Uredništvo in uprava TABOR — LJUBLJANA •fel. št. 33 85 — ček. r&č. uprave 16.416 Lato II. IZDAJA FIZKULTORNA ZVEZA SLOVENIJE Stav. 33 MESEČNA NAROČNINA 12 DIN IZHAJA VSAK PONEDELJEK Fizkultura v delovnih brigadah Druga zmaga Partizana v ZSSR Načrt fizkuturnega dela v mladinskih delovnih brigadah, k.i je bil sestavljen še pred njihovim odhodom na teren, je temeljil na dveh osnovah: na pripravljanju za tekmovanje za fizkulturnj znak (ZREN) in na predvojaški vzgoji. Priprava za ZREN naj bi obsegala predvsem vežbanje panog iz I. skupine, pri čemer bi vsak mladinec'dobil potrebne pogoje tudi zn oslale skupine (moč, vztrajnost, hitrost in gibčnost). Predvojaska vzgoja pa naj bi, poleg spoznavanja orožja, obsegala osnove strelskih formacij in kombinacij gibanje po terenu. Da pa 1)1 bila zagotovljena v mladinskih brigadah sistematičnost in načrtnost, so strokovnjaki pri Fizkul-turn.i zvezi Slovenije izdelali načrte za vadbene ure splošne telovadbe in četrturno jutranjo telovadbo. Poleg tega so bila izdelana tudi najosnovnejša navodila za vadbo lahke atletike in iger z žogo. • Dalje je bilo postavljeno načelo, naj bi se vsak mladinec ali mladinka v brigadi naučil plavati. Narejen je bil tudi okviren načrt ideološko propagandnega dela v fiz-kulturi. ki je obsegal poleg splošnih osnovnih smernic v fizkulturi v FLRJ, zlasti še predavanja o namenu in pomenu tekmovanja za ZREN. Danes, ko so naše mladinske brigade že mesec dni na položajih obnove in ravno v sredi svojih ustvarjalnih naporov, lahko pregledamo, v koliko se zgoraj omenjeni načrt izvaja, v koliko se je razvilo fizkulturno delovanje v brigadah in kje so pomanjkljivosti, ki ga ovirajo. Takoj v začetku se je pokazalo, da je bil že sam pričetek kakršnega koli fizkulturnega dela v veliki meri odvisen od iniciativnosti in iznajdljivosti mladincev, katerim ie poverjena fizkultura v posameznih brigadah, od njihove sposobnosti v najkrajšem času organizirati in urediti preprosto telovadišče, igrišče, naprave za skoke. preprosto orodje in slično. Pri tem so se zlasti izkazale brigade. ki regulirajo Pesnico. Vendar pa lahko danes na splošno ugotovimo, da obstojajo loke naprave že po vseh brigadah. Jutranja telovadita se v glavnem izvaja in lo po načrtu. V brigadah, ki grade belokranjsko progo,. izvajajo zjutrai zarjatko*", vajo, kot je bilo predvideno. Odpadla pa je jutranja telovadba pri tistih brigadah,- ki so od svojih delovnih položajev zelo oddaljene. Posamezne panoge se vež.hajo v okviru splošne telovadbe in sicer se goji povsod lahka atletika in različne igre z žogo in brez nje. Ravno le sestavine tvorijo poleg redovnih in prostih vaj tudi glavni del splošne vadbe. Plavanje je severi a odvisno odidi zrine vode in je zavzelo zelo velik razmah v brigadah, ki grade belo-k ra insko progo, d očim druge brigade, zlasti tiste, ki grade progo Preserje-Borovnica in cesto Podsmreka-Vrh n i -ka, sploh nimajo možnosti kopanja in seveda ne bodo mogle uresničili oni del sporeda, ki pravi, da se mladinec. Tako jutranjo telovadbo, kot glavne vadbene ure, vadijo mladinci sami s pomočjo vadbenih načrtov FZS, pri teh jim ponekod z večjim ali manjšim uspehom pomagajo fizkulturni učitelji. Zanimivo je, da so se izkazali nekateri mladinci, ki za fizkultu-ro do sedaj niso kazali posebnih sposobnosti in zanimanja, za organizatorje in vaditelje' ter bodo s poglabljanjem strokovnega znanja lahko še mnogo doprinesli k širjenju in utrjevanju množične fizkulture. Predvoja-ška vzgoja se Izvaja po vseh edinkah in sicer v sodelovanju z vojsko in Narodno milico. Pri tem se izpolnjuje, prvotno določeni spored, v kolikor nimajo inštruktorji — vojaki svojega načrta. Od težav, ki ovirajo fizkuturno delo v brigadah moramo omenili predvsem utrujenost mladine, ki v tekmovanju stalno viša delovne norme. Pi i lem moramo upoštevat,!, da so nekatere brigade od svojega delovnega mesta oddaljene uro hoda ali pa še več. Vendar pa se kljub temu udeležba mladine v fizkulturi giblje med 70 in 80%, kar je vsekakor zadovoljivo. Ako torej ocenimo fizkulturno delo v naših mladinskih brigadah v strokovnem pogledu in ga primerjamo s prvotno zasnovanim načrtom lahko ugotovimo, da se načrt v glavnem izvaja In da je vse delo dokaj sistematično in načrtno. Perspektive fizkulturnega dela v mladinskih delovnih brigadah za preostali mesec bi bile Tbilisi. II. avgusta Na svoji turneji po Sovjetski zvezi je moštvo Centralnega dcma Jugoslovanske anmade Partizan iz Beograda igralo danes četrto le'kmo. Kakor znano, so Jugoslovan: prvo tekmo z enajsterico CDK iz Moskve po enakovredni igri izgubili v razmerju 1 :0-Drugo tekmo je Partizan igral v Leningradu s Lamošnjio nogcmetno reprezentanco in jo odhodi 1 v svojo fco-r:st z rezultatom 2 : 1. Tretje srečanje Partizana z moskovskim Dinamom se je 'končalo z nezasluženo visokim porazom Partizana 4 : 1. Partizan : Dinamo (Tbilisi) z : 1 Na gostovanju v Tbilisiju, kjer je Partizan igral z domačim D'na m cm, ki je trenutno na drugem mestu v prvenstveni tabeli Sovjetske zveze, so .Jugoslovani zabeležili danes svojo drugo zmago na turneji po Sovjetski zveži. K kor v vseh dosedanjih tekmah, so tudi v srečanju z 'gruzinskim prvakom pred vedli igralci Partizana mojstrsko igro, k,- je bila kronana z urpohcm. Na domačih tleh letos še na osnovi dosedanjih .izkušenj in ugotovitev sledeče: obdržati in dvigati je treba višino strokovnega dela in ga usmerili v priprave za zaključna tekmovanja in nastope. Na drugi strani pa je treba mladino seznanjali s tekmovanjem za ZREN,’ pokreniii široko agitacijo za prijavljanje za tekmovanja in na ta način usmeriti pripravljenost mladine za fizkulturno delovanje. Priznanje reprezentancama FLRJ v streljanju in telovadbi Nin na nja Markovič, Miomi r Markovič, Milan čukič, Centralni otlolior Fizknltiirne zveze Jugoslavije izreka javno priznanje reprezentancama FJLR Jugoslavije, ki sta v postavali v streljanju : Dragan Toš nič, Pero Cestnik in v telovadbi: Ivanka Ljubo jev, Ančka Pribošek, Vida Gerbec, Dragica Pašteti,č, Zlatica Mijatovič, Tatjana Kober, Majda Zorko, Jelič Dragutin, Vadnov Jože, Dolčič Stefan, Jelcčnik Marjan, G rilec Konrad, Janež Karol, Stergar Miloš in Boltižar Stjepan, pod vodstvom kapetana Ludvika Žitnika ter tehničnim vodstvom Nemanje Markoviča, Jelice Vazzaz in Borisa Gregorke, osvojili Ekipno prvenstvo Balkana v streljanju z vojaško puško in telovadbi Na teh tekmah so sodelovale poleg naših ekip, reprezentance Albanije, Bolgarije in Jvomunije. S to svojo zmago so naši strelci še enkrat dvignili ugled našega fizkulturnega gibanja in pokazali, Itako močno je .naše fizkulturno gibanje povezano in zasnovano na tradicijah narodno-osvobodllne borbe in herojskem liku naših partizanov. Zmaga naših telovadcev kaže uspehe dela našega fizkulturnega gibanja v ustvarjanju močnih in zdravili graditeljev naše domovine. To priznanje naj se sporoči v vseh glavnih okrožnih, okrajnih in mestnih odborih FSJ, kakor tudi n»članskih sestankih fi/.kulturnih društev in aktivov, razobesi naj Se ga na vidnih mestih v prostorih vseh fizkulturnih organizacij i,u objavi v fizkulturnem tisku. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Beograd 27. julija 1946. CO F ISA J-a neporažena enajstorica Dincma iz Tbilisija je morala kloniti pred izredno dobro razpoloženim napadom Partizana. Tekma se je končala z zasluženo zmago Jugoslovanov 2 : 1. Kakor na vsej potj po Sovjetski zvezi, so bili jugoslovanski nogomet taši budi v Tbililisiju nadvse prisrčno sprejeti in je bilo za tekmo ogromno zanimanje. Naši igralci številnih gledalcev niso razočarali, ampsk so z dovršeno igro še povečali pozornost za našo fizkulturo, ki je v tako kratkem času po osvoboditvi zavzela, ogromen razmah i.n napredek. Sovjetski listi poiočajo, da bo Partizan na povratku v domovino igral še eno tekmo, ;n sicer v Kijevu uit Harkovu. Partizan : Dinamo (Moskva) 1 : 4 (o : 2) V torek je na stadionu Dinama' .V. Moskvi pred 100.000 gledalci odigral Partizan tekmo z večkratnim prvakom Sovjetske zveze Dinrtron iz Moskve. Polžek teren je oviral igro, ki pa je (kljub temu bila na veliki višini. Igra je v pretežni meri pripadala Patrtizanu, čigar igralci se predvajal; hiter in lep nogomet, vem dar so Dinamovci v dveh bliskovitih napadih po Solovjevu in Kartevu v. prvem polčasu vodili 2 :0. Tudi p» odmoru so se vrstili krasni naipadi Jugoslovanov in v 6. minuti je Rupnik dosegel neubrani j v gol. Proti kancu tekme so Dinamovci nekaj* krat nevarno napadli in po TroLmot-vu :n Solovjevu dosegli še dva gobav tako da se je tekma končala v razmerju 4:1. Dnamo. najslavnejše društvo Sovjetske zveze, zmagovalec nad angleškimi profesionali, je svojo zmage dosegel po zaslugi taktične obrambe n hitrega prenašanja žoge s prodori. Partizan, ki je predvedel tehnično izredno lepo igro, je bil kljub premoči poražen, ker v taktičnem p*-glodu ni bil kos nasprotniku, ★ Plavalni dvoboj ZSSR : ČSR Brno, 11. avg. Danes je tu bil plavalni dvoboj med sovjetskimi in češkoslovaškimi plavalci. V vseli točkah so sovjetski plavalci dosegli prvo in drugo mesto, razen na 1500 m, kjer je lia rtušek premagal Ušakova. V tekmi v vaterpolu je zmagala ZSSR s 4 :1. Tekma za vstop v zvezno ligo Beograd, 11. avg. Danes je bila odigrana v Beogradu predzadnja kvalifikacijska nogometna tekma za vstop v zvezno ligo med domačim Metalcem in Lovčenom iz Cetinja. Zmagal je Metalne s 0:3 (2:2). Povratno tekmo odigrata ta teden in zmagovalec iz obeh .snidenj ho igral zadnjo tekmo a tretje plasiranim lirvatekim moštvom. Fizkuiiu^a na če pogledamo razvoj mlade fizkulturne organizacije ter delo in uspehe v fizkulturi moramo ugotoviti sledeča dejstva: Nova fizkuhurna organizacija je res ljudska, brez vsakih fiz-kuiturnih tradicij in