Tedenske novice, Učiteljstvo proti Ijudstvu. V nedeljo, 3. scptcmbr.j je bil na Bledu občni zbor Udruženja jugoslovanskega učiteljestva, poverjeništvo Ljubljana. Na tem zbom .v je razlegal klic: Kdor učitelj, ta Sokol! Predsednik zb(rovanja Luka Jelenr jt1 v zborovanje zatrobil to gesl<.>, in ves zbor je odmeval vzklikov: Kdor učitelj, la Sikol! Zbor je sklenil, da je vsak slovenski učilelj in vsr ka slovenska učiteljica dolžna podpirati sokolstvo. d* lo učiteljstva je popolnoma vzporcdno z delom sokoistva. V posebni resoluciji sl demokratski nčitclji ostiu prepovedujejo, da bi kdo agiliral proti sokolstvu. Seveda: Kdor agitira proti sokolstvu, agilira prott libc ralnemu učiteljstvu. Kdor pa agitira proli Iiberalnem:; učiteljstvu, je proti naši državi. To rečemo mi, mi dcmokratski učitclji! In danes smo po milosti Pribič.3viča in — Bog mu grehe odpusti — Žerjava, mi go^podje. Kmet in delavec sta uboga para, ki ima pravio j plačevati davke, govoriti nič, prav nič. Govorimo mi, mi deniokratski učitelji! Ker imamo mi besedo. zato smo v posebni resoluciji na Bledu zapovetlali: «Šola j> clržavna uslanova«. Oblasi nad njo imajo samo centialistični beograjski mogotci in pa mi, njihovi vcnii in poslušni blapci. Ljudslvo nima pri vzgoji absoiutno ničesar govorili in ouločevati tudi toliko m; kolikor je črnega pod nohtom. On sme samo plačevali učiteljslv i, gratuti ui vzurževati šolske zgradbe. Drugače pa, kmet, jezik za zobmi! če le odpreš usta in ziaeš besedico zoper svobodumiselno učiteljstvo in sokolstvo, se smitno — kajpada ne prcd Bogom, ampak pred Pribičevičem — pregrešiš proti državi. Ti blapci ceutralističnega režima so se celo tako daleč spozabili, da kličejo zopcr slovensko ljudstvo in krščansko misleče učiteljstvo policaje in žandarje. Sklenili so narnreč na Bledu to resolucijo: «Vsa mladinska društva in šole, ki jih vodijo osebe, pripadajoče po svojem značaju političnim stiankam, borečim se proti uslavi in dinastiji, naj se primerno nadzorujejo«. Gospodom svobodoiuiselnim učiteljem ne zadostuje zakon o zaščiti države, ki vsebuje najstrožja določila, kakor jih nima nobena druga dižava. Gospodom svobodomislenim blapcem beograjskib centralistov ne zadostuje delovanje policajev in orožnikov, ki so s svojim sirovim batmanjem že povzroeili dovolj zla po raznih krajih naše države. Oni hočejo vse tiste, ki se borijo proti ustavi, postaviti pod policijsko nadzorstvo. Pod policijsko nadzorstvo hočojo poslaviti vse mladinske organizacije, ki niso v liberalnih rokah. Kaj lako neumnega in nesramnega še.niso sklenlli, liberalni učitelji pri nobenem drugem narodu. Tega so sposobni samo ined našim narodom deinokratski hlapci beograjskih mogotcev. Te hlapčevske duše ne morejo trpeti blagonosnega izobraževalnega in kulturnega delovanja slovenskih duhovuikov med našim narodom. Zato so jih v posebni blejski resolu- ciji ovadili Beogradu, češ, da dubovščiua učiteljstvu ptežkoča izvenšolsko izobraževanje ljudstva. In kdo naj tako otežkoeenje prepreči? Po mnenju svobodomisel- nega učiteljstva zopet policaj in žandar! Da jih ni sram teh svpbodomislenih kulturonoscev. Mermolja ni dobil prostora na zborovanju. (Dopis). od Sv. Jakoba v Slov. gor. Za nedeljo, dne 3. septembra je imel Mermolja naznanjen shod pri Sv. Jakobu v Slov. gor. Pa zastonj se je trudil ubogi Brus dobiti kak prostor. Prostora ni, zato tudi shoda ni bilo. In v srečo si naj štejeta Mermolja in Brus, da shoda nista mogla imeti, ker godilo bi se njima presneto slabo. Golovo je, da edini pristaš Samostojae, danes mladi Franc Šantl, ki o poliiiki toliko razume, kakor zajec na boben. Ob- čudujemo pa vztrajnost tajnika Saruostojne Brusa, — povsod, kam pride, ga vržejo na cesto, nikdo ga ne mara poslušati, pač pa jih mora on slišali tako brid- ke, da drug