št. 88/15. februar 2022 AŠKERČEVI NAGRAJENCI ZA IZJEMNE KULTURNE DOSEŽKE … STR. 3 OBČINSKI JAVNI RAZPISI … STR. 4 MEDOVITA DREVESA ZA NOVOROJENCE … STR. 10 PLANINSKA BRALNA ZNAČKA … STR. 25 PORTRET VLADA MAROTA … STR. 37 KO UMETNINE OŽIVIJO … STR. 47 USPEŠNA HITROSTNA DRSALKA URŠA ERJAVEC … STR. 51 10 LET RUDARSKO ETNOLOŠKEGA DRUŠTVA BREZNO-HUDA JAMA … STR. 59 Osnovni podatki o glasilu UVODNIK Odgovorna urednica: Tanja Grabrijan Perspektiva 2022 Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt Tehnični urednik: Tomaž Koprivc Uredniški odbor: Nina Pader Topole, Rok Deželak, Nika Teraž, Miha Gartner, Tomaž Majcen Izdajatelj: Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško Naslov uredništva: Laški bilten – Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740 internet: www.lasko.si e-naslov: bilten@lasko.si Lektoriranje: Mojca Knez Jovan Grafična priprava in tisk: Present, d. o. o., Dolenjska c. 43, 1000 Ljubljana Naklada: 5.150 izvodov Brezplačen izvod glasila prejme vsako gospodinjstvo v občini. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva RS za kulturo pod zap. št. 1191. Fotografija na naslovnici: Lucija Gartner: Kojzica - Rimske Toplice na dlani Naslednja številka predvidoma izide 15. aprila 2022. Prispevke in oglase je treba oddati do 31. marca 2022 na e-naslov bilten@lasko.si. RADIJSKA ODDAJA ŽUPANOVA URA Župan Franc Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu. Naslednja oddaja bo 1. marca 2022. Na radiu Aktual Kum bo občinski utrip župan predstavil 23. februarja 2022 (zadnja sreda v mesecu). 2 Laški bilten se z 88. številko hitro in nezadržno približuje svoji 100. izdaji. Prinaša še zadnji pogled v leto 2021 in hkrati že ustvarja sled življenja v naši občini v letu 2022, v katerem se bomo med drugim spominjali 110. obletnice smrti dveh velikih osebnosti, pesnika, duhovnika in arhivista, Antona Aškerca ter geografa, zgodovinarja in ustanovitelja Slovenskega planinskega društva Frana Orožna, nečaka morda bolj znanega Ignacija Orožna. Občinski svet Občine Laško je leto 2022 razglasil za leto planinstva, saj mineva že 100 let od ustanovitve Planinskega društva Laško in 70 let od odprtja doma na Šmohorju. Temu primerno je planinsko obarvana že tokratna številka s koledarjem izletov, Zapisi iz izolacije in prispevkom ljubiteljev Huma. Posebej zanimivo in inovativno so k praznovanju obletnice pristopili v Knjižnici Laško, saj so pripravili izvirno Planinsko bralno značko Knjižnice Laško, ki jo toplo priporočamo v branje in v aktivno uporabo vsem bralkam in bralcem Laškega biltena. V branje vam seveda priporočamo tudi vsebino Laškega biltena: aktualen pogled direktorja Knjižnice Laško Mateja Jazbinška na leto 2021, portret Vlada Marota, prejemnika zlatega grba Občine Laško in seveda vse prispevke občinske uprave, zavodov, organizacij, društev in posameznikov, ki so s svojimi številnimi dejavnostmi in dosežki obogatili začetek novega kroga življenja. Prepričan sem, da bosta participativni proračun ter razpis za sofinanciranje prireditev spodbudila društva in organizacije k pripravi številnih in kvalitetnih projektov in dogodkov. Kulturne, športne in zabavne prireditve, druženja ter številne druge priložnosti, v katerih lahko skupaj ustvarjamo in sodelujemo, so po dveh letih epidemije tisto, kar si najbrž najbolj želimo nazaj. Zgodovina epidemij in trenutne razmere nas lahko vseeno navdajajo z optimizmom, da se počasi vračamo v bolj svobodno in sproščeno življenje. Zelo se veselim, ker bo v Rimskih Toplicah letos v skladu z normativi zgrajena telovadnica, ki bo našim otrokom, krajankam in krajanom omogočila kvalitetno športno udejstvovanje ter izboljšala pogoje za izvedbo prireditev. Poleg tega bomo pred pričetkom poletne sezone pridobili tudi prva večja javna igrala v kraju, ki si zasluži, da še uspešneje kot sedaj prodre na turistični zemljevid Slovenije. Čaka nas super volilno leto, zato (spet) upamo, da bo prineslo spremembe. Da bo leto lepše, prijaznejše, da bo »naše« in na žalost velikokrat, da ne bo »njihovo«. Da bomo po 30 letih ne glede na vse razlike med nami (spet) znali stopiti, najprej korak nazaj pri kazanju s prstom na vse na drugi strani, in korak naprej pri priznanju pravice vsakemu do ustvarjanja, sodelovanja in sobivanja. Morda sem prevelik optimist, vendar sem prepričan, da občanke in občani to znamo, zmoremo in hočemo. Temu v prid govori tudi vsebina tokratnega biltena. Perspektiva, ki jo omogoča pogled z malo večje distance velikokrat pomaga, da znamo videti stvari drugače, zato vam za konec razmišljanja želim obilo priložnosti, pri katerih boste imeli priložnost pogledati na življenje tudi iz drugačne perspektive. Miha Gartner, član Uredniškega odbora Laškega biltena ZAVOD DOBRA POT MED 14. IN 25. MARCEM ORGANIZIRA VSESLOVENSKO AKCIJO ZAPISOVANJA SPOMINOV STAREJŠIH: ZAPIŠIMO SPOMINE! Zavod Dobra pot, ki že vrsto let osvešča o naravni in kulturni dediščini ter skrbi za njuno ohranjanje, letos pripravlja prvo vseslovensko akcijo zapisovanja spominov starejših. S pobudo, ki jo bodo izvedli s pomočjo svoje aplikacije Zapisi spomina, želijo opomniti na vlogo, ki jo imajo starejši kot nosilci spomina, hkrati pa spodbuditi zanimanje za dediščino ter jo predstaviti na nov, sodoben način. V akcijo zapisovanja spominov vabijo širšo slovensko javnost, tako posameznike kot tudi osnovne in srednje šole, medgeneracijske centre, društva in druge organizacije. V akcijo ZAPIŠIMO SPOMINE! se lahko prijavite kot zapisovalci spomina (tisti, ki bi zgodbe starejših zabeležili oz. posneli in vnesli v aplikacijo) ali kot pričevalci (starejši, ki bi želeli podeliti svoje spomine). Prijave potekajo prek spletne strani Zavoda Dobra pot (www.dobra pot.si) ali prek aplikacije Zapisi spomina. AŠKERČEVI NAGRAJENCI PRIZNANJA ANTONA AŠKERCA ZA IZJEMNE KULTURNE DOSEŽKE Zaradi znanih epidemioloških razmer nismo pripravili proslave ob slovenskem kulturnem prazniku. Na ta dan smo pretekla leta podelili Aškerčeva priznanja za najvišje dosežke na področju kulture in priznanja zlati možnar za izjemne dosežke in uspehe na področju etnografske dejavnosti v občini Laško. Prejemniki priznanj so bili vseeno pripoznani, a jih bodo prejeli na eni od prihodnjih proslav, ko nam bodo razmere to dopuščale. Letos imamo tri prejemnike priznanja Antona Aškerca. V nadaljevanju vam jih bomo s krajšim opisom tudi predstavili. To so: MAJDA MARGUČ kot tudi na evropskih tekmovanjih. Postale so večkratne državne prvakinje tako v figurativi (točka in parada) kot tudi med pari in v kategoriji solo. Mažorete Laško so se pod njenim mentorstvom prvič udeležile evropskega mažoretnega tekmovanja leta 1999 v Zagrebu in bile od takrat redne udeleženke na mednarodni sceni. Uspešno je predajala svoje zanje in izkušnje preostalim zavzetim mažoretam, ki so nadaljevale z njenim delom in skrbele za nove koreografije, treninge skupin različnih starosti (kadet, junior, senior), za razvoj ter širjenje dejavnosti med dekleti. Članica društva je bila do leta 2010. Vse od takrat pa njeno aktivno delovanje na področju mažoretne dejavnosti ni zamrlo, saj svoje znanje in izkušnje uspešno predaja novim generacijam mažoret v sklopu KD Vrh nad Laškim, kjer dekleta redno nastopajo na tradicionalnih dogodkih občine Laško kot so pustovanje, festival Pivo in cvetje in drugi. Majda Marguč je s svojo predanostjo, pripadnostjo in trdim delom pustila neizbrisen pečat tako v KD Laška pihalna godba kot v slovenskem mažoretnem prostoru. V slovenskem prostoru je soustvarjala razvoj mažoretne dejavnosti, kjer še vedno predstavlja zgled vsem članicam mlajših generacij. MATEJA ŠKORJA je bila dolgoletna vodja mažoret Laško in njihova prva trenerka. Mažorete Laško so bile ustanovljene leta 1989 in kot takratna prva vodja se je skupaj z njimi učila prvih mažoretnih korakov, obratov in metov. Skrbela je za njihov razvoj, vztrajala je pri treningih, nastopih in tekmovanjih. Bila je med predstavniki soustanoviteljev novonastale Mažoretne zveze Slovenije leta 2001, ki se je kasneje leta 2002 preimenovala v Mažoretno in twirling zvezo Slovenije. Kot članica strokovnega odbora je sodelovala v zvezi od ustanovitve dalje. Predavala je na več seminarjih in mažoretnih taborih. Opravila je izpit za sodnico in s tem prispevala k razvoju in izvedbi državnih tekmovanj zveze. Majda Marguč je zaslužna za odlične rezultate mažoret Laško tako na državnih je profesorica glasbene pedagogike, ki jo je doštudirala na Pedagoški fakulteti univerze v Mariboru. Kot zborovodkinja je vodila in še vodi vrsto pevskih zborov. V občini Laško je bila 5 let zborovodki- nja mešanega pevskega zbora Koral, 3 leta je vodila Upokojenski ženski zbor Laško, 10 let oktet Vrelec Rimske Toplice in približno 20 let že vodi Moški zbor Sedraž. Svoje znanje je delila tudi v sosednji občini Hrastnik, kjer je 11 let vodila moški pevski zbor Svoboda Hrastnik. Z odraslimi pevskimi zbori je redno nastopala na območnih in večkrat na medobmočnih revijah, na vseh prireditvah ter proslavah v kraju ter na mnogih nastopih v občini in širše. Petindvajset let je poučevala glasbeno umetnost, izbirne predmete in pevske zbore v osnovni šoli. Z otroškimi in predvsem mladinskimi pevskimi zbori je dosegla več zlatih priznanj in priznanj za poseben dosežek na tekmovanjih; na regijskem, državnem in mednarodnem nivoju. Z učenci vsaki dve leti pripravijo ustrezno občinsko proslavo ob Dnevu državnosti ter z veseljem sodelujejo tudi z drugimi društvi. Zadnja leta je pomočnica ravnatelja na OŠ Primoža Trubarja Laško in kot del obveze poučuje še dva mladinska pevska zbora. KULTURNO DRUŠTVO VRH NAD LAŠKIM Na Vrhu nad Laškim so že od nekdaj skrbeli, da je bil kulturni utrip v kraju lepo predstavljen. Tako bo letos Kulturno društvo Vrh nad Laškim praznovalo 90-letnico. Vir začetka delovanja se naslanja na ohranjeno fotografijo iz leta 1932. Takratna dramska skupina je tega leta odigrala igro »RAZBOJNIK GUZEJ«. Zadnjih 10 let pa si je nemogoče predstavljati kulturnega življenja v kraju brez aktivnosti sekcij društva. Kulturniki s skupnimi močmi, skupnim nastopom, pozitivno energijo razveselijo, navdušijo in povežejo krajane. Sekcije se dopolnjujejo, povezujejo in preko celega leta pripravljajo zanimive, pestre in kvalitetne kulturne programe. Slovenski kulturni praznik je vedno odmeven in nekaj posebnega tudi zaradi zanimivih slavnostnih govornikov. Eden od njih je bil tudi gospod Marko Repnik, direktor Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Nadaljuje se z udeležbo na pustnem karnevalu; programom posvečen materam, ženam; praznikom KS; srečanju godb; srečanju starejših občanov; koncertu ljudskih pevcev; razne predstavitve knjig; praznični koncerti ... Z nastopom poskrbijo za prijetno in 3 AŠKERČEVI NAGRAJENCI / OBČINSKA UPRAVA sproščeno vzdušje in prepoznavnost praznika, srečanja, kateremu je prireditev namenjena. Posebno mesto v društvu pa imajo tudi zelo aktivni domači godbeniki. Njihovi nastopi presegajo lokalno skupnost. Godba JAVNI RAZPIS za finančne spodbude za obnovo objektov v starem mestnem jedru Laško Občina Laško je v letošnjem letu ponovno objavila Javni razpis za finančne spodbude za obnovo objektov v starem mestnem jedru Laško JR – FS 2022. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za obnovo fasad in/ali streh na objektih v starem mestnem jedru Laškega, ki so v lasti ali solasti fizičnih oseb. Za finančne spodbude so v proračunu za leto 2022 zagotovljena dodatna sredstva v skupni višini 25.000 EUR. Občina Laško dodeljuje finančne spodbude v višini največ 25 % vrednosti priznanih stroškov investicije. Območje obnov vključuje objekte v starem mestnem jedru na naslovih: Aškerčev trg; Cesta na Svetino 1, 3, 5 in 7; Kidričeva ulica 1, 2, 2a, 4, 5, 5/a in 5/b; Mestna ulica; Orožnov trg; Pivovarniška ulica 2, 4 in 6; Pod Gradom 5 in 5/a; Savinjsko nabrežje 2, 4, 6 in 6/a; Stegenškova ulica 1, 2, 3, 4, 5, 6, 6/a in 8; Trubarjevo nabrežje 1, 1a in 1/b, 3, 5, 7, 9 in 11; Trubarjeva ulica do vključno hišne številke 31, brez hišnih številk 26, 28 in 30 in Valvasorjev trg. Preko razpisa je sofinancirana obnova fasad oziroma streh ter obnova fasad in streh hkrati. Popravilo ali nabava 4 se aktivno vključuje tudi v občinske nastope. Njihov repertoar je zanimiv, prepoznaven, kvaliteten … Vsa zahvala gre požrtvovalnemu in predanemu kapelniku Ivanu Medvedu, ki ima širok krog glasbenih prijateljev in dobrih sodelavcev. in vgradnja elementov fasade je možna samo hkrati z obnovo fasade. Sofinanciranje samo elementov fasade ni možno. Priznani stroški investicije v obnovo fasade in strehe, ki ne vključujejo DDV, so predpisani v razpisu. Upravičeni so stroški investicije, ki se je pričela po 1. 1. 2022 in katere gradbena dela bodo dokončana najkasneje do 30. 10. 