brez starega priveska bivših fizkulturnih organizacij, ki jih je fašizem takoj uničil, kar pa je bilo fašističnega, je ljudstvo samo odvrglo in bojkotiralo vsako sodelovanje. Nova fizkulturna organizacija je vstala iz temeljev ruševin In iz mladine, ki se je borila v narodno osvobodilni vojski, če k vsemu temu še prištejemo dejstvo, da smo imeli bore malo fizkulturnih strokovnjakov ir, nobenega orodja ter telovadnic, „ da smo pričeli graditi iz nič, da nismo niti ničesar obnavljali, ker ni ničesar bilo, če upoštevamo vsa ta našteta dejstva in težave, ki jih ima primorsko ljudstvo] ki je še danes na borbenih položajih, potem lahko s ponosom rečemo, da so bili naši uspeh: res veliki, da smo v pogledu dela in razvoja v fizkulturi res med prvimi. Poglejmo si v čem so ti uspehi in kakšni so. Za nami je 7. april, množični krso. ki je bil organiziran skoro v vsaki večji vasi in ki je otvoril tudi sezono dela v fizkulturi. Za neeni je 7: april, množični k:os. In nastop v Trstu. Ta zlet, ki je. bil obenem tudi borbeni zlet mladine Slovenskega Primorja je dokazal, da gre mladina po pravi poti, da pojmuje res množično delo. Saj je ni vasi, k: bi ne poslala mladinca ali mladink,-na ta zlet, pa bodisi, da je nastopil-ali bil samo v fizkulturni paradi ali pa gledalec. Koliko žrtev in truda je doprinesla mladina za ta zlet naj navedem samo en primer. Kdo ne pozna grgarskega okraja, kjer ni avtomobilskih cest, kjer ni nobene železnice, kjer se vasi razprostirajo po uro in dve druga od druge in vendar je 100 mladincev in mladink nastopilo na zletu v Trstu. Omenim naj generalno vajo', ko so se zjutraj na Banjški planoti zbirali mladi fizkulturni ki iz vseh krajev okraja, noseč s sobo; tu le, v katerih so imeli hrano ir, telovadne kroje. Radost je žarela z obraza tej mladini, ko je korakala v sprevodu na telovadišče, ki je bil majhen travnik pri cerkvi. Šele pozno popoldne se je vračala la mladina na svoje domove, noseč s seboj nov polet in nove cilje. Kako je, bila organizirana Titova štafeta? 21. maj je bil zopet nov korak naprej. Po celem Slovenskem Primorju so se na cestah zbirali mladinci in mladinke, noseč resolucije in pozdrave maršalu Titu. Po 10 km dolgih poteh skozi Trnovski gozd, kjer ni vasi, so tekli v štafeti in vsi so šli na proge peš, nekateri iz zelo oddaljenih vasi in je bil primer, ko je prišel nek mladinec na progo že ponoči ;2 3 ure oddaljenega kraja. Prišel je fizkulturni dan, 23. junij, nastop fizkultuinikov v Ljubljani. Kaj so predstavljali fizkulturniki in fizkulturnice v Ljubljani iz Slovenskega Primorja smo videli. Videli smo disciplino in točno izvajanje vaj ter skladnost pri mladini, ki je šele včeraj pričela gojiti fizkulturo, pri mladini1. ki nima telovadnic in športnih prostorov, pri mladini, ki nima strokovnega kadra, ki pa ima voljo in je požrtvovalna, ki doseže kar hoče. V juliju smo pa postavili organizacijske temelje naši mladi fizkulturni organizaciji z ustanovitvijo Okrožnega fizkulturnega odbora za Vzhodno Primorsko, Na tej delovni konferenci, kateri so prisostvovali predstavniki Zveze telesno vzgojnih društev za Trst, predstavniki fizkul-turnega soriškega okrožja in predstavnik. Fiakulturne zveze Slovenije, smo pregledali svoje dosedanje delo in si začrtali pot za bodočnost. Ugo- Pvimopskem lovili smo, da imamo 6 fizkulturni), društev, ki že dobro delujejo in so dosegii že marsikje lepe uspehe, da se po vaseh že ustanavljajo aktivi in da je zanimanje mladine za fizkultu? ro ogromno, primanjkuje nam samo strokovnega kadra in fizkulturnega orodja. Uredili smo si že 2 lepi športni igrišči in sicer v Tolminu pii dijaškem domu in v Ajdovščini. Če pregledamo delo po okrajih, lahko z veseljem ugotovimo, da smo priredili v 5 okrajih 6 okrajnih fizkulturnih nastopov, ki so vsi odlično uspel.. Pričeli smo z prvenstvenim tekmovanjem v nogometu, paslali smo več tekmovalcev na motorne dirke v Slovenijo ir, 2 tekmovalca na državno motorno prvenstvo v Beograd, kjer je eden dosegel 2. mesto. Naši načrti za bodočnost Pred nami je »Parada dela«, fizkulturni zlet in tekme v Ajdovščini dne 24. in 25. avgusta. Ta množična fizkulturna prireditev bo pokazala rezultate našega dela, pokazala bo naše uspehe ter obenem tudi napake, ki • se morajo odpraviti v našem delu in smer, kako bomo to izboljšali. 24. in 25. avgust ne sme biti za nas samo pregled naših -sil, ne smemo se zadovoljiti samo z povprečnim uspehom, to mora biti manifestacija vsega primorskega ljudstva, ki bo pokazalo uspehe svoje borbe in svojega dela. Pred nami je še mnogo organizacijskega dela in tudi tu smo začeli že z načrtnim delom. Da borno lažje premostili vse težave in čim prej prišli tudi do zažffljenih športnih naprav, nam je okr. kemitet K P podaril vsoto 100.000 lir, s katerim; bunu. nabavili nekaj žog, mrež za odbojko, diskov, krogel in drugega orodja, ki ga bomo potem razdelili med naše fizkulturne aktive, v naše vasi med kmečko mladino. Led je prebit pri nas narašča nrno-žica .fizkultuinikov, postavili smo si temelje, na katere bomo gradili in prepričani smo, da bodo kaj kmalu naši uspehi še večji, da bodo rastli iz dneva v dan, posebno še, ko bo odstranjena stara jugoslovansko-ital. meja, ko bo cela Julijska Krajina priključena k FLR Jugoslaviji. Gruden Maks * FizSmlturmi spored Parade dela v A|iiovšeiiu Sobota, 24. avgusta Od 7 do 11: okrožni ljudski peteroboj na športnem igrišču v Ajdovščini. Ob 14: kolesarske tekme: Ajdovščina—Postojna in nazaj. Ob 15: partizanski marš: Ajdovšči- na—Zabije—Dobravlje—Cesta— Lokavec—Ajdovščina dvakrat (31 kilometrov). Ob 16: tekme v košarki: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Trst, Reka, Postojna. Vršile se bedo na športnem igrišču v Ajdovščini, Ob 26.30: štafeta 15 X 400 m: Ajdovščina—Cesta—Lokavec—Ajdovščina s prižganim; bik ami. Nedelja, 25. avgusta Ob 6: zbiranje fizkultumikov, delovnih brigad in sindikalnih skupin ob cesti Vipava—Ajdovščina. Ob 6; »Parada dela«, sprevod po glavni cesti na letališče pri Ajdovščini. Ob 13: motociklistične leikme. Ob 15: tizjkullumi in kulturno-pro-svetn; nastop na stadionu: 4 3. Nastop mladincev in mladink. 4. Orodna telovadba. (Reprezentančna vrsta.) 5. U boj! — Gregorka. 6. Raznoterosti 7. Nastop vojske. Obvezno tolmačenje pravilnika © prijavljanju In registriranju lizkulturnikov V zilinjem času se je večkrat postavljalo vprašanje o načinu registracije ir pravici nastopa fizkulturnil ra, ki je »premeni! kraj stalnega bivališča. Poleg tega se je pripetilo, da so predipj organi Zveze izreki; n.:pK-vilne odločitve o tem vprašanju. CO FISAJ-a daje zaradi tega obvezno tolmačenje členov 1 in 9 (teč k a 5) Pravilnika o prijavljanju in registriranju fizkuri urnikov (Bilten I. 4 str. G). Rek prijavljanja je 1. avgust. 1. Registracijo fizkuttu mikov, na. katere se nanaša točka 5 člena 9 Pravilu La, vrše okrožni odbori s soglasje« glavnih odborov Fizkultu n ih zvez ljudstvih republik, pravico nastopa pa pridobe šele po objavi registracije v službenem org: nu g!amega odbora Fizkulturne zveze ljudje republike (op.: v Sloveniji v »Pol,slu«), 2. Če gre za prehod iz dmštva v društvo v * isti republiki, odredi glavni odbor rde 8 dni za eventuelne pritožbe. V slučaju prehoda iz r,.publike v republiko pa znaša ta rek 15 dni. 3. Postopek za to registracijo je naslednji: a) Fizkulturnik zahteva pri prestopu izpisnico iz društva. V kolikor je izvršil do društva vse obveznosti, mu jo mora društvo dali v rck-u 8 dni. V izpisnici se mora poleg podatkov j o ihdentitetj fizkullurnika navesti: j kdaj je vstopil v d ušivo, od kod, od !i-Ur.j ima pravico nastopa, če je bil 1znovrn, obstoje ovire za njegovo ponovno registracijo i-n kdaj je zadnjič tekmkrvdl za drušiv . b) društvo pošlje izpisnico svojemu okrožnemu odboru, k; mora podatke v 'njej preveriti, poizvedeti za vzroke prehoda, jih dopolniti in poslati v roku 8 dni svojemu republikanskemu glavnemu odboru,. Če zahteva izpis, mora fizkulturnik priložili obrazložitev, eakiaj menja društvo, n potrdilo ljudskih oblasti o izprsmemfoi službenega mesta odnosno stalnega bivališča, c) glavni odbor Fizkulturne zveze Ijudfcke teipublike objavlja to registracijo, puščajoč rek 8 dni za pritožbe in pripombe, Pd tem neteu ima fizkulturnik. v kolikor n; izveden postopek na činovi eventuelnih pritožb, pravico nastopa, d) če gre za prehod v drugo r.pu-bijto, pošlje glavni odibor ves material glavnemu odboru tiste ropv.bl:-t;e, ki bo objavila registracijo, puščajoč predvideni rok 15 dni, in vos material pošlje okrožnemu odboru, kamor prihaja fizkr.dki n L., da se izvrši definitivna registracija im vpis v kartoteko. 4. Vsako zavlačevanje v tem slučaju odstranjuje odgovornost društva in vodstva. 5. Vse registracije, k: so objavljene pr; prebod ufizkultrimika iz. društva v’ društvo od 1. aprila 1946 brc-z .