človek, ki bi imel le trohico sramežljivosli in značaja, se ne bi upal in mogel več med ljudi. Ker Brus drugega nima, pa pravi okoli, da je Mermolja dosegel dostop do mlinov in drugih reči ob meji — pa na^- ši ljudje so sedaj že toliko brihtni, da poizvedujejo res- nico na pravem mestu in tam se jim je okrito povedalo, da sla se edino gg. Žebot in Roškar trudila že nad pol -leta za odprtje mlinov ob Muri, da se nista strašila celo Ijudi, ki niso daleč od Mermolje in Brusa, kateri so nas imeli in izdajali pri oblasteh za «šmuglarje« in tako boteli preprečiti vsako olajšavo. Naj g. Mermolja dobro vpraša svojo vest — če jo še ima, kar se tiče koristi slovenskega kmeta, mu je popolnoma okamenela — in morebiti bo našel nekogar, ki je delal proti olajšavi obmejnega prometa. Siccr pa naj lažejo samostojni kakor hočejo, verjame jim nikdo več in g. neutrudljivi Brus ve to najbolje. Pa on si misli: Jaz dobivam še nekaj od onih znanih milijonov, za katere so slovenskega kmeta in delavca samostojni izdali, zakaj ne bi prenašal vsega sramotenja, ki ga doživim na svojih in KZ shodib. Trepečemo pred nameravanimi manevri, ki nas lahko naredijo še večje berače in zahvaliti se imamo zanje samostojnemu Drofeniku, ki je dal svoj glas za manevre. Strah prcd rojaškuni manevri v Slov. goricah. — Strašno razburjenjc so povzročila znamenja, da v res- nici namerava vojaška oblast uprizoriti manevre v na- ših krajih. Ljudstvo nc more razumeti, ali se res mo- re najti človek, aajsibo uradnik ali oficir, ki bi bil zmožen z uianevri uposloiuti naše vinograde in sado- nosnike. Edino upanje, da pridemo do denarja je vino, in sadjevcc in to se nam naj uniči, potem ima država v naših krajih kup najubožnejših beračev. Ali so toljudje, ki jim je za obstoj države, ki bi na tak način radi uničevali rodovitnc kraje? Nepopisna jeza popada naše kmetsko ljudstvo zavoljo samostojnega poslanca Drofenika, ki je s svojini glasom v finančnem odboruglasoval za manevre. Ali je tak človek zastopriik kmetskega ljudstva? Saj vendar mora on dobro vedeti, da nobeden njcgovih volilcev nikdar ne more biti za manevrc. Opozarjamo naše poslance, naj zopet in zopet vlagajo proteste pri vladi, dokler ne bodo dosegli zagotovitvc, da manevrov tu v Slov. goricah ne bo. Več občin sc je že obrnilo s prošnjami na okr. glavarstv \ Opozarjamo vse prizadele občinc, naj vlagajo pri okr. glavarstvu prošnjc, da tudi ono zastavi vcs svo.j vpliv, da nas reši le strašne nesreče. Zgauimo se, dokler je še čas, ko bo vse odločcno, bo prcpozno. Umrl je v Vidniu na Savi vpokojcni č. g. župnik Vinko Cepin, ki je dolgo let župnikoval pri Sv. Janezu na Razborju in je preživel svoja zadnja leta na Vidtnu. Čepin se je rodil na Pilštanju 13. I. 1853, bil posvečen 20. VII. 1880. Pogreb bagopokojnega dušnega pastirja se je vršil minuli čctrtek. Svetila mu večna luč! Umrla je ugledna žena v Črni pri Prevaljah. Dnc 24. prejšnjega meseca smo spremili na pokopališče zelo ugledno ženo in gospodinjo Nežo Lojen, pd. Florinko iz Tople. Bila je v vsakem oziru vzorna ženska. Skrbna gospodinja, zvesta žena, vzgojevala je svoje otroke v pravem krščansketn in arodnem duhu. Odločna v vsakem in narodnern oziru jt bila uaruvnost občudovanja vredna. Naj počiva v iiiiru. Orlovska prircditev v Sv. Lovrcncu na Drav. polju. V uedeljo, 3. l. m. so priredili Sv. Lovrenški Orli svojo prvo jjrireditev ki se je vršila v večjem obsegu. Ob pol 10. uri je pridigoval č. g. Tiunpej, domači rojak, o razliki med kr»čanskinri in versko brezbrižnimi organizacijami. Njegove besede so segale globoko v mlada srca. Po pridigi je bila slovesna sv. maša. Pevski zbor je svojo nalogo rešil nad vse častno. Po sv, maši se je vršilo na cerkvene»n trgu zborovanje. Za predsednika je bil predlagan č. g. Lojze Sagaj, župnik pri Sv. Janžu