2022. Na javni razpis se lahko prijavijo fizične osebe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • so na območju obnov zajetem v tč. 2 razpisa lastniki večstanovanjskih ali poslovno stanovanjskih objektov oziroma posameznih delov večstanovanjskih ali poslovno stanovanjskih objektov (stanovanjskih enot) ali družinskih stanovanjskih hiš; • izpolnjeni morajo biti pravno-formalni pogoji (lastništvo, lokacijska informacija); • pridobljeni kulturnovarstveni pogoji oziroma soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Celje; • še niso prejeli sredstev iz naslova preteklih javnih razpisov za finančne spodbude za obnovo celotne fasade v starem mestnem jedru Laško, razen če se prijavljajo za sofinanciranje obnove strehe ali obratno oziroma je od prejema finančne spodbude za isti ukrep obnove objekta preteklo več kot deset let; • imajo zagotovljena sredstva za pokritje svojega deleža obnovitvenih del in poravnane vse finančne obveznosti do Občine Laško. Vlogo na razpis lahko vloži tudi upravnik, ki upravlja stavbo. V primeru, da je lastnikov več pa hiša nima upravnika je vlagatelj eden od lastnikov v soglasju z ostalimi lastniki. Pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki so lastniki ali najemniki stanovanjskih ali poslovnih prostorov niso upravičeni do finančne spodbude, čeprav so udeleženi v investiciji glede na pripadajoči solastniški delež. Vlagatelji oddajo oziroma pošljejo vlogo, ki vsebuje: prijavni obrazec »Vloga za dodelitev finančne spodbude za obnovo fasad v starem mestnem jedru Laško« in obvezne priloge k vlogi, ki so predložene kot dokazila do vključno 30. 6. 2022. Celotno besedilo javnega razpisa z brezplačno razpisno dokumentacijo je občanom dosegljivo na spletni strani Občine Laško pod rubriko Javna naročila, razpisi in nepremičnine in v Glavni pisarni Občine Laško. Za dodatne informacije o razpisu smo vam na voljo v času uradnih ur na tel.: 03/7338 712 – Stanka Jošt ali na e-naslovu: stanka.jost@lasko.si Stanka Jošt OBČINSKI UPRAVA OBVESTILO O OBJAVI JAVNEGA RAZPISA • za sofinanciranje ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v občini Laško za leto 2022 Obveščamo vas, da je Občina Laško na spletni strani in na oglasni deski Občine Laško objavila Javni razpis za sofinanciranje ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v občini Laško za leto 2022. Sredstva v višini 80.000,00 EUR se bodo dodeljevala za naslednje ukrepe: SKUPINSKE IZJEME ZA KMETIJSTVO: VIŠINA SREDSTEV UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo • PODUKREP 1.1: Posodabljanje kmetijskih gospodarstev • PODUKREP 1.2: Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov 43.000 EUR 11.000 EUR UKREPI DE MINIMIS: UKREP 4: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji UKREP 5: Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja. 17.000 EUR 3.000 EUR OSTALI UKREPI: UKREP 6: Podpora delovanju društev s področja kmetijstva, čebelarstva, gozdarstva in razvoja podeželja 6.000 EUR I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA IN VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV Sredstva se bodo dodeljevala na podlagi pogojev in meril, ki so sestavni del tega javnega razpisa ter skladno s Pravilnikom o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Laško za programsko obdobje 2015-2020 (v nadaljevanju pravilnik). Sredstva v proračunu so omejena. V kolikor sredstva za določen ukrep ne bodo porabljena, se lahko na predlog komisije za obravnavo vlog javnega razpisa prerazporedijo na postavke, kjer se pokaže največja potreba. UKREP 1: POMOČ ZA NALOŽBE V OPREDMETENA ALI NEOPREDMETENA SREDSTVA NA KMETIJSKIH GOSPODARSTVIH V ZVEZI S PRIMARNO KMETIJSKO PROIZVODNJO Okvirna višina razpisanih sredstev znaša: • posodabljanje kmetijskih gospodarstev (SM 05300) 43.000 EUR • urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov (SM 05300) 11.000 EUR (1) Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev: • Izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje; • Izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Unije; • Vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo. (2) Pomoč se ne dodeli za: • nakup proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin; • zasaditev letnih rastlin; • dela v zvezi z odvodnjavanjem; • nakup živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč; • • • • • naložbe za skladnost s standardi Unije, z izjemo pomoči, dodeljene mladim kmetom v 24 mesecih od začetka njihovega delovanja; za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije; naložbe, ki se izvajajo izven območja občine; naložbe, ki so financirane iz drugih javnih virov Republike Slovenije ali EU, vključno s sofinanciranjem prestrukturiranja vinogradov; stroške, povezane z zakupnimi pogodbami; obratna sredstva. (3) Omejitve: • Pomoč se ne dodeli za davek na dodano vrednost razen, kadar po predpisih, ki urejajo DDV, le-ta ni izterljiv. • Do pomoči niso upravičeni subjekti, ki so: – naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije EU, s katerim je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom; – podjetja v težavah. • Pomoči po tem razpisu se ne uporablja za: – pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer če je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo; – pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga. • Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države. • Vlagatelj pri izvedbi naložbe ne sme sodelovati s podjetji ali posamezniki, s katerimi bi zaradi sodelovanja lahko prišlo do dogovarjanja o netržnih pogojih poslovanja. • Sredstva se ne dodelijo vlagatelju, ki je za isti namen kot ga navaja v vlogi za pridobitev sredstev že prejel javna sredstva Republike Slovenije ali sredstva EU. (4) Upoštevati se mora kumulacija skladno z 8. členom Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 in 12. členom pravilnika. PODUKREP 1.1 - Posodabljanje kmetijskih gospodarstev: (1) Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih. (2) Vlogo za pomoč v okviru tega podukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva ali nadomestni član s pooblastilom. (3) Upravičeni stroški so: • stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo (rekonstrukcijo) hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji; • stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala in storitev); • stroški nakupa kmetijske mehanizacije; • stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij; • stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku; • stroški nakupa in postavitev zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami (protitočne mreže …); • stroški nakupa računalniške programske opreme, patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk; • stroški novogradnje ali rekonstrukcije sadovnjakov; • stroški nakupa večletnih rastlin. (4) Upravičenci do pomoči so: • kmetijska gospodarstva, ki ležijo na območju občine oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine; • dejavnost primarne kmetijske proizvodnje opravljajo na najmanj 1 ha primerljivih kmetijskih površin. (5) Pogoji za pridobitev so: • vloga za dodelitev nepovratnih sredstev mora biti predložena v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, • predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno; • projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; 5 OBČINSKA UPRAVA • • • • • • • • • • • za naložbo, ki mora imeti presojo vplivov na okolje, mora skladno z določili 14(5) člena Uredbe 702/2014, upravičenec le-to predložiti skupaj z vlogo za pridobitev pomoči; najmanj dve barvni fotografiji stanja parcele oziroma objekta pred začetkom izvajanja del; ponudbe oziroma predračuni za načrtovano naložbo; predložitev oddane zbirne vloge (subvencijske vloge) v preteklem letu; mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba (če je vrednost naložbe višja od 20.000,00 EUR neto pomoči); izpis iz Javnega pregledovalnika grafičnih podatkov (izpis RKGGERK), potrdilo o zavarovanju za vse člane KMG, ki so kmečko zavarovani; vse ponudbe, predračuni, računi in dokazila o plačilih se morajo glasiti na ime nosilca kmetijskega gospodarstva ali nadomestnega člana, ki ima pooblastilo nosilca kmetijskega gospodarstva, investicija mora biti zaključena pred izplačilom sredstev, kmetijsko gospodarstvo mora z investicijo prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od navedenih ciljev ukrepa, po zaključku investicije bo le-ta v uporabi za namen, za katerega je upravičenec pridobil sredstva, vsaj še 5 let po izplačilu sredstev. (6) Intenzivnost pomoči: • do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih. Znesek dodeljene pomoči se določi na podlagi doseženih točk, razpoložljivih sredstev in števila prispelih vlog. (7) Najvišji znesek dodeljene pomoči za podukrep 1.1 je 3.500 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto. (8) Skupna višina dodeljenih sredstev iz podukrepa 1.1, podukrepa 1.2 in ukrepa 4 v programskem obdobju 2016-2020 ne sme preseči 10.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo. PODUKREP 1.2 - Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov: (1) Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov. (2) Vlogo za pomoč v okviru tega podukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva ali nadomestni član s pooblastilom oziroma pooblaščena oseba. (3) Upravičeni stroški so: • stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča (nezahtevne agromelioracije, pašniki); • stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije; • stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo; • stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino. (4) Upravičenci do pomoči so: • posamezna kmetijska gospodarstva in/ali več kmetijskih gospodarstev, vključenih v skupno naložbo (pašna skupnost, agrarna skupnost …); • kmetijska gospodarstva, ki ležijo na območju občine oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine; • imajo v lasti oziroma zakupu najmanj 1 ha primerljivih kmetijskih zemljišč v uporabi. (5) Pogoji za pridobitev so: • vloga za dodelitev nepovratnih sredstev mora biti predložena v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, • ustrezna dovoljenja oziroma projektna dokumentacija za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; • ponudbe ali predračuni stroškov, za katere se uveljavlja pomoč; • kopija katastrskega načrta in program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, kadar je predmet podpore ureditev kmetijskih zemljišč ali pašnikov. Program del vključuje okvirno predračunsko vrednost del po ceniku oziroma po priznanih vrednostih iz PRP 2014-2020; • pri urejanju kmetijskih zemljišč in pašnikov se prizna prispevek v naravi vlagatelja v primeru, če je to upoštevano v načrtu izvedbe projekta s popisom del; 6 • • • • • • • • • • dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča; najmanj dve barvni fotografiji stanja parcele pred začetkom izvajanja del; v kolikor je kmetijsko gospodarstvo v letu 2021 prizadelo neurje je potrebno priložiti obrazec 1 – ocena škode po neurju; predložitev oddane zbirne vloge (subvencijske vloge) v preteklem letu; izpis iz Javnega pregledovalnika grafičnih podatkov (izpis RKGGERK), potrdilo o zavarovanju za vse člane KMG, ki so kmečko zavarovani; vse ponudbe, predračuni, računi in dokazila o plačilih se morajo glasiti na ime nosilca kmetijskega gospodarstva ali nadomestnega člana, ki ima pooblastilo nosilca kmetijskega gospodarstva, investicija mora biti zaključena pred izplačilom sredstev, kmetijsko gospodarstvo mora z investicijo prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od navedenih ciljev ukrepa, po zaključku investicije bo le-ta v uporabi za namen, za katerega je upravičenec pridobil sredstva, vsaj še 5 let po izplačilu sredstev. (6) Intenzivnost pomoči: • do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih. Znesek dodeljene pomoči se določi na podlagi doseženih točk, razpoložljivih sredstev in števila prispelih vlog. (7) Najvišji znesek dodeljene pomoči za podukrep 1.2 je 3.500 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto. (8) Skupna višina dodeljenih sredstev iz podukrepa 1.1, podukrepa 1.2 in ukrepa 4 v programskem obdobju 2016-2021 ne sme preseči 10.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo. UKREP 4: POMOČ ZA NALOŽBE V PREDELAVO IN TRŽENJE KMETIJSKIH IN ŽIVILSKIH PROIZVODOV TER NALOŽBE V NEKMETIJSKO DEJAVNOST NA KMETIJI Okvirna višina razpisanih sredstev znaša (SM 05300): 7.000 EUR (1) Cilj pomoči je diverzifikacija dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter širjenje nekmetijskih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih. (2) Upravičeni stroški so: • stroški izdelave projektne dokumentacije za naložbo v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetiji; • stroški gradnje ali obnove objekta za dejavnosti predelave in trženja kmetijskih proizvodov ter nekmetijske dejavnosti na kmetiji; • stroški nakupa opreme in naprav za dejavnosti predelave in trženja na kmetijah ter nekmetijske dejavnosti. Pomoč se ne dodeli za nakup telefonov, faksov in ostale telekomunikacijske opreme. (3) Upravičenci do pomoči so: • kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem oziroma z nekmetijskimi dejavnostmi, s sedežem dejavnosti in naložbo na območju občine; • dejavnost primarne kmetijske proizvodnje opravljajo na najmanj 1 ha primerljivih kmetijskih površin. (4) Pogoji za pridobitev sredstev so: • vloga za dodelitev nepovratnih sredstev mora biti predložena v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, • dovoljenje za opravljanje dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu; • izjavo o registraciji dejavnosti, v kolikor upravičenec pomoči še nima dovoljenja za opravljanje dejavnosti; • dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 let po zaključeni naložbi; • predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno; • projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; • poslovni načrt za izvedbo naložbe s predračunom stroškov; • najmanj dve barvni fotografiji stanja parcele oziroma objekta pred začetkom izvajanja del; OBČINSKA UPRAVA • • predložitev oddane zbirne vloge (subvencijske vloge) v preteklem letu; vse ponudbe, predračuni, računi in dokazila o plačilih se morajo glasiti na ime nosilca kmetijskega gospodarstva ali nadomestnega člana, ki ima pooblastilo nosilca kmetijskega gospodarstva (veljajo računi od 1. 