-»gn poetop-ko, se mar:.jo naknadno :»U-dili od uradnih 05^’anov glr.uegu odbora - Fizkullurne zveze 1 ju.bi.e republike do 15. avgusta 1946. CO IISAJ-a. Otvoritev Sizkulturcega desna na Jesenicah Jeseniški fizkulturniki so imeli v nedeljo 4. t. m./svoj dan. Obnovljeni fizkulturni dom je bd praznično okrašen in ljudske množice so ga že kmalu pred začetkom telovadne akademije napolnile do zadnjega kotička. Po odigrani državni himni, je spregovoril najprej sekretar FD »Joža Gregorčič« tov. Jelen, za njim pa načelnik gospodarskega odseka tov. Cerar, ki je omenil vse udarnike, ki so se izkazali pr: obnovi dema. Končno je poslevodeči predsednik društva predal obnovljeni dom kovinarski mladini Jesenic, izražajoč željo, da se bo v njeni zbirala in krepila svoje s> le. Predsednik KMS je poudaril, da bo delavni fizkulturni kolektiv, našel vedno popolno razumevanje pri sindikalni organizaciji, posebno še, kadar bo šio za potrebe mladine. Sledile so točke sporeda akademije, ki so bile zelo pestre in deloma izvajane brezhibno. Pionirji in pionirke so predvedli zelo ljubke vaje in igie, da pa je bila pestrost sporeda še večja, sta nastopila tudi Mestno ljudsko gledališče in fizkulturni aktiv iz Javornika, ki sta v veliki meri pripomogla k uspehu akademije. Posebno sta navdušila tov. Tuma in Petač s svojima prostima vajama, katerih izvajanje da slutiti, da bosta morda naslednika odličnih telovadcev, ki so bili. včasih na Jesenicah. Izvedla sta nekaj premetov, saltov, stoj in drugih vrhunskih pr vin. Članice z Jesenic so se nadvse postavile z vajami na gredi, članice iz Javornika, pa na dvovišinski bradlji. Izbrana vrhunska vrsta članov, v kateri sta sc posebno .,odlikovala Pristov in kot gost tov. Kujundžič, pa je še posebno navdu- Teniefj vsestranske fizku!ture — tekmovanje za I Z! šila gledalce, ki so jim dolgo ploskali. Za zaključek so igralci tenisa priba- . zali primerne vaje, s čemer je bil fizkulturni del akademije končan. FuEkuiturfti tečaj za učiteljstvo v Celju Dne 15- julija se je pričel v Celju 15 dnevni fizkultu ni tečaj za učiteljstvo osnovnih §o4 celjskega okrožja. Tečaja' se je udeležilo 20 tovarišev in 30 tovarišic. Tečaj je obsegal prak-t.čna Ur teoretična • predavanja, na katerih so se tečajnik) seznanili s -m« ni vami fizkulturnega dela na podeže'ju. številni greda vatel ji iz poklicnih in vojaških vrst pa s cpregled-no p edavali o političnih, gospodarskih in o zdravstvenih vprašanjih širokih ljudskih množic. Tečajniki ko poslali protestno resolucijo podpredsedniku Zvezne vi de tor. Kardelju in Svetu zunanjih' ministrov v Parizu z odločno zahtevo po priključitvi Trsta- in Julijske krajine k FLRJ. Sodelovali <0 v štafeti, U: je nesla protestne resolucije celjskega okrožja v Ljubljano. Ob zaključku tečaja so bila tekmovanji v. vseljudskem peteroboju., v katerem je tekmovalo 12 učiteljev in 18z učiteljic. Doseženi uepehi so z ozirom na začetek fizkulturnega ude,-stvovanja zadovoljivi. Tako je pr:a vrsta med učitelji dosegla 266. m d učiteljicami pa 203 točk. Od posa-roetrkov je zmagal Klun Franc z 49.5 točkrmi (od 50) pred Gkn.vj-in Ivanom in Hubjmičeen Miiancm s 45 točlvami. Pri žen.skih je cmagala Peč-n' k Senja z 41 točkami, sledi Ca Ink.) Slava s 36 in Budin Slava s 35 \oč-krmi. Tečajniki, ki so tečaj redno 'n z veseljem obiskovali, bodo « p idobljeni m znanjem mnogo pripemog i k papule-rizirrnju fizkulturnega vihanja med »vašim ljudstvom. Meka! s ttimiM- boksanja Boks je fizkulturna panoga, ld so jo gojili že v prastarih časih. Že takrat so ljudje spoznali, da je udarec s pestjo mnogo bolj učinkovit od udarca z odprto dlanjo. Poročila o tekmah v boksu zasledimo že v naj-starejših virih. Kot oLiinpijški šport je" bi! vpeljan na 23. olimpijskih igrah leta 008. 'pred Kristusom. Način takratnega boksanja pa se je v marsičem razlikoval od današnjega. Dorini današnja tehnika v boksanji! temelji predvsem na napadalni taktiki, je v starih časih temeljila na obrambi, l^ajti direkten udarec je takrat pomenil tudi poraz, ker so posebno v najbolj nevarnih udarcev. C'e napadalec udari na primer i levv roko, se brani napadeni v teni slučaju z odprto dlapjo desne roke, ki je blizu telesa. Ki pa dvoma, da sama roka ne bo mogla, prestreči udarca, zato se mora roka v obrambi podpreti z gibom desne rame. (Glej sliko 3). MapaSi Pri napadanju je zelo važno, da vemo, kateri udarci so dovoljeni in kateri prepovedani. Dovoljeni udarci so: vsi udarci na sprednjo stran trupa od temena d n pasu. Prepovedani p‘n so vsi drugi Slika 3 Udarec od strani (crochet) udarci, n. pr. udarci v hrbet. Posebno strogo pa so prepovedani nekateri zelo nevarni udarci in sicer: 1. nizki udarci pod pasom (v trebuh), 2. udarec v ledvice in 3. udarec v tilnik. Udarec naravnost (dirckt) NajučinkovilejSi in tudi najhitrejši je udarec, s katerim udarimo nasprotnika naravnost. Posebno priporočljivi mesti za nlirekk sta brada in želodec, poleg tega pa še nos. Ta udarec lahko izvedemo z levo ali desno roko, vendar ga je navadno zelo težko uspešno izvesti, ker nasprotnik lahko opazi namero napadalca. Udarec od spodaj (upperctil) Ta udarec se izvede z močno Upognjeno dlanjo, izvede se lahko nekoliko od strani ali pa popolnoma od spodaj, v obeh slučajih v brado ali v ostale dovoljene dele telesa. Ta udarec se izvaja predvsem v borili iz bližine. Udarec od strani (crochef) Pri tem udarcu se sproži pesi pri rami. Pest napravi' krožno pot in ker traja zaradi lega udarec zelo dolgo časa. je obrambiK lažja kot pri drugih udarcih, če pa uspe, je zelo težak in nevaren. Udarcu roke pomaga pr.i izvajanju trup. Pest se dotakne pri tem udarcu trupa s palcem in kazalcem. poznejši dobi boksarji med' ovoje na dlaneh vlagali kose kovine, zaradi česar je bil udarec življensko nevaren. Takrat je bil zato največji mojster tisti, ki se je znal dobro branili in umikati pred udarci svojega nasprotnika. BeSrs danes Danes pa zmaga v boksu ni toliko plod obrambe kol napada, posebno zato. ker se dosež.e zmaga v večini primerov z boljšo razliko točk, čeprav tudi obramba igra veliko vlogo. Ne da bi se spuščali v razne podrobnosti, navajamo nekaj najvažnejših udarcev, ki se uporabljajo' pri boksu,- ©hramba Ena najvažnejših, obramb je tista, pri kateri se drži desno .roko na prsih, pest pred brado, in podlaket pred trebuhom, . pri čemer pomaga pri obrambi seveda tudi leva roka. (Glej sliko 1). Zelo važno je lic. zv. dvojno kritje, ki je z ozirom na različne oblike obrambe različno in obsloji v tem. da branita obe roki v istem položaju (glej sliko 2) ali pa, da ena roka iz-' vaja nizko, druga pa visoko kritje. \ ažna je nadalje tudi obramba direktnega udarca v brado, ki je eden Vreča je najenostavnejši pripomoček za vadbo v boksu Darko Prvan: M-©va 'tehnika plavanja Gi&assje stopala pri plavaisfu v prostem slogu Znani strokovnjak v plavanju. Darko Prvan, je napisal zanimivo knjižico pod gornjim naslovom, ki že sam pove. kakšna je vsebina. Knjižica je našim plavalcem več kot potrebna, saj nam primanjkuje literature "v vseh fizkulturnih panogah-Zaradi zanimivosti objavljamo del enega n.d cele vrste zanimivih člankov. ki so spremljani s številnimi ■ črteži. Takoj v začetku moramo nagi: si ti glavno razliko; dočvn je v .dosedanji prevladujoči teoriji delovalo stopalo pogonsko samo enkrat, ko je udarjalo navzgor, proizvaja tu stopalo silo, hi giblje telo neprestano. Udarec se torej izvaja v obe smeri, le da izvaja pri gibanju navzgor udarec s podplatom, pri gibanju navzdol pa z zgornjim deleen stopala,- Videli smo že, da stopalo, ki ima največjo linearno, amplitudo, ker je najbolj oddaljeno bi sred"šča kroženja. najbolj kroži, izmet a va največ vode. se giblje najhitreje in zato deluje najmočneje. Da more stopalo izvesti koristno delo. mora napraviti samostojna gibanja, s katerimi se oddaljuje od svojega naravnega položaja v dve smeri: Prvič: z vrhom »topala nazaj. Verno. da tvori stopalo .v normalnem položaju v gležnju z golenjo precejšen kot. Če bi stopalo ostalo vedno v tem položaju, bi izvajalo pogon samo z. udarcem navzgor, d očita bi pri spuščanju celo oviralo gibanje naprej Da se to prepreči in, da se razvije pogonsko delo stepala tudi med spuščanjem. se mora .stopalo iztegniti, da tvori podaljšek goleni. Ko se Stopalo spusti do . najnižje točke, se mora Položaj stopa’a med plavanjem tako, zopet venit; v -prejšnji položaj, to je, da tvori topi kot z golenjo. ,To povzroči, da se peta giblje avtomatično, opisujoč elipso, spuščajoč se ,po zmanji strani in dvigajoč se po notranji strani -opisane elipse. Obračanje stopala navznoter prebavlja drugo samostojno gib-nje stopala. Iz vsega tega je /azvidno, da zavzema stopalo v svojem g:banju različne, položaje. RAZNOTEROSTI Na tisoče pionirjev in -mladincev je odšlo v letošnjih počitnicah na udarniško delo, s katerega se bodo vrnili močnejši in bolj zdravi, kot so odšli. 7.a to se bodo morali zahvaliti tudi načrtno izvajani fizkulturi, s katero se' morajo baviti dnevno določene ure. Da ne bi bilo to urjenje v vsakem delovnem taborišču drugačno, ampak izvajano prib ižno povsod enako in z nekim sistemom, so bili sestavljeni sporedi vadbenih ur. Del tega sporeda so tudi raznoterosti, ki jih v naslednjem objavljamo, ker se z njimi lahko okoristijo tudi drugod. 1. Preval naprej, 2. pVeval naprej iz seda in č_p, . 3- telovadec je v v.zpmi lež?.;o za : okrni a, drugi tovariš ga prime za noge in tako gresta skupaj v pehed prvi po rekah, 4. preskok z zaletom plovno čez klečečega tovariša, z doskokom na roke iti spojen pteval naprej ( levji sirek-), 5. telovadec lož; era hrbtu in dvig- j ne noge v znosno raztioano, ostali ta- S iovadci skačejo skozi raznožme nage, G. sonožno poklek, vzročitj — za-klon (globok), vzravnava itd., 7. hoja p o vseh štirih .(oponašati medveda, zajca, p:a in druge čeivero-uožce), ■ 8.' telovadca stojita drug prot; drugemu s hibi! — skleneta lahti v ko-tnOicik .in gresta v sed z napetimi nor gam j in pr$v tako nazaj v stojo .