez posebnega obvestila.	^
Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem sporočamo žalostno vest, da je naš ljubljeni oče, stari oče, stric, gospod
Ivan Preac
bivši gostilničar in posestnik dne 14. septembra 1940. po kratki in mučni bolezni izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek 16. septembra ob 16. iz hiše žalosti, Zgornji Breg, na mestno pokopališče.
PTUJ, ZGORNJI BREG, 14. septembra 1940.
ŽALUJOČE RODBINE PREAC, MOKOLE IN OSTALO SORODSTVO.