Gospodarski vestnik Št. 9. V Gorici, dne 1. septembra 1924. Leto II. Izhaja enkrat na mesec. Stane letno 10 lir. Posamezna številka 1 L. Ši rekel j Josip: Uredništvo in uprava v Gorici, Uia Giosue Carducci št. 7./I. Izobrozbai in nas kmet. Naše gospodarstvo sc v zadnjih le» tih stopoma izboljšuje, vsled česar nam tudi zemlja daje večje pridelke, kakor jih je dajala pred leti. To pa gre počasi, ker konservativen kmet ne zaupa vsaki novotariji, pa naj bo priporočena tudi od priznanega veščaka. Vzrok nezaupnosti je premajhna izobrazba kmetov in nezadostna priprav va kmečkega sina za kmečki stan. Poglavitno naše orodje je oralo. Pred okoli 50 leti se je v naši deželi vnel boj med starokopitnim lesenim oralom in med novim železnim. Neuki kmetje na eni strani so zagovarjali od častitih pradedov podedovano leseno oralo, napredni gospodarji in kmetijski strokovnjaki pa železno. Dokazi razumnikov z znanstvenega stališča o manjšem trenju pri novodobnem oralu, o boljšem obra» Čanju zemlje, o manjši vprežni moči, itd., niso zalegli. Boj je trajal desetletja na. veliko škodo gospodarstva. Le polagoma se je stari plug umaknil novemu. Taka je bila z vsem drugim orodjem in pripravami v raznih naših kmetijskih panogah. Prav nič lažje niso prišla v rabo sredstva za zatiranje nastopivših gljb vičnih in živalskih škodljivcev na trti in sadnem drevju. Sede, ko so nezaupneži bili teško oškodovani na pridelkih, so se oprijeli priporočanih sredstev ih de* la. Koliko bogastvo je med tem pro* Padlo, koliko miljonov premoženja je dežela tekom let izgubila, samo vsled Pomanjkljivosti izobrazbe in premalega Poznanja kmetijskih strok! Nič boljše ni šlo z našo živinorejo. Kdo se ne spominja razjarjenosti neukih kmetov, ko je bil izdan deželni zakon o izboljšanju živinoreje, v glavnem o rabi licencovanih bikov? Danes je vihar po* jenjal, ker izboljšana pasma boljše polni kmetov mošnjiček. Zakon o varstvu gozda je nekatere naše ljudi zadel naravnost v srce, ker so se čutili prikrajšani na lastninski pravi* ci. »Kedo je dal oblast in moč gospodi in »Šlibarjem«, so rekli, »da ne smemo sekati na svoji zemlji, kakor hočemo in kadar hočemo?« No, sedanji gospodarji so pverjeni, da je ta zakon le v njihovo in splošno gospodarsko korist. Mnogo zla in največje hudo pro* vzroča kmetijstvu, kakor rečeno, prema* la izobrazba ali celo popolna nevednost gospodarjev. Človek opazuje krog sebe razne premembe v naravi. Neuki ne more poj* miti teh pojavov in njihovih vzrokov, vsled manjkujoče podlage v izobrazbi. Tak človek gleda, pa ne vidi, sliši pa ne razume, pa tudi tipa, a ne čuti. Vsled prirojene vedoželjnosti si po svoje raz* laga naravne sile, kakor se njegovemu srcu in razumu dopadejo. Dokler nista potom šole prodrla knjiga in časopis med narod, se je ljud* stvo zadovoljevalo' s podedovano zna* nostjo, ki je obsegala pravljice in vraže. Te so prenašali od kraja do kraja be* rači, potniki in pripovedovali so jih tudi vasovalci in predice. Pravljice so plod nevednosti, domišljavosti in prirojene vedoželjnosti. Najbolj so ugajale našim prednikom take o hudiču, roparjih, krva* vem stegnu in enake, da so poslušajočim kosti in mozeg pretresale. Poleg pravljic so obsegale učenost naših prednikov še vraže, ki so še dan= danes neukemu ljudstvu nekak barome* ter, pa v njegovo veliko gospodarsko škodo. Vraže so iznajdba delomrznežev in lenuhov. Saj ni vraže, ki bii vsebo--vala spodbujanje k pridnosti, dela vnos sti, varčnosti in takim dobrim delom, nasprotno napeljujejo na lenobo in mi= rovanje pri delu, na gostije in celo na tatvino. Tako odsvetujejo vraže kmetu ob mladi luni košnjo, saditev in obreza« vanje trt in sadnega drevja in sploh vse setve na polju in vrtu. Sv. Martina in Urbana treba gostiti s pečenko in vi« nom, sicer vino ni vino. Prvi maj je dan dobrega jajčnega pečenjaka z dišečo ze« lenjavo, ki naj obvaruje kačjega pika. Pustni torek treba rajati, da se obnese strniška repa. Da je sestradana mačka najboljša in da ukradene cvetice najlcp= še rastejo, nam tudi vraže zagotavljajo. Kdo naj našteje še vse druge vraže! Gospodar, ki je vdan vražam, ne more pričakovati na kmetiji božjega bla« goslova in mora v pogubo: Umno kme« tijstvo ne pozna vraž, ampak se na« slanja samo na preizkušene nauke in nas vodila, brez katerih ne more kmet z uspehom gospodariti in svoje kmetije vladati. Omejitev razpolaganja Malokateri ukrep državne vlade 'je v zadnjem času vzbudil toliko opraviče« nega viharja, kakor njen odlok, ki orne« juje izvrševanje lastninske pravice v novih pokrajinah države. V obsojanju odredb ni nikake razlike med prebival« stvom novih krajev. Vsi, brez izjeme vsi, ojstro zahtevajo, naj se odlok pre« kliče, ker potiska naše ljudstvo na sto« pinjo državljanov druge vrste. Italijan« ski, slovanski in nemški državni poslan« ci, slovanski, nemški in italijanski tisk, vsi smo1 edini v tem, da je ukrep brezpo« treben v tej obliki in skrajno krivičen. Ne bomo dalje govorila o njem. To so dovolj jasno in glasno napravili že naši zastopniki. Smatramo pa za umest« no, da besedilo odloka priobčimo v pre« vodu. Evo ga! Kmet mora biti podkovan v čitanju, pisanju in računanju, da lahko sledi na« vodilom umnega kmetijstva. Brez raču* nanj a ne more voditi važnega gospodar« skega knjigovodstva, ker resnica je, da se gospodari s svinčnikom v roki. Ker pa obsegajo naše kmetije razne kmetijske panoge, n. pr. poljedelstvo, ži« vinorejo, svilorejo, sadjarstvo, vinograd« ništvo, vrtnarstvo itd., ni tako lahko po« stati dober kmet in umen gospodar. Vsaka teh kmetijskih strok zahteva ob« širnega znanja in brihtne glave, da se nauči. Zato naj gospodarji tehtno pre« udarijo, da si izberejo za naslednika na kmetiji najrazumnejšega in najdelavnej« šega sina. Razen tega naj mu še dajo pri« ložnost, da se čim najboljše izuči v kme« tijstvu. Ako ne more sina poslati v kme« tijsko šolo, naj mu naroči kmetijskih knjig in kmetijskih časopisov, zlasti »Gospodarski vestnik« in naj ga pogo« sto pošilja ogledovati in opazovati vzor« ne kmetije blizu in daleč. Kdor zna samo dobro kopati, orati, kositi itd., ta ni še kmet! Ta je navaden mrtev stroj, poraben k večjemu za brez« glavega hlapca. Tak ni za gospodarja, pa tudi ne za — očeta. z nepremično imovino. Poglavje I. Lastnina na meji. Člen 1. — Omejenemu izvrševanju lastninske pravice, ki ga določa to po« glavje, so podvržene vse lastninske pra« vice na mejnih nepremičninah v novih pokrajinah v obsegu (pasu) priloženega seznama A. Tem omejitvam so podvr« žene tudi vse nepremičnine, ki ležijo v novih pokrajinah višje od 1500 metrov. Podzemeljske jame in votline spa« dajo v zgoraj imenovano cono, če ležijo v določenem ozemlju seznama A, ne oziraje se ne na to, kje se nahaja njihov vhod. Člen 2. — Na ozemlju, ki ga navaja prejšnji člen, je prepovedano: zidati hiše, ceste, železnice, odpirati rudnike, graditi vodovodne in električne naprave; istotako je prepovedano tudi vsako rus šenje (podiranje) in izkopavanje; prepovedano je tudi uporabi jati na katerikoli način podzemeljske jame in votline; istotako je prepovedano vsako kopieem je materijala in vsako drugo višanje zemlje in zidov; prepovedano je tudi vsako delno sekanje gozda, ako ni izdalo prej dovoljenja za to delo pristojno vo; jaško oblastvo. Ostanejo v veljavi tudi vse druge omejitve na omenjenih nepremičninah, ki jih določajo drugi zakoni. Člen 3. — Vojaško oblastvo izda dovoljenje za izvršitev omenjenih na* prav, če je prizadeti lastnik nepremični* ne (interesent), zanj zaprosil in če je predložil potrebne načrte, ko je ugoto* vilo, da ne ovirajo predlagane naprave vojaške obrambe in da tudi drugače ne nasprotujejo varnosti meje. To dovo* Ijenje izda vojaško oblastvo pod po* gojem, da vknjiži interesent izjavo, da poruši izvršeno napravo na vsako zahtevo proti odškodnini v smislu čl. 6. Člen 4. — Planinske koče, ki so pripadale nemškim državljanom, druš* tvom ali pa nemškim upravam in ki «0 postale državna last, se podredijo upra* vi vojnega ministrstva. Vojno ministr* stvo lahko odda vodstvo planinskih koč italijanskim državljanom, društvom in italijanskim upravam. Člen 5. — Ne le gradnje planinskih koč, temveč tudi otvoritev obratpa v no* vih planinskh kočah mora dovoliti vo* jaško oblastvo. Če si interesent ni priskrbel dovo* Ijenja, odredi vojaško oblastvo lahko v vsakem trenutku porušen j e ali pa za* tvoritev planinske koče. Člen 6. — Vojaško oblastvo lahko zaukaže radi javnega interesa, ki se je pozneje pojavil, da se porušijo dograje* ne naprave v ozemlju seznama A, naj ležijo nad ali pod zemljo. Istotako tudi lahko odredi, da se dogradijo obrambne naprave in se obenem ustanovijo po* trebne služnosti za dostop in dovoz. Višina odškodnine, do katere ima lastnik nepremičnine pravico, se od* ^eri v smislu določb čl. 39. in naslednjih zakona od 25. junija 1865, št. 2359. Člen 7. — Nepremičnine, podze* meljske jame in votline, o katerih govori to poglavje, vojaško oblastvo lahko stal* no nadzira. Katerikoli celotni ali delni prenos (prodajo) lastninskih pravic na nepremičninah, ustanovitev užitka in uporabe ter stanovalskih pravic, dednega zaku--a, v splošnem: ustanovitev vseh onih pravic, ki povzročijo prehod lastninskih, oz. posestnih kakor tudi najemninskih pravic, mora odobriti pristojni prefekt. Prefekt mora odobriti tudi prenos nepremičnine pri izvršilni prodaji (v slu* čijju izvršbe.) Če manjka ta odobritev so vse tozadevne pogodbe brez vsake pravne veljave. Prefekt odobri tozadevne predloge v roku 3 mesecev, ko mu jc bila prošnja predložena. Pred odobritvijo mora zašli* šati mnenje vojaškega oblastva. Prefekt lahko prošnjo odbije, ne da bi navedel zato razloge. Proti prefektovi odbijajoči odredbi se interesent lahko pritoži pri kr. vladi. Člen 8. — Prefekt vknjiži v spora* zumu z vojaškim oblastvom vse ome--jitve v izvrševanju lastninske pravice na nepremičninah, ki jih nalagajo čl. 2., 6., in 7. v zemljiški knjigi; kjer pa ni zemljiške knjige, tam se omejitve naznanijo občinstvu na način, ki. j c v dotičnih kra* iih v navadi. Člen 9. — Vojaško oblastvo lahko odredi v vsakem času razlastitev nepre* mičnin in pravic, ki so navedene v čl. 1. in 5., in sicer na podlagi posebnih določb, ki določajo postopanje pri razlastitvi vojaških naprav v smislu zakona od 25. junija 1865, št. 2359. Poglavje II. Druge lastninske pravice, ki so iz vo* jaških ozirov omejene. Člen 10. — V ozemlju, ki ga določa seznam B, se ne smejo graditi ne nove državne ceste, ne železnice; ravnotako se ne smejo zidati pokrajinske, občinske in družbene poti; prepovedana je tudi gradnja novih mornariških naprav, usta* novitev velikih industrijskih naprav, ka» kor tudi izvršitev uravnavnih in raz» SEZNAM A. (kolikor se nanaša na naše kraje). Občine in kraji v novih pokrajinah, za katere velja omejitev lastninske pravice po določbah I. poglavja. I. vojaško važen pas: Pokrajina Vojaftko zborno poveljnistvo, k kateremu se je treba obruiti za dovoljenje Okraj OBČINE Furlanija Bolonja Čedad Vse občine bovškega okraja in poleg teh še te-le Kobarid, Breginj, Kred, Dreženca, Idersko, Libušnje, Livek, Sedlo in Trnovo pri Kobaridu. Tolme/./.o Vse občine trbiškega sodnega okraja » Idrija Vse občine. Trst Oprica Vse občine izvzemši le;le: Grgar, Solkan, Gorica, Renče, Vrtojba, Bilje, Šempeter pri Gorici, Šlan-drež, Miren, Sovodnje, Ločnik, Podgora, Števerjan, Kojsko, Opatjeselo, Brestovica, Selo, Temnica, Vojščica in Brje. Istra - Koper Roč, Slum. rt Pazin Boljun, Šušnjevica, Plomin, Labin. - Pula Vse občine. v Volosko- Opatija Vse občine. n Lošinj Vse občine. Tržaška pokrajina rt Postojna Trst Vse občine. Avber, Kopriva, Lokev, Dutovlje, Naklo, Povir, Rodik, Štorje, Skopo, Štjak in Tomaj. Zadrska pokrajina Bari Zader Vse občine razen mesta Zadra. širjevaJnih načrtov. Interesent sme dograditi navedene naprave le z izrecnim dovoljenjem in po predhodnem sporazum mu z vojaškim oblastvom. Za ozemlje seznama B je vojaško oblastvo tudi pooblaščeno prepovedati :zvršitev vsake druge naprave ali dovo» liti le pogojno gradnjo, če ta izpreminja stanje nepremičnine. Vojaško oblastvo pa odredi lahko tudi razlastitev nepre; mičnin in to v smislu člena 9. Končne določbe. Člen 11. — Proti odločbam vojašs ‘:ega oblastva kakor tudi proti odloč« bam prefektovim je dovoljena pritožba ' lužbenim potom. Pritožba pa ne odgodi izvršitve ukrepov. Člen 12. — Prestopki proti določ* kam tega odloka in proti določbam, ki jih bodo pristojna oblastva izdala na podlagi tega odloka, se bodo kaznovali z globo od 100 do 2000 lir; v bolj težkih slučajih pa z zaporom do 6 mesecev. Po* leg kazni oblastvo lahko tudi odredi, da se vzpostavi prejšnje stanje na stroške onega, ki je zagrešil prestopek proti tem določbam. SEZNAM B. II. vojaško važen pas: Vse občine trentinske, istrske in tržaške pokrajine ter gradiščanskega okraja (v furlanski pokrajini), ki niso vsebovane v seznamu A, so podvržene omejitvam po določbah v poglavju II. zgoraj omenjenega ukaza. Od vseh omejitev pa so izvzete tede občine: Trst, Milje, Tržič, Gradež, Škocjan, Ronki, Poljano, Št. Peter ob Soči, Sta* rancan, Turjak, Gorica, Sovodnje, Štan* drež, Podpora, Šempeter pri Gorici, Loč# na, Scodovacca, Ruda, Fjumičel, Tapo# nik, Gradiška, Fara, Korona, Romans, Ijan, Terco, Campolongo al Torre, Per-Zagraj, Versa, Vilese, Marjan, Krmin, teole, Ajelo, Muscoli, Strassoldo, Joan# Bracan, Kopriva pri Krminu, Čopris, nis, Visco in San Vito al Torre. Viskon, Červinjan, Oglej, Villa Vicenti# Sliko iz umne sviloreje. Podoba kaže moderen kozolec za spanju, listje se jim poklada v celih ve# umno rejo sviloprejk, ki so ga vpeljali v jah. Prednosti kazplca so sledeče: naj. zadnjem času nekateri napredni furlan# večja izraba prostora, dobro prezrače-ski svilorejci. Uspehi z njim so najbolj# vanje, omejeno število delavskih sil, ši. Ena onča (30 g semena) je dala 84 kg lahko gibanje sviloprejk, poenostav# svilodov. Kozolec na sliki je 4 m dolg, Ijeno preminjanje ležišča, popolna izra# 1.78 m visok in 2.30 m širok. Zadostuje v ba listja in enotno in sočasno razvijanje tej velikosti za izrejo četrt onče. Svilo- sviloprejk. Tudi priprave za zapredanje prejke se prenesejo nanj po četrtem in pobiranje svilodov je lahko. Živinoreja. Živinozdravnik G.: VRANIČNI PRISAD PRI GOVEDU V NAŠIH KRAJIH. Silno nevarna bolezen pri goveji ži# yini je vranični prisa.d. V naših krajih * imenujejo to bolezen tudi »smetljaj«. Pojavlja se tu pri nas zelo pogostokrat. Letne izgube imajo posebno naše vasi ob vznožju trnovske planote, to so: Sol# kan, Kronberg, Loke, Ozeljan, Osek in Črniče. Nevarna je ta bolezen ne le za govejo živino, nego zamore okužiti tudi človeka. Ohole tudi konji in prašiči. Največkrat niti ne. opazi naš živinorejec znakov te bolezni na živem govedu, kaj* ti zvečer ima še v hlevu zdravo živinče, zjutraj ga ne najde več pri življenju — tekom noči je nenadoma poginilo. Potek bolezni je včasih silno nagel, govedo pade na tla, kot bi ga udarila strela in črez par