Stran 72.
Politični  pregled.
Državni zbor se je sešel v sredo dne 20. t. m. Seja je bila jako burna, nastali so celo izgredi. Povod temu je dala izjava predsednikova, o katerem govorimo na drugem mestu, da bo namreč tudi v naprej cenzuriral vse podane interpelacije, in da se slovanske interpelacije ne bodo čitale in sprejemale v zapisnik cehi so bili skrajne razburjeni. Metali so celo neke papirje na prezidenta, Klofač pa mu je hotel celo tintnik v glavo vreči Posamičnih škandalov, ki so se primerili, ne bomo popisovali ; dovolj je, ako omenimo, da je predsednik moral sejo nagloma zaključiti. V četrtek je bila zopet seja. Predsednik Vetter je izjavil, da odstopi, če bi cehi začeli obstrukcijo Pa tudi podpredsednik Žaček se pripravlja na odstop. Bržčas zbornica ne bo mogla dolgo funkci-jonirati. Nemci se silno boje, če bi parlament ne mogel delati, da bi v tem slučaju moralo Korberjevo ministrstvo odstopiti
Predlogi slovenskih poslancev v državnem zboru,
¦ — Mej drugimi so stavili poslanci „Slovanskega centruma" in sicer vitez Berks, Žičkar, Pfeifer, dr. Gregorčič in ostali tovariši v predzadnji seji poslanske zbornice nujni predlog, da vlada zviša državno podporo za obnovljenje po trtni uši opustošenih vinogradov, in da se te podpore dovoljuje ne glede na visokost deželnih podpor. Zakon iz 1 1892 namreč določa, da državna podpora ne sme presegati deželne. Ravno ta določba pa ovira obnovljenje vinogradov. Ta predlog so slovenski poslanci že večkrat vložili, a doslej brez uspeha. Poslanec Pfeifer in tovariši so predlagali, da se premenita §§ 28. in 198 zakona glede osebnega dohodninskega davka, da država izdatno prispeva k stroškom za streljanje Droti toči, in da se odpravi vinska klavzula Nadalje so vložili dr. Su-steršič in tovariši naslednji predlog: Znano dejstvo je, da se kmetijstvo že desetletja bori za svoj obstanek. Vedno višje so delavske plače in stroški, vedno težavneja prodaja, vedno hujša konkurenca Kmetski dolgovi strahovito naraščajo, dražbe se množe od leta do leta, in kmetje s strahom zro v bodočnost. Človek bi mislil, da so vsi krogi pripravljeni pomagati kmetskemu stanu, ki je moč in steber države. Toda mnogi so slepi, in vlada ni storila svoje dolžnosti. Zato vidimo, kako velika industrija izrablja avstro-ogrsko nagodbo ter carinske in trgovinske pogodbe z drugimi državami, da svetu trosi pesek v oči o svojem in o položaju poljedelstva, da si v pravem času zagotovi največ dobička. In državna oblastva še podžigajo to grabežljivost. Kot zastopniki trpečega poljedelstva protestujemo proti takemu početju, povzdigujemo svoj glas proti agitaciji z denarjem in tiskom, ki se upira upravičenim težnjam kmetskega stanu. Mi zahtevamo, da tudi kmet, ki narod živi, dobi besedo pri gospodarskih vprašanjih in osobito v trgovinski politiki. Zato predlagamo: Visoka zbornica skleni: „C. kr. vlada se pozivlje, da pri avstro-ogrski nagodbi, pri uravnavi avtonomnih carinskih tarifov in pri novih trgovinskih   pogodbah   z   unanjimi   državami obrača
vso pozornost na poljedelske koristi in se odločno upre sebičnim težnjam industrije in prekupcev".