1. 2022 do 25. 10. 2022). (5) Intenzivnost pomoči: • do 50 % upravičenih stroškov. Znesek dodeljene pomoči se določi na podlagi doseženih točk, razpoložljivih sredstev in števila prispelih vlog. (6) Najvišji znesek dodeljene pomoči za ukrep 4 je 3.500 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto. (7) Skupna višina dodeljenih sredstev iz podukrepa 1.1, podukrepa 1.2 in ukrepa 4 v programskem obdobju 2016-2021 ne sme preseči 10.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo. UKREP 5: POMOČ ZA IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE NA PODROČJU NEKMETIJSKIH DEJAVNOSTI NA KMETIJI TER PREDELAVE IN TRŽENJA Okvirna višina razpisanih sredstev znaša (SM 05300): 3.000 EUR (1) Cilj pomoči je doseganje višje ravni strokovne izobraženosti in usposobljenosti kmetov in njihovih družinskih članov s področja nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja kmetijskih proizvodov, ki niso proizvodi primarne kmetijske proizvodnje. (2) Upravičeni stroški so: • stroški za tečaje, seminarje, predavanja in strokovne ekskurzije povezane z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov; • stroški prevoza in stroški vstopnin za strokovne oglede povezane z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov (pri avtobusnih prevozih je upravičen strošek prevoza po območju Slovenije); • stroški strokovnih gradiv, pomembnih za izobraževanje in usposabljanje povezano z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov; • stroški udeležbe na sejmih, povezanih z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov. (3) Upravičenci do pomoči so: • registrirana stanovska in interesna združenja, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine ali regije in območja Slovenije, ki izvajajo izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja. (4) Pogoji za pridobitev sredstev so: • vloga za dodelitev nepovratnih sredstev mora biti predložena v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije; • izpis iz AJPES-a o registraciji organizacije ali društva oz. združenja ter dokazilo, da podjetje ni v težavah; • predračun oziroma račun in dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč podati naknadno skupaj z zahtevkom (veljajo računi od 1. 1. 2022 do 25. 10. 2022); • program izobraževanja oziroma usposabljanja povezanega z nekmetijskimi dejavnostmi na kmetiji, predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov; Iz programa mora biti razvidno, koliko sredstev je namenjenih za posamezno občino (v primeru, da so člani iz več občin) in katere dejavnosti so predvidene. • seznam članov oziroma izjava o številu članov na območju občine Laško. (5) Intenzivnost pomoči: • do 100 % upravičenih stroškov. Znesek dodeljene pomoči se določi na podlagi doseženih točk, razpoložljivih sredstev in števila prispelih vlog. (6) Najvišji znesek dodeljene pomoči za ukrep 5 je 1.000 EUR. UKREP 6: PODPORA DELOVANJU DRUŠTEV S PODROČJA KMETIJSTVA, ČEBELARSTVA, GOZDARSTVA IN RAZVOJA PODEŽELJA Okvirna višina razpisanih sredstev znaša (SM 05300): 6.000 EUR (1) Namen ukrepa: Društva predstavljajo temelj za izmenjavo znanj in izkušenj med prebivalstvom, zato jih je potrebno spodbujati in dolgoročno tudi s tem dvigniti kvaliteto življenja na podeželju. Sofinanciranje neprofitnih združenj povezanih s kmetijstvom, čebelarstvom, gozdarstvom in razvojem podeželja za pomoč pri stroških delovanja. (2) Cilji ukrepa so: • ohraniti delovanje društev in jih spodbujati pri njihovem delovanju; • dvigniti kvaliteto življenja na podeželju. (3) Upravičeni stroški so: • stroški ustrezne infrastrukture za delovanje (najem prostorov), • materialni stroški in stroški dela pisarne ter organov, • stroški pogostitev občnega zbora in društvenih prireditev, • nakup opredmetenih in neopredmetenih sredstev, • izdelava publikacij o delovanju društev, • stroški izvedbe prireditve ob posebnih priložnostih (obletnice delovanja društev, kulturni prazniki in podobno). (4) Splošni pogoji upravičenosti: • sofinancirajo se izključno nepridobitne dejavnosti društev. (5) Pomoč se ne odobri za: • izvajanje izobraževanj in usposabljanj, katerih upravičenci so nosilci kmetijske dejavnosti. (6) Upravičenci do pomoči so: • registrirana stanovska in interesna združenja, ki so registrirana oziroma delujejo na področju kmetijstva, čebelarstva, gozdarstva, prehrane in razvoja podeželja na območju občine Laško. (7) Pogoj za pridobitev sredstev so: • vloga za dodelitev nepovratnih sredstev mora biti predložena v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, • fotokopijo odločbe o vpisu v register društev pri pristojni upravni enoti ali izpis iz AJPES-a • seznam članov društva iz območja občine Laško (ime, priimek in naslov), • plan dela za leto 2022 in ocena upravičenih stroškov (finančni načrt za leto 2022). Iz plana oz. načrta mora biti razvidno koliko sredstev je namenjenih za posamezno občino (v primeru, da so člani iz več občin). • dokazila za uveljavljanje subvencije (kopije računov in potrdil o plačanih računih, ki se glasijo na naziv društva oz. združenja z datumom opravljene storitve od 1. 12. 2021 do 25. 10. 2022) – podati naknadno skupaj z zahtevkom. (8) Intenzivnost pomoči: • do 100 % upravičenih stroškov. Znesek dodeljene pomoči se določi na podlagi doseženih točk, razpoložljivih sredstev in števila prispelih vlog. (9) Najvišji znesek dodeljene pomoči za ukrep 6 je 2.000 EUR. II. ROKI ZA PREDLOŽITEV PRIJAV IN NAČIN PREDLOŽITVE, DATUMI ODPIRANJA VLOG IN ROKI ZA ODDAJO ZAHTEVKOV Vlagatelji oddajo vlogo, ki vsebuje: • prijavni obrazec (1, 4, 5 ali 6) za dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini Laško v letu 2022, • obvezne priloge k vlogi, ki so predložene kot dokazila k posameznim ukrepom. Vloge morajo biti oddane v zaprti ovojnici, z obvezno uporabo »Obrazca ovojnica«, opremljene z naslovom pošiljatelja, od začetka razpisa do v razpisu opredeljenih rokov za prijavo, in sicer na naslov Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško. V primeru, da upravičenec pošilja več vlog za več ukrepov ali podukrepov (podukrep 1.1, podukrep 1.2, ukrep 4, ukrep 5 ali ukrep 6), mora biti vsaka vloga v svoji ovojnici. 7 OBČINSKA UPRAVA Roki za prijavo, datumi odpiranja vlog in roki za oddajo zahtevkov so naslednji: 1. UKREP ROK ZA PRIJAVO DATUM ODPIRANJA VLOG ROK ZA ODDAJO ZAHTEVKOV VSI UKREPI 7. april 2022 12. april 2022 25. oktober 2022 Brezplačno razpisno dokumentacijo je od dneva te objave do izteka prijavnega roka možno dobiti na spletni strani Občine Laško (www.lasko. si) ali pa jo v tem roku zainteresirani lahko dvignejo v Glavni pisarni Občine Laško in v Oddelku za gospodarske dejavnosti, Mestna ulica 2, 3270 Laško, pri Edini Memić, tel. št. 03/7338-736, e-naslov: edina.memic@lasko.si v času uradnih ur. Upravičenci, pogoji za pridobitev sredstev in način obravnavanja vlog iz naslova tega razpisa so v celoti objavljeni na spletni strani in na oglasni deski Občine Laško. III. KRAJ IN ČAS, KJER LAHKO PREDLAGATELJI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJO Občina Laško na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 11/18-ZSPDSLS, 30/18, 61/20-ZIUZEOP-A in 80/20-ZIUOOPE), 5. člena Pravilnika o sofinanciranju prireditev in projektov v Občini Laško (Uradni list RS, št. 3/18) in Odloka o proračunu Občine Laško za leto 2022 (Uradni list RS, št. 205/21), objavlja JAVNI POZIV za sofinanciranje prireditev in projektov v občini Laško za leto 2022 1. Naročnik javnega poziva: Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško 2. Predmet javnega poziva: Iz proračuna Občine Laško se po tem pravilniku sofinancirajo: • prireditve, za katere Občino Laško zaprosijo izvajalci prireditev za sofinanciranje in dopolnjujejo kulturno, turistično in športno ponudbo občine; • večji projekti vlagateljev na področju organiziranja prostega časa, športa, vzgoje in izobraževanja otrok ter mladine, kulture, socialne, zdravstvene in humanitarne dejavnosti. 3. Pogoji sofinanciranja: • Pravico do sofinanciranja največ dveh prireditev ali projektov v tekočem letu imajo: • društva in zveze društev, ki imajo sedež na območju občine Laško in so registrirana v skladu z Zakonom o društvih, • krajevne skupnosti na območju občine Laško, • javni zavodi s sedežem v občini Laško. Društva, ki imajo sedež v občini Laško in se ne morejo prijaviti na noben razpis ali poziv v občini Laško, imajo pravico do prijave treh prireditev ali projektov. Prireditve in projekti, ki bodo sofinancirani, morajo: • biti izvedeni na območju občine Laško, • biti odprtega značaja in dostopni širšemu krogu obiskovalcev, • imeti pregledno in jasno konstrukcijo prihodkov in odhodkov ter zagotovljene druge vire financiranja, • ne smejo biti sofinancirani iz drugih finančnih virov Občine Laško, • imeti svojo prepoznavno vsebino in značaj, • dopolnjevati kulturno, turistično in športno ponudbo občine Laško. Izjemoma je lahko sofinancirana prireditev ali projekt, ki je izveden izven meja naše občine, če ima poseben pomen za promocijo občine. 8 Edina Memić 4. Merila in kriteriji: za določitev višine sofinanciranja posameznih prireditev ali projektov bodo uporabljena naslednja merila: 1. Kakovost, preglednost in inovativnost (0 - 40 točk) 2. Preglednost, ekonomičnost in realnost finančne konstrukcije (0 - 15 točk) 3. Pomen za promocijo in prepoznavnost Občine Laško (0 - 20 točk) 4. Celovita promocija prireditve ali projekta (0 - 10 točk) 5. Tradicionalnost prireditve - čas odvijanja prireditve pred letom poziva (0 - 20 točk) Višina sredstev se določi na podlagi doseženega števila točk in ocenjene vrednosti projekta ali prireditve komisije oziroma ocenjene vrednosti prijavitelja, če je le-ta manjša. Vrednost se izračuna tako, da se ocenjena vrednost prireditve ali projekta deli s številom doseženih točk. 5. Višina sredstev za leto 2022: 35.000,00 EUR 6. Dokumentacija poziva: Dokumentacija poziva (obrazec za prijavo) je na voljo v prostorih Oddelka za družbene dejavnosti, pravne in splošne zadeve in na spletnih straneh Občine Laško (www.lasko.si). 7. Način prijave in oddaje: Posamezna prijava mora biti izdelana izključno na obrazcih za prijavo dokumentacije poziva naročnika ter oddana najmanj 8 dni pred izvedbo prireditve ali projekta. Izvajalci morajo dokumentacijo poziva oddati po pošti kot priporočeno pošiljko, lahko pa jo prinesejo osebno v vložišče Občine Laško. Razpisna dokumentacija se pošlje v zaprti kuverti z oznako »Za sofinanciranje prireditev in projektov – ne odpiraj« na naslov OBČINA LAŠKO, ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI, PRAVNE IN SPLOŠNE ZADEVE, MESTNA ULICA 2, 3270 LAŠKO. 8. Rok poziva: poziv se začne z 11. 1. 2022 in konča s porabo razpoložljivih proračunskih sredstev. 9. Posamezni izidi poziva: Vloge se obravnavajo praviloma enkrat mesečno do porabe sredstev. Popolna vloga se ovrednoti najkasneje v tridesetih dneh. O višini sofinanciranja prireditve ali projekta se izda odločba. Z izbranimi izvajalci bo župan Občine Laško sklenil pogodbo o sofinanciranju prireditve oziroma projekta. Izplačilo se izvede po prejetem končnem poročilu o izvedeni prireditvi ali projektu, ki mora obvezno vsebovati fotokopije računov. Če vrednost računov ne dosega dodeljene vrednosti, se znesek ustrezno zniža. 10.Dodatne informacije: na telefonski številki: 03 733 87 20 (Jasna Kermelj). Številka: 430-03/2022 Datum: 10. 1. 2022 Župan Občine Laško Franc Zdolšek OBČINSKA UPRAVA DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE Predlaganje kandidatov za člane volilnih odborov Za dan glasovanja na državnozborskih volitvah je določena nedelja, 24. 4. 2022. Na podlagi 41. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – ZVDZ-UPB, 54/07 – odločba US, 23/17 in 29/21) se pri imenovanju članov volilnih odborov najprej upoštevajo predlogi političnih strank, s katerih list kandidatov so bili na zadnjih volitvah v državni zbor izvoljeni kan- didati, in sicer po vrstnem redu glede na število izvoljenih kandidatov, pri čemer v primeru enakega števila odloči žreb, nato pa predlogi drugih političnih strank in lokalnih skupnosti ter njihovih delov. Glede na to, da bodo volilni odbori vodili glasovanje na voliščih v času, ko bo treba izvajati ukrepe zaradi preprečitve širjenja virusne bolezni covid-19 (npr. upoštevanje karantene, samoizolacije in drugih posebnih ukrepov) se pričakuje, da bodo okrajne volilne komisije imele težave pri sestavi volilnih odborov, saj se v praksi pri imenovanju volilnih odborov soočajo s problemi, ko od političnih strank ne prejmejo dovolj predlogov. Zato na predlog Dr- OBČINSKE INVESTICIJE Izgradnja vodovoda Ojstro-Tovsto-Zahum-Brstnik Izvajalec del Vodotehnik, d. o. o., iz Žalca nadaljuje z izgradnjo primarnega vodovoda na odsekih Brstnika, Tovstega. Po- žavne volilne komisije pozivamo krajevne skupnosti, društva in občane, da predlagajo kandidate za člane volilnih odborov, ki jih posredujejo okrajni volilni komisiji (kontaktna oseba Cvetka Podlesnik – tel. št.: 03 733 88 18, e-naslov: cvetka.podlesnik@gov. si, ovk.6008L@dvk-rs.si). Člani volilnih odborov bodo morali na dan glasovanja izpolnjevati PCT pogoj (preboleli, cepljeni, testirani). Predloge za imenovanje predsednika in članov volilnih odborov posredujete okrajni volilni komisiji takoj, ko bo mogoče, najpozneje pa do 1. 