-petno, 9. telovadec leži na hrbtu, vzroče-nje — drugi telovadec mu stopi na ioke — prvi telovadec poda noge drugemu, ki sc j:h oklene — potem požene prvi telovadec z rekami in nogami drugega čez svojo glavo (pri lej vaji mora vodnik varovati), 10. telovadec se vleže na trebuh — vzroči — z rosami sili v zaročeni e, z nogami pa v visoko zar,oženje, križ je vleknjen, 11- dva telovadca se okleneta okoli vratu, druga dva telovadca stopita za - prva dva in napravita predklon, se ck.eneta svojih tovarišev spredaj ■osoli pasu, c n telovadec stepi na hrbet tovarišev, kj so v piedklonu, prednja tovariša vzroči ta levo oziroma drsno icko, ki se ph oprime tovariš, ki stoji na hrbtu. Nato izstopijo v pohod. Kasneje lahko tudi v tok. Plezalni ležal sis Jetmancvih vratih Alpinski odsek ljubljanske podružnice PDS je priredil od 22. do 27. julija plezalni tečaj na Jermanovih vra-tih, ki se ga je udeležilo 17 tečajnikov, pod vodstvom 6 plezalskih vodnikov: inž. Vinko Modec, Boris Režek, arh. Vlasto Kopač, Tone Bučar, inž. Dušan Lasič, inž. Daro Dolar. Tečaj je poselil tudi predsednik glavnega odbora PDS tov. vdr. inž. France Avčin. Vodstvo tečaja si je osvojilo načelo, v nasprotju z dosedanjo prakso, da je za udeležence plezalnih tečajev bolj potrebna 'plezalna tura kot pa poučevanje plezalne tehnike na enem mestu. Seveda je bilo to možno le radi tega, ker je bilo na. razpolago zadostno število vodnikov-plezalcev. Na ta način je bila nožna porazdelitev tečajnikov po sposobnosti, vzdržljivosti in spretnosti in se jih je potem na podlagi tega uvajalo v višjo plezalno tehniko. Pred vsem se je polagala važnost na ravnanje z vrvjo, na pravilno varovanje in na tovarištvo. Za vežbanje so bile uporabljene sledeče plezalne ture, v za-padni steni Planjave: 1. SZ greben z vstopom v kaminih, 2. Jugova pot — Brinškov kamin in po grebenu do -viha, 3. JZ greben (smei Modec-Stu-pica), 4. JZ greben pr: Rdečem kupu, 5. Modčeva srhei skozi Okno, skoro vse smeri v pristopu in sestopu; v Turski gori: 6. J raz Turske gore, 7. Szalay-Gerinov greben, vstop iz Turskega žleba, 8. greben Rinka-Skyta, 9. steber v vzhodnji sten; Br^-.. ne. Naknadno sta bili preplezani 'še dve smeri, in sicer SZ stena Ojstrice6 in Mala Rinka, smer Modec-Režek-Grunfeld, vstop iz Turskega žteba. Vsak večer so bila predavanja z debatami, med drugim predavanje o razvoju plezalne tehnike in opreme, o zgodovini jn razvoju alpinizma in o prvi pomoči pri planinskih nezgodah. Poleg tega so dobili tečajniki še navodila o težavnosti posameznih plezalnih smeri v naših gorah in so tako spoznali, katerih sten se lahko lotijo kot začetniki. Radi novega načina vežbanja je bil_uspeh tečaja nadvse zadovoljiv in je daleč prekosil uspehe vseh naših dosedanjih plezalnih tečajih. 50G tečajnikov se je usposobilo za samostojno delo v skalah. Ali že poznaš vse norme za iizkulturni znak! .3 Prvaki $ fizkuliuvnega zleia JR, "V okviru zletnega tizkulturnega j mežiki pa 'Petar Borovac (Novi Sad) programa JA so bila tekmovanja v 28 točk. mnogih športnih vajiogah, Td so se odigravala na raznih beograjskih Sporfcniti igriščih od '23. avgusta do 4. septembra, ko je bil zlet svečano zaključen z veličastno navado fizkul-tumikov JA. Vsa la tekmovanja so dala končne zmagovalce v 43 disciplinah: Lahka atletika Zmagovalci v posameznih lahkoatletskih disciplinah so bili: deseteroboj: Momeilo Boškovič (Novi Sad); šesteroboj: Slobodan Vuleta (NS); 100 m: Boškovič (NS) 11.1; 200 in: Željko Relja (Mornarica) '23.9: 400 ni: Sabolovič (Zagreb) 52.(5; 800 m: Zvonko Benedikovič (Z) 2:06.0; 1500 m: Zdravko Cera j (Z) 4:19.0; steple-cha-se: Cera j ('Z) 10:29.2; 5000 m: Cera j’ (Z) 16:07.0; 10.000 m: Pavle Bašič (Niš) 37:16.2; 400 m ovire: Dragan Jovič (Z) 1:03.0: krogla: Radoslav Jeftovič (N) 14.10 m; disk: Nikola Vučevdč (L) 34.45 m; kopje: Branko Dan gubi e (NS) 49.15 m; kladivo: Mikica Jovanovič (Skoplje) 28.37 m; bomba: Dušan VujačiČ (KNOJ) 71.18 metra; daljina (z mesta): Mijo Bara? (N) 2.91 m; daljina: Boškovič (NS) 6.71 m; palica: Djordje Samardj-ič (Beograd) 3.20 m; troskok: V oj a Mitrovič (Ljubljana) 13.01 m; 4 X 100 m: Zagreb (Novakovič, Sabolovič, Miloševič. Lazovič) 46.3; 4 X 400m: Zagreb (Opačič, \ruk, Sabolovič, Ožegovie) 8:43.3; balkanska štafeta: Zagreb (Novakovič, Lazovič, Benedikovič, Četa j) 3:36.8. Partizanski marš Zmagovalec v partizanskem maršu na progi 45 Um je niški garnizon v času 5:07.4 pred moštvom letalstva, ki ima čas 5:25.25. Nogomet Nogometni prvak je zagrebški garnizon z zmagami '2 : 0 nad niškim in 4:0 nad sarajevskim garnizonom. Na drugem mestu je Sarajevo z, zmago 3 : 2 proti Nišu. Odbojka in košarka V finalu sla se v odbojki srečali moštvi- Zagreba in KNOJ-a. Zmagal je KNOJ z rezultatom 2 : 1 (16 : 14. IS : 15, 15 :13). V borbi za prvenstvo JA in mornarice v košarki je zmagovalec tudi mo-čtvo KNOJ-a, ki je premagalo Niš z rezultatom 25:19 (6:9). Olimpijski peteroboj ,V olimpijskem peteroboju, ki obsega jahanje, sabljanje, streljanje z revolverjem, plavanje tn lahko atletiko, je med moštvi zmagovalec novosadski garnizon s 105 točkami, med ix>sa- Palrolni tek V patrolnem teku na 3000 m s rim točnejšim zadetkom v tarčo iz vojaške puške in metanjem 5 bomb v jarek iz daljave 35 m je najboljši beograjski garnizon (Host, Ivanovič, Ačimovič, Grujič) v času 21:13 minut z 20 zadetki v tarčo od 80 strelov. Tek na 100 m vez bojne ovire V tej disciplini, v kateri se sfarta leze in v polni bojni opremi ter z bremenom 8 kg na hrbtu, je med progo potrebno preskočiti 2 m visok zid, plaziti se pod 50 cm visoko gredjo. preteci 8 m dolgo gred, preskočiti 2.5 m širok jarek in 120 cm visoko ograjo ter nesti 30 kg težko vrečo na zadnjih 30 m, je med moštvi zmagovalec ljubljanski garnizon, med posamezniki pa Šarčevič (Sarajevo). Plavanje Med plavalci so nastopili nekateri naši najbolj znani plavalci, med katerimi tudi Miloslavjč, ■ ki je za KNOJ zasedel prva mesta in sicer na 1500 m. 100 m prosto in 100 m hrbtno. Na 400 m prosto je zmagal Žuvela, na 200 m prsno pa Grki nič. V štafeti 3 X 100 m mešano je zmagal KNOJ. Končni zmagovalec v plavanju je Mornarica z 71 točkami. V vaterpolu je Mornarica premagala reprezentanco Armade S 5:2 m s tem postala prvak JA. Streljanje V streljanju z vojaško puško Mau-ser M. 24 7—9mm v mednarodno tarčo na 200 m z 10 streli stoje, kleče in leže brez naslona je zmagal KNOJ z 887 krogi, med posamezniki pa Dušan Mitrovič (Letalstvo) z 206 krogi. V streljanju z revolverjem je zmagovalec Ljubljana s 669 krogi, med posamezniki pa Ivan Antešič s 165 krogi. V strel janju s snajper ji na 600 m v mednarodno tarčo , z 10 krogi je zmagalo Skoplje z 92 krogi, med posamezniki pa Reif Feizič (.Mornarica) s 52 krogi. Telovadba Borci so tekmovali v telovadnem četveroboju: prosta vaja, drog, bradlja in preskoki. Vsak garnizon je tekmoval s 6 tekmovalci. Zmagovalec je Letalstvo z 69 točkami, med posamezniki pa Ljubila Stankovič (Letalstvo). V vseh fizkult. panogah so steli po točkah in je končna lestvica naslednja: 1. Novi Sad 540, 2. Zagreli 522, 3. Letalstvo 506, 4. KNOJ 49.5, 5. Ljubljana 474.5. 6. Niš 431.5, 7. Sarajevo 307.5, 8. Mornarica 236. 9. Skoplje 281 in 10. Beograd 211 točk. Prvenstvo Slovenile v plavanju Dva dni tekem ssa Mariborskem otoku Maribor, 11. avgusta Včeraj se je pričelo v kopališču na Mariborskem oteka prvenstvo Slovenije v. plavanju, 'ki ga je priredilo FD Maribor. Tekmovalo je lepo število 60 plavalcev in plavalk, od tega 34 od Udarnika iz Ljubljane, dalje od FD Maribora, nekaj tekmovalcev iz Radovljice in z Blega ter iz Julijske krajine. Za tekme je .vladalo v Mariboru veliko zanimanje m jim je prisostvovalo že prvj den nekaj tisoč gledalcev. Prvi dan tekmovanja sta bili dve veliki presenečenj; in obenem dva nepričakovana poraza favoritov. To je zmaga Jamnikove na 100 m prsno nad Koželjevo, kar 'kaže, da je Jamnikova, ki je pričela šele letos s sistematično vadbo, velik talent. 1. Jamnik 3:30,2; 2. Koželj 3:33,9 (obe U); 3. Mihorko (M) 3:42.5; 4 X 100 m, ženske: 1. Udarnik (Pavšek, Modic, Juvančič, Pelan) 5:59,6; 2. Maribor '7:04,6; 3 X 100 m mešano, moški: 1. Udarnik (Ciglič, Florjančič. Pliverič) 3:54,0; 2. Udarnik II. 3:56,8. Nedelja popoldne Danes popoldne ob 15. se je začel zadnji del prvenstva. Pred tekmovanjem je bila slavnostna otvoritev ska- -kalnega stolpa Mirana Cizlja, k; je padel v narodno osvobodilni borbi. Predsednik MLO tov. Reberšek, se je v svojem govoru spomni! vseh slovenskih plavalcev, ki so dali življenja v borbi z okupatorjem. Nato je tov. Mitja Prešeren v imenu FZS izročil prehodni pctval mladincem ma- -—P*1 Prešeren Mitja, prvak Slovenije na 100 m prsno Nogometno prvenstvo v hrvatski ligi Zagreb, tl. avg. Danes je bilo odigrano 13.. to je predzadn je koto h rivalske nogometne, lige. V Zagrebu je Lokomotiva premagala Split s 4:1 (1 : 0) in si š tem zagotovila tretje mesto ter priborila pravico do tekmovanja z zmagovalcem iz srečanja Metalec (Beograd) : Lovčen (Cetinje) za vstop v zvezno ligo kot 12. društvo. V Belišču je zagrebški Dinamo premagal domačega Proleterja z rezultatom 4:0 (t :<>) in si tako zagotovil vstop v zvezno ligo kol drugo hrvatsko društvo poleg splitskega Hajduka, ki je. danes v Splitu igral neodločeno z zagrebškim Metalcem 2 : 2 (1 : 1), tako da ima sedaj enako število točk kakor Dinamo, toda boljšo razliko v goliti ter še hi popolnoma gotov za naslov nogometnega prvaka LR Hrvatske. V četrti tekmi v predzadnjem kolu hrvatske lige je domači Tekstila e premagal v Varaždinu sušaško' Jedinstvo s 4:0 (1 :0). Tablica je sedaj nhslednja: Hajduk 13 9 •2 2 50 :11 20 Dinamo 13 9 2 2 31 :12 20 Lokomotiva 13 6 .5 2 29 : 12 17 Tekstila« 19 6 2 5 24 ■: 27 14 Proleter 13 5 3 5 18 : 26 I3 Metala« 13 4 4 5 20 : 20 12 Split 13 8 0 10 14 : 36 6 •lediillStvO 13 0 2 11 4 : 46 2 Izbirna tekma za dirko „Okrog Romunije44 Beograd. 11. avg. Danes so bile na 170 km dolga progi Beograd—Mladenova« — 'lopola — Arandjelovac — Ora-šac — Mladenova« — Beograd izbirne kolesarske dirke za dirko >Okrog Ru inunije«. Tekmovalo je- 6 dirkačev iz Srbije in Vojvodine. Zmaga! je Jovan Pavli k v času 6 ur 22, min. 2 sek. (Svoj uspeh je še povečala v štafeti 3 X 100 m mešano, v kateri, je dosegle čas 1 : 37,1, ki je drugi najboljši po osvoboditvi v Jugoslaviji). Drugo presenečenje je zmaga mladega Sovreta v prsnem plavanju na 200 m. k,j jih je preplavat menja,je se v »metuljčku« in v klasičnem slogu. Lep uspeh je dosegla tudi Udarnikova ženska štafeta na 3 X 100 m mešano. V skokih je zmagal, ikot se je pričakovalo, Pribošek Franc, pozdravit; p'a je treba tudi nastop dveh Gorenjcev, ki sta, čeprav brez posebne vadbe, prav lepo skakala. Rezultati sobotnega tekmovanja so bili: 100 m ženske, prosto: 1. Pelan Ma jda (U) 1:24.8; 2. Juvančič Marija (U) 1:25,1; 3. Modic Lenčka (U) 1:28,2. 1500 m Prosto, moški: 1. Roler (U) 24:21,8; 2. Čeme (U) 24:29,0; 3. Ver-gelj (FD J. Gregorič) 33.12,9; 100 m prsno, ženske; i. Jamnik 1:39,6; 2. Koželj 1:40,5; 3. Medic (vse U) 1:42.2; 200 m prsno, moški; 1. Sovre 3:06,8; 2. Florjančič 3:06.9; 3. Pliverič 3:07,0; 4. Prešern (vsi U) 3:09,3; 4 X 200 m moški: 1. Udarnik I. (Florjančič, Černe, Rotef, Pliverič) 11:14,8; 2. Udarnik II. (Ciglič, Rabič, Pelan, Sovre) 11:26.8; 3^X100 m mešano, ženske; Udarnik (Pelan, Jamnik, Juvančič) 4:47,6; 2 FD Maribor (Radšel, Mihorko, Sajko) 5:09,7.; 3. Udarnik II. 5:20.0; Skoki s stolpa (10 m): 1. Pribošek (U) 51.82 točk. 2. Janovskj’ (Julijska krajina) 40,51 točk, 3. Ješe (FD Radovljica) 36,69 TEKME V NEDELJO DOPOLDNE Danes dopoldne ob 10. se je nadaljevalo prvenstvo Slovenije v plavanju. Ne sporedu so bile samo 4 discipline. Posebno zanimivo je bilo plavanje na 200 m prsno za ženske, v katerem je do 150 m vodila Koželjeva, porzadnjean obratu pa je prišla v vodstvo Jamnikova in ga ob-" držala do konca. Uspehi tekmovanja so bili: 100 m hrbtno, moški: 1. Ciglič (U) riborskega okrožja, ki so si ga priborili v tekmah za Ziherlov memorial preteklo nedeljo v Ljubljani. Za zaključek je spregovoril nekaj besed še predsednik "FD Maribor tov. Lapajne, nakar so se začele tekme. . Po končanem plavalnem -poredil je bila odigrana že tekma v waterolu, v kateri je zmogulo moštvo Udarnika nad moštvom Maribora e 11:1. Ostal; uspehi zadnjega dela tekmovanja so bili: Skoki s 3 m deske; 1. Pribošek (U) 81,22 točk. 2. Janovsky (Julijska k:a-jina) 73,06; 3. Selen (U) 67,01; 400 m prosto, moški: 1. Roler 5:57.8; 2- Cer, ne (oba U) 6:04,7; 3. Mutec (M) 6:22,0; 100 m prsno, moški: 1. Prež2-ren 1:22.6; 2. Florjančič 1:22.9,- 3. Rabič (vsi U) 1:25.2; 100 m hrbtno, ženske: 1. Pelan 1:41.3; 2. Kavšek (obe U) 1:44,9; 3. Radšel (M) 1:50.4; 100 m prosto, moški; 1. SmtkolJ 1:07.3; 2. Plive:ič 1:10.4; 3. Ciglič (vsi U) 1:12.4; 400 m prosto, ženske: 1. Juivančič 6:38.7; 2. Pelan 6:50,5; 3. Kavšek (vse U) 7:47.3. Hrvatska plavalna liga Sušok, 11. avgusta V petek, soboto, in danes so bile na Sušniku v kopališču Primorca plavalne tekme v hrvatski ligi. v katerih so sodelovali, poleg domačih plavalcev, še splitski Jadran, dubrovniški Jug ;n zagrebške Mladost. Do sedaj so znani naslednnji rezultati: Moški, 400 m prosto: 1. Defilipis (P) 5:01,0; 2. Klement (P) 5:01.0;* 3. Vidovič (M)- 5:05.4; 4. Stipetič (M) 5:14,6; 100 m prsno: 1, Kovačič (P) 1:17.0; 2. LaSkai'm (M) 1:17.4; 100 m hrbtno; 1. Potočnjak (P) 1:14.7; 2, Strma c (M) 1:15,8; 3. Negovetič (P) 1:16.4; 4. Slipetič (M) 1:16.4; 3 X 100 m mešano: 1. Prlmorac (Negovetič, Kovačič. Klemen) 3:33.9; 2. Mladost (Stipetič, Laškarin, Pliverič) 3:34.6; 3. Jadian 3:49.0: 1500 in: Vidovič (M) 20:39.3; 2. Mohorič (P) 21:50.7: 3. Kvinc (M) 22:11.0. ŽENSKE, 200 m prsno: 1. Kor- 1:20.4; 2. Smrkolj 1:25.0; 3. Pelan P6* (M) 3:16,0; 2. Mihelčič (P) 3:29.4; (vsi U) 1:30.5; 200 m prsno ženske; Fišer (M) 3:34.0; 4. Buifsov.c (J) ------- ' ■--------------------------------------------—---------- 3:35.8: 100 m prosto; Lotarič (P) V tekmovanju za fizkulturni zna k ius.s; 2. Grkmia

1:23,3; 4 x 100 m: 1. Prim orač- 5:38.9: Mladost rastejo novi borci fronte dela 15:;9 5 Državno prvenstvo v slalomu s kajaki Ljubljana, 11. avgusta Tri zaporedne nedelje so se bajala ašj borili za naslov državnega prvaka: najprej v Zagrebu era Savi, zahtevala ud tekmovalca celega moža in mnogo fizičnega napora. Izmed 9 tekmovalcev sio se piarsirali savno trije. Najboljši čas in naslov prvaka Prvenstvo Srbije v plavanju Beograd, 11. avgusta Včeraj in danes je bilo v kopališču pri Narodni skupščini prvenstvo Srbije v plavanju. Tekmam je prisostvovalo nekaj čez 1000 ljudi. Dosežen iuspehi bi bili lahko boljši, če ne b; bili plavalci Crveme zvezde in Obilica iz Petnovgrada utrujeni od dvoboja., ki so ga imeli dva dni pred prvenstvom. Rezultati tekmovanja so bili naslednji: Moški, 1500 m: 1. Bala (Obilič) 21:50.8, 100 m prsno: Bjelič (Crvena zvezda) 1:17,4, 100 m prosto: Stojiko-vič (Cz) 1:08.2, 4 X 300 m: 1 Crvena zvezda (Bjelič, Ciganovič, Radonjič, Stojilkovič) 10:49,7, 400 m prosto: Bala (Cz) 5:28,0, 200 m prsno; Ristič (Cz) 3:16,2, 100 m hrbtno: Ci- ganovič (Cz) 1:18.3, 3 X 100 ni mešano: Crvena zvezda (Ciganovič, Bjelič, Stojilkovič) 3:43,0. Ženske, 100 m hrbtno: S k nojeva (Cz) 1:36,0, 200 m prsno; Spet-kovič (O) 3:34,9, 100 m prosto: Sta-nojeva (Cz) 1:21.5, 4 X 100 m prosto: Crvena zvezda 6:39,5, 400 m prosto: SVa-nojeva (Cz) 6:30,3, 3 X 100 m mešano: Crvena zvezda (Stanojeva. B3e-livuk, Stefanovič) 4:59,1. Končno stanje prvenstva v plavanju je naslednje: 1. Crvena 'zvezda 317, 2. Obilic 198, 3. Študent (Beograd) 5 točk. Prvak Srbije v vvalerpolu je Crvena zvezda, v skokih pa Železničar (Beograd). Borba z valov; v najtežji točki prage prejšnjo nedeljo za prvenstvo v divjih vodah na Savi pri Žirovnici. ■m danes y steklemu na Savi'v Tacnu pri Ljubljani. Za državno prvenstvo v slalomu s kajaki'se je prijavilo 15 tekmovalcev, nastopilo pa jih je samo 9, ker so se prj treningu razbili žtirje čolni. Zastopani so bili Ljubljančani, Zagrebčani in Jugoslovanska armada. Največ tekmovalcev Je poslal Zagreb. Za današnjo tekmo je bila izbrana proga nad tacenskim mostom. Dolga je bila 400 m in je imela 13 vratič, prj katerih je moral vsalk tekmovalec naplaviti obvezne zavoje od 180 do 30U". Vožnja je bila zelo težka ter je si je priboril inž. Rudolf Malahov-sky (FD Krim), ki je potreboval za progo 292 sekund. Drugo mesto je zasedel Branko Drovenik (JA) s časom 331 sekund, tretji pa je prispel na cilj Edo Gluhak (FD Mladost, Zagreb) v času 340 sekund. Prav dober čas je dosegel tudi. Miloš Kosec, ki pa, ,1e bil zaradi zgrešenih vratič diskvalificiran. Prireditev je organiziral FD Krim s sodelovanjem preizkušenih kaj-a-kašev, tako da je bilo tekmovanje brezhibno izvedeno. Ob progi, zlasti pa na tacenskem mostu, se je zbralo veliko gledalcev, ki so z zank. man jem spremljal; potek tekmovanja. Zmaga Olimpa nad Mladostjo Nov državni rekord na 5000 m in več najboljših v uspehov po osvoboditvi Celje. 11. avgusta Lahkoatleti Olimpa so imeli danes y gosteh člane Mladorti iz Zagreba. Ifa vini ti tekmovanja so bili Zagreb, ♦temi ki imajo v svojih vrstah nekatere najboljše jugoslovanske atlete, fjvoboj je ob-egal 8 moških in 7 čenskiti disciplin- V vseh so bili kljub vročini doseženi zelo dobri twpehi, zlasti so se odlikovali Mihalič na 5000 m, Slanac, ki je tekel 100 m v doslej najboljšem času 10,8 »ek.; nadalje A Ima Bul ja, članica FD Tehair j e, ki ie izven konkurence ♦ekU 100 m v 13,1 sekunde In Ruža Mahkovčeva, ki je dosegla v .-koku v višino 139 cm, (zadnja dva sla najboljša rezultata oo osvoboditvi). Prireditev ie bila zelo dobro orga. h katrana, Olimp je dokazal, da je v teku enega leta vzgojil kader lahko-»iletov, ki se uvrščajo med naše najboljše tekmovalce. Prvi stik s hrvnt-♦k'mi fizkulturniki bo gotovo rodil dobre -adove in bo vzpodbuda za ojtdaljne uspehe slovenske lahke . atletike. Uspehi današnjega dvoboja so bdi: 81) m čez ovire, ženske: L Mahkovec Ruža (Olimp) 14 sekund. 2- Gnidi ser Dagmar (Olimp) 14,1; di-k mo-8h|: 1. Kras (Mladost, Zagreb) 36.93. 2- Golc Edi (O) 35-71 m; ll)<) m, molki: L' Slanac (M) li-0; 2: Urbič (M) 114) 3. Crepinšek (O) 11-5- V handy-capu na 100 m je Slanac pretekel 100 m v času 10.8 sekunde.. 100 m ženske: L Posinek Vera (O) 13 3; 2-Oradišer Dagmar (O) 14.0 sekund-Izven konkurence ie But ja A Ima (PD Teharje) tekla 13-1 ,-ekunde. višina, moški: 1. Žgal in. (O) 170; 2. Rihter (M) 165 cm; višina žen-ke'-1 Mahkovec Ruža (O) 139 (Iv 2. Posmeh Vera (O) 130 cm; 5000 m moški: 1- Mihalič (M) 15:21.6 (nov jugoslovanski rekord); 2. Kokot.) vič (M) l'7:16-5; krogla, moški: 1. Galin (M) 12:06; 2. Golc (O) 11:21 in; daljino, moški: L Slanac (M) 6.39; 2. Crepin-šek (O) 6.37; 3. Žgalin (O) 6-14 m; krogla, ženska: 1. Deržek Slava (O) 10.21: 2. Curinaldi (M).8.49 m; 400 m, moški: ]. Crepinšek (O) 52.6; 2- Šti- rna c (M) 53-6; 3. Polutnik (O) 55.1; kopja, ženske: 1- Deržek Slava (O) 34.37 (!); 2- Curfeaidi (M) 20.71'm; 1500 m. moški; L Košuta (M) 4:12 6; 2. Špmenbek (M) 4:21; daljina, ženske: 1. Po-inek Vera (O) 4.75; 2-Majcen Minkia (O) 4.40. Izven konkurenc je skočila Butja Alma (Teharje) 4.49 m; 4X100 m, moški: 1. Mladost (Bedek, Slanac- Srp, Urbič) 46.0; 2-Olimp (Herman, Žgalin, Crepinšek, Koželj) 49.2; 4X100 m, ženske! 1-Olimp (Majcen. Gradišer, Posinek, Mahkovec) 56.2; 2. Mladost (Bašič, Flore It- Seč. Curinaldi) 60.1. Končni izid dvoboja med Olimpom (Celje) in Mjadostj.o (Zagreb) .-e je končal z zmago Celjanov v razmerju 98:88. Nogomet v Celju Današnjo nedeljo sta obe celjski nogometni moštvi izrabili za 'trening pred bližnjim prvenstvenim tekmovanjem. Olimp je Imel v gosteh FD Osterc iz Z la tara, Celje pa nogometno enajsterico Borca iz Ljubljane. ; FD Olimp : FD Osterc 2:0 Prijateljsko snidenje med obema enajstericam«! se je končalo z zmago Olimpa v razmerju 2:0. Celjani so bili ves čas v premoči in so zmago popolnoma zaslužili- FD Celje : FD Borec 2:0 (1:0) Moštvo F D Celja se je danes v prijateljski tekmi pomerilp z Borcem iz Ljubljane. Domačini so zasluženo zmagali z rezultatom 2:0 (1.0). Fizkulturna prireditev v Kozjem V požganem Kozjem je bil dane" velik fizkulturhi nastop, ki ,-e 'ga je udeležili preko 140 fizkulturnikov iz Kozjega, Šmarja pri Jel.šuh, Rajhi en burgu in Vidma-Stare vasi. Telovadni nastop je nad vse pričakovanje dobro uspeh' Vsi odde".:i so izvajali pro te voj e skladno in v lepem kritju. Ženski naraščai iz Kozjega je prikazal" ljudske plese ter partizan-' Prvenstvo Jugoslavije v odbojki V Sarajevu je bilo odigrano državno prvenstvo v odbojki, v katerem igrata po dve prvi društvi :z Slovenije, Hrvatske in S: bije. prvaka Bosne in Hercegovine ter Makedonije in Partizan za JA- Do sedaj so ansni naslednji rezultati: Partizan-Crvena zvezda 15:11. 15:9, 15:9; Tekstila« (Vs r a žd i n) - Ra dn i čk i (Cetinje) 15:5, 15:6, 15:8; Aka-demi-čar (Zagreb)-Perister (Bitolj) 15:4, 15:6, 14:4; Milicionar (Beograd) - FD Maribor 15:9, 10:15, 12:15, 12:15; Udarnik (Ljubljana - Teksti",ac 15:8, 15.13, 15:8; Akademičar-Udainik (Sarajevo) 15:13,' 15:8, 15:12; Milicionar-Crvene zvezda 12:15. 17:15, 11:15, 13:15; Partizan-Radnički 15:2; 15:6, 15:9; Tekslilae - Udarnik (Sarajevo) 15:6. 15:11. 15:11; Udarnik (Ljubljana) - FD Maribor 15:13, 16:14, 7:15, 15:11; Crvena zvezda-Perister 15:10, 15:11, 15:0; Milionar-Radnički 15:13. 17:15. 15.T0. Tekma Partizen-Udar-ni'k (Ljubljana) je bila prekinjena zaradi teme pri stanju 2:0 za Partizana, ravno tako tekma FD Maribor-Akodemičai pri stanju 2:1 za FD Maribor. ★ KOŠARKA Partizan (Beograd) z Svoboda $7 zlo (lo z 9) Ljubljana, 11. avgusta Na igrišču Svobode na Taboru sta bili danes zvečer odigrani dve igri v košaric j in sicer med ljubljanskima društvoma Krimom in Železničarjem, ki je veljala za okrožno prvenstvo in med ljubljansko Svobodo ter Partizanom iz Beograda. Posebno za to tekmo je vladalo precejšnje zanimanje Jih se je zopet zbralo okrog igrišča običajno število okoli 200 gledalcev. Igralci Svobode so bili v prvem polčasu skoraj enakovreden nasprotnik svojim gostom v igri, Ikj je bila zelo hitra 'in kombinatorno na višini. Obe moštvi sta imeli precej smole v metanju na koš. V drugem polčasu so se domači igralci zaradi prehitie-ga tempa igra močno izčrpali, kar so sko in Titovo kolo. Članice iz Srnar-a so izvajale simbolično vaje »Naprej zastava slave!« Za zaključek pa so člani na bradlji izvedli nekaj, vaj-Po splošni vadbi je bila tekma v odbojki med Vidmom in Šmariem, ki se je končala z zmago 'r dma v razmerju 15:3. 15:8-Fizkulturna nrireditev se 'e zaldiu-jila z nogometno tekmo med enp^to, ricama jz Kozja in Šmarja, ki se je končala z zmago Kozjanov 7:2 (Ul! Velike propagandne prim-’- v Kozjem so se udelžili poleg domače-i prebivalstva 4" " 'u 'ki okrajnega Dudskega odbora i.n okrožnega fizkulturnega odbora j?. Celja ter predstavniki Jugoslovanske arr- de- gostje izkoristili m dosegi: .visoko, toda zasluženo zmago. Od domačih je 'Igral najboljše in diosegel največ icošev Kosec Miloš. Tekmo je sodil tov. Erbežnik, ki pa je tokrat opravi! svoj posel zelo slabo. Krim : železničar 16:lo (lo:7) V prvi tekmi sla igrali domači moštvi za okrožno prvenstvo. Igra je bila precej ostra, toda tehnično no zelo slafoi višini. Obema moštvoma se pozna, da sta še začetnika in da bosta morala še precej, vaditi. Tekmo je sodil prvi polčas Kosec.. drugi polčas pa Škerl. Državno prvenstvo v jadranju Prejšnjo nedeljo .je bilo v Splitu' tekmovanje v jadranju za pr ven.-sivo države. Med jadrnicam: lipa »kri- žark« je zmagale »Majdima < s krmarjem prof. Pavlovičem. Med j?tirnicami tipa »LS« je zmagal" »Lotos« s krmarjem Jakovom Kirhmajeijern. V’ tekmovanju olimpijskih jadrnic (jo!) je zmagala številka 4 s kimar-jc-m Toneitcm Mitrovičem. Šahovski turnir v Gronlngenu Na veliki mednarodni mojstrski turnir v Groniingenu na Holandskem, ki se prične danes, je pred dnevi odpotoval tudi naš velemojster dr. Milan Vidmar, k j si je iz Beograda izbral pol z lelalom preko Prage in Amsterdama- Po sovjetskih podatkih .je liste ostali)) udeležencev.v Gronlngenu nekako naslednja: sovjetski velemojstri Bolvinnjk, Smislov, Boleslavski, Kotov, Flohr Američana Denker in A-Steiner, bivši svetovni pivak dr. Euvve (Holanska), velemojstra dr. Bernstein in dr. Tarlakmver (o'oa Pariz), Stolfz in L'Hidin (obe Švedska), Janowsky (Kanada), Szabo .(Madžarska), Kottpauer (CSR)/ Ghtisto ffel (Švica), Defosse '('Belgija), Najdorf (sedaj Argentina, prej Polj-• ske); Kvalifikacijske nogometne tekme v hrvatsko ligo Zagreli. 11. avg. Danes so se začele kvalifikacijske nogometne tekme za vstop-v hrvatsko ligo, nameslo dveh oziroma treh hrvatskih društev, ki bodo igrala v zvezni ligi. V teh tekmah sodelujejo od zagrebških društev iz I. razreda Amater, Poštar, Tekslilae, Jediimlvo in Element, iz. II. pa Akadeinifar, Slohoda in Mladost. Igrali bodo po enojnem sistemu točk, zmagovalec med njimi pa ho igral po pokalnem sistemu s prvaki okrožij L lit Hrvatske, Danes sla igrala Poštar In Jedinstvo 1 : 1, Tekslilae je premagal Element z 1) : 0, Amater pa Mladost s 4 : 1, (ločim sla Akadeinifar ih Sloboda sporazumno počivala. FIŽKULTUBA V SOVJETSKI ZVEZI Tekme "petih mest v lahki atletiki V .iah'.roatletskerti tekmovanju, na katerem-so sodelovali tekmovalci :n tektb-vaS-.e iz Mo-.Uve, Leningradu. Kijeva, Tbilisija in Tanina, je bilo doseženih nekaj zalo dobrih rezultatov, še' več pa je bilo .presenečenj, ker so nekateri favoriti in rekorderji nepti-čakovno doživel,- poraze. To je do-olagajo v Sovjetski zvezi Sovjetski igralci košarke v Frataelji Svojo prvo tekmo v Franciji so sovjetski igralci košarke odigrali v Parizu v zimskem velodranu. Za n j hov nastop je vladalo ogromno zanimanje, tako da je že pri p:v; tekmi prisostvovalo njihovi igri nad 20.000 gle- S proslave dneva mornarice. Parada mornarjev - fjzkulturnikov in tekme v skokih v vodo z vel).-:ini številom izenačenih tekmovalcev. Posebno- nepričakovana - sta poraza svetovnih in sovjetskih rekorde: k, v metu krogle Sevrjukove in v metu kopja Anokine. Posebno dšbri so biti uspehi, skakalcev v višino »in metalcev krogle. Uspehi tekmovanja so bili: Zenske: 100 m: Sečmova (M) 12.5. Letova (M) 12.6; 800m: Romanova (M) 2:18.9, Bistrova (L) 2:20.0, 83 m čez ovire: Gokieli (T) 11,6, Barilova (M) 11,7j 4X100 m Moskva 49,4. Leningrad 49.6; daljina; Gokieli (T) 5.56, Turova (M) 5.54; višina: Čudina (M) ioo cm. Šahova (L) 145 cm krogla; Andrejeva (M) 13.59, Sevrjukc-va (M) 13.40; kepje: • Majučaja (M) 43.37. An o k na (M) 47.46; dhU: Dum-b.dze (T) 47-52. Samska ja (M) 38.66. Meški; ICO m: -Karakulov-.(M) 11,0. Panisrmov (K) 11.1; daljina: S. "Kuž* r.ecov (M) 7.02, Denisenko (K) 630; palica: Ozolin (M) 3.90. Knjazev (M: 3.80; viš na: M. Kuznecov (M) 190. Znaka CDJA »Partizana« in CDKA P.chlin (L) 190; krogla: Lipp (T) 15.59, Gorjainov (L) 15.21; kopje: Aleksejev (L) 62.21, Issajs (T) 59-47; disk; Ušajev (M) 46.34. Kutjev (L) 43.2.9. izven -dvoboja je vrgel Kanski kladivo 49.55 m; 5C00m; Vaji in (Mi 14:53.8, Kazr.ncev (M) 15:10-2 delcev. Že v prvi polov-ici igre so bili igralci »Strojitelja« v znatni premoči in dosegli precejšnje vodstvo proti najboljšim francoskim igralcem. Tudi |30 odmoiu je bila njihova premoč izredno velika, tako da je bil končni rezultat tekme 48:29 v korist igralcev »Strojijtelja«. Nič manjši ni bil uspeh sovjetskih igralk Letalskega instituta, ki so z velikim rezultatom 55:4 premagale moštvo Ko-nfederacije dela. 0:e igr: -ta pcfcazali. na kako visoki stopnji je igra koš: . ke v Sovjetski zvezi, kajti na prvenstvu Evrope so bili Francoz: letos na 4. mesta, Prašnik sta Bssjjepru j Na bregovih Bojejara’ je bil na svečan n’ačln proslavljen z množičnimi plavalnimi tekmami »Dan vojne mornaric^«. Posebno, zanimiva so bila republikanska*- tekmovanja v plavanju, v katerih je nastopilo or d 40-0 tekmovalcev iz ukeajinskih šol. V prvih točkah sporeda so sa posebno odlikovali plavalci iz Lvova- Med pio-n-irj: je zmagal na 50 m v prostem slogu Vasja Kulik. k; je potreboval savno 33.8 sekund. Med deklet,; pa je zmagala na isti progi Lidija Jere-menko v času 4L8.se/:. Isti dan so bita Izvedena tudi prvenstvena tcKmcvrnja v veslanju. Na stadionu Lokomotive Je bila predaha zastava mestne spartskiade v lahki atletiki. Najboljši rezultat še med študentkami dosegla Nina Kole n) o-vh, ki je pretekla 800 m v času 2:29.2 minuti. pmiLLTI UA V ČEŠKOSLOVAŠKI Tsčaf ffahuiitssmih Ministrstvo za šolstvo in prosveto v ČSR je priredilo v vrsti tečajev tudi enotedenski tečaj za fizknlturne no vinarje. Ta novost je v polni meri uspela, posebno sedaj, ko vlada tudi v češkoslovaških fizkulturnih uredništvih nov duh in ko je vsak urednik važen sestavni del v fizkul!urnem gibanju češkoslovaškega ljudstva. Čeprav je bil spored tečaja zelo obsežen. deloma celo naporen, so novinarji bili nad njim žejo navdušeni, ker so nadafj ho. o težki atletiki, grško-rinislti rokoborbi, lahki atletiki, o pripravah za študentovske igre 1. 1947., o zgodovini fizkulturne žurnalistike, o zgo-ilovini sabljanja, o pripravah za XI. vsesokolsk.i zlet 1918., o politični vzgoji, o fižkulturi v šoli itd. Poleg tega so novinarji med seboj tudi tekmovali v raznih fizkulturnih panogah, med drugim tudi v lahkoatletskem troboju. Nev rekord v ca lc»» m si pridobili veliko izkušenj za mviai.i-nje delo. Na sporedu tečaja so bila : Na prvenstvu ČSil v plavanju v predavanja o športnih stikih s tuji- , Bratislavi, je dosegel Landkgmmer (ČPK Praga) nov rekord na 1000 m v času 14:41,4 (ep. tir.: v Ljubljani je pred 14 dnevi plaval Bartušek 1000 m v čas,u 14:09 minut). Verjetno je bil to samo vmesni čas v plavanju na 1500 m, v katerem je zmagal Land-kammer z. 22:13,2. Drugi je bil Lexa (APK Praga) 22:30, 3.' Kopriva (Sokol Prerov) 22:30,4, 4. Vadrna (SK Pieštany) 22:50,8. Slavi© ameriških Sahkoatletov Zadnjikrat so nastopili ameriški in še nekateri inozemski lahkoatleti v Prag.i konec julija. Posebno se je izkazal zopet črnec Evvell (izg.:, juvel), !;i je zmagal v teku na 100 m v času 10,7 in na 200 m v času 21,3. Nekaj domačih rekordov pa so dosegli tudi češkoslovaški atleti: Čevona (V$K), ki je dosegel nov rekord na 1500 m v času 3:54,6 (njegov rekord na 800 m je 1:54.2), dalje Bern (VSK), ki je skočil 416 cm ob palici, kar je letos eden najboljših uspehov v Evropi. Na 880 jardov (804,65 m) je zmagal Holandec F. de Ruvter v holandskem rekordu 1:56.2 pred Američanom Poltonom (1:56,4) in Lusemburžanom Barthelom 1:57.2. Na 3000 m je z.nfa-gal Holandčan Slvkhuis v zelo dobrem času 8:27 minut. V teku na 100 m za ženske je zmagala Kuželova (VSK) v času 12.9- sek. pred'Srnovo, ki je rabila 13.3 sek. Okrajen© prvenstva v testisu N Prvenstvo ČSR v tenisu je bilo letos odigrano brez najboljših igralcev, ki so bili v Parizu na mednarodnem prvenstvu Francije ,in se, na—lečliko nezadovoljstvo češkoslovaških fizkul- Cevona, najboljši srednjeprogaš v CSK turnikov, niso vrnili ob pravem času domov. Zaradi tega je zmagal manj znani igralec Šole, Zelo dobro so igrali tudi slovaški igralci, od katerih si je Mečiar celo osvojil državno prvenstvo mladincev. V igri posameznikov sla si priborila vstop v finale Šole z zmago nad Čeukom 6‘:1, 6:2, in Zabrodsky z zmago nad dr. Ambrosom 0:6, 6:2, 6:4. V finalni tekmi pa je Šole premagal Zabrbdskega v petih selih 2:6. 6:2, 3:6,-6:2, 6:1. V ženskem finalu je Miškova premagala Šoleovo 6:1,- G.:3. Prvaka v igri parov; pa sla poslala Zabrodsky :n ar. Hyk5 z zmago nad žolčem. in Je- rabkom 6:4. 0":'l. Prienstf© Evrepevlahki atletiki Tefctsssvalo fes tufli 6 japshvansldh lahhoatletov Samo še trije tedni nas ločijo 4d prvenstvra Evrope v-lahki atletiki, ki bo letos v Oslu na Norveškem. Za prvenstvo, za .katero je tudj FIS A J prijavil G najboljših jugoslovanskih atletov, vlada v vseh evropskih državah veliko zanimanje. Iz pregleda najboljših letošnjih lahkoatletov je razvidno, da bodo borbe za prva mesta v večini panog zelo napete in je težko prerokovati, kdo bo zmagovalec. V posameznih panogah so letos najboljši v Evropi: TEKI: Na 100 m Finec Savolainen in Belgijec Braekman v času 10.6, na 200 m Italijan -Monti 21,6. Šveda Strandberg in Laesker ter Francoz Foussard po 21.7, na 400 m Pateriini (v štafeti 47,0) ter Danec Soeven. sen 47,6, na 800 m Šveda Jonsson 1:50.0 in Malenberg 1:50.1, na 1500 m tudi Šveda Stranci in Perksson, ki tečeta okoli 3,46 ali Francoz Hann-sene, ki teče^ pod 3,50. Na 5000 m ima velike, izglede Čeh Zatopek (14:36,6!. najboljši pa je letos Belgijec Reff v času 14:26,2. Na 10 km so letoš najboljši Finci in sicer Ma. ,ekki (3C.12.6) in Helsstrem ter Šveda Jacobsson (30:12,0) in Tilimar. (30:15,2). V teku na 110 m čr-z ovire ima največ ižgledov Šved Lidman, poleg njega pa Belgijec Braekman (14.5 sek.). Na 400 m čez ovire so letos najboljši Francozi in sicer Joye (50,3) in Gros (53.3) ter šve8—b7, 18. c-5—e6 ! fvn«, 19. Lc4:e6 + , Kg8—h8, 20. LeS—d5, De7 + e3, 21: Te3 : e3, Tb7— b8, 22. Tc3—s7, (Vdor- trdnjave na 7. linijo je odločilnega ipemena. Črni sz ne cprosli več In je kmalu prisiljen it novim slabitvam pozicije.) 22. .... Sd7—£6, 23. Ld5—c6, a7— aS, 24. h2—h3. Kh8—g8, 25. Sf3— e5. Tl8—d8. 26. Tfl—el, Td8—<16. 27. Te7—a?, ib6—b5, 23. 94 : b5, a6 : b5. 29. Ta7—c7, S-f6—d5 ? (Tudi La6 ni bilo dobro,, zacacti 30. Sf7, Tc6 31. Sh6 + !,Kh3, 32. Tc6 m ek, Mlinar In Lvnger fio sicer vsi dali po več dobrih partij, ta ali ona okoliščina pa jim je preprečevala večje uspehe. Zdi se, da Germck premalo energično izrablja dobljene pozicije n prečesto dela težje napake. Morda pa je bilo temu krivo samo dejstvo, da je Gcunek tudi med turnirjem v dopoldanskih urah opravljal svojo službo. Mlinar Je bil večji del turnirja zapel nerazpoložen In se je šele proti koncu znašel. Longer ima za talko težko borbo menda preslabe živce o cesto igra premalo pazljivo. Sru-pa i s to trojico sta na tabeli še Hrvate dr. Licul in Bajer. Dr. Licul je v teoriji otvoritev izredno podkovan, v praktični igri pa je slabši. Bajer je dosegel za svojo moč nekako tri točke preveč. Pod 33 %, torej pod običajno spodnjo mero, so zaostali Omladič, Ketiš in Meštrovič. Omladič premalo pozna teorijo n ima preoralo turnirske prakse. Ketiš je vsaj edini srečno porazil zamagovalca turnirja. Simpatični bosanski prvak Meštrovič, po materi Slovenec, igrr-a mnogo močneje nego kaže rezultat. Kot žrtev vojne pa je skoro izgubil vid, kar ga mečno ovira pri igri. Kuhar Turnir je brezhibno vodil tehnični vodja SOSa tov. Brkar. Prmagal, m mu tov,- dr. A- Bajec, J. Bajec. Pesek In V. Slokan. Turnir.-ki lokal v Trgovskem d emu je bil izredno primeren. Obisk občinstva je bil z ozirom na poletni čas nekoliko manjši. Med gledalci sta bila ponovno tudi -predsednik SNOSa tov. J. Vidmar in piedstidn k FZS, finančni minister tov. Z. Polič. Lb7, 33. Tb6, Sd5, 34. Tb7 Poskusiti pa je bilo IrebuLefi. Poteza v partiji izgubi talioj.) 30. Lc6 : d5, Td6 : d5, 31. Se5— cfi. čanj. se vda. Zaradi grožnje mata pade celo trdnjava. * V partiji - dr. Kakibar—Germ'-’k je mri v srednji, igri prezrl kvaliteto. Befi pa je .;x>zne> slabo nadaljeval. V poziciji na diagramu je beli menda že izgubljen. Njegov kralj stoj: tako nesrečno, da se sploh ne m-om rešiti na varno, belemu lovcu pa lastni kmetje zapil a jo pot. Črne figure har mnolčno sodelujejo pri napadu. Beli: dr. Kalabar; Kh3, Dc3, l/:2, Ps4, c4, e4, g3, h2 (8). Črni: Germ:k: Kh7, Td2, ' Lg5, Sc5, Pa7, e5, f6, g6. g7 (9). Partija je ‘tekla dalje takole: 42. ..., Td2—e2, 43. Dc3—a3, SC5—eti, 44. Da3—-c3, Lgo—d2, 45. Dc3—a3, Dn3—d6. Morda- je nekicdtko bolje 47. De7, toda črni lahko vedno že s Sg5 + , 48. Kg4, Se4 :, 49. Le4+, Te4 : i ter nato Te4 : dobi dva kmeti, pa po.ti.no e-kmet prenevaren. Po -potez: v partiji p.i se belemu gadi še slabša. 47. Se6—g5 K 48. Kh3—g4, Sg5—f7 ! a b c d t i c r‘ Z grožnjo Th2 :, nato Sh6+ in Tf2 mat. Bel j ima eno samo obrambo: 49. Dd6—dl, Te2 : h2. 50. Ddl—el, Lb6—c5. Sedaj namreč še ni šlo Sh6 i-, 51. Kf3, TI2T, ker beli žrtvuje damo in potem prodre s c-kmetom. 51. Kg4—f3, S F?—g5 : , 52. KT3— 4.4, Sg5—e6, 53. Del—a5. Tu bi na 53. Kf3 čini že lahko igral Tf2 + , ker potem skakač 6 c5 zapre belemu kmetu pot. 53. . ..., Lc5—d-4, 54. Da5—d5 ? Se6—c5! 55. a4—4-5, Th2—b2. Beli se vda. Napad na kralja sicer n: pripeljal do mata, zato pa uspe napad na lovca-Proti si,lni materialu, premoči sc beli -seveda.ne bi m-a-gel dolgo zoperstavljati. Domače vesti Gorenjski okrožni šahovski odbor je Imel ustanovni občni zbor dne 28. julija v Kranju. Udeležili so se ga delegati vseh 12 večjih gorenjskih šahovski h sekcij. Izvoljen je bil naslednji odbor: predsednik Pogačnik (Kranj), podpredsednik Misjak (Jesenice), I. tajnjk Pesek (Kranj). II. tajnik prof. Bukovec (Domžale), tehnični vodja Vivnik, blagajnik Ceršak (oba Kranj). Dve mesti v odboru sta rezervirani za zastopnika LMS in ESZDN. V nadzornem odboru jn razsodišču so zastopniki vseh včlanjenih sekcij. Odbor si je za prvo’poslovno leto zastavil bogat program. Tako bo že v prihodnjih mesecih priredit v Radomljah brzo-tuvnir posameznikov za prvenstvo Gorenjske, v Škofjj Loki veliko simultanko, v Kranju pa turnir za mladinsko prvenstvo Gorenjske. Okrožni šahovski odbori so doslej ustanovljeni že v Ljubljani, Celju in Klanju. Do septembra bosta morala pričeti z delom tudi še okrožna odbora v Mariboru ju Novem mestu. V smislu organizacijskega načrta Sa- . bovškega odbora Slovenije je čim prejšnja ustanovitev vseh okrožn:h odborov obvezna. * Okrožni fizkulturni odbor za vzhodno Primorsko razpisuje za 24. avgust m antični šahovski b-r i. n -turnir ob 20 v Vipavi. Tekmovalo se bo po skupinah.. Prijave sprejema za Slovensko Primorje okrožni fizkulturni odbor v Ajdovščini. za šahovska društva pa Šahovski odbor Slovenije - Ljubljana, kavarna Slon. Udeleženci prejmejo oba dneva parado dela brezplačno hrano in stanovanje. Prijavo se spre-ivroa-jti do 15. avgusta. Partije s turnirja Lahkoatletski slan na vasi Prireditev stal se Izvedle v nedeljo 18. avgusta V težnji, da bi se mladina sleherne in mete zadostuje primerna trata, za slovenske vasi seznanila z lahko atletiko, s kraljico športa, kakor jo imenujejo v svetu, je dala Fizkv.lturna zveza Slovenije pobudo za izvedbo lahkoatletskega dne na vasi. Za lo prireditev je določena nedelja 18. avgusta. To bo letos že četrta vseljudska, široko razpredena fizkulturna manifestacija, ki bo zajela zlasti podeželje in ustvarila nove aktive. Prva taka prireditev je bil pomladanski kros, druga vseljudski peteroboj, tretja pa fizkulturni dan. Uspehi, ki so jih pokazali naši fizkulturniki zlasti ob priliki pomladanskega krosa, opravičujejo upanje, da bo tudi lahkoatletski dan na vasi uspeh. Tako bo storjen prav letos, v letu obnove, prvi korak k širokemu razmahu lahke atletike, za katero je bilo doslej pri nas vse premalo zanimanja. Tokrat ne gre za tekmovanje izbranih ekip in tudi ne za prireditve, ki bi bile namenjene gledalcem. Naš namen je, da damo vsej zdravi mladini možnost, da se v sproščenem razpoloženju pomeri v tekih, skokih in letih in se tako vsaj nekoliko seznani s klasično panogo športa. Iznajdljivosti fizkulturnih društev in aktivov pri množičnih organizacijah ali delovnih brigadah je prepuščeno, da izvedejo lahkoatletski dan na vasi po svoje, odgovarjajoč krajevnim prilikam, vendar z namenom, da aktivizi-rajo vaško mladino zlasti tam, kjer lahke atletike še ne poznajo. Naša vaška mladina ima pravico, da se seznani z lahko atletiko, fizkulturniki smo prevzeli nalogo, da 18. avgusta pohitimo v bližnje in daljne vasi ter organiziramo za prijetno in obenem koristno dopoldne ati popoldne na zeleni trati. Prvo, kar je za to prireditev potrebno, je, da takoj navežemo stike s krajevno organizacijo, ki bo pri izvedbi sodelovala. Zato bomo obiskali- krajevne odbore v bližnjem okolišu in so pomenili o aktiviziranju mladine in o sporedu prireditve. Napačno bi razumeli zaupano nam nalogo, če bi se postavili na stališče: »Pri nas ni igrišča in ni primernega orodja za lahko atletiko.f Za skoke teke bomo poiskati steze ati travnik, za skok v višino bomo pripravili par narezanih prečk in vrvico,, za mete pa kroglo, kamen aii utež (1—5 kg). Če ima . fizkulturna družina kaj pravega športnega orodja,, ga bomo vsekakor vzeli s seboj. Spored tekmovanja na.i ne bo preobširen. Kot najmanjši spored, ki je izvedljiv povsod, priporoča FZS naslednje: tek na 100 metrov, tek na 2000 m (najbolje po poljskih ali gozdnih stezah), skok v višino, skok v daljino in suvanje krogle. Za mladino in ženske do 16. leta bomo tekalne proge primerno skrajšali, za metanje pa bomo predvideli '2—3 kg težko orodje. Pobudo za izvedbo lahkoatletskega dne na vasi naj da bližnje fizkulturno društvo, lahko pa tudi mladinska ali druga organizacija, ki sama organizira tekmovanje ali pa povabi fizkul-turnike k sebi. Kakor čujemo, pripravljajo ponekod lahkoatletski dvoboj dveh vasi, kar utegne povečati zanimanje. Ker nimajo po vaseh osebja, ki bi bilo izurjeno v sojenju tekem, priporočamo, da odpošljejo fizkulturna društva v zainteresirane vasi svojega okoliša organizacijske skupine po 6 članov, ki bodo pomagali, da bo prireditev v redu potekala in da bo presoja pravična. Zlasti je važno sodelovanje izkušenih sodnikov in razgledanih tekmovalcev v krajih, kjer bodo priredili vaške dvoboje. V nedeljo. 18. avgusta na| ne bo pri nas atleta, ki ne bi pohitel na vas in pomagal bodisi kot tekmovalec, od katerega se bodo novinci učili, bodisi kot funkcionar, ki bo pomagal pri izvedbi tekmovanja. Z dobro voljo smo opravili že ogromno težkega dela pri obnovi, ta dan pa pomagajmo z isto dobro voljo vaški mladini, da se bo laže vključila v fizkulturo. Vse prireditelje naprošamo, da pošljejo o udeležbi in o uspehih lahkoatletskega dne na vasi podrobna poročila FZS, strok, odbor za lahko atletiko. »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Tekmovanje za FZ nam kaže pot našega dela v iizkulturi! Prijavljanje lizkulfurnih društev Na osnovi- pravil FSJ in sklepov komisije za finančna vprašanja (bilten- I-.. 1 sir. in I. 9- str.), bi se morala vsa fizkulturna društva v FLRJ prijaviti (registrirati) preko okrožnih in glavnih odborov Centralnemu odboru FSJ do 15. junija 1946. Šele na osnovi takih prijav se morejo drštva smatrati za člane Fizkujtur-ne zveze Jugoslavije- Toda do danes noben GO oi poslal prijave društev s potrebnimi podatki, da bi se njihova registracija izvedla in objavila. Prav tako ni noben GO poslal obvezne vsote za registracijo in članarino fizkultumikov ter društev. Radi tega je CO FSJ določiUŽž 1. Do 15- avgusta 1945. se morajo prijaviti vsa fizkulturna društva v FLRJ preko okrožnih in glavnih odborov CO FSJ. Njihova registracija mora biti objavljena v Biltenu do lč. septembra 1946. Po tem roku se prpoveduje vsem registriranim društvom vsak stik in vzdrževanje kakršnih koli zvez in športnih tekem z društvi, ki_niso registrirana odnosno niso člani FSJ- 2- Registracijo vseh aktivnih fiz-kulturnikov morajo društva izvesti do 1. septembra 1946. na osnovj pravil FSJ (Bilten I, 4. str- 6) in obveznega tolmačenja Pravilnika. 3. Okrožni in glavni odbori FSJ morajo do 15. septembra 1946. izdelati kartoteke rgistriranih fizkultur- nilcov, po navodilu in načrtu v 14-številki Biltena- 4. Glavni odbori morajo do 1. septembra 1946- dostaviti CO FSJ VŠb dolžne zneske za registracijo in članarino fizkultumikov in društev. V bodoče se ‘bo^p te vsote pošiljali mesečno, skupaj z nanovo prijavljenimi društvi in pregledom števila registriranih fizkultumikov po okrožjih. 5. Glavni odbori morajo takoj natisniti predpisane izkaznice za fiz-kulturnike. v kolikor tega še niso naredili, po načrtu v Biltenu I- 4. str- 3- Fizkulturno društvo Lesce priredi v nedeljo 18. t. m. v Lescah pri Bledu OTVORITEV IGRIŠČA s sledečim sporedom: 1. Otvoritveni govor. :i. Odbojka, FD Jesenice : FD Lesce, 3. Šaljiva nogometna tekma, Veriga $ Lesce. , 4. Nogometna tekma, FD Kranj : FD Lesce. Po končanem sporedu prosta wr bava y slučaju slabega vremena bo prireditev v nedeljo 25. t. m. FD Lesce ZVEZINI RAZGLASI Formiran je republiški center ZREN-a iz predstavnikov FZS, ministrstva z'a prosveto, ministrstva" za zdravje, GO ESZDNS, LMS in fiz; kulturnih strokovnjakov. Prijavni rek za pričetek' tekmovanja je iz tehničnih razlogov podaljšan do 1. septembra 1946. Republiški center ZREN-a. Preimenovanje oddelkov Na seji sekretariata dne 31. julija je bilo sklenjeno preimenovanje starostnih oddelkov fizkultumikov, k; se sedaj nazivajo; pionirji in pionirke (do 14 let), mladinci in mladinke (do 18 let) ter člani jin članice. Objava sklepov 6. redne sejo disciplinskega odbora pri ljubljanskem fizkulturnem okrožju dne 31. julija 1946: Kaznuje se po §§ 24 in 25 k. p. Igralec A všeč Ivan (Borec Ljubljana) s 3 meseci prepovedi igranja. Všteje se mu šuspen«, tako da nlu kazen poteče 25. avgusta 1946. Kaznuje se po §§ 18 in 31 k. p. Piro Alfonz (Domžale) z 2 mesecema prepovedi igranja. Všteje se mu suspenz. taro da mu je kazen potekla 2. avgusta 1946. Ugotovilo se Je, da FD Mengeš ni po„ slal v predpisanem roku zapisnikov o zaslišanju igralcev žuna Franca ln Testena Karla (oba Mengeš), zaradi Česar se jima spremeni § 55 k. p. v § 67 k. p. Imenoval no društvo se ponovno poziva, da člniprej pošlje zahtevane zapisnike okrožju. — Sekretar. j) Pero Cestnik: Balkansko prvenstvo v streljanju V začetku letošnje pomladi se je med našimi strelci razširila vesela vest, da bodo v začetku meseca julija poleg telovadnih tekem tudi tekme za prvenstvo Balkana v streljanju, čeprav je spored strelskih tekem na-vajal 6 disciplin in sicer streljanje z lovsko puško na glinaste golobe, precizno streljanje z malokalibersko puško, precizno in hitro streljanje z vojaško puško ter precizno in hitro streljanje z vojaško pištolo, so naši strelci polagali glavno važnost na vojaško puško in posvetili vadbi z njo največ pažnje. Za izbirne tekme za sestavo državne reprezentance je bil določen 15. junij v Kragujevcu. Za vsako disciplino je bilo treba postaviti vrsto po 5 strelcev. Radi tehničnih zaprek in drugih težkoč smo se v Sloveniji pripravljali le v Ljubljani in v Mariboru, vendar se radi oddaljenosti in finančnih težkoč razen mene nihče ni mogel udeležiti Izbirnih tekem. Ko sem se dne 15. junija znašel v Kragujevcu, sem našel tamkaj še vse člane bivše jugoslovanske vrste, ki se je udeležila tekem za svetovno prvenstvo v Švici 1. 1939, žive in zdrave. Vsi so demobilizirani partizani, večina iz 1. 1941, preizkušeni borci in mojstri tudi v streljanju na tarčo, čazim Kapisjuzi med streljanjem s pištolo na čelu z Nemanjo Markovičem, ki je danes star .32 let. On je že 1. 1930. v Novem Sadu, star komaj 15 let, prekosil najboljše strelce v bivši Jugoslaviji. Dne 25. junija se je pričel skupni trening sedmorice, ki je dosegla na izbirnih tekmah najboljše rezultate, že pri prvih vajah so bili doseženi zelo dobri rezultati, ki so se od dne do dne stopnjevali. Tako je n. pr. Nemanja napravil v stoječem stavu 251, v ležečem pa sem vodil jaz z 269 krogi od 300 možnih. S trdnim upanjem na zmago smo se dne 6. julija pridružili naši telovadni vrsti na postaji v Lapovem, kjer sem našel tudi strelce iz Zagreba s tov. Antonom Gorupom na čelu in v družbi katerih sem potoval naprej do Sofije. Na obmejni postaji Dragoman so nas sprejeli delegati bolgarske lovske zveze ter nas obdarovali s cigaretami. Sprejem v Sofiji je bil prisrčen, in so se bratje Bolgari trudili, da bi nam nudili vse udobnosti, ki so potrebne tekmovalcem. V nedeljo dne 7. julija popoldan smo se strelci skupaj z našimi telovadci udeležili javnega nastopa na stadionu »Junaka«, kjer smo korakali kot prva skupina v mimohodu na stadionu. Otvoritvi je prisostvoval predsednik vlade Gebrgij Dimitrov. Lovske strelske tekme in tekme z malokailibersktm orožjem ter pištolo so bile na vzorno urejenem strelišču poleg krasnega »Lovskega doma« v parku, oddaljenem okoli 3—4 km od mesta. V pondeljek dne 8. julija smo se strelci odpeljali na kakih 8 km iz Sofije oddaljeno mesto, kjer naj bi bilo tekmovanje z vojaško puško. Tam pa strelišča v pravem smislu sploh ni bilo, ampak smo se znašli na prostem terenu, na golem strmem pobočju Vitoše, kjer se je lahko organiziralo le bojno streljanje brez vsakih tehničnih priprav. Bili smo precej razočarani, ker smo upali, da bomo na vzornem vojaškem strelišču lahko pokazali vse svoje sposobnosti ter še izboljšali rezultate, dosežene pri treningu. Vsak strelec je lahko v začetku tekmovanja oddal nekaj poizkusnih strelov, nato pa je moral izstreliti iz vsakega stava (stoje, kle-če in leže) po 30 strelov brez kontrole. Po vsakem stavu so bili prineseni kartoni. Na ta način smo se pa mogli le približno spoznati. Vendar smo Jugoslovani tudi pri tako težkih pogojih vsi dosegli rezultate preko-700 krogov, medtem ko strelci ostalih držav daleč zaostajali. Po programu bi morali vsi strelci pričeti pod istimi pogoji. Ker pa ni bilo dovolj tarč, se je streljanje z vojaško puško zavleklo namesto enega na 3 dni. Najbolj sva to občutila s tov. (Sukičem, ker sva morala streljanje sredi tekmovanja prekiniti, ker nama je nagajal hud veter, poleg tega pa sva streljala v najhujši vročini. Ostali naši strelci so streljali v boljših pogojih in tako sva že na začetku tekmovanja slutila, da je borba za prvenstvo posameznikov, ki se je odločevala le med člani naše skupine, izgubljena. Tisk Tiskarne »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. — GLavnj urednik Zdenko Vahtar,