minut je smrtni boj končan. Sreča je, da ni ta bolezen tako silno nalezljiva in razširjena, kot je, re* cimo, slinovka in parkljevka, sicer bi za* mogla ta kuga uničiti govedorejo celih pokrajin. Včasih ne mori ta bolezen ta* ko naglo, kot je zgoraj omenjeno, nego zamore trajati potek bolezni nekaj dni. Govedo v tem slučaju obolelosti prene* ha takoj z žrenjem in prežvekovanjem, leva Lakotnica je malo napeta, mleko iz* gine, živinče se vsled mrzlice trese, vča* sih težko diha in je nemirno, blato je s rvjo pomešano, vidne sluznice so kr* vavo podplute. V malo slučajih se poka* ž.jo na životu bule. Le malo število go* vedi prenese to bolezen. Važno je, da v hlevih, kjer se stolno nahaja vranični prisad, ne poskusi sam živinorejec zdraviti živali, ker bi se more* biti pri tem še sam okužil. Vsako seganje v zadnico je nevarno, tam bi bilo mogo* če krvavenje, kar bi zamoglo imeti za posledico, da se okužena kri vcepi v morebitno ranjeno roko. Tudi naj živi* norejec poginulih živali ne deva iz kože, ker bi se pri tem poslu lahko okužil! Kože ne sme naš živinorejec prodati, ker bi prišel s tem v nasprotje z zako* nom. Večkrat se je že zgodilo, da so se celo strojarji pri strojenju kož okužili z vraničnim prisadom. Celo vstrojene ko* že — usnje in podplati — zamorejo še hraniti zrnca gljivic vraničnega prisada! Boj proti tej kužni bolezni je silno etežkočen, ker je provzročitelja * gljivico te bolezni prav težko udušiti. Ta gljivi* ca hrani namreč v sebi neka jederca in to jederce, akoravno gljivica razpade, ostane živo tudi v vodi in v mrzlih tleh. Ob priliki boljše živi jenske možnosti se kal snet izpremeni v gljivico. Okužene vasi pod trnovsko visoko planoto so u* ganka. zakaj se ravno v teh vaseh drži tako trdovratno vranični prisad. Razla* ga se to tako, da zamorejo biti kužna ognjišča nekje na trnovski planoti in po* tom vode se ta kužila prenašajo' v omen* ione občine. Kot potrdilo za to bi mor* da služilo dejstvo, da se navadno pojav* Ija vranični prisad v teh vaseh ob po* mladanskih in jesenskih nalivih. Boj proti tej kugi se je poskusil v teh vaseh na ta način: živinorejci so dobili nasvete, naj bi si naredili lastne kap* niče (vodnjake z vodo s streh). Napa* janje na javnih napajališčih naj bi se popolnoma opustilo. V vaseh, katere so bile porušene, se je poskušalo priti v okom tej bolezni tudi na ta način, da se stavbeni prostor zamenjal. Postavi j e* ni so bili hlevi na popolnoma drugem prostoru, kot so sc nahajali pred vojno. Svetovali bi posestnikom^ katerim mori ta šiba letno njih govejo živino, da tla v hlevu do pol metra globoko prekoplje* jo, zemljo naj izvozijo in zagrebejo, iz* kopana tla naj pokrijejo z živim apnom in nasujejo nan j nove prsti, da na ta na* čin morebiti odstranijo kužila v tleh. V hlevih, kjer se ta bolezen stalno drži, bi svetovali cepljenje proti tej bolezni, slično kot pri rdečici prašičev. Meso na vraničnem prisadu obolele govedi je samo ob sebi umevno ne* vžitno in zdravju škodljivo. Gč.: POSPEŠEVANJE ŽIVINOREJE. V zadnjem času se je jela pokrajin^ ska živinorejska komisija furlanska, po* sobno njen oddelek v Gorici, ki ga vodi pokrajinski živinorejski podnadzornik g. Klavžar Milton, živahno zanimati za razvoj in pospeševanje živinoreje v kra* iih, ki so pripadali bivši goriški deželi. Sicer je to tudi njena dolžnost, ker pre* moženje likvidirane goriške dežele, ki je' šlo v Videm, ni bilo ravno malenkostno. Pravilno in pravično je torej, da se ti dohodki porabijo za gospodarsko povz. digo tistih krajev, ki so izključno prispe* vali, da se je to premoženje ustvarilo. Po vojni se je v naše kraje zanesla živina vseh mogočih pasem, in to v splošno škodo naših živinorejcev. Živi* na, ki je prihajala iz Nemčije na račun vojne odškodnine, je le malo ali nič vplivala na razvoj naše živinoreje. Večina teh žival je šla takoj v klavnico. Za to pa pozdravljamo ukrepe pokrajinske ži* vinorejske komisije, ki je začela s s odstavnim delom, da dvigne polagoma živinorejo v naših krajih na predvojno višino in še dalj. Meseca julija in avgusta je komisija po svojem oddelku v Gorici nakupila v Nemčiji in razdelila 26 plemenskih prašičev (mrjaščkpv in svinjic), deloma nemške plemenite, deloma nemške po* plemenitene pasmo. Od teh živalic je šlo: 11 glav v Krmi n, 1 v Monastero, 11 v kanalski okraj, 2 v Cerkno in 1 v Tok min po nabavni ceni. (Potne in prevoz? ne stroške ter carino je poravnala po.-krajinska uprava furlanska). Sedaj so v teku pogajanja za nakup 20 brejih junic rujave švicarske pasme, od katerih je določenih 10 za živinorejce na banjški planoti, 10 pa za ožjo goriško 'okolico. Ob tej priliki se nakupi tudi 6 bikov ru» jave švicarske pasme za najpotrebnejše spuščevalne postaje. Tekom letošnje je? šeni se predvideva še nabava 20 bikov rujave švicarske pasme in 25 bikov be* lanske pasme za planinsko govedorejsko ozemlje. Kdor bi želel imeti kakega od teh bikov, naj se zglasi pri živin or ej ? skem podnadzerništvu v Gorici do 15. septembra t. 1. Oddajna cena plemenja? kov, ki stanejo na licu mesta približno no 4000 lir glava, se bo gibala med 2400 in 2800 lir, ker prevzame pokrajinska uprava razen prevoznih, potnih in ca? rinskih stroškov, tudi 30 % izvirne cene na svoj račun. Obveščeni smo, da bo že za nakup te in druge živine sploh dajal Zvezni kreditni zavod v Benetkah in njegove agencije v Gorici posebna 5%na posojila na triletno dobo, povračljiva v treh obrokih. Posojila bodo na menico, ki jo podpiše še tretja oseba kot porok, približno tako, kakor se dajejo predujmi na vojno odškodnino. Če namerava več živinorejcev iz ene občine prositi za po= sojilo, naj se napravi seznam vseh teh, ki naj ga nese eden izmed prizadetih ali župan na živinorejsko podnadzorništvo v Gorici, kjer dobi vsa nadaljna navo? dila in na čigar priporočilo se posojilo tudi kmalu doseže. Oddelku pokrajinske živinorejske komisije odnosno živinorejskemu pod? nadzorništvu v Gorici je podvrženo srednje in planinsko govedorejsko ozem? Ije bivše goriške dežele ter nekaj slo? venskih krajev pri Šempetru ob Nadiži, ki so spadali pod prejšnjo videmsko po? krajino. Priporočamo našim živinorejcem, da se v vseh zadevah, ki se nanašajo na živinorejo, pogosto in vedno obračajo na živinorejsko podnadzorništvo, ki ima svoj sedež v prostorih bivše slovenske kmetijske šole Via Trieste št. 43. Če boste v stalnih stikih s tem uradom, si lahko priborite marsikatero ugodnost, s katero se bodo drugače okoristili drugi, ki so manj potrebni, a bolj gibčni. Vinogradništvo. Ing. Velicogna: »VIPAVEC«. S tem imenom je krščen glavni pri? delek vipavske doline, prijaznega in ro> dovitnega kosa zemlje, ki bi bil bogat na pridelkih, ako bi ne bil skozi mesece in mesece v letu izpostavljen hudi in oj? stri burji. Eden izmed nasadov, ki naj? manj občutijo to vihranje, je ravno vin? ska trta, posebno v letih, ko sc narava vsled zakasnele pomladi prič? ne pozno prebujati k novemu živ- ljenju. Iz tega razloga' in vsled šte? vilnih rodovitnih opokastih gričev, ko jih viseča rebra pa je kljub rodo? vitnosti le s težavo obdelovati z dru? gimi nasadi, je vinska trta, razen trav? nikov v dolini, najglavnejši predmet ob? delovanja. Radi tega je treba posvečati ravno vinski trti vso pažnjo, četudi ima vinska kriza trajati še leta in leta. »Vipavsko vino!« Skoro nikdar se ne govori o vipavskih vinih. Mi pa se hočemo ravno pri tej točki ustaviti se? daj in tudi vsakrat, ko prilika nanese, bomo o tem govorili. Pred vojno, ko vinska trta in kakovost vina ni prišla toliko v poštev, ko je ves vinski pridelek imel skozi celo leto skoro enako ceno in ko so vse vino pokupile druge dežele avstrijske države za lastno rabo, bodisi za rezanje svojih vin, bodisi, za pijačo, je trtoreja nesla. A danes vsled manjše uporabe na starih trgih in vsled nešte* vilnih drugih razlogov so sc razmere v vinski kupčiji temeljito izpremenile. Kar pa nas prav posebno zanima, je ono dej* stvo, ki je nastalo vsled teh izprememb: danes ne prihaja več toliko v poštev množina in enotna cena vinskega letni? ka, temveč vrsta in kakovost. Vsled te? ga se je tudi označba »vipavsko vino« sama od sebe prelevila v naziranje »vi? pavska vina«. Od 90 do 200 L, to so cene, ki so se letos plačevale za vipav? ska vina. Pri tem se je opažalo tudi to, da je bilo večje popraševanje po vinih od 200 L, kakor onih po 90 L. Zavleklo bi nas predaleč, ako bi ho? teli še podrobnejše razmotrivati to okoi? nost. Smatramo za koristnejše in pri? memejše, da izluščimo iz teh izpreme? njenih okoliščin nauk, kako in s čim prilagodimo svoje postopanje izpreme? njenim razmeram. Po slučajih in krajih bo tieba pričeti polagoma z opuščanjem vinogradov ali 1'a s postopnim nadomeščanjem pojema? jočih vrst, posebno tam, kjer se razne ste trt gojijo vsaka za se. V prvem r.’učaju se uvedejo mesto trte druge bolj donosne kulture s posebnim ozirom na živinorejo, ki zavzema od leta do leta večji pomen v gospodarskem razvoju teh krajev. Kjer pa trta dobro uspeva, v legah, ki ji posebno ugajajo in ki niso "■rabljene za druge nasade, bi . prišla druga možnost v poštev: v takih krajih 'm morali postopoma opušča tj posamez? ne domače vrste trt, in jih nadomeščati s takimi, kojih vino bi imelo odstotke alkohola in okus, ki ga trg zahteva in tudi plača. Izborna in največkrat tudi fina vina so: vipavski zelenec, italijan? ski rizling, silvanec in po nekod tudi burgundec, ki uspevajo, posebno prvi, tudi na osojnih rebrih v vzhodnem kotu doline, dasi pridelki tam vedno zakas? ni jo. Na ta način bi počasi izginile trtne vrste: »pagadebiti«, slankamenka in klarna meja. Poslednja bo Lahko vedno spominjala na prijazno pastarico, ki jo je odkrila in ji dala ime; a navdušen vi? nogradnik, kakor je naš človek v celi vipavski dolini, bo bolj zadovoljen, ako bo njegov trud boljše poplačan z izbor? nim pridelkom drugih trtnih vrst. U. P.: TRGATEV. Mesec vinotok se bliža in ž njim čas trgatve. Nekateri tržejo že v kimov? cu in ne čakajo, da grozdje popolnoma dozori. Taki vinogradniki so nespamet? ni, ker njih pridelek bo malo vreden. Morda bodo natrgali eno ali dve brenti, več, ali njih vino bp imelo lVa% alkohola manj, kakor vino onih, ki bodo kasneje trgali. Če je grozdje zdravo in ne gnije, bodo oni, ki kasneje tržejo, še več pri? delali, kakor oni, ki so zgodaj trgali. Grozdje je tedaj dozorelo, ko grozd do? seže največjo težo in največjo množino sladkorja. Takrat začne trtno listje ru? meneti, oziroma rdečiti in grozdni pe? celj oleseni. Orumenelo listje ne deluje več in trta ne pošilja več soka v grozd. Zato se takrat začne grozdje sušiti in ga je vedno manj. Grozdje postaja vsled sušenja vedno bolj sladko, odstotek sladkorja se viša, ali sladkorja je v groz. dju vedno enaka množina. Sladkor se od takrat ne množi več. Grozdje, ki se na trti suši, pridobiva torej n-a kakovosti, izgublja pa na količini. Nekateri tržejo prezgodaj, ker se bojijo kraje. Res, da vsak vinogradnik le težko prenaša krajo grozdja, ki ga stane toliko denarja in truda, vendar je bolje, da tat odnese par brentačev groz? dja iz vinograda, kakor da radi kraje grozdje teden dni prej potržemo. Najboljše je, da se prične s trgatvi? 'O po občinah skupno. Če večina potrže, je prisiljen tudi oni posameznk, ki bi rad kasno trgal, 'potrgati svoje grozdje. Če bi tega ne storil, naskočijo tedaj nje? gov vinograd vse ose in poljski tatovi, ki so se prej pasli po vseh vinogradih. Prezgodnjo trgatev je svoječasno zakon zabranjeval. Občinska starešinstva so določila dan trgatve. Prestopki p stremeti za tem, da bi se poučevala naša ženska mladina do 18. starostnega leta tudi v domačem gospodinjstvu in kuhat« stvu. Toliko o tem le mimogrede, da vsaj sprožimo to misel v Gospodarskem vestniku. Obrtno«nadaljevalna šola je obvez« na za vse vajenec in vajenke vseh roko« delstev in obratov od 14. do 18. leta, a za starejše, morda tudi že za pomočnike, prostovoljna. Poznamo mladeniče, ki so že 25 letni rokodelski pomočniki in ven« dar so- redno obiskovali obrtno«nadaIje« valno šolo. z na j lepšimi učnimi vspehi v svojo največjo korist. Ravno s temi na« uki so se povspeli do samostojnih moj« stro v z razumevanjem risanih načrtov. V krajih obrtno«nadaljevalnih šol bi se za potrebo ustanovile tudi strokovne rokodelske zadrugp, ki bi izvrševale s so« delovanjem obrtnega učiteljstva nekako varstveno oblast nad vsemi stanovskimi, moralnimi in vzgojnimi interesi naših vajencev, pomočnikov in tudi mojstrov. Te strokovne zadruge bi oskrbovale sta« novske, strokovne, vzgojne, moralne, so« cijalno skrbstvene, pravne, reklamne in higijenske interese svojih članov. S so« delovanjem urada za pospeševanje male obrti in trgovske zbornice, bi prirejale strokovne tečaje za pomočnike in moj« stre ter prirejale ob takih prilikah lokal« ne strokovne razstave svojih izdelkov v kupčijske namene. Zboljšale bi trgovske reklame in vse naše obrtne razmere ter opozorile širše trgovske sloje na svoje izdelke. Koliko več odjemalcev bi na ta način dobili naši spretnejši rokodelci in mali obrtniki, ako bi se znali udejstvo« vati s svojimi izdelki potom večje iz« obrazbe in urejene reklame! Z večjim znanjem in pomnoženo omiko1 bi naši rokodelci strokovnjaki ra« bili več pomočnikov in izginila bi brezpo« selnost v naših obrtnih krajih. Ustanov« Ijajmo v ta namen obrtno«nadaljevalne šole! V njih bi se poučevali po dejanskih razmerah dotične rokodelske stroke predmeti, n. pr. strokovno risanje, obrtno računstvo, opravilni spisi, kalku lacija. knjigovodstvo, gradivo« in tvari* poznanstvo, državoznanstvo, zdravstvo. krojenje za oblačilne obrti itd. Za dejan? ske sedanje potrebe našega malega obrt? nika je danes nujno potrebno tudi zna? nje italijanskega jezika in že današnje razmere dokazujejo bistremu opazoval? cu, da se nadarjeni rokodelci priuče dr? žavnega jezika tekom par let, ako se jim da nekoliko podlage v ljudski in obrtno? nadaljevalni šoli s pomočjo materinega jezika. Obrtno?nadaljevalne šole imajo na? vadno do osemmesečno učno dobo v dveh ali tudi treh tečajih. Gotovo pa do? sežejo tolike učne uspehe, da seznanijo pridnega vajenca ali pomočnika z vsa? kini risarskim izdelkom njegove stroke in ga dovedejo do tolike spretnosti, da izvršuje n. pr. zidar najpopolnejše zgradbe po načrtih, mizar najmodernej? še pohištvo po škicah, strojnik ali meha? nik po minijatumih risbah najpreciznej? še strojne elemente, stavbeni ključavni? čar pa najpravilnejše vratne in okenske okove, križne zveze iz profilnega železa, itd. itd. Pri oblačilnih obrtih ima vajenec ali vajenka toliko strokovnega pouka, da ti izgotovi po modnih slikah popolno obleko za razvajenega gospoda ali viso? kopete elegantne čeveljčke za najgizda? vejšo lepotico. Vse to opaziš danes v na? ših obrtno?nadaljevalnih šolah pri ko? necletnih razstavah n. pr. v Renčah, Mirnu, Solkanu, Vrtojbi itd. Podrobni načrti najrazličnejših zgradb v tlorisu, temeljih, v pročelju in prerezih ti dokazujejo' pridnost mladih zidarjev. Najrazličnejše konstrukcije vrat, oken in raznovrstnega pohištva jasno pričajo spretnost mizarskih vajen? cev. Ključavničarji, kovači in strojniki merijo, skicirajo in rišejo vogalne in križne zveze iz profilnega železa, delajo okove vrat in oken, ključavnice, strojne elemente, mreže in ograje sploh prilago? dijo vse risbe svoji stroki in vse ti znajo uporabljati na najbolj praktične načine. Čevljarji in krojači prepričajo gledalca s svojimi izdelki o popolnosti strokov? nega pouka, ki ustvarja čast učitelju strokovnjaku. Koliko srečo čuti v svoji ukaželjnosti marljiva vajenka, ako se za? veda, da zna krojiti, vezti in šivati vse svoje obleke s svojo lastno pridno roči? co! To so vendar sijajni napredki, ki nas silijo k pospeševanju in pomnoževanju našega obrtnega šolstva. (Dalje.) D. V.: Kmetovalci! Bodite previdni V umetnih gnojilih kupujemo rast? linske redilne snovi, pred vsem dušik, fosforovo kislino in kali, ki jih več ali manj primanjkuje v zemlji, katero obde? lujemo. Dušik je n. pr. v čilskem soli? tru, fosforova kislina v superfosfatu in Thomasovi žlindri, kali pa v kajnitu in kalijevi soli. Vrednost umetnih gnojil je torej odvisna in se ravna po množini ali odstotkih rastlinskih redilnih snovi, ki jih vsebujejo. Zato.pa nam mora proda? jalec vedno jamčiti, da je res toliko od? stotkov redilnih snovi v umetnem gno? jilu, ki ga nam ponuja in ga želimo ku? piti. Med umetnimi gnojili pa dela v tem oziru Thomasova žlindra nekako izje? mo. Pri nakupovanju te se ne smemo že zadovoljiti, da nam prodajalec jamči sa? mo odstotke v njej se nahajajoče fos? pri nabavi Thomasove žlindre I forove kisline. Neobhodno potrebno je, da nam obenem jamči tudi za raztop? nost fosforove kisline in za drobnost žlindre same. Raztopnost fosforove kis* line v Thomasovi. žlindri določujejo na kemičnih poskuševališčih s pomočjo dvoodstotne (2%) citronine kisline. Za določevanje raztopnosti pa se uporablja citronina kislina zlasti radi tega, ker se je deznak)', da se prav toliko oziroma vsaj zelo približno toliko, ako ne več, fosforove kisline v Thomasovi žlindri more raztopiti tudi v z njo pognojeni zemlji, kolikor se je raztopi v omenjeni citronini kislini. Rastline namreč, kate? rim gnojimo s Thomasovo žlindro, mo? rejo uporabiti za svojo raščo le raztop? ro fosforovo kislino, rte pa neraztopne. Prav iz tega vzroka nam ne sme zado? stovati, da nam prodajalec jamči samo za odstotke in ne tudi za raztopnost fos; forove kisline v Thomasovi žlindri. Predpogoj z.a raztopnost fosforove kisli* ne v citronini kislini in potemtakem tu* di v zemlji pa je drobnost Thomasove žlindre. Čim bolj drobno ali fino zmleta je Thomasova žlindra, toliko več je v njej takšne fosforove kisline, ki se raztopi v dvoodstotni fosforovi kislini. Vsled tega je brez drugega v našo ko* rist, če nam je znana tudi drobnost Tho* masove žlindre. Drobno ali fino zmleto pa je ona Thomasova žlindra, ki se da presejati še skozi sito, pri kateri so posa* mezne luknjice 0.15 milimetra dolge in prav toliko široke. V pojasnilo oglejmo ši še dve po* nudbi za nabavo Thomasove žlindre, ki jih imam pred seboj. Prva se glasi tako* le: »Iz prve’roke nudimo za jesensko gnojenje travnikov vsako količino ga* rantirane 16 do 20/čine Thomasove žlindre po L 34 do 36 za kvintal po* stavno vsaka postaja Julijske krajine.« Druga ponudba pa se glasi sledeče: »Nu* dim garantirano 16 do 20 % no Thomaso* Vo žlindro z drobnost jo 75 do 80% in raztopnostjo 90 do 95% franko vagon Vaša postaja. Kot podlaga velja 18%. Če bo vsebovala 18%, mi plačate po 38 lir kvintal, če pa bi se potem analize dognalo, da vsebuje manj kot 18%, se tena zniža za vsak odstotek pod 18% za 2 liri 11 stotink, če pa bi presegala 18%, mi plačate za vsak ulomek in odstotek 2 liri 11 stotink. Spričevalo o analizi gre Ha Vaše stroške ali pa polovico na moje Polovice na Vaše.« Če si pri nakupu Thomasove žlindre glasom prve prej navedene ponudbe ta> Razstava Dobra je bila misel, prirediti v Tol* minu razstavo tega, kar zemlja rodi, kmet pridela, obrtnik ustvarja, živina daje in čebela prinaša v gornjem delu soške doline. Dobra je bila ideja, a ne Povsem pravilen in srečen način, kako se je ta prireditev vršila in izvršila. Razstava se je otvorila v slovesni ^Miki dne 17. in zaključila še slovesnej* ' Se dne 24. avgusta. ko srečen, da dobiš Thomasovo žlindro z 20% fosforove kisline in jo> plačaš le po 34 lir kvintal, te stane \"/u fosforove kis* line le 1 liro 70 stotink, Ako pa naletiš le na 16% Thomasovo žlindro, katero ti zaračuna prodajalec po 36 lir kvintal, plačaš za 1% fosforove kisline 2 liri 25 stotink. V nobenem slučaju pa ti proda* jalec ne nudi jamstva ne za drobnost Thomasove žlindre, ki mora znašati naj* manj 75 do 80% in ne na raztopnost, ki mora znašati vsaj 90 do 95%. Kaj ti to* rej pomaga vsa kupljena fosforova kisli* na v Thomasovi žlindri, če nimaš jam* stev za drobnost in raztopnost, če je fos-ferova kislina večinoma neraztopna. Kupil si v tem slučaju mačko v Žaklju. Vzemimo drugo ponudbo. Kupil si zajamčeno 18% Thomasovo žlindro s 75 do' 80%no drobnostjo in z 90 do 95% no raztopnostjo franko vagon Tv o ja postaja po 38 lir kvintal. V tem slu* čaju si kupil odstotek fosforove kisline po 2 liri 11 stotink. Ako pa bi analiza iz* kazala, da je v Thomasovi žlindri le 17% fosforove kisline, potem bi bila ce* na za kvintal 37 lir manj 2 liri 11 stotink, kar znaša 34 lir 89 stotink. Če pa bi bilo na podlagi analize v Thomasovi žlindri 19% fosforove kisline, bi znašala cena za 1 kvintal 37 + 2.11 = 39 lir 11 Stotink. Iz teh dveh primerov ponudb za nabavo Thomasove žlindre razvidi lahko vsak kmetovalec, da je vedno na boljem, čo kupi Thomasovo žlindro na podlagi Vage in ne prve ponudbe. Le v drugi ocmdbi ima zagotovilo, da se skoraj vsa fosforova kislina v zemlji raztopi in pri* ' ' pognojenim rastlinam v prid. v Tolminu. Obširno Tolminsko, ki ima značaj r ogorske pokrajine, je zbralo v razstav* nih prostorih vse zanimive in raznovrst* ne predmete, ki se ustvarjajo v njegovih dolinah in na njegovih planinah: cvetli* cc. sadje, les in lesni izdelki, rudnine, iz* dclke kmetijske obrti (sir, maslo, itd.), pridelki čebelarstva (med, vosek, itd.), loVske trofeje, ribarstvo, domača obrt, vse je bilo dostojno zastopano na raz* stavi poleg raznovrstnih kmetijskih strojev in orodja, ki so ga poslali na raz# stavo drugi kraji. Pravijo, da je razstavo obiskalo krog 4000 ljudi, od katerih največ na dan otvoritve in na dan zaključka. Kup# čij se je sklenilo bolj pičlo število; po# sebne uspehe zaznamuje le mlekarska in sirarska stroka. Vendar naročil, ki naj bi se šele dobavila, ni bilo nikakih. Ve# čina obiskovalcev je prišla na razstavo bolj iz radovednosti, kakor iz namena, kaj kupiti. Odlikovanj je bilo razdeljeno lepo število. Naj omenimo le naj glavne jše: T. zlato svetinjo (kraljev dar) jc dobila Mlekarna v Zatolminu, II. zlato svetinjo g. Mihelčič, mizar iz Bovca, III. zlato svetinjo g. Črv, mizar iz Tolmina, IV. zlato svetinjo g. Lipovšček, kovač iz Čr# nega vrha pri Idriji. — Srebrne svetinje so dobili: Kavčič Andrej iz Ljubinja, Munih Josip iz Sv. Lucije, Manfreda F. iz Volč, Rakovšček Josip iz Sv. Lucije, ’ mlekarne v: Volčah, Rutu, Smasti, Idriji, ' Poljubinu in na Livku, Žagar Anton z Žage, Plemelj iz Cerknega, Obid Franc iz Cerknega, Kragelj iz Volč, Rutar Ivan iz Tolmina, Fon iz Idrije, Grinover iz Tolmina in Frandolič iz Kobarida. Vsi ostali razstavljale! so dobili pa častne diplome. Gotovo je prireditev te razstave z gospodarskega stališča važna in pomem# na. Da se doseže pa v resnici namen, ki ga zasleduje taka prireditev, je treba že iz družabne uljudnosti upoštevati pri ta# ki priliki tudi vse domače činitelje, v pr# vi vrsti pa ljudstvo, od katerega je tudi odvisen uspeh razstave. In zdi se nam, da se takrat ni polagala potrebna pažnja na to okolnast. Naj se v bodoče ti po# greški popravijo in to v korist vsem: prirediteljem, razstavi in ljudstvu. Vojna odškodnina. PODALJŠAN ROK. Od več strani smo dobili vprašanja, ali je rok za vlaganje prošenj za vojno odškodnino res podaljšan. Obrnili smo se na pristojno oblast# vo, ki nam je dalo tozadevno sledeča pojasnila: Do konca junija 1924 bi morale vse javne uprave (pokrajine, občine, šole, cerkvena oskrbništva, itd.) predložiti "opolnoma opremljene prošnje za od# škodnino, ki jim pritiče. Ker pa se je vsled vednega izpreminjanja tozadevnih uradov in drugih okoliščin, iskanje že pravočasno vloženih prijav in prošenj otežkočilo, bi marsikatera javna uprava Prišla ob pravico do odškodnine, ker ni bila, ne po lastni krivdi, v stanu ugotoviti, katere listine bi prav za prav še primanj# kovale že predloženi vlogi. In da se to omogoči, je pristojno oblastvo odredilo s posebno notranjo uradno okrožni# co, da se podaljša za javnopravna bitja do 31. decembra 1924 rok za vlaganje prošenj, kakor tudi za izpopol# njevanje že vloženih prošenj za vojno odškodnino. Ravno do tega roka je mogoče še ■ 'i prijaviti škodo na takih nepremie# ninah (stavbah), ki so jih popravljali vo# jaški ženijski oddelki. Za zasebne vojne oškodovance pa j c ostalo vse pri starem. Novi podaljšani rok nima za zasebnike prav nikakeg« r.cmena. Sicer pa tega ni tudi želeti, ker vsako tako podaljšanje, le podaljša tudi od sebe dobo, v kateri je država dolžna poravnati vojno škodo. K m e t i j s KMETIJSKO ŠOLSTVO. Zavod šolskih sester v Tomaju otvo# ri dne 9. septembra 1924 petmesečni go# spodinjski tečaj. Mesečnina znaša L 150, ki pouk. vstopnine L. 50. Vsa nadaljna pojas# nila se dobijo v zavodu, pismena le, ako se priloži znamka za odgovor. Gospodinjska šola v Marijanišču ^ • Ljubljani prične s 1. oktobrom 1924. r Traja 11 mesecev. Mesečnina 500 D. * Prošnje je vladati pri Kmet. družbi v ' Ljubljani, kjer se dobe tudi vsa nadaljna : pojasnila. i Kmetijska šola na Grmu pri Novem ' mestu prične s početkom novembra; ima tj dva oddelka: celoletnega in zimskega. 5 Celoletna šola je namenjena za učence vinorodnih krajev, zimska pa za fante iz : krajev, kjer trta ne uspeva. Učenci sta« i nujejo v zavodu. Mesečnina od 75 do i 120 D, kakor določi ministrstvo; je tudi : nekaj brezplačnih mest. Prošnje naj se ; naslovijo na šolsko ravnateljstvo, kjer ' se dobijo tudi vsa pojasnila. Dvoletna vinarska in sadjarska šola v Mariboru prične 15. septembra 1924. , Mesečnina v zavodu je znašala do sedaj > 240 dinarjev, za letošnje leto se znižana 78 dinarjev. Tudi tu je nekaj brezplačnih mest. Podrobni pogoji za sprejem so raz« vidni iz načrta, ki se dobi pri ravnatelj.-stvu šole v Mariboru za predplačilo 5 dri nar jev. TEČAJ O CEPLENJU TRT V GORICI. Dne 4. in 5. avgusta 1924 se je vršil v Gorici pod vodstvom vinorejskega in sadjarskega oddelka pokrajinskega kme« tijskega urada tečaj o cepljenju trt in sadja, ki se ga je udeležilo nad šestdeset fantov in mož iz vseh naših krajev. Na tečaju so se najprvo podali teoretični nauki, nakar se je prešlo k praktičnemu delu. Želeti bi bilo, da bi se taki tečaji pogosto ponavljali, a ne v Go« rici, temveč tudi v drugih večjih vinorej« skih središčih po deželi. Ukaželjnih mla«. deničev je povsod dovolj in uspehi tega. truda bi se kmalu pokazali. Slika nam kaže skupino tečajnikov. S p I o.š no kmetijstvo. NE SMUKAJTE KORUZE! Grda in škodljiva je razvada, ki za« vzema po nekaterih krajih precejšen ob« ^.eg, da se odsekujejo vršički in smuka hstje koruzi, predno dozori. Mnogo se je že govorilo in dosti pisalo proti temu, a popolna odvada temu škodljivemu po« stopanju se vendar še ni dosegla. Ves pouk je zaman. Naj torej govorijo šte« vilke. Že v prejšnjem stoletju je neki stro* Ikovnjak dokazal na podlagi številnih in točnih poizkusov, da povzroča odseka'-vanje vršičkov in smukanje listja pri ko= a*uzi brezdvomno znatno škodo poljedelcu, ker zmanjša tako nepravilno' posto= panje pridelek. Iz poizkusov, ki jih je ta strokovnjak vršil neprestanoma od leta 1871 do 1883 sledi, da je osmukana ko--ruza dala na ha 6 do 12.80 hi manj pri« delka, kakor neosmukana. Razlika v manjšem pridelku je bila odvisna od le« tine, vremenskih pojavov in od vrste koruze. Tudi potem so se na sestaven način vršili trajno poizkusi v tem pogledu. Eden teh jc pokazal sledeče uspehe: Ko« ruza, posejana na ha zemljišča, ki je ostala neosmukana, je dala 51.64 stotov zrnja.^ii06im jc osmukana koruza, pose« jana na enakem zemljišču, dala le 38.49 stotov. Razlika torej 13.15 stotov v ško« do obdelovalca. V drugem slučaju je bi« la škoda še večja: ha neosmukane koru« ze je dal 47.41 stotov, ista množina osmukane pa le 31.33 stotov, manj torej 16.08 stotov. Vsi tozadevni poizkusi pa so splo« šno dokazali, da je treba brez drugega opustiti vsako smukanje listja in odseka« vanje vršičkov pri koruzi. Piča, ki se pri« dobi s tem opravilom, ne odtehta niti zdaleka škode, ki jo povzroči manjši pri« delek. Četudi bi sc, recimo, nabralo na ta način 30 stotov piče na ha zemljišča, znaša škoda še vedno najmanj 300 do 400 L pri ha po današnjih tržnih cenah. k e s c 1 t \ r r r v i i i V p r a.š a n j a i .ŠY. 39. — /i. J. v P. — Vi pišeta: Pro« sim Vas, da mi sporočite, ali je že sto« pil v veljavo zakon o izvozu zelenjave iz Italije v Jugoslavijo, kakor je bilo že javljeno v časopisih? Odgovor: Izvoz zelenjave iz naše države v Jugoslavijo je dovoljen. V Go« rici je več trgovcev, ki prav živahno uvažajo zelenjavo v Jugoslavijo. Uvoz pa ni carine prost. Sedaj znaša carina, ki jo Zahteva Jugoslavija, 10 zlatih dinarjev za stot, kar odgovarja približno 90 di« narjem v papirju. Št. 40. — P. A. iz G. — Vi prašate: Ali je dovoljen carine prost uvoz krom-pirja iz Jugoslavije v Italijo? Odgovor: Vsak uvoz krompirja v Italijo je prepovedan. Izjemoma je dovoljen le uvoz semenskega krompirja. A tozadevno dovoljenje jc združeno s takimi težkočami, da se ne izplača niti skušati je dobiti. Št. 41. — F. J. iz N. — Vi pišete: 1. Ali je res, da je uvoz žitnega semena carine prost? — 2. Ali je res, da sc bo, ne vem od katere strani, izvršil večji na« kup semen po ugodnih cenah iz Čchoslo« vaške? Odgovor: 1. Uvoz vsakterega žitnega semena in žita sploh je do 31. decem« n odgovori. bra 1924 dovoljen popolnoma brez vsa« ke carine in od koder koli. — 2. Nam ni znano in tudi pri Trgovski obrtni zbor« niči v Gorici nismo mogli poizvedeti, j.aj je na tem. Št. 42. — V. iz K. — Vi pišete: Može li se dobiti kod Vas posudu za transport medu i uz koju cenu ili ko j e drugo pče« lansko orade? Odgovor: Slovenska čebelarska za« druga ima v zalogi le steklene kozarčke s pokrovčki za prodajanje medu v veli« kosti od Ui do 1 kg. Druge posode nima« mo na razpolago. Čebelarske potrebšči« ne (noži, vilice, kape, pitalniki, sipalniki, rokavice, solnčni topiiniki, matične re« šetke, zapirala, žice za napenjanje umet« nih medsten, kolesca za pritrjevanje medsten, trčalke, umetne medstene, itd ) pa so vedno na razpolago. Št. 43. — V. iz K. — Vprašate: Imam posude za med, koje su zardale, nekoje dijelomicno, a nekoje potpuno. Kako ih očisti i sprečiti, da opet ne zar« daju? Odgovor: Zarjavelo posodo očistite s takozvanim šmirgel papirjem. Ko je očiščena, namažite jo z navadnim vaze« Hnom in hranite jo na suhem prostoru. Pred uporabo jo operite z vrelo vodo. Št. 44. — F. J. v N. — Vi pišete: Ali je priporočljivo in uspešno žveplati krompir v shrambi? V pritrdilnem sim čaju: Kako naj se žvepla? Odgovor: Žveplan j e krompirja v shrambi ni priporočljivo, ker je žveplo oziroma žvepleni dvokis zdravju škod* Ijiv. Vendar je zelo priporočljivo in do; bro zažveplati shrambo, predno krompir v njo shranimo. V to svrho postavimo na tla na sredi shrambe kako železno posodo, najboljše lonec ali staro ponev z žerjavico. Nato vsujemo na žerjavico peščico žvepla. Ko smo to storili, zapre* mo vsa okna in vrata in jih pustimo za* • o do drugega dne. Shramba se bo na* polnila z žveplenim dimom, ki bo uničil plesen v nji. Proti gnilobi krompirja'V shrambi so najboljša sredstva: suha, svetla in zračna shramba, nizki kupi krompirja in večkratno odbiranje gnb lih gomoljev in posušenje krompirja na njivi, predno ga spravimo. Št. 45. — T. Z. Z. — Vi pišete: Kako in kedaj je dolžan denarni zavod, ki ima svoj sedež na Reki, zamenjati naložbe v kronah v lire? Odgovor: Reški zavod je dolžan za* menjati naložbe v kronah v lirsko valu* to z dnem 2. marca 1924 in to na sledeči način: 1. Saldo naložbe z dne 31. dec. 1914 po 60% v lire; — 2. saldo naložbe med 1. januarjem 1915 do 15. aprila 1919 po 40%; —3. saldo naložbe med 16. aprilom 1919 do 7. oktobra 1919 po 15%, in 4. saldo naložbe po 7. oktobra 1919 po 7%. Št. 46. — S. J. iz K. — Vi pišete: Naše županstvo v Š. obstoji iz davč* nih občin Š. in K. V Š. je 13. starešin, v K. le 2. Obe davčni občini imata vsaka svoje obsežne občinske pašnike. V K. Smo si za izkoriščanje pašnikov nabavili t>vce pred 3 leti, za kar v Š. nimajo ve* selja. Sedaj pa. ko italijanski občinski in Pokrajinski zakon zahteva za vsako žu* Panstvo le en občinski proračun, so Š. v skupne koristi županije obdavčili naše ovce no 5 L na glavo, med tem ko so Voli obdavčeni le po 15 L in krave po 20 L na glavo. Tega bi gotovo ne storili, ako 1^1 se tudi oni ukvarjali z ovčjorejo. Ka* kor sem videl imajo namen popolnoma zatreti to koristno panogo živinoreje-Tedaj prosim, ali sme starešinstvo ob** davčiti ovce brez višjega dovoljenja več kot 1 L na glavo? Odgovor: Starešinstvo sme v zmislu predpjsov, veljavnih za furlansko po^ krajino (Videm) uvesti pod naslovom »davščina na živino« znesek največ l (ene) lire na vsako ovco. Pod to svoto se davščina lahko niža, višati pa se ni* kakor ne sme, posebno pa še iz razlogov, ki jih Vi navajate. Jagnjeta do 6 mese* cev so običajno davščine prosta. Žu*= panstvo mora za pobiranje te davščine sestaviti in starešinstvo potrditi poseben pravilnik, ki se potem predloži prefekt turi odnosno pokrajinskemu upravnemu odboru v odobritev. In še le po tej odo* britvi se davščina sme pobirati na podla* gi pravilnih davščinskih seznamov. Tudi če bi Vaša občinska uprava vztrajala pri svojem sklepu, bi pokrajinski upravni odbor ne odobril njenega postopanja. — Na vsak način pa vložite proti dotie*-nemu starešinstvenemu sklepu pritožbo^ na pristojno podprefekturo. Št. 47. — K. I. iz B. — Vi pišeter Potpisani uljudno moli, da se blagovolite točno informirati na pristojnom mjestu u svemu kako niže navedeno, te me u svemu odmah obavijestiti: 1. Kakva je gospodarska škola u Gorici? 2. Kada se otvara i koliko tra* je? 3. Što se poučava osim gospodar* stva? 4. Koji je nastavni jezik obuke? 5. Tko se u tu školu prima i kako? 6. Koliko se plača mjesečno, odnosno ako se sam uzdržavati mora, koliko mu pri* bližno treba mjesečno. Odgovor: V Gorici ne obstoja po vojni nikaka redna gospodarska (kme* tijska) šola. Pred vojno sta bili dve: slo* venska in italijanska. Danes nimamo nič več. dasi je, posebno slovenska šola, iz* borno uspevala. Št. 48. — P. F. 'iz B. — Vi pišete: Čital sem v 7. številki »Gospodarskega vestnika« pod poglavjem »Vprašanja in odgovori,« vprašanje št. 32, v katerem vas prosi nekdo pojasnila o nagradi za zgradbo uzorno postavljenega svinjaka. — Ker mislim tudi jaz zgraditi v krat*- kem nov svinjak, bi si rad prej malo o* jdedal omenjenega. — Prosim vas, da mi blagovolite poslati naslov dotičnega gospoda. Odgovor: Dotično vprašanje je sta? vil g. Štrekelj Josip, nadučitelj v Komnu. Obrnite se do njega za nadaljna pojasni? la, — G. Bavdaž Josip, trgovec v Kanalu namerava tudi napraviti vzoren svinjak v precejšnjem obsegu. Mogoče bi mogli tudi pri njem kaj poizvedeti, kar Vam bi bilo v korist. D r O Fse davke in davščine (državne, po? krajinske, občinske in drugih javnih bi? ti j) pobirajo v zmislu italiljanske davčne zakonodaje zasebne davčne izterjevalni' ce, le davka na vino' ne. Sedanji način plačevanja tega poslednjega davka, ki ga mora vinogradnik sam plačati potom pošte pristojni finančni intendanci, pra? vijo, da je zamuden in neroden. Lastniki izterjevalnic zahtevajo od vlade, da po? veri njim tudi pobiranje vinskega dav? ka. — Je težko sicer izreči točno- sodbo, kateri način pobiranja je boljši, a nam se zdi, da bi bilo manj zamudno, da bi tu? •di vinski davek pobirale izterjevalnice na podlagi pravilnih seznamov davčnih obvezancev v primernem številu letnih obrokov. Uvoz sladkorja. — Od 1. januarja ■do 31. decembra 1923 se je uvozilo v dr? žavo 414.630 stotov sladkorja; od teh je prišlo 100.000 stotov iz Nemčije na ra? čun vojne odškodnine. — Poraba slad? kdrja se je znatno zvišala. V letu 1913 je Italija porabila 1,843.349 stotov, kar od? govar ja množini 5.31 kg na osebo, leta 1922—1923 se je poraba zvišala na 2,990.697 stotov, kar odgovarja 7.72 kg na osebo. Ali smo postali bolj sladko? snedni in zapravljivi, ali pa s? je splošno blagostanje dvignilo, da si more posa? meznik sedaj privoščiti več sladkosti. — Letošnji pridelek sladkorja v državi se ceni od 3,800.000 do 4,000.000 stotov, do? čim je lanski pridelek znašal 3,150.000 stotov. Potreba dtžave bi bila torej več kot krita. Kmetijsko ? kemično poizkuševalu šče v Gorici. — Uradni list z dne 25. avgusta 1924 št. 199 prinaša kr. odlok, s katerim se ta zavod usta? novi j a odnosno vzpostavlja kot konzor? cijalno podjetje furlanske in tržaške b i ž. pokrajine, goriškega mesta in trgovsko? obrtne zbornice v Gorici pod nadzor? stvom ministrstva za narodno gospodar? stvo. V zdrževanje zavoda prispeva let? no: država 30.000 L, furlanska pokrajin? ska uprava 15.000 L, tržaška 5.000 L, mesto Gorica 6.000 L, trgovsko?obrtna zbornica 4.000 L. Izredna podpora drža? ve je določena na 75.000 L. — Sedež po? izkuševališča bo v prostorih nekdanje slovenske kmetijske šole v Gorici na tržaški cesti. Cena svilodom na trgih v Italiji se je gibala letos v mejah od 24 do 31.50 lir. S početkom junija so bile cene nižje, a zvišale so se proti koncu kupčije. Razstavo vin furlanske pokrajine nameravajo prirediti letos nekatere or? ganizacije. Opozarjamo že danes naše Brice, Vipavce in Kraševce, da naj se ' •ripravijo na to morebitnost. Treba je, da tudi mi prinesemo svoja vina na ogled in poskušnjo. Razstava v Padovi je bil poizkus, ki se je obnesel. Naj bi na nameravani razstavi ne manjkala nobe? na boljša vrsta naših vin. Oni, ki bi se udeležili razstave, naj se že pri trgatvi zavedajo teg-a in naj se na to tudi pri? 1'ravijo. Pridelek tobaka v Jugoslaviji in Bolgariji. — V letu 1922 je pridelek znašal v Jugoslaviji 9700 ton, v Bolgariji na 22.000; v letu 1923 je pridelala prva 21.000 tisoč ton tobaka, druga pa 44.000 ton. Prvovrstna in zajamčena umetna gno* jila vseh vrst, posebno pa THOMflSOVO Ž U N D R 0, ter razno kmetijsko orodje ima v zalogi Slovensko kmetijsko društvo v Gorici. Vodopivec Janko: PAR OPOMB. Pogled na letošnje čebelarsko leto ni posebno razveseljiv. Bila je sicer prva pomladna paša precej dobra, to pa le v krajih, kjer se nahaja v precejšnji množini akacija. Kjer te ni, so bile čebele le slabe. To se je opazilo na sploh v naših gorah. Po-, letna paša je bila pa bolj revna, v neka; terih krajih docela slaba. Le malo čebe; larjev je tako srečnih med nami, ki bi se mogli hvaliti s poletno pašo. Torej travniki, kostanj in gozd so bili za čebc; le le malopomembni. Panji so tedaj pra-= zni, kjer se je odjema! pomladni med. A kaj še, mnogo je krajev, kjer se ni od; jemal spomladi med, a so panji pri vsem tem suhi. Prišli smo do zadnjega — jesenske Paše na otavi in ajdi. Tudi tu se nam mv di le malo upanja. Dan za dnevom mr; zlo in vlažno ozračje ne proizvaja nika kega medu v cvetlicah. Dasiravno je če.-belar človek, ki ima srce na stežaj z Upanjem odprto, ga misel na njegove Čebele le močno skrbi za prihodnost. Čebele si mora ohraniti za vsako ceno. Torej bo treba hraniti spomladi odvzeti med za potrebno krmljenje pri; četkom oktobra ali koncem septembra. Ako bo videl, da čebele nimajo dovolj brane za prezimovanje, bo treba odpre; ti sladko zalogo in brez daljnega odla; sanja dati čebelam, kar potrebujejo. Čebelam naj prikladncjša in izdat; . Uejša hrana je »cvetlični« med. Slabo mislijo oni čebelarji, koji me; Uijo med prodati, a potem krmiti čebele s sladkorjem — češ, da prihranijo s tem Par lir. Vedeti moramo, da je sladkor le zasilna hrana čebelam, ki naj se ga po; služujemo v najskrajnem slučaju. S sladkornim krmljenjem povzro; cbno medu vsakovrstne neugodnosti. Tako nam med zaostaja, izgublja na vrednosti, ker splošnost si domišljuje, da se vsled polaganja sladkorja potem sladkor nahaja v medu. Ako bi bilo res kaj sladkorja v medu, tak med zaostaja v svoji vrednosti, ker se rad skisa. Če» belar pa si ne zna razlagati tega pojava. Kakor se opaža dalje, postanejo čebele, koje se krmijo s sladkorjem, od leta do leta slabotnejše, vsled česar se pritepajo dosti lažje bolezni v panje. Zlasti čebelna gniloba ima precej dele* ža pri tem. Po sladkoru sezimo le v skrajni ?i* li, ako ni medu dobiti. Radi tega pre* udari vsak čebelar brez odloga, koliko medu bi znalo manjkati njegovim čebe; lam čez zimo, pa naj si ga nemudoma kupi ali vsaj zagotovi pri čebelarjih, ka* teri razpolagajo z večjo množino medu. Prihodnjo zimo se bo gotovo težje dobil dober med kakor sedaj in pa tudi cena mu bo gotovo višja. Danes bi sc zamoglo reči, da bi dal čebelar čebelarju med od 5 do 5.50 L za kg. Torej cenejše, kakor sladkor; a vrednost je veliko večja, ker ima med druge redilne snovi v sebi, koje po« manjkujejo sladkorju, so pa za čebelni telesni ustroj nenadomestljive. Čebelarju je treba znati, da mora imeti čebelni panj za prezimljenje naj« manj 3 do 4 kg medu. To pa zadostuje le do sredine, k večjem do konec febru« arja. Da je treba panju pozneje še do« klad ati, se razume samo ob sebi. * . Na spomlad, ko prične prvi donos, se pa lahko dodaja sladkor, ako nima« mo medu. Ostanem pa pri tem, da je dober med le vedno boljši. ŠE O PREVAŽANJU NA PAŠO. Čebeloreja se pri nas brezdvomno hitro širi in obeta postati važen činitelj v našem gospodarstvu. Naši čebelarji računajo na vse mogoče načine, kolikor mogoče izrabiti vso pašo. Radi tega se je začelo prevažanje čebel iz kraja v kraj. kar na debelo. Neki čebelar nam je pravil, da je letos na Isoli Morosini in tam v bližini nad 1000 tujih panjev na pa« ši, število, ki daleč presega vsa prejšnja leta. Iz tega sledi, da je postalo prevar žanje važen činitelj v razvoju naše če* beloreje, činitelj, kateremu je treba po* svetiti vso požnjo, da se obvarujejo za* četniki v prevažanju škode, ki jim laln ko nastane vsled majhnih ali nikakih iz* kušenj, ki jih imajo v tem pogledu. Go* vorili smo z našimi najuglednejšimi, starimi čebelarji, in tudi z nekaterimi mlajšimi. Vsak izmed njih je pravil o večji ali manjši smoli, ki ga je doletela v njegovem čebelarjenju pri prevažanju na pašo. Slišali smo take stvari, ki bi s,e prvi trenutek zdele neverjetne, ako bi "h ne povedal čebekr*strokovnjak. Vro* čina, voz, živina, nerodnost, nemarnost veznika, neprevidnost pri zapiranju, po* zabljivost pri odpiranju žrel, preveliko zaupanje do pomočnikov * delavcev, to o vzroki, vsled katerih je že marsikdo čebelarjev trpel škodo, manjšo ali večjo. Vsakdo; ki prevaža, si je napravil eno ali drugo skušnjo. Ali ne bi bilo umestno, da bi takšen čebelar obvestil še druge čebelarje o tem. V to svrho »Gospodar* ski vestnik« prav rad stavi na razpolago svoj prostor. Vabimo vse one čebelarje, ki bi ime* li kaj povedati, tozadevno, da nam po* sijejo kratke dopise, ki jih bomo priob* čili polagoma v pouk in navodilo drugim čebelarjem, ki nimajo še nikake izkušnje v prevažanju. Starejši in izkušeni mora* jo učiti mlajše in neizkušene. Tako bo naša čebeloreja se širila in napredovala v dobrobit splošnosti in posameznika. Kdor bi pa branil svoja izkustva le za se, ta ni pravi čebelar. IZBOLJŠANJE ČEBELNE PAŠE. Podnebje in vremenske razmere v naših krajih dovoljujejo čebelam po ve* čini prav dobro in izdatno pašo spomladi, dočim sta poletje in jesen prav borna na njej. Ljudstva v panju morajo biti torej že aprila ali v početku maja močna, da lahko v polni meri izrabijo v maju in juniju dobroto paše. Da posta* nejo panji močni, rabijo veliko množino obnožnine. Najboljša in največ praška ima vrba; njene mačice so ob dobrem vremenu že februarja polne praška. Le co katera druga vrsta dreves se tako lahko množi potom potaknjencev kakor vrba, in le redkokatero drevo cvete ta* ko zgodaj kot ona. Vrba uspeva skoro povsod, vendar ji prija najbolj lahka, peščena in dobro prekopana zemlja. Po* ^Anjenci sc potisnejo v zemljo 30 do 35 cm globoko. Že v prvem letu dobijo ta* ke korenine, da jih lahko poljubno preša* jaš. Za čebelorejo pridejo zgodaj cveto* če vrbe najbolj v poštev. Debelost po* taknjcncev sme biti poljubna. Mladi po* ganjki, od 0.5 do več cm debelosti so enako dobri, le cvetja ne sme biti na njih in dobro dozorjen les morajo imeti. Sa* dijo se najlažje na ta način, da porine* mo najprej poševno v zemljo železno palčico, v luknjo vtaknemo potem potak* njence, ki jih nato založimo s peskom ali drobno zemljo. Če je vreme suho, jih moramo nekaj zaliti. Za to opravilo je 'ajprimernejši čas jesen ali pa zgodaj spomladi. Za poslednji slučaj naj se po* taknjenci naberejo že pozimi in shranijo na pred mrazom varnem prostoru. PORABA MEDU PO ČEBELAH. Množina, medu, ki ga porabi čebelna družina, je odvisna od raznih okolnosti. Proizvajanje voska, vzgoja zalege, vre* me, število trotov, in vznemirjanja povz* očajo, da čebele porabijo več medu. Običajno se ceni, da porabi vsaka čebela 4 miligrame medu dnevno, pou* vije pa ga tudi do 20 miligramov, ako je razdražena. Pri trajnem vznemirjanju je tudi poraba trajno večja. Računa se, da porabi en moderen panj nad 40 kg medu letno. Čez zimo (nove mb er * a p r il) zadostuje množina 12 /cg, ostali med posrkajo čebele med dc* lom in nabiranjem. Zamudne naročnike prosimo, da poravnajo na^ ročnino čimprej! __ Tiska odlikovana Narodna tiskarna. — (2.—IX. —• 1924.) — Odgov. urednik: Dominko Viljem.