Pogreb kralja Milana. — Z Qaj^|i^^sijajem se je vršil dne 16. t. m. pogreb kralja Milana iz mesto Karlovca v zgodovinski jsamostan Krušedol. Mesto Karlovec je bilo ta dan vse v Črnih zastavah. Pred kolodvorom in na glavnem trgu so bili postavljeni veliki črno opravjjeni^jlavoloki. Ob poludvanajs^ih je dospel na kolodvor dunajski dvorni vlak s truplom Milanovim. Vsi zvonovi so začeli zvoniti in neštevilna množica ljudstva je vrela od vseh strani, udeležiti se pogreba. Od Zemljina je prišel poseben vlak s srbskimi gosti. Na kolodvoru je pričakoval mrtvega kralja obdan od velikega duhovniškega spremstva škof mitrofan Sević, pevci semenišča in dijajn višjega gimjoaziia pa so zapeli mogočno Žalostinko. Nato so dvignili krsto z mrtvim kraljem na mrtvaški galavoz ter jo prepeljali v črno nprayIjpnQ ^ftropnlit&k^ cerkev, kjer je patrijarh Branković pričakoval z velikim spremstvom. V kaedrali so dejali krsto na katafalk in patrijarh Branković ter nad 50 duhovnikov je pelo mrtvaške psalme. Vsa duhovščina je bila pj^jpem ft6rlrgpnflfn nmain Naposled se je patrijarh z ganljivimi besedami poslovil od mrtveca, in več sto } oseb je hitelo TPfrsti, da po grško-vztočnej "cerkveni šegi poljubijo mrtvemu kralju čelo Iz metropolitske stolne cerkve v Karlovcu se ie potem pomikal sprevod po^trmi potr kvišku proti samtsiiaAU^^iMejiojskem, ki sto&. ^ vi^ka-^njL^olmu. ^rjxpdjetr^ial Lej[ dve uri ij(i nol Na vratih samostana je pričakovalojEr^te trinajst predstojnikov samostanov hrvatskih s predstojnikom, Krušedolskim arhimandritom, Anatolom Janko v i č e m , hrvatski ban Kuen Hedervarv in veliko število srbskih, ajvjetrijs^jh in drugih dostojanstvenikov. Na tisoče oseb brojeČa množica se je nabrala v velikem samostanu. Mej zvonenjem in pevanjem mrtvaških psalmov so nesli potem krsto v samostansko cerkev, kjer so jo postavili sredi cerkve pred odprto žrd. PchL odprt? gmnilA je v izbranem govoru B!gjjj PnknH?gft frrftlia ban Khueg Hedevarv, na kar so po-greznili krsto v globočino V istem Času so se vršile tudi v ^Belemgradu in v raznih drugih mestih mrtvaške slavnosti po * umrlem razkralju Milanu.
Nemčija. — Nemška gospodarska politika se bo spremenila. Kancelar grof Biilov se je izrekel za zvišanje žitnih carin pri sklepanju novih trgovinskih pogodb. Doslej je od Bismarckovega odkopa sem imela nemška gospodarska politika strogo industrijalen značaj, sedaj postane zopet agraiična. Vzroka temu pa ni iskati v gospodarskih razmerah nego v politiki. Vlada potrebuje agrarce, ker brez njih v parlamentu ničesar ne more opraviti, in vsled tega si hoče glasove agrarnih poslancev pridobiti z gospodarskimi koncesijami.
Španija. — Vlada je nemire za sedaj zatrla. Mej strankami se je zdaj unel velik boj. Konservativci se Žele ohraniti na krmilu in delajo, da postane načelnik nove vlade konservativec Selvila. Ako se to zgodi, se zopet vnamejo politični  boji.
Vojna v južni Afriki. — Zadnji čas dobivajo angleški listi poročila, glasom katerih se Burom neki prav slabo godi. Angleška armada podi Bure baje pred seboj De-wetta z njegovo hrabro čtto pa je od vseh strani tako zajela, da se bo moral udati O resničnosti teh poročil so seveda dovoljeni najobsežnejši dvorci. Angleži so taka poročila že tolikrat v svet poslali, dasi se niso nikdar uresničila, da je tudi sedaj prav lahko mogoče, da so le 9V0Je želje oznanili kot dejstva. — Da Buri nikakor niso čisto potisnjeni k meji Kaplandije, dokazuje današnje poročilo, da so Buri za De-Aarom zopet praznili angleški vojaški vlak. Tudi brzojavne žice so pretrgane. Buri, ki so bili doslej zahodno Cal-vinije, marširajo sedaj proti severju.
Stran 73