3. 2022. Občina Laško leg cevi za vodo se polagajo tudi cevi za bodočo optiko. V začetku letošnjega leta bo Elektro Celje, d. d., na tem območju začelo z izgradnjo elektro omrežja, kar pomeni, da se bodo gospodinjstvom izboljšale tudi elektro napetostne razmere. Izvajajo se tudi dela na izgradnji 30 m3 vodohrana Zahum. Sanacija plazu v Stopcah Dela na sanaciji plazu se nadaljujejo, tako je na spodnjem delu sanacije napravljena polovica pilotov, izvaja pa se vzhodni odvodni jarek. Na zgornjem delu sanacije plazine pobočja se dela izvajajo z vrtanjem pilotov ob lokalni cesti Lažiše-Vrh nad Laškim. Izvajanje del na območju Brstnika. Vrtalna garnitura na zgornjem delu plazišča ob lokalni cesti Uskladitev višine cen odvajanja komunalnih odpadnih in padavinskih vod Izvajanje zemeljskih, opažnih in betonskih del na 30 m3 VH Zahum Na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78/19) je bil pripravljen Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode z javnih površin. Občinski svet je na svoji zadnji seji v letu 2021 sprejel usklajene cene glede odvajanja komunalnih in padavinskih vod 9 OBČINSKA UPRAVA / OBČINSKI SVET za objekte, ki so priključeni na ločen kanalizacijski sistem v Laškem in v Rimskih Toplicah. Tako je do 31. 12. 2021 veljala cena odvajanja 0,60 EUR/m3 porabljene pitne vode in je veljala od leta 2001. Zaradi veljavne zakonodaje, kakor izhaja iz Uredbe, je bilo potrebno ceno oblikovati in razdeliti na omrežnino in storitev. Tako je bilo potrjeno, da s 1. 1. 2022 stopijo v veljavo nove usklajene cene za odvajanje, kar pomeni, da znaša za gospodinjstva omrežnina za DN<=20 v višini 4,4454 EUR/mesec (brez DDV) ter storitev 0,4309 EUR/m3 (brez DDV) porabljene pitne vode. Luka Picej MEDOVITA DREVESA ZA NOVOROJENCE MISIJA: TRIGLAVSKI LEDENIK V PEKING SE JE ZAČELA V LAŠKEM Na Občini Laško smo se na pobudo podžupana Matjaža Pikla in njegove svetniške skupine odločili, da bomo z letom 2022 začeli z obdarovanjem novorojencev tudi z medovitimi drevesi. Pobudo za podobne projekte je že pred leti dala Čebelarska zveza Slovenije, letos pa smo se tudi v Laškem odločili, da novorojencem podarimo sadiko sadnega drevja. »Pri rojstvu otroka gre za nepozaben, enkraten dogodek, ki se ga vsi zelo radi spominjamo. Zato smo se na Občini odločili, da že tako lep dogodek še polepšamo s tem, da staršem podarimo medovito drevo in tako pripomoremo k prepotrebni zasaditvi dreves. Starši in otrok bodo imeli lep spomin, pa še koristno bo za čebele in celotno človeštvo,« je o projektu povedal župan Franc Zdolšek. Starši oz. skrbniki novorojenca bodo prejeli oštevilčen bon, s katerim bodo v Drevesnici in trsnici Jernejke Knavs Krajšek naročili in prevzeli želeno medovito drevo. Več informacij boste dobili ob oddaji vloge za uveljavljanje pravice do enkratne denarne pomoči za novorojence. Pivovarna Laško Union in Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez sta v decembru izvedla projekt »Misija: Triglavski ledenik v Peking«. Šlo je za večmesečno okoljevarstveno ozaveščevalno kampanjo, s katero sta v sodelovanju s partnerji javnosti približala problematiko izginjanja alpskih ledenikov in ozaveščala o posledicah globalnega segrevanja ozračja za življenje in zimske športe. Kampanja, ki sta jo podprla Mednarodni olimpijski komite in Urad Predsednika RS, je bila zasnovana okoli delčka vzorčnega ledu s Triglavskega ledenika, ki sta ga PLU in OKS v sodelovanju z Geografskim Inštitutom Antona Melika ZRC SAZU poslala na posebno pot ozaveščanja in aktivacije ljudi od Triglava do Pekinga, kjer so se 4. februarja 2022 začele 24. zimske olimpijske igre. Triglavski ledenik je svojo uradno pot do Pekinga začel v petek, 17. decembra pred Športno dvorano Tri lilije v Laškem. Mojca Knez Jovan PARTICIPATIVNI PRORAČUN 2022 - PREDLOGE ZBIRAMO DO KONCA FEBRUARJA Spoštovani občani in občanke. Želimo vas opomniti, da imate le še do 28. februarja 2022 čas za oddajo projektnih predlogov za Participativni proračun. KAJ JE PARTICIPATIVNI PRORAČUN? Participativni proračun je sistem razporejanja dela proračunskega denarja tako, da pri odločanju o njegovi porabi sodelujete prebivalke in prebivalci občine, ki sami določite, katere investicije so v skupnosti najnujnejše in kako želite prispevati k izboljšanju kakovosti življenja v naši občini. Vse informacije so zbrane na naši spletni strani (www.lasko. si) ter v prejšnji, decembrski številki Laškega biltena na strani 11. OBČINSKI SVET LAŠKO Na obširni decembrski seji sprejet tudi rebalans proračuna za leto 2021 in proračun za leto 2022 17. seja Občinskega sveta je potekala 15. decembra v Thermani Laško. Občinski svetniki so potrdili rebalans proračuna za leto 2021 in sprejeli občinski proračun za leto 2022, ki je težak dobrih 25 milijonov evrov. Sprejeti so bili tudi Sklep o Načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Laško za 10 Foto: Boris Vrabec leto 2022, Sklep o določitvi skupne vrednosti pravnih poslov stvarnega premoženja, ki niso predvideni v Načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Laško za leto 2022 in Letni program prodaje finančnega premoženja Občine Laško za leto 2022. Občinski svet je sprejel Odlok o financiranju krajevnih skupnosti v Občini Laško, ki določa delovanje in način financiranja krajevnih skupnosti, ter Pravilnik o sredstvih za delo svetniških skupin in samostojnih svetnikov Občinskega sveta Laško, ki ureja pravice in obveznosti svetniških skupin in samostojnih svetnikov o uporabi finančnih in drugih sredstev, ki jih za njihovo delo zagotavlja Občina Laško. OBČINSKI SVET Tako kot vsako leto, so občinski svetniki tudi v letu 2021 eno sejnino podarili v dobrodelne namene. Finančna sredstva bodo na predlog Območnega združenja Rdečega križa Laško-Radeče in CSD Celje, enote Laško, prejele štiri družine v socialni stiski. Na področju gospodarstva je bil sprejet Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o splošnih pogojih Občine Laško pri dodeljevanju stanovanj, oddajanju poslovnih prostorov in ostalih nepremičnin ter določanju najemnin. Spremembe so bile potrebne zaradi aktualnih sprememb stanovanjske zakonodaje. Pomembnejše novosti so: dvig neprofitnih najemnin in uvedba obveznega lokacijskega faktorja, spremenjen oz. dopolnjen sistem subvencioniranja neprofitnih in tržnih najemnin, korigirana uporabna površina za izračun najemnine pri trajno vezanih na uporabo invalidskega vozička, javna najemna služba pod okriljem SSRS, ločeni fiduciarni računi za rezervne sklade posameznih objektov pri istem upravniku in znižanje soglasij pri odločanju etažnih lastnikov. Na decembrski seji so bila potrjena zaključna poročila več investicij, in sicer: • obnova strehe na športni dvorani Tri lilije, • modernizacija športne dvorane Tri lilije – elektroinstalacije, • izgradnja teniških igrišč s spremljajočim objektom v Debru, • izvedba projekta »Večnamenske rekreacijske površine in trajnostna mobilnost«, • izvedba projekta ureditev JP 700701 Trobni dol-Suhadobje-Tovornik, • obnova LC Belovo Zg. Brezno z ureditvijo kanalizacije, • izgradnja prizidka k obstoječemu objektu Vrtca v Rimskih Toplicah, • rekonstrukcija in dozidava kuhinje v OŠ Primoža Trubarja Laško. Sprejete so bile tudi manjše spremembe in dopolnitve Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Laško, ki so bile potrebne zaradi uskladitve z zakonodajo, ter Sklep o lokacijski preveritvi za določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi na parcelah v Trobnem Dolu. Občinski svet je sprejel Program oskrbe s pitno vodo 2022 do vključno 2025. Iz dokumenta izhaja, da je v gradnji vodovod (9,3 km) Ojstro-Tovsto-Zahum-Brstnik, ki bo zaključen predvidoma jeseni. Pripravlja se projektna dokumentacija za območje Sp. in Zg. Rifengozda, dela Brstnika in Doblatine. Prioritetna je tudi obnova vodovoda Rimske Toplice-Laško z vključitvijo dodatnih vodnih virov v sistem. Sprejet je bil tudi Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode. Nove cene se pričnejo zaračunavati februarja v obračunu za januar, višje bodo za 11 % (npr. za porabo 15 m³ pitne vode je bil strošek odvajanja 9,85 evrov, zdaj bo 10,91 evrov). S sprejetim Letnim programom športa v Občini Laško za leto 2022 bo občina iz proračuna izvajalcem športih programov namenila 2.782.500 eurov. V ta znesek so vključeni tudi vsi stroški z izgradnjo telovadnice v Rimskih Toplicah in stroški v zvezi z dvorano Tri lilije. Na pobudo nekaterih svetniških skupin in Občinske volilne komisije je občinski svet obravnaval tudi nova predloga Odloka o določitvi števila članov občinskega sveta in volilnih enot za volitve članov občinskega sveta ter volitve župana v Občini Laško in Odloka o določitvi števila članov svetov krajevnih skupnosti in volilnih enot v krajevnih skupnostih Občine Laško. Slednji je bil zaradi različnih mnenj in nasprotovanja nekaterih krajevnih skupnosti umaknjen z dnevnega reda. Predlagano je bilo namreč, da bi bila vsaka krajevna skupnost ena volilna enota, razen KS Laško, ki bi se razdelila v tri volilne enote. Spremenilo bi se tudi število članov sveta nekaterih krajevnih skupnosti, tako da bi se volilo v KS Laško 11 članov, v KS Marija Gradec, Rimske Toplice in Rečica po 7 članov, v KS Šentrupert, Jurklošter, Vrh nad Laškim, Sedraž in Zidani Most pa po 5 članov. Predlog prvega odloka pa je bil sicer v 1. obravnavi sprejet, vendar so svetniki želeli, da se pred drugo obravnavo vodje svetniških skupin in občinska uprava ponovno sestanejo na usklajevalnem sestanku in še enkrat preverijo možne rešitve enakomerne zastopanosti volivcev po volilnih enotah. Predlagane spremembe bi zmanjšale število članov občinskega sveta iz 23 na 21, tako da bi se v vsaki od treh volilnih enot volilo 7 članov. Volilni enoti 2 in 3 bi se teritorialno spremenili, tako da bi volilna enota 2 obsegala KS Marija Gradec, Vrh nad Laškim, Šentrupert in Jurklošter (prej VE 3), volilna enota 3 pa KS Rečica (prej VE 2), Sedraž, Rimske Toplice in Zidani Most. Po usklajevalnem sestanku so bila mnenja še vedno tako deljena, da se je predlagatelj odloka naknadno odločil, da se odlok v tej vsebini ne bo dal v drugo obravnavo, saj bi se moral predhodno spremeniti tudi statut občine, za kar pa je potrebna dvotretjinska večina navzočih svetnikov. Občinski svetniki pa so soglasno potrdili predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter Odbora za družbene dejavnosti, da se priznanja Antona Aškerca za izjemne dosežke na področju kulturnih dejavnosti podelijo: • Kulturnemu društvu Vrh nad Laškim za dolgoletno delovanje na področju ljubiteljske kulture, • Majdi Marguč za dolgoletno delovanje na področju mažoretne dejavnosti, • Mateji Škorja za dolgoletno in uspešno delo na področju zborovskega petja. Na pobudo svetnika Marjana Kozmusa je občinski svet decembrsko sejo zaključil s sklepom, da se leto 2022 razglasi za leto planinstva, saj se bodo skozi vse leto obeleževale tri pomembne obletnice: 100 let od ustanovitve PD Laško, 70 let od odprtja planinskega doma na Šmohorju ter 110 let od smrti Laščana Frana Orožna, geografa in ustanovitelja Slovenskega planinskega društva. Naslednja redna seja Občinskega sveta bo predvidoma 23. marca. Gradiva za seje občinskega sveta in posnetki sej so dostopni na občinski spletni strani www.lasko.si. Prav tako so na občinski spletni strani objavljeni vsi sprejeti občinski predpisi (pod zavihkom »ZA OBČANE«). Tanja Grabrijan 11 SVETNIŠKE SKUPINE Svet se vrti naprej in mi z njim Morda malo čuden naslov za vas spoštovani občani in občanke naše lepe občine. Toda še kako se svet vrti naprej od davnega časa, ko še nas ni bilo in kako se še bo v prihodnje, ko nas bodo zamenjali rodovi, ki bodo ustvarjali drugačne zgodbe našega življenja. In tudi naš svet treh občinskih svetnikov Občinskega sveta Občine Laško se vrti naprej. Res, da v drugačni obliki kot ste bili vajeni do sedaj. Enotno smo prestopili v novo stranko Naša dežela in prav tako enotno delujemo tudi naprej. Naš pogled je usmerjen v prihodnost, ne obračamo se v preteklost in želimo, da bi bile tako vaše kot naše naloge, ki jih uresničujemo preko Občinskega sveta in župana izvedene v čim večjem številu. Lahko porečemo, da nam s skupnimi močmi in predlogi občanov uspe rešiti marsikatero težavo ali uresničiti cilje. V letu, ki ga živimo, bomo v okviru našega predloga vsakemu novorojencu podarili medovito drevo, saj se zavedamo, da ko bo izumrla zadnja čebela, bo izumrlo naše življenje. S podarjenim drevesom pa bomo pripomogli, da nas v krogu Čebelarske zveze Slovenije prepoznajo kot čebelam prijazno občino. Aktivno podpiramo in sodelujemo pri prepoznavnosti lokalno pridelane hrane, ročno izdelanih izdelkov, podpiramo razvoj podeželja v okviru občinskega proračuna. Ponovno smo uspeli izpeljati projekt Prijateljstva, ki omogoča (pod določenimi pogoji) brezplačno vožnjo starejših oseb in invalidov. Moramo pa priznati, da bomo morali kmalu ponovno preučiti pogoje, ki veljajo in morda postoriti kakšno posodobitev le-teh. Vsi trije svetniki se po svojih