na Dravskem polju. Pozdravil je številne zborovalce, katerih je bilo okoli 1200 in podal besedo g. poslancu Gostinčarju. Gospod poslanec je v svojem govoru resno podčrtal velik cilj naših organizacij: širjenje ljubezni do bližnjega in do Boga. Za njim je govoril tajnik Golob o pomenu krščanskega tiska. Oba govora sta bila z navdušenjem sprejeta. Popoldan se je vršila na dvorišču gospoda župnika gledališka predstava, katero je pa motil dež. Vsled slabega vremena je morala odpasti tudi telovadba. Vsa čast pa domačim bratom Orlom, ki so tokrat pokazali toliko vsestranske požrtvovabiosti. Tudi vrla godba iz Ptujske gore ter gasilska društva iz St. Lovrenca, iz Cirkovc, zaslužijo vso pohvalo. Bog živi! Začetek letošnjega šolskega leta. Na državni gimnaziji v Mariboru se vrše sprejemni izpiti za 1. razred dne 11. septembra od 10. ure naprej, opisovanje dijakov od 2.— 8. razreda 12. septembra, ponavljalni izpiti 11. sept. od pol 9. ure naprej. Na ženskem učiteljišču šolskih sester vpisovanje 11. septembra. Na deški meščanski šoli v Mariboru je vpisovanje v prvi razred 11. sept. in 12. sept., isto velja za druge razrede. Na državni realni gimnaziji v Celju so sprejemui izpiti za prvi razred 13. sept., za vse druge razrede 14. sept. Ponavljalni in drugi izpiti dne 12. septembra. Na deški ponavljalni soli v Ptuju je vpisovanje učencev 11, 12., in'13. setembra, vpisovanje starih učencev 11. in 12. sept, sprejemni izpiti za 2. in 3. razred 12. in 13. sept. Na meščanski šoli v Ljutomeru vpisovanje vsak dan do 14. sept. Pričetek solskega leta 1922—23 na državnem moškem učiteljišču v Mariboru. Na tem zavodu se vrši vpisovanje v vadnico in v prvi letnik v pondeljek, dne 11. septembra. Novi gojenci v višje letnike se sprejemajo, v kolikor to dopuščajo prostori, v lorek, dne 12. septembra popolflne. Bivši gojenci in gojenke zavoda se vpisujejo v sredo, dne 13. septembra od 10—11 ure. — Ravnateljstvo. Statistika Marijinih družb na Slovcnskcm. V Marijinem misjonskem koledarju za leto 1923 bo objavljena pregledna statistika vseh Marijinih družb na Slovenskem. C. gg. voditelji IMarijinih družb, ki na poziv kn. šk. konzistorija še niso poslali seznama o svojih družbah, naj to storijo vsaj do 10. septembra. Koledar bo izšel koncem meseca septembra t. 1. Neljubo bo članom, zlasti pa neljubo voditeljem, ako bodo ostale rubrike za njihovo okrožje prazne, ko v resnici župnija ima kongregacijo. Seznami naj obsegajo: Ime družbe, število članov, odseke. Posojilnica v Vojniku je obhajala pretekli mesec 25 letnico svojega obstanka. Pri tej priliki je. v dobrodelne namene razdelUa 10.160 kron raznim šolarn, občinam (za reveže), gasilskim društvom itd. V trajen spomin tega svojega slavlja je določila tudi 600 kron vsakoletne podpore (ustanove) enemu pridnemu učencu kake kmetijske šole (v prvi vrsti one v Šent Jurju ob juž. žel.). Pravico do te usta:>ove imajo kmečki sinovi iz župnij: Vojnik, Novacerkev, Šmartin v r. d., Frankolovo in »rešnjice. Prošnje naj se do 1. oktobra vlagajo*pri Posojilnici v Vojniku. železnica Ljutomcr—Ormož. Murska Straža je pisala, da bi se ta železnica lahko že trikrat trasirala. Minister Pucelj pa se baha, da je dosegel enkratno trasiranje, to se pravi zabijanje kolov. Kdo inia prav, to ne vemo, sigurno pa je, da se majajo — količi. Dva požiga in samomor. V občirfi Rogoznica — okraj Sv. Lenart v Slovenskih goricah sta živela zakonska Kokplj v vednih prepirih med seboj. 651etna Kokolj se je navolila prepirov in pretepov s svojim 42 letnim možem in tožila na razdružitev zakona. Sodnija je zakon razveljavila in Kokolj je pognala svojega moža kot edino pravomočna posestnica od hiše s trebuhom za kruhom. Mož je odšel n jej je 18. m. m. zapalil hišo in vse gospodarsko poslopje, ki je pogorelo do tal. Škoda je ogromna, a zavarovalnina znaša komaj 3000 K. Ker je pa sosed Kokoljce Veber v prepirih držal z ženo, se je pobesneli Jakob znesel tudi nad njim — mu užgal hišo ter vse poslopje, ki je postalo žrtev plamenov. Nesrečni posestnik Veber je bil zavarovan samo za borih 14 tisoč kron, škoda pa je milijonska. Ko je videl Jakob v plamenih poslopja svoje žene in soseda, je vzel lestvo, šel v bližnji gozdiček in se tam obesil. Obešenca so našli šfele čez 10»dni in sicer na čuden način. Kure necega vaščana iz Rogoznice so vedno uhajale v gozd in so ostale parkrat kar čez noč v šumici. Ko so iskali kure, so odkrili grozen prizor. Jakob Kokolj je visel visoko na veji, vslcd vročine so ga oblazile muhe, črvi so polzeli po njem na zemljo in kure so zobale te črve dan in noč. Nesrečnega .Takoba so čisto giiilega odrezali z veje. Dvc težki nesrcči. Dne 1. t. m. se je peljala kmetica Ivana Toplak iz Ciglcnc po seno v Zikarce — župnija sv. Barbara v Slov. gor. Ko je peljala poln voz senn, jo imela v naročju 9 mesecev starega otroka. Pri naglem teku konj je padel otroli. materi iz naročja pod voz, ki mu je čisto zdrobil glavo. Otrok je bil mrtev na mestu. Mlado poročeno Nežiko Bezjak, ki je pričakovala prvorojenčka, je krava pri krmljenju tako nesrečno sunila z rogom, da je spovila otroka ženskega spola, kateremu se je poznal na glavici udar od roga. Mati je ostala pri življenju. Zelczniška ncsreea. Na železniški progi Sunja—Banjaluka bi se lahko bila pripetila dne 4. t. m. velika nesreča. Radi trhlih železniških pragov, so bile tračnice rahlo pritrjene in lokomotiva je skočila s tira. Med potniki je nastal nepopisen strah, mnogo jih je poskakalo iz vlaka. Sele l<oi preteku dveh ur je dospel na lice nesreče drug pt^ možni vlak, na katerega so čakali potniki. Proga je razorana na daljino 400 m. Drzcn napad na vlak in poAto so izvršili srbijanski razbojniki na žcleznižki postaji Ruda v Srbiji. Dne 5. t. m. je napravilo vcč moških v žandarmerijskih uniformah napad na orožniško postajo tcr poStni urad, kjer so pokradli 15.000 din. Nato so razbojniki zasedli postajo, ostavili tja došli osebni vlak in oropali okoli 150 potnikov. Končno so odnesli ugrabljene predmete iz vasi, naložili vse skupaj n:\ vozove in konje in izginili. Stflnje dclovnoga trga v Mariboru. (Tedensko poročilo za čas od 20. avg. do 2. sept. 1922). Prosta mesta so bila prijavljcna: 205 moškim, 118 ženskam, skupaj 323. Dela je iskalo 220 moškili, 155 ž«nsk, skupaj 375. Zapostiti je bilo mogoče 93 moških, lio žensk, skupaj 158. Brczpo«elnih je ostalo 486 moških, 220 žensk, skupaj 70b. .Promet od 1. jan. do 2. sept. 1922izkazuje 10.000 strank in sicer 52.'»l deLojemalcev, 4797 delodajalcev ter 2359 uspešnih nakazil dela. Delo dobijo: hlapci in dekle, viničarji, drvarji, kovači, kleparji, delavci kos in srpov, armaturni strugar, železoUvar, elektromonterji, mizarji, sodarji, lcsni strugarji, sedlar, čevljarji, krojači in šivilje, perice, usnjarji, slaščičarji, prekajevalec, zidarji, pleskarji, gostilniško osobje, služkinje, kuharice itd. Dela iščejo hlapci in dekle, oskrbniki, drvarji, majarji, viničarji, rudarji, vrtnarji, kovinarji, urarji, monterji, mizarji, sodarji, kolarji, tkalci, čevljarji, krojači, perke, mlinarjv peki, raesarji, natakarji in natakarice, hotelsko in gostilniško osobje, kem. teh. laborant, dimnikarji itd. — Splošen pregled: Položaj na delovnem trgu ne kaže posebnega izboljšanja. Zadnje dni je bilo le dninarjem in drvarjem dovolj prostih mest na razpolago. Za težko in umetno industrijo primanjkuje izvežbanih špecialnih dclavccv. Največ brezposelnih izkazuje ročna obrt vseh strok. Ker že končujejo sezijo v raznih letoviščih, je na delovnem trgu tudi večje število brezposelnega hotelskega in gostiliiiškega osobja^ ki ga bo težko zaposliti.