močeh trudimo, da pripomoremo k realizaciji izgradnje ali obnove kakšne javne poti, izgradnje manjšega javnega vodovoda, da se postavijo nova otroška igrala in veliko truda vlagamo v pridobivanje soglasij za prenos zemljišč, tako na področju cestnega omrežja in izgradnje ali posodobitve omrežja za prenos podatkov. Morda so časovni roki res nekoliko daljši, toda včasih moramo skupaj z občinsko upravo izvesti veliko postopkov in tako je bilo tudi pri izgradnji repetitorja na Vrhu, ki je bil predan v uporabo lani in pomeni izjemno pridobitev za širši krog naših občanov. Ob tej priliki bi se radi zahvalili vsem, ki ste na kakršenkoli način pripomogli k izvedbi in sami izgradnji. Po pridobljenih pisnih informacijah pa smo bili seznanjeni, da bodo tako imenovane sive in bele lise za internetno omrežje pokrite preko projekta RUNE. Tako imenovane sive lise bo gradilo podjetje RUNE Enia, d. o. o., bele lise pa bo gradilo podjetje Runetec, d. o. o. Vsak posameznik pa si lahko na naslovu www.ruralnetwork.eu v spletni aplikaciji preveri vključenost v sam projekt. Predviden pričetek gradnje je začetek meseca marca 2022. Aktivno smo SDS Laško – SKUPAJ GRADIMO SLOVENIJO Spoštovane/i občanke in občani občine Laško, pred vami je nova številka uspešnega projekta »Laški bilten«. V njem imamo vsi prostor, da predstavimo svoje dosežke, projekte, delovanje in tako informiramo občanke in občane, kaj se dogaja v naši občini. Prostor je tudi za vaše predstavnike političnih strank, ki so zastopani v Občinskem svetu. Mi v Slovenski demokratski stranki - SDS izkoristimo ta prostor, da vam predstavimo naša stališča in delo, ki ga opravljamo kot vaši zastopniki na nivoju Občine Laško. Vaši predlogi, pobude in želje so predstavljeni na odborih, sejah občinskega sveta in pri posameznih predstavnikih, ki pokri- 12 vajo področja. Sodelovanje z županom je zgledno, kajti kar nekaj naših oziroma vaših pobud je bilo sprejetih in realiziranih. Trudimo se, da vas sproti seznanja- vključeni v izgradnjo optičnega omrežja na območju KS Rečica in pri sprejemanju Občinskega podrobnega prostorskega načrta za kamnolom Rečica in za ureditev turistično rekreacijskih površin pri Planinskem domu Šmohor. Veliko predlogov z naše strani se nanaša na posodobitev cestnega omrežja na celotnem območju občine in dograditvi posameznih avtobusnih postaj in javne razsvetljave. S predlogi po novi stanovanjski gradnji želimo doseči novogradnje za mlade družine in podpiramo predloge za izgradnjo novega doma za starejše. Zavedamo se, da je naša prihodnost zapisana turizmu in del tega so tudi bodoče kolesarske poti in močno si želimo, da bo zaključena povezava med Celjem in Laškim, podpiramo širitev sistema Kolesce in podpiramo projekte, ki bodo na novo širili dober glas o naši gostoljubnosti, saj se zavedamo, da so priznanja s področja turizma, ki smo jih pridobili v zadnjem obdobju, delo izjemnega števila ljudi in ustanov in s ponosom pozdravljamo prejem certifikata Slovenia Green destination in naziva Najlepši in najgostoljubnejši zdraviliški kraj v letu 2021. Laško je lepo mesto, občina je obdana s prijaznimi ljudmi in naše želje so, da tako tudi ostane. Bodite zdravi - v imenu Naše dežele želijo; Olga Čander, Irena Gradišnik in Matjaž Pikl mo z našimi dosežki, s smerjo razvoja občine Laško in realizacijo posameznih projektov. Verjamemo, da smo upravičili vaš glas, ki ste nam ga namenili na volitvah. Pred nami je volilno leto, kjer se boste lahko odločili, kdo bo vaš predstavnik na nivoju države in na nivoju Občine. Že dve leti nas vodi nova koalicija, ki je prvič prisluhnila Občinam in jim namenila izdatno več sredstev za razvoj, kajti obstoječa koalicija se zaveda, da so Občine temelj razvoja gospodarstva. Kajti več razvoja na lokalnem nivoju pomeni tudi več prihodkov v državni proračun, več prihodkov občank in občanov pomeni tudi več sredstev zbranih na nivoju države in posledično država lahko zniža davke na plače in pokojnine. Ravno zaradi tega je bil v parlamentu obravnavan »Zakon o spremembi dohodnine«, ki je imel namen, da posameznik plača nižji davek oziroma, da se dvigne splošna olajšava in bi tako posameznik prejel večjo plačo za SVETNIŠKE SKUPINE več deset evrov, ki bi jih lahko nato investiral v svoje izboljšanje stanovanjskih razmer oziroma v izboljšanje življenja. Žal je leva opozicija predlog zavrnila in celo napovedala referendum. SDS se je z referendumom strinjal in naj se dokončno državljanke in državljani odločijo ali želijo močno državo, ki bo delila socialno podporo, ali pa želijo, da ima posameznik večjo plačo in ne rabi socialne podpore. Po našem mnenju je, in v tej smeri SDS tudi vedno dela, da je samo ekonomsko neodvisni državljan garant razvoja in nanj nima vpliva dnevna politika. Žal je teh primerov veliko, ko se posameznike drži na socialnem dnu in se jim podeljujejo bombončki v obliki socialnih transferjev. Novo leto, novi razpisi Leto 2022 je že v polnem teku. Prineslo je nove izzive, hkrati pa tudi nove priložnosti kot so na primer možnost pridobitve določenih sredstev oziroma izvedbe novih projektov v okviru odprtih občinskih razpisov. V želji, da zainteresirani ne bi zamudili rokov za prijavo na razpis, vas seznanjamo s spodnjima dvema. Pred Občino so veliki projekti, ki jih je omogočila obstoječa koalicija. Na vas pa je, da nas na volitvah ocenite, ali je smer krepitve neodvisnega in ekonomsko močnega posameznika prava, ali si pa želite, da je čim več državljank in državljanov na socialni podpori. Ocena OECD in posameznih EU institucij nas uvrščajo visoko na lestvici, kajti nikoli v zgodovini nismo imeli tako majhnega števila brezposelnih, podjetja so s sprejetimi ukrepi v času covida s pomočjo države ohranila dobro kondicijo, dela je za podjetja vedno več, tako da Občina že težko dobi izvajalce za posamezne projekte, upokojenci so prejeli izredne uskladitve, da se jim popravi v preteklosti storjena krivica in so bili deležni izrednih izplačil. Ravno v mesecu januarju se tudi pripravlja paket energetskih bonov, ki jih bodo prejeli socialno šibkejši. Še več je stvari, ki so neposredno vezane na vaše življenje, zato je vsak vaš glas za nas pomemben, kajti samo tako bomo lahko z vašo pomočjo zaključili projekte v občini Laško, ki so nujni za uspešnejše življenje vas, nas in naših zanamcev. Naredimo naše okolje prijazno za življenje vsakemu posamezniku, ne glede, kako se piše in kako mu je ime. Besede očeta Slovenije Jožeta Pučnika »Jugoslavije ni več, za Slovenijo gre«. Hvala za vašo podporo in se vidimo na volitvah 24. aprila 2022. Ostanite zdravi! Do 28. februarja 2022 imate čas, da oddate predloge projektov, ki bi se lahko v krajevni skupnosti v kateri prebivate izvedli v okviru Participativnega proračuna. To je odlična priložnost, da predlagate investicijo, za katero menite, da bi bila dobrodošla v vaši krajevni skupnosti. Vsaki krajevni skupnosti bo namenjenih do največ 10.000 €. Do 7. aprila 2022 pa imate čas, da oddate vlogo v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v občini Laško. Razpis je name- njen za sofinanciranje različnih naložb, posodabljanje kmetijskih gospodarstev, urejanje zemljišč, pašnikov, podpori delovanja društev in podobno. Več podrobnosti o obeh razpisih si lahko preberete na spletni strani Občine Laško. Če imate, drage občanke in občani, za nas kakšna vprašanja in predloge, jih posredujte na elektronski naslov info@ mmol.si. Mladi forum in Socialni demokrati Laško je pred koncem lanskega leta povezala ideja, kako z majhnimi pozornostmi v prazničnih dneh pričarati nasmehe na obraze otrok, ki prihajajo iz socialno ogroženih družin. Rudolfovi pomočniki smo zato z vašo pomočjo v mesecu decembru pri Medenjačkovi vasi na vrtu Hotela Savinja zbirali prispevke v obliki igrač, oblačil, šolskih potrebščin, pripomočkov za osebno nego, tudi kakšno sladko malenkost. Štefanija Pavčnik, predsednica OO SDS Laško Barbara Jančič, Mlada moč občine Laško Dobrodelna akcija je doživela izjemen odziv! Čeprav se nam vse večkrat zazdi, da je naša družba postala podoba nekega drugega časa, da se neopazno razkraja vse, kar nas je povezovalo, kar je bilo skupnega in dragega, ste nas spomnili, da živimo v lokalni skupnosti, ki je zmožna velike solidarnosti, odprtosti in skrbi za ranljive. Zahvaljujemo se vsem posameznicam in posameznikom, ki ste bili pripravljeni pomagati, še posebej pa Fitnesu Rimske Toplice in DTV Partizan Rimske Toplice za kolektivne prispevke. Skupaj smo zbrali skoraj 50 darilnih paketov in še 6 velikih škatel igrač, oblačil in dobrot, da bo začetek novega leta lažji 13 SVETNIŠKE SKUPINE / POSLANSKA PISARNA / KRAJEVNE SKUPNOSTI in lepši za marsikoga v naši občini. Na svetovni dan človeške solidarnosti, 20. decembra, smo vse prispevke predali Območnem združenju Rdečega križa Laško-Radeče, s katerim smo že sodelovali v naših preteklih dobrodelnih akcijah. Dodatno smo zbrali še 115 eur, k temu bo ObO SD Laško še dodala 285 eur, Spoštovane in spoštovani občani Laškega Že dobro smo zakorakali v t. i. »supervolilno« leto. To samo po sebi ne bi bilo nič posebnega, če ne bi živeli čas, ki kar kliče po boljši prihodnosti na vseh področjih javnega življenja. Ker pa je politika tista, ki lahko znatno – dobro ali slabo – vpliva na zadeve javnega življenja, je leto pred nami leto pomembnih odločitev, med prvimi bo odločitev o zaupanju poslanskih mandatov. Ob vaši veliki in večletni podpori ter odgovornosti vaš glas zastopati v Državnem zboru, je prav, da vas preko danega zapisa obvestim, da nameravam ponovno kandidirati za poslanca v Državnem zboru. Večkrat se sliši, koliko ugodnosti imamo poslanci, pa da se vsi tako radi držimo poslanskih stolčkov … Vse to za nekatere poslance drži, ne pa za vse. Predolgo sem v politiki, da bi nasedel tem populizmom, kako je v politiki lepo. Lepo je takrat, ko vidiš, da si uspešen ob nenehnem pregovarjanju v Ljubljani, zakaj kraj kot je Laško potrebu- KS LAŠKO Moj rodni kraj, moj rodni dom Ta naslov znane Avsenikove pesmi sem uporabil za uvod v svoj prispevek. Kdo se kdaj pa kdaj ne spomni na svoj rodni kraj. Tisti, ki ves čas več ali manj živimo v domačem okolju se tega niti ne spomnimo, ali pač. Se pa tega zagotovo dostikrat spomnijo tisti, ki so si življenjsko eksistenco našli zunaj naše ob- 14 tako da bomo 400 eur preko OZ RK Laško-Radeče v naslednjih mesecih namenili ranljivim družinam. Iskrena hvala za izkazano zaupanje! Naj bo leto 2022 drugačno za vse nas. Vaši Rudolfovi pomočniki je sredstva za obnovo cest, za sanacijo protipoplavne zaščite ter več angažmaja države pri uresničevanju izjemnega turističnega potenciala. Tudi je lepo, ko te na ulici ustavijo ljudje, se s teboj iskreno pogovarjajo, te pohvalijo in tudi izrečejo kritiko. Namreč ob iskreni kritiki ti hitro postane jasno, da politiki nismo vsevedi, temveč posamezniki s svojimi prepričanji in stališči, ki pa jih moramo včasih dati na stran, da lahko delujemo v skupno dobro. Skupno dobro v Laškem, v Radečah in drugih krajih po Sloveniji nima predznaka levo in desno. Vedno sta samo dve možnosti, ali se bomo znali dogovoriti in naredili, kar je dobro za ljudi, ali pa božali svoje ege in sebi dokazovali, kako smo najboljši. Verjemite, prva možnost da rezultate, druga pelje v pogubo. Politika me je naučila veliko, še več pa vi, drage občanke in občani Laškega, četudi se v čem morda ne strinjamo. Morda nas obstaja več »tipov« politikov, vendar sam nikoli nisem bil pristaš delitev na leve in desne politike, temveč politike, ki so ali niso v stiku z ljudmi. Stik z ljudmi pomeni, da je politik na terenu, tam, kjer se dogaja življenje, kjer so realne težave, ne v pisarni ob papirjih in z mislimi na abstraktne izzive, ki z realnostjo nimajo nobene veze. Delo za ljudi je delo med ljudmi, delo poslanca je poslanstvo, ki ga prepoznaš ali tudi ne. V vsakem primeru to oceno, to prepoznavo dajejo volivke in volivci na volitvah. Iskreno sem vesel, da smo čine, pa tudi zunaj naše države, torej v tujini. Takim ljudem pomenijo informacije o domačem kraju največ. Laški bilten je za takšne primere idealna rešitev. Sicer je bilten predvsem namenjen občanom naše laške občine in lahko rečem, da smo lahko vsi občani srečni, da imamo takšno glasilo, ki nas vsaka dva meseca seznani z dogajanjem v občini. Lepo je, da se je uredništvo potrudilo in da je bilten dostopen tudi na spletu, vendar vsem takšna oblika ni najbolj prijazna. Še posebej je to težava za starejše ljudi, ki niso vsa ta leta skupne poti gradili v spoštovanju, ob pogovoru in v delu za skupno dobro. Laško in njegova prihodnost nam je vsem preveč pomembna, da bi ju prepustili srečnim ali manj srečnim naključjem, ki se zgodijo v Ljubljani. Še manj si želimo, da bi bila prihodnost in razvoj Laškega odvisna od birokratskih mlinov, neuresničljivih populizmov politikov za en mandat ali politikov, ki Laškega in njegovih izzivov ne poznajo dovolj dobro. Posledice tovrstne ozkoglede politike smo žal občutili tudi že v Laškem, ko se je ob menjavi lastništva podjetja zamenjala tudi logika, kaj lastništvo velikega podjetja pomeni za manjši kraj. Govorim o družbeni odgovornosti podjetja, za podporo kulturi in športu, za to, da delovna mesta, povezana s podjetjem in vsemi investicijami ostanejo v kraju, med domačini. Kljub nekaj slabih odločitev, ki so jih sprejeli ljudje, ki ne čutijo odgovornosti do Laškega, se je Laško vedno znova pobralo. Ne samo to, Laško je kraj s ponosom in izjemnim potencialom, da postane ena najbolj prepoznavnih zdraviliških in turističnih točk na širšem območju Slovenije in mednarodno. Te velike ambicije bo Laško uresničilo! Zato si nadejam, da bomo na tej poti, z jasno postavljenimi cilji še naprej zavezniki, ne samo na ravni politike, temveč predvsem kot ljudje, ki želimo našemu kraju najboljše. Gremo naprej, hvala vam! Matjaž Han vešči rokovanja z računalnikom. Glede na to, da v laški občini vsako gospodinjstvo dobi tiskani izvod biltena brezplačno, takih težav ni opaziti. V naši krajevni skupnosti se zato že dlej časa trudimo, da bi tistim krajanom, ki živijo izven naše občine in ki si seveda to želijo, omogočili prejemanje laškega biltena po pošti. V preteklosti smo tako na uredništvo biltena poslali kar nekaj naslovov nekdanjih Laščank in Laščanov in kolikor nam je znano, so prejemniki zelo zadovoljni, da ne rečem navdušeni nad to možnostjo, KRAJEVNE SKUPNOSTI pa tudi nad kvaliteto glasila. Zato menim, da bi s takšno prakso veljalo nadaljevati, navkljub stroškom, ki ob tem nastajajo. Vez z nekdanjimi krajani, ki jo na tak način vzdržujemo, je zagotovo spoštovanja vredna. Zato sem prepričan, da bodo tudi v prihodnje v uredništvu Laškega biltena imeli posluh za takšne naše pobude oziroma predloge. Zavedam se, da je za to potrebno povečati naklado pa vendar mislim, da je to potrebno, tudi iz že prej omenjenih razlogov. Zadovoljstvo vseh odtehta tudi dodatne stroške. Hvala za razumevanje. Objestnost Šele dobro leto in pol je, odkar smo asfaltirali cestni odsek v Brstniku do domačije Kranjčevih. Kot je v navadi, ob taki priliki uredimo tudi cestno signalizacijo. Tu pa se začnejo težave, saj nekateri enostavno ne spoštujejo prometnih znakov. Gredo celo tako daleč, da enostavno prometni znak odstranijo, če jim ta ni všeč. To je opazno tudi na priloženi sliki. V naši krajevni skupnosti smo priča taki objestnosti že dalj časa. Pred kratkim odstranjen prometni znak ni edina objestnost. Nedolgo tega so vandali izruvali obcestne stebričke, ki označujejo vozišče, obračali prometne znake ipd. Pred nekaj leti so v enem zamahu razbili pet cestnih ogledal na državni cesti Laško-Svetina. Vedeti je treba, da za vsako postavitev prometne signalizacije pristojni občinski organ izda poseben sklep, ki ga nato izvrši Komunala Laško. To pomeni, da noben znak ni postavljen kar tako, temveč na podlagi strokovne odločitve. Žal so očitno med nami ljudje, ki nasprotujejo vsemu in vsakomur in si enostavno dovolijo preveč. Če nekomu ne paše dotična ome- KS REČICA Šolsko igrišče dobilo razsvetljavo V četrtek, 23. decembra 2021, smo v manjši zasedbi otvorili razsvetljavo igrišča ob Podružnični šoli Rečica. Idejni jitev v cestnem prometu, jo pač enostavno odstrani. Kje živimo bi se človek vprašal. V lokalni skupnosti se trudimo za napredek, ki pa ga nekateri enostavno ne zmorejo dojeti in gledajo le na osebne interese. V naši družbi je žal prisotne preveč objestnosti, zavisti, nevoščljivosti in še kaj bi se našlo. Zato imamo sicer pristojne organe kot je policija, ki se bo morala večkrat zapeljati po krajevnih cestah oziroma biti na njih večkrat prisotna. Le na ta način bomo lahko vzdrževali potrebno kulturo obnašanja, ki je nekaterim popolnoma tuja. Ne upoštevajo navodil, da je potrebno za vsa dela na vseh javnih poteh in cestah pred začetkom le-teh pridobiti soglasje upravljalcev cest. Pretežko in s prevelikimi napori, tako finančnimi kot fizičnimi, pridemo do posodobljenih cest v naši krajevni skupnosti, zato bomo s pristojnimi organi naredili vse, da vandali ne bodo počenjali škode z objestnim obnašanjem na infrastrukturnih objektih, ki so naše skupno dobro. vodja projekta Simon Sanda je povzel: »Rečiško šolsko igrišče je bilo še edino v občini Laško, ki ni imelo razsvetljave. To sem opazil ob igranju nogometa na raznih turnirjih po laški občini – vsa so imela razsvetljavo, mi pa smo vedno morali končati pred temo. Na Občini sem več let poskušal pridobiti sredstva za izgradnjo reflektorjev. Pri podjetju EEA Medved, d. o. o., sem pridobil izmero svetlosti in načrt postavitve ter predračun za nabavo opreme in izvedbo projekta. Vse skupaj sem odnesel na Občino. Spomladi 2021 pa je prišel ven občinski razpis Participativni proračun, kjer imamo občani in občanke priložnost predlagati idejo za izboljšanje in razvoj kraja. Za KS Rečica sem pripravil razpisno dokumentacijo za projekt izgradnje razsvetljave igrišča pri Podružnični šoli Rečica.« Projekt je bil potrjen in sredstva za izgradnjo razsvetljave v celoti zagotovljena. Izvedbo projekta je zares odlično in nesebično izvedlo podjetje EEA Medved, d. o. o., z Barbaro Pipan na čelu, ob pomoči Melite Krašek in ostalih članov njihove ekipe. Hvalevredno je tudi, da je bil za podizvajalca za izkope izbran sokrajan Martin Kokotec, KS Laško 15 KRAJEVNE SKUPNOSTI Damjan Trbovc. Sanda je pohvalil tudi prispevek Občine Laško oziroma njenega predstavnika Andreja Kaluže, predvsem glede ažurnosti in rednega obveščanja o poteku projekta. Zahvalil se je tudi OŠ Laško, ravnatelju Marku Sajku ter vodji Podružnične šole Rečica Kseniji Vozlič ter podpori predsednice KS Rečica Urški Knez. Predvsem pa se želi zahvaliti še krajanom, ki so ga pri projektu podprli in ki v razsvetljavi prepoznajo dodano vrednost za kraj. Igrišče je krajanom na voljo v popoldanskem času in čez vikende. Želimo si, da bi uporabniki dobro sobivali s sosedi in spoštovali nočni mir. Ključ do omarice je na voljo v brunarici, za več informacij lahko preverite tudi pri Sandi. Vsak kraj za svoj napredek potrebuje kreativne in motivirane ljudi in eden takih Rečičanov je zagotovo Simon Sanda. S projekti kot so Japček party, pink ponk za krajane, nogometni turnir in otroške ustvarjalne delavnice prinašajo možnost aktivne participacije za vse zainteresirane. Prepričana sem, da nas čaka še kup novih projektov. Vas pa vabim, da svoje ideje prav tako odločno udejanjate in z njimi popestrite svet. Katja Goluh ideje, zato upamo, da bomo s to tradicijo nadaljevali in jo še nadgrajevali. V tem upanju lepo pozdravljamo bralce Laškega biltena, še posebej pa prisrčen pozdrav vsem tistim, ki se ustavite pri križu ob unikatnih jaslicah in se vpišete v knjigo. Ob tej priložnosti se naj za izdelavo in postavitev križa zahvalim: KD Ofirovci, Silvu Verbovšek, Martinu Klezin, Francu Zalokarju in vsem, ki ste sodelovali na kakršenkoli način, od takrat je že več kot leto dni, ko to čudovito znamenje stoji sredi vasi. Na lepem razglednem kraju s prelepim pogledom na Laško in okoliške hribe: Malič, Svetina, Lisca, Veliko Kozje, Kopitnik, Šmohor ... Jaslice pri križu V vasi Mulenca smo že (zdaj že) predlani za božično-novoletne praznike dobili idejo - postaviti jaslice na prostem. Izrezljane so bile iz lipovega lesa. Letošnje pa so tudi iz naravnega materiala, poslikava na kamnu. Sveti družini sta delala družbo pastirčka in ovčke. Na dan svetih treh kraljev pa so se jim pridružili še trije modri. Moder pa je tudi vaščan Miha Šnur, izpod njegove ustvarjalne roke je poslikava na različnih materialih in izrezljanih kipcev. K jaslicam je svoj del prispevala tudi soseska. Prinesle so nam veselje in nam dale občutek skupnosti v SREDI VASI KRIŽ STOJI Foto: Boris Vrabec - jaslice 2021/22 Foto: Domači arhiv 2020/21 16 tem razdvojenem času. Ne samo nam vaščanom, tudi mimoidočim pohodnikom in sprehajalcem. Niso edine jaslice v vasi, krasijo tudi hiše in kapelice. Imamo še Sredi vasi križ stoji, ob njem jaslice, v njih detece nam govori. Človek, saj tu se malo ustavi, da ne bi v napačno smer se podali. Malo postoj, nič se ne boj, svežega zraka zaužij, da srce ti razbistri. Da sreča s tabo bo hodila, danes, jutri in v novem letu vse dni. Če znamo prisluhniti, tudi kamen nagovori- spregovori. Marjanca Deželak KRAJEVNE SKUPNOSTI KS SEDRAŽ Pregled dela v letu 2021 Izteklo se je še eno leto, težko leto v boju z novim korona virusom, ki je onemogočalo normalno delovanje Sveta krajevne skupnosti. Tudi v letu 2021 uradnih ur za krajane v Krajevni skupnosti Sedraž ni bilo. Kljub temu smo se člani Sveta krajevne skupnosti trudili, da smo obiskali prav vse krajane, ki so nam zaupali takšne in drugačne težave. Prejeli smo dve anonimni prijavi s slikovnim materialom, ki smo ju odstopili v nadaljnje reševanje pristojnim institucijam. V letu 2021 smo uredili in asfaltirali 200 m odsek lokalne ceste, ki vodi do zaselka Prah, asfaltirali novo parkirišče ob nogometnem igrišču na spodnjem Breznem, kjer je bila dokončana menjava dotrajane ograje. Uspelo nam je tudi zagotoviti sredstva za menjavo dotrajanih otroških igral, ki bodo menjana v letošnjem letu. V krajevni skupnosti je veliko cest, ki še nimajo asfaltne prevleke. Ob močnem deževju, ki je v zadnjih letih čedalje bolj prisotno, se makadamske ceste hitro spremenijo v majhne potoke in je krajanom skoraj onemogočen dostop do glavne ceste. Postopoma, glede na načrt in razpoložljivost finančnih sredstev, bi lahko pričeli z deli in nekoč v prihodnosti imeli asfaltirane lokalne ceste, a žal to brez soglasja lastnikov zemljišč ni izvedljivo. KS RIMSKE TOPLICE Plogging v Rimskih Toplicah Hoja je najbolj naravno in predvsem najbolj enostavno gibanje, ki poskrbi za zdravje celotnega telesa. Hoja je povsem naravna in varna rekreacija, ki jo lahko izvajamo kjerkoli in kadarkoli. Primerna je za vse generacije. Zanjo ne potrebujemo drage opreme ali posebne dvorane, temveč zgolj čas in predvsem voljo. Redna hoja izboljšuje tako duševno kot tudi telesno zdravje, saj krepi prav vsako mišico na telesu, pri tem pa sklepov ne obremenjuje. S pomočjo hoje premikamo naše telo, spreminjamo naravo naših misli, bistrimo um. Redna hoja ustvarja tudi nove povezave med možganskimi celicami. Če pa hoji dodamo še eko aktivnosti se spremeni v plogging. Kaj je plogging? Plogging je nova rekreacija, kjer med tekom, kolesarjenjem, vesla- Odprt ostaja projekt ureditve in asfaltiranje celotnega odseka Trnovo-Bukovca. V letošnjem letu bo urejeno in asfaltirano parkirišče pri stavbi KS, dokončana bodo tudi dela s postavitvijo kamnitega zidu med parkiriščem in glavno cesto na spodnjem Breznem. Čistilne akcije, ki je bila v mesecu maju se je udeležilo kar nekaj krajanov, ki so tudi člani društev in so očistili predele gozdnih poti, posamezna področja Belovega in Govc ter okolico stavbe KS. Veseli me, da smo imeli glede na druge krajevne skupnosti visoko udeležbo. Močno deževje v lanski zimi je med drugim poškodovalo tudi odsek ceste na Belovem do te mere, da je bil za osebna vozila skoraj neprevozen. Izvedena je bila začasna sanacija cestišča in občinske strokovne službe so takoj pričele s potrebnimi postopki za sanacijo tega dela odseka. Tudi na cesti proti Govcam je voda pokazala svojo moč. Spodjedla je cestišče in asfaltna prevleka se je prelomila v dolžini 20 m. Tudi na tem predelu so občinske strokovne službe takoj pričele s potrebnimi postopki. Ob prvem snegu so prišle na dan stare-nove težave, slabi medsosedski odnosi so ponekod onemogočili vzdrževanje in pluženje lokalnih cest. Krajevna skupnost Sedraž je po številu krajanov majhna skupnost, a po ustvarjalnosti, prostovoljstvu in prizadevnosti krajanov ena izmed največjih. Tako so prizadevni člani Etnološkega društva Sedraž naredili butaro velikanko, izdelali ogromno velikonočno jajce, tretje po velikosti na svetu, ob koncu leta postavili jaslice in jih okrasili z lučkami, ob svojem jubileju pripravili prisrčen koncert, vse predšolske in šolske otroke pa sta obiskala dva dobra moža. Najprej sv. Miklavž v organizaciji Društva Govce in nato še Dedek Mraz v organizaciji Kulturnega društva, seveda pa brez prisotnosti članov prostovoljnega gasilskega društva ne bi bilo izvedljivo. Obdarjenih je bilo kar 130 otrok. A brez donatorjev, ki so prispevali finančna sredstva, da sta bila oba projekta izvedena, nasmeha na otroških obrazih ne bi bilo. Tudi člani Društva Govce so bili aktivni, saj so poleg organizacije Miklavža postavili mlaj, na kresno noč organizirali kresovanje in na dan sv. Magdalene organizirali druženje. Tudi sicer so celo leto skrbeli za urejenost okolice stavbe KS. Člani društva upokojencev – športniki so se udeleževali tekmovanj v balinanju, ruskem kegljanju, pikadu in dosegli odlične rezultate. Daleč tam na koncu tunela se je prižgala majhna lučka, lučka upanja, da se kmalu vrnemo v normalne tirnice življenja. Naj bo začetek leta 2022 priložnost za uresničitev pričakovanj in upanje za svetlejšo prihodnost. Julita Pilih, KS Sedraž njem, hojo še pobiramo smeti, ki so jih za sabo pustili bolj nemarni osebki človeške vrste. Novi trend, ki prihaja iz Švedske, združuje telesno z okoljsko aktivnostjo. Poleg zdrave rekreacije nam omogoča, da naredimo nekaj dobrega za sebe in okolje. Primeren je za vse generacije. Monika in Marija Randjelović sta prav gotovo prvi v KS Rimske Toplice, ki sprehod s kosmatincem spremenita v plogging. Na sprehodu združujeta prijetno s koristnim in nam sporočata: če želimo še dolgo uživati v čisti naravi, moramo poskrbeti tudi za smeti. Tudi mene sta navdušili za ta eko-šport. Ko se odpravimo na sprehod, dajmo v žep rokavice, vrečko. Za seboj puščajmo čisto naravo. Naj plogging zaživi tudi v našem kraju, ki ima veliko čudovitih sprehajalnih poti, ki jih lahko očuvamo prav vsi. Jelka Kapun 17 KOMUNALA Informacije ravnanja z odpadki Z decembrskim računom so gospodinjstva prejela letni razpored odvoza odpadkov, iz katerega je razvidno, kako bo potekal odvoz v letošnjem letu. Sprememba velja v času prvomajskih praznikov in prvega novembra. V teh terminih bo odvoz potekal z zamikom enega dne in se bo zaključil v soboto. V začetku novega leta smo nadaljevali v lanskem letu začeto optimizacijo odvoza odpadkov s pokopališč. V preteklosti se je dogajalo, da so ljudje na pokopališčih puščali tudi tiste odpadke, ki na pokopališča ne sodijo. V določenih obdobjih je bilo na pokopališčih stanje nevzdržno. Z namenom, da bi se stanje na pokopališčih izboljšalo, smo odstranili vse zabojnike za mešane komunalne odpadke, na ta mesta pa namestili zabojnike za zbiranje sveč. Tako se na vseh pokopališčih zbirajo samo odpadki, ki dejansko na pokopališčih nastanejo (sveče in biološki odpadki). Vse obiskovalce pokopališč prosimo, da na območju odlagajo samo tiste odpadke, ki na pokopališčih nastanejo, vse ostale odpadke pa odnesejo in jih odložijo v ustrezne zabojnike. V letošnjem letu bomo uskladili celoten sistem odvoza odpadkov z dejanskim stanjem na terenu. Na tem mestu apeliramo na vse občane, da je obveza za vključitev v sistem odvoza odpadkov za vse občane ali druge pravne osebe v skladu z 11. členom odloka o izvajanju obvezne lokalne gospodarske javne službe ravna- Oprostitev plačila odvoza blata za kmetijska gospodarstva Občane obveščamo, da se 30. 6. 2022 zaključi drugo triletno obdobje za oprostitev plačila, ki je veljalo od 30. 6. 2019 dalje, zato pozivamo vse občane, ki imajo registrirano kmetijsko gospodarstvo in blato iz greznice oz. male komunalne čistilne naprave ali komunalno odpadno vodo iz nepretočne greznice uporabljajo kot gnojilo v kmetijstvu, da nam pošljejo novo vlogo za oprostitev plačila za odvoz blata za obdobje 30. 6. 2022 - 30. 6. 2025. Javno podjetje Komunala Laško v skladu z 10. členom Uredbe o odvajanju in 18 Količine zbranih odpadkov v kilogramih nja s komunalnimi odpadki na območju Občine Laško, Ur. l. RS 80/2011. S primerjavo obračunskih podatkov in dejanskega stanja bomo poskušali pokriti vse sive lise v sistemu odvoza. V pomladanskem času bo organizirana letna akcija zbiranja nevarnih odpadkov. Akcija bo potekala po sistemu premične zbiralnice. Iz spodnjega grafa je razvidna količina zbranih odpadkov. Cilj za letošnje leto je predvsem ostati na primerljivih vrednostih, saj to pomeni, da je proces ravnanja z odpadki stabilen (primerjani podatki za petletno obdobje), vsekakor pa je potrebno narediti napredek pri ločenem zbiranju biološko razgradljivih odpadkov, saj občasno opažamo, da se med mešanimi odpadki pojavljajo tudi druge frakcije. Že nekaj časa se srečujemo s problematiko neustreznega odlaganja odpadkov na ekoloških otokih. Potrebno je poudariti, da je na ekološke otoke dovoljeno odlagati samo papir in steklo. Po problematiki najbolj izstopajo ekološki otok v Spodnji Rečici pri trgovini Tuš, ekološki otok pod knjižnico ter ekološki otok pri Laščanki. Na vseh lokacijah se izvaja občasni nadzor nad nepravilnim odlaganjem odpadkov. Upamo, da bodo inšpekcijske službe in mestno redarstvo naredile svojo nalogo, da nam ne bo potrebno odstranjevati ekoloških otokov in posledično kaznovati tudi tiste, ki otoke pravilno uporabljajo. Ne pozabimo, da je pred odlaganjem potrebno embalažo izprazniti in volumen zmanjšati kolikor se le da. V praksi to pomeni, da je potrebno škatlo razstaviti (lahko jo pohodite, samo da se zmanjša volumen) in šele nato odložiti v zabojnik. Občasno je potrebno občane opomniti, da za večje količine odpadkov obratuje zbirni center Strensko, ki je namenjen brezplačnemu prepuščanju odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih. Odpadke je možno oddati v času obratovalnih ur. Več informacij lahko dobite s skeniranjem QR kode. čiščenju komunalne odpadne vode (Ur. l. RS št. 98/15) vrši prevzem blata iz greznic in malih komunalnih čistilnih naprav enkrat na tri leta. Gospodinjstva iz registriranih kmetijskih gospodarstev, ki blato iz greznice oz. male komunalne čistilne naprave ali komunalno odpadno vodo iz nepretočne greznice uporabljajo kot gnojilo v kmetijstvu, v skladu z Uredbo o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu (Ur.l. RS, št. 62/2008), morajo izpolniti vlogo za oprostitev plačila odvoza blata iz greznic ali MKČN (malih komunalnih čistilnih naprav). Komunala Laško bo obravnavala samo vloge, ki jih bomo prejeli do 30. 6. 2022. Vsa gospodinjstva oz. kmetijska gospodarstva, ki vloge ne bodo pravočasno oddala ali bodo vloge neupravičene, bomo uvrstili v evidenco praznjenja greznic/ MKČN in bo zanje Občina Laško pričela z zaračunavanjem omenjenih storitev. Izpolnjen obrazec skupaj z zbirno vlogo (subvencije) lahko pošljete po pošti ali elektronski pošti na mid@komunala-lasko.si. Za vse informacije smo dosegljivi na kontaktni telefonski številki 03/734 44 19. Andrej Ilijevec Bojana Mastnak PODEŽELJE OHRANJAJMO TRAVNIŠKE SADOVNJAKE Travniški sadovnjaki z visokodebelnimi sadnimi drevesi predstavljajo pomemben element kulturne in naravne dediščine podeželja. Oblikujejo pa tudi edinstveni življenjski prostor za mnoge vrste ptic in drugih živali. Hkrati predstavljajo zakladnico starih sort, ki so prilagojene našemu okolju in nam lahko dajo kakovostne pridelke sadja. Na žalost se delež pravilno vzdrževanih travniških sadovnjakov v zadnjem času zmanjšuje. Če želimo ohraniti in revitalizirati travniške sadovnjake, je potrebno razširiti znanja s področja vzdrževanja starih visokodebelnih sadnih dreves. Zato bomo letos na KGZS-Zavod CE organizirali kar štiri različne delavnice s praktičnimi prikazi: zimska rez, cepljenje, zelena rez in okuliranje starih sadnih vrst. Praktični prikaz zimske rezi sadnega drevja bomo izvedli konec meseca februarja, prikaz okuliranja pa v mesecu marcu na Kmetiji Zeme v Stopcah. Delavnice bo vodil strokovnjak Adrijan Černelč, mag. kmetijstva. Izvedli jih bomo v okviru projekta Inovativni pristopi kmetovanja za ohranjanje narave. Udeležba na delavnicah bo ČAS OD SVETEGA VALENTINA DO PUSTA Ko se za svečnico pospravijo jaslice, že razmišljamo o delu v naravi. Kaj bomo lahko že posejali in posadili, saj Valentin ima ključ od korenin. Včasih so že na Polono 9. februarja, če je vreme dopuščalo, sejali na sončno lego »flančno in solatno«. Iz teh semen pozneje vzgojimo sadike za zelje. V februarju že lahko v lončke posejemo peteršilj, zeleno in papriko, na prosto pa solato. Posadimo pa že tudi grah. Nizkega po dve vrsti, čim bolj skupaj, da ne potrebuje opore, ker se rastlini opreta druga na drugo. Visoki ali sladkorni grah posadimo za stročje ob ograjo, da ni potrebno posebej delati opore. Za pridelavo semena pa pustimo najlepše stroke, da dozorijo, kajti domače seme ima dobro kaljivost, če ga skrbno dobro pripravimo. Če nismo pozno jeseni posadili česna, to storimo sedaj. Česnovih strokov naj nam ne manjka v kuhinji in domači lekarni. Bliža se pustni čas. Včasih (smo) so otroci delali maske iz natrganega časopisnega papirja, ki so ga pomazali z moko razžvrkljano v vodi in nalagali plast za plastjo na model iz gline. Vmes so počakali, da se je strdilo in posušilo. Da je bila maska dovolj čvrsta je bilo potrebno 8-10 plasti. Danes lahko namesto gline uporabimo napihnjen balon. Ko je maska dokončana in dovolj suha odstranimo balon, tako da ga predremo. Otroško pričakovanje in veselje je bilo in bo nepopisno. brezplačna. Za prijavo na delavnice in več informacij pokličite na telefonsko številko 03 734 08 70 (Špela Kukovič). (Foto: Kozjanski park) Na pustni dan pa so delali brezove metle. Brezove šibe so morale biti suhe. Gospodar je poskrbel, da je bilo dovolj narejenih za celo leto. Uporabljali so jih za pometanje v hlevu, vsako soboto pa se je pometlo tudi dvorišče. Skrb gospodinje pa je bila, kaj se bo dalo na mizo. Za »tamal« pust - debeli četrtek se je kuhalo spodnji del svinjske glave (tamala čeljust). V vsaki hiši so se cvrli krofi, ponekod tudi flancati, miške, štraubi pa tudi ocvirkovka se je pekla. Saj pust mora biti res masten okoli ust. Za njim pa sledi 40 dnevni post. Odpoved od mesa, mastnih jedi, veseljačenja, utihne tudi harmonika, vse do velike noči. Pust je čas veselja in norčij. V tem čudnem času ni ne veselja ne norčij. A vseeno naj po naših hišah zadiši po lepih, dobrih pustnih krofih. Recept za krofe: 1 kg moke (Farina- Univerzalna) 5 jajc 10 dag sladkorja 10 dag masla (raztopljenega) 10 dag kvasa 3 dcl mleka 0,5 dcl ruma 1 mala žlička soli 1 vanilin sladkor 1 pecilni prašek Kvas raztopimo v mlačnem mleku in dodamo moki vse ostale sestavine. Dobro zgnetemo v gladko testo in pustimo vzhajati. Vzamemo 8 dag testa za en krof Špela Kukovič, terenska kmetijska svetovalka KGZS-Zavod CE, Izpostava Laško in ga oblikujemo z dlanmi ali na deski v gladke kroglice. Polagamo jih na desko, ki smo jo čisto malo pomokali z ostro moko. Pokrijemo s krpo da vzhajajo. Medtem si segrejemo maščobo, ki naj bo kvalitetno olje, lahko tudi polovica dobre domače svinjske masti. V ponvi naj bo za dva prsta maščobe. Temperaturo preverimo s kuhalnico, ki jo pomočimo v maščobo na dno. Ko se na dnu ob kuhalnici delajo mehurčki, je temperatura prava. Vzhajane kroglice polagamo v maščobo z zgornjim delom navzdol. Pokrijemo in cvremo 4 minute, nato jih obrnemo in cvremo še 4 minute, odkrito na zmernem ognju. Poberemo jih s penovko in jih polagamo na pladenj obložen s papirnato brisačo. Malo ohlajene polnimo z marmelado. Dober tek pa kar se da lep in vesel pustni torek. Na ta dan pa naj sneži ali dežuje, da bo fižol dobro obrodil. Marjanca Deželak, predsednica DKŽ Rosa 19 PODEŽELJE LAŠKI ČEBELARSKI ROJ V ČASU KORONE Čebelarji, kot verjetno tudi drugi, nismo slutili, kaj bo prinesel koronavirus. Kot vsako leto smo januarja 2020 izvedli volilni občni zbor. Z manjšimi zamenjavami smo izvolili upravni odbor za naslednja 4 leta. pa k varovanju okolja, sicer nam bodo pred očmi izumirali organizmi, od katerih je v veliki meri odvisen naš obstoj. S skupnimi močmi in evropskimi sredstvi smo izvedli odmevna predavanja in delavnice. Posodobili smo vrtove medovitih rastlin v zdraviliškem parku ter uredili okolico Čebelarskega centra. Čebelarsko sezono 2019 smo zaključili nezadovoljni. Bera medu je bila slaba, med je že v satju kristaliziral, vpliv vremenskih sprememb je bil čedalje bolj izrazit. Veselili pa smo se novega Čebelarskega centra, katerega otvoritev je bila v novembru. Center je lepo opremljen, v njem razstavljamo čebelarske rekvizite, hranimo literaturo in bogat arhiv. Omogoča nam druženje, obiske raznih gostov, predvsem služi izobraževanju mladih krožkarjev in njihovemu praktičnemu delu pod vodstvom mentorjev. Uspešno smo zaključili operacijo pod naslovom »Varujmo in izboljšajmo pogoje za ohranitev pestre združbe opraševalcev«. Cilj operacije je opozarjati širšo javnost na odgovornost pristo- 20 Čebelarji v zimskem obdobju izkoristimo čas za izobraževanje. Tako smo že na začetku leta organizirali strokovno predavanje »Zdravje čebel in naloge čebelarja« v izvedbi dr. Alenke Jurič NVI. Na pobudo čebelarskega mojstra Slavka Leška smo se laški čebelarji lotili vzpostavitve vzrejališča matic na območju Olešč, Reke in Padeža. Interes čebelarjev je bil velik (anketa). Podprla nas je tudi Občina. Da gre za odlično idejo, s katero lahko laški čebelarji veliko pridobimo, se je strinjal tudi dr. Peter Kozmus, strokovni vodja rejskega programa za kranjsko čebelo v Sloveniji in podpredsednik svetovne čebelarske organizacije APIMONDIA. Marca, še pred razglasitvijo epidemije, nam je dr. Kozmus v širšem krogu in prisotnosti župana podrobno PODEŽELJE predvsem Dan odprtih vrat čebelarjev in Svetovni dan čebel – risanje s kredo po asfaltu. Pri obeh skupaj je sodelovalo več kot 600 predšolskih in šolskih otrok. Zelo dobro je bil obiskan tudi Pisani balon, prireditev, kamor nas vedno vključi ŠMOCL. Vsakoletnega že tradicionalnega medenega zajtrka se tokrat čebelarji nismo mogli udeležiti, smo pa zbrali in darovali med. predstavil projekt vzpostavitve vzrejališča matic – plemenilne postaje. Zainteresiranih za projekt je 41 čebelarjev, ki čebelarijo z okoli 900 družinami. Predvideno bi kupili in zamenjali 260 do 290 matic. To bi bil velik korak k obnavljanju čiste rase naše sivke. Vstopili smo v čas epidemije. Na predlog ČZS smo se pridružili zbiranju sredstev za pomoč pri nakupu zaščitne opreme proti koronavirusu za zdravnike. ČD Laško je v ta namen nakazalo 300 evrov, nekaj sredstev pa so nakazali tudi posamezni čebelarji. Kljub koroni smo realizirali vse aktivnosti po programu za leti 2020 in 2021. Ni bilo težav pri nabavi sladkorja in zdravil, pri organizaciji dogodkov smo prilagajali termine, upoštevali ukrepe in koordinirali delo na daljavo. Druženja in zbiranja pač ni bilo, na uradnih urah ob torkih je bil običajno prisoten predsednik ali podpredsednik. Vse člane smo povabili, da se uradnih ur udeležujejo in skupaj razrešujemo dileme, ki se pojavljajo v sezoni. Poskrbeli smo za razkuževanje in ostale ukrepe. Od dogodkov, ki so zahtevali več sodelovanja, sta bila Ne smemo mimo delovanja krožkov. Zahvala mentorjem, ki so kljub omejitvam delovali, kadar je le to bilo možno. Na OŠ PT Laško in OŠ PT Šentrupert vodita krožek zunanja mentorja, zato je delovanje malo oteženo, na OŠ PT Debro in OŠ AA Rimske toplice, kjer sta mentorici tudi zaposleni, je delovanje krožkov lažje. S prijavo ČD Laško na javni razpis ČZS in PRVE zavarovalnice smo bili izbrani za prejem učnega čebelnjaka s panji. Čebelnjak je bil postavljen v bližini šole Antona Aškerca Rimske Toplice. Šola deluje kot EKO šola in čebelnjak služi za praktično delo učencev. Okolica je zasajena z medovitimi rastlinami, ki jo naredijo še lepšo. Občnega zbora v letu 2021, kakor tudi letos, nismo mogli izvesti, ČD kljub temu deluje po planu UO društva. Predvsem so v teku priprave na praznovanje 120-letnice društva v jeseni. Tarejo nas skrbi o vedno manjšem donosu medu zaradi vremenskih razmer v času paše (zmrzal, deževje, veter, temperatura …). Tudi bolezni čebel so prisotne in redčijo čebele. Upamo, da nam leto 2022 odnese korono in prinese več medu. Čebelarsko društvo Laško 21 STIK Turistično leto 2021 v destinaciji Laško V destinaciji Laško smo v lanskem letu zabeležili 194.989 nočitev, kar predstavlja 40 % rast v primerjavi z letom 2020. Največ nočitev je bilo v mesecu avgustu, sledita mu oktober in september. Pomemben doprinos k turističnemu letu 2021 predstavljajo številne novosti na področju digitalne transformacije, razvoja turističnih produktov in športne infrastrukture, ki nadgrajujejo ponudbo na ravni destinacije in krepijo zavezo trajnosti. V spodnji grafiki so prikazani še rezultati ključnih aktivnosti STIK-a Laško v letu 2021. Escape Room in Unlock Laško prodaja spominkov 8,5 % 98 skupin 115 skupin 2020 2021 TIC Laško 40 % izleti 21 % obiskovalci 659 Prenočišča Savinja 37 % Dogodki Slovenska bakla Pivo in cvetje Laško Olimpijsko Laško Pumpaj Slovenija Praznično Laško 2021 več kot 2020 1.720 Promocijske kampanje Pohodniške poti tuji domači obiskovalci obiskovalci Kulturni center Laško 42 % zasedenost dvorane Dvorana Tri lilije 20 % zasedenost dvorane Muzej Laško 48 % število obiskovalcev 17 Kolesarske poti 10 Število ležišč (december 2021) 1.413 Nočitve v občini 194.989 40 % več kot 2020 Odkrijmo zeleno Laško Se vidimo v Laškem! Zeleno in varno Laško/Green&Safe Odprta vrata Laškega Moja Slovenija Zavrti flaško. Obišči Laško! Z boni v Laško! Barvita jesenska doživetja Praznično Laško 2021 Top 3 meseci Otročji center Kino 115 % avgust, oktober, september zasedenost primerjava z letom 2020 Družbena omrežja Laško, Slovenia 2.316 2020 2.566 ( 11%) 2021 11.363 2020 13.146 ( 16 %) 2021 Okusiti Laško 1 hiša gastronomije 9 gostinskih ponudnikov ( 5) 39 ponudnikov prehranskih izdelkov in pridelkov ( 2) 11 ponudnikov rokodelskih izdelkov Novo v 2021 Spletna stran lasko.info število uporabnikov Tri lilije: obnova strehe in FB družbena omrežja v upravljanju Laško, Slovenia Kulturni center Laško Dvorana Tri lilije Laško Muzej Laško Otročji center-Kino Laško Okusiti Laško Praznično Laško Po laških poteh Digitalna transformacija: 3D zajemi: trško jedro Laškega, Aškerčeva domačija na Senožetih, Kartuzija Jurklošter 81.257 2020 posodobitev dvoranske razsvetljave 152.739 ( 87 %) 2021 TIC Rimske Toplice Aplikacija Visit Laško Tenis igrišča v Debru Digitalni info panoji Nogometno igrišče v Rečici 3D rekonstrukcija razvoja Kartuzije Jurklošter 144 % E-novičnik več kot 2020 Zvezdosled: oblikovanje novega petzvezdičnega doživetja LAŠKO ORION TOUR Slovenia Green Destination Gold 3D maketa trškega jedra Laško Spletna rezervacijska sistema za nastanitve Bentral in za doživetja FareHarbor Evropska destinacija odličnosti STIK – Center za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško deluje kot javni zavod od leta 2007 ter združuje in koordinira delo petih enot. Zavod je osrednja organizacija za upravljanje in promocijo turistične destinacije Laško. 22 STIK VZPOSTAVLJENA MREŽA KOLEKTIVNIH BLAGOVNIH ZNAMK IZVORNO SLOVENSKO Na svečanem srečanju 31. januarja 2022 je bila vzpostavljena Mreža kolektivnih blagovnih znamk (KBZ), oblikovana po modelu Izvorno slovensko. Eden izmed ustanovnih partnerjev Mreže KBZ je tudi KBZ Okusiti Laško. Kolektivne blagovne znamke so v zadnjih 10 letih postale pomembno orodje razvoja podeželja v pametne ruralne destinacije s kreativnimi in uspešnimi ponudniki ter povezovalci, najpogosteje destinacijskimi organizacijami. Slednje so vzpostavljanje KBZ razumele kot enega prvih ukrepov strateške prihodnosti celotne destinacije. Ponudnikom se je s certificirano ponudbo povečal trg, potrošniki pa so že spoznali, da kolektivna blagovna znamka ni samo še ena znamka, ampak ji velja zaupati. Na srečanju je 12 ustanovnih partnerjev, in sicer 11 KBZ – Okusiti Laško, Bohinjsko/From Bohinj, Okusi Rogle, Dobrote Dolenjske, Srce Slovenije, Idrija izbrano, Jeruzalem Slovenija, Blejski lokalni izbor, Sevnica Premium, Naše najboljše in Iz Doline Soče ter podjetje ProVITAL, podpisalo pogodbo za članstvo v Mreži KBZ, oblikovani po modelu Izvorno slovensko. Prizadevali si bomo za skupen strateški razvoj in prenos znanj, izkušenj in spretnosti, skupne raziskovalne aktivnosti, prijave na razpise ter vzpostavitev modela platforme, ki bo omogočil informiranje, komuniciranje, trženje, prodajo, logistiko, distribucijo in evalviranje certificirane ponudbe visoke kakovosti in lokalne dodane vrednosti vsake KBZ. Glavni namen vzpostavljene mreže KBZ je doseči boljšo informiranost in ozaveščanje vseh javnosti o pomenu lokalno pridelane in predelane hrane, storitev in doživetij s čim manjšim ogljičnim odtisom ter posledično bolj povezano prodajo certificirane ponudbe po cenah, ki so skladne s pričakovanji ozaveščenih kupcev. Srečanje je potekalo v treh sklopih. V prvem sklopu je zbrane pozdravil gostitelj, gospod Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj, nato smo prisluhnili gospe Kseniji Flegar, vršilki dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za turizem pri MGRT, gospodu Branku Ravniku, generalnemu direktorju Direktorata za kmetijstvo in gospe Iloni Stermecki, vršilki dolžnosti direktorja Slovenske turistične organizacije. Svečane listine vstopa v Mrežo KBZ, vzpostavljenih po modelu Izvorno slovensko sta podelila prof. dr. Janez Bogataj, član Akademije Izvorno slovensko in doc. dr. Tanja Lešnik Štuhec, avtorica modela Izvorno slovensko. V drugem sklopu srečanja je o pomenu povezovanja gospodarstva in izobraževalnih institucij spregovorila prodekanka za raziskovalne zadeve Fakultete za turizem Univerze Maribor izr. prof. dr. Maja Turnšek. Študentje magistrskega študija Fakultete za turizem so pod vodstvom doc. dr. Tanje Lešnik Štuhec, predavateljice Mojce Polak in asistenta Nejca Pozveka predstavili poglobljeno raziskavo o kolektivnih blagovnih znamkah, vzpostavljenih po modelu Izvorno slovensko in odprli vpogled v njihov skupni nadaljnji razvoj. Možnosti nadaljnjega razvoja skupne platforme sta komentirala Sašo Krumpak, direktor podjetja Halki, d. o. o., in Gaber Terseglav, direktor podjetja Optifarm, d. o. o. V tretjem sklopu srečanja smo koordinatorice vseh kolektivnih blagovnih znamk, oblikovanih po modelu Izvorno slovensko, predstavile primere kreativnih pristopov razvoja, trženja in povezovanja ponudnikov, ki pomembno gradijo prepoznavnost posameznih podeželskih destinacij. Predstavitve so pokazale neizmerno pestrost ponudbe in številne priložnosti njenega povezovanja med posameznimi vključenimi znamkami. Dr. Jana Vilman in dr. Tanja Lešnik Štuhec sta ob zaključku srečanja povzeli ključne razvojne usmeritve certificirane ponudbe. Srečanje je zaključil Klemen Langus s povabilom na naslednje druženje in skupno predstavitev, ki bo potekalo v sklopu Mednarodnega festivala alpskega cvetja v Bohinju od 27. 5. do 12. 6. 2022. Foto: Mitja Sodja STIK Laško in ProVITAL, d. o. o. 23 STIK PROJEKT »PEŠ KAŽIPOTI LAŠKO« Občina Laško je na razpis priprave in izvedbe aktivnosti Evropskega tedna mobilnosti v letu 2021, v okviru projekta LIFE IP CARE 4 CLIMATE – LIFE IPS/SI000007, prijavila projekt »Peš kažipoti«. LIFE IP CARE4CLIMATE je celostni projekt, ki z ozaveščanjem, izobraževanjem in usposabljanjem ključnih deležnikov spodbuja izvajanje ukrepov, s čimer bo Slovenija dosegla cilje v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov do leta 2030. Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za infrastrukturo Republike Slovenije. V ta namen so aktivnosti iz sklopa trajnostne mobilnosti zastavljene tako, da spodbujajo aktivno mobilnost z zmanjšanjem vsakodnevne uporabe avtomobilov ter povečanjem deleža kolesarjev in pešcev. Idejno zasnovo in projekt smo pripravili v STIK-u, poskrbeli smo še za oblikovanje z grafično pripravo ter bdeli nad izvajalci pogodbenih del na terenu. Ciljna skupina: sprehajalci - tuji in domači turisti ter lokalno prebivalstvo. Namen projekta: na območju mesta Laško določiti sedem stojnih mest in izbrati petnajst točk mesta Laško(*) ter jih medsebojno povezati z ustreznimi usmerjevalnimi tablicami. Ideja projekta: od vsake od sedmih stojnih mest usmeriti sprehajalca do vsake od petnajstih izbranih točk. Način izvedbe: sedem stojnih točk ponazarja sedem lesenih stebrov, ki so postavljeni v radiju 1 km območja mesta Laško, na vsakem stebru je pritrjenih petnajst usmerjevalnih tablic z imeni ene od izbranih petnajstih točk v Laškem. Na vsaki usmerjevalni tablici je nakazana smer hoje od stojnega mesta do želene točke, podatek o dolžini poti v metrih in v korakih ter predviden čas hoje v minutah. Podatki so podani v slovenskem in angleškem jeziku. Skladnost: Pohodna prometna signalizacija je skladna s Priročnikom o celostni ureditvi tematskih pohodnih poti na območju občine Laško. Izbrane točke na območju mesta Laško (*): 1. Železniška postaja Laško in Avtobusno postajališče Laško 2. Dom starejših Laško 3. Dvorana Tri lilije 4. Podružnična šola Debro 5. Pumptrack in Tenis igrišča 6. Hotel Thermana Park Laško 7. Hotel Zdravilišče Laško 8. Grad Tabor 9. Knjižnica Laško in Muzej Laško 10. Glasbena šola Laško 11. Zdravstveni dom Laško 12. Osnovna šola Primoža Trubarja 13. Občina Laško in Upravna enota Laško 14. TIC Laško 15. Kulturni center Laško Dean Muhovec, STIK NAPOVEDNIK DOGODKOV 24 Do nadaljnjega Februar in marec 2022 TIC Rimske Toplice: Razstava Zdravilišče Rimske Toplice na razglednicah Spodnji vrt stavbe Savinja: Ulična razstava Veseli Pust Vsako sredo Vsak prvi petek v mesecu TIC Laško: Domači kotiček – prodaja domačih dobrot in izdelkov (9.00 – 11.00) Parkirišče pod Občino: Laški sejem (8.00 – 16.00) KNJIŽNICA Knjižnica Laško v letu 2021 Ko razmišljam, kaj zapisati o preteklem letu, kakor smo ga preživeli v Knjižnici Laško, sprva besede kar ne stečejo. Pa me prešine misel, kako bo npr. čez 10, 20 ali 50 let prebirati o kronikah leta 2021 oz. kakšen bo takrat pogled na to leto. Zdaj te časovne distance še nimamo. Poleg tega o letu 2021 še ne moremo pisati kot o nečem že minulem, saj epidemija z vsem, kar jo spremlja, traja že dve leti … in še traja. Zato bo moj pogled vsekakor omejen. V duhu aktualnega časa, v smislu strahu, nezadovoljstva in agresivnosti, bi lahko tarnal, negodoval, pisal o tem, kaj vse smo želeli, pa nismo mogli, kaj vse bi lahko, če bi … Lahko bi izpostavljal številne omejitve, poudarjal, koliko več časa in energije nam jemljejo sicer povsem ustaljeni postopki, se pridušal o nujnosti drugačnih stikov z uporabniki, pisal o težkih dogodkih, ki so vplivali na naše delo, itn. Pa ne bom. Saj z vsem tem v knjižnici, tako kot verjetno tudi vsi ostali, zadnje čase živimo vsak dan. Pisal bom o tem, da smo zadovoljni, saj smo lahko praktično skozi vse leto opravljali vsaj naše temeljno poslanstvo, vezano na nabavo, urejanje in posredovanje knjižničnega gradiva našim uporabnikom. In da smo v tem času z vami ohranjali minimalne, a vseeno pristne stike. Verjetno bomo leto 2021 želeli hitro pozabiti. Kljub temu pa nam v knjižnici, ko pišemo poročila o delu v preteklem letu, kar nekaj dejstev izvabi nasmešek na obraz. • Izposoja knjižničnega gradiva v naših knjižnicah v Laškem, Radečah in Rimskih Toplicah se je v primerjavi z l. 2020 povišala za 15 % in je bila le 5 % nižja kot v predkoronskem l. 2019. • V drugi polovici leta smo tako rekoč skoraj povsem normalno sodelovali z vrtci in šolami pri bibliopedagoškem delu in smo celo uspeli obiskati vse podružnične šole oz. vrtce v naši občini. • Dobro smo izkoristili poletni čas ter na knjižničnem vrtu izvedli številne prireditve za odrasle in otroke. • Septembra smo v Kulturnem centru izvedli zaključno prireditev akcije Poletni bralci, ki se je je udeležilo več kot 200 mladih bralcev iz laške in radeške občine. • Junija smo začeli 14. sezono Bralne značke Knjižnice Laško za odrasle (13. sezono je uspešno končalo 192 bralcev), de- cembra pa uvedli še novost – Planinsko bralno značko Knjižnice Laško. • Jeseni smo z numizmatikom Matjažem Kukuruzovičem pripravili v medijih odmevno razstavo Radeče in tolar ob 30-letnici slovenske valute, ki smo jo obogatili s tedenskimi vodenji po razstavi. • V sklopu projekta LAS Čebela BERE med! smo močno izboljšali tehnološko opremljenost naših knjižnic v Laškem in Rimskih Toplicah. Ob vsem tem nas veseli tudi, da nam je po dveh nenavadnih letih še vedno ostalo veliko zanosa, energije in želje pri delu z našimi uporabniki. Ob začetku novega leta nam glede prihodnosti vsem skupaj marsikaj ni jasno. Vidimo pa nekaj svetlih žarkov, ki se jim bomo trudili slediti. Iskreno vabljeni, da nas spremljate še naprej. Matej Jazbinšek Sodelujte pri Planinski bralni znački Knjižnice Laško Vse generacije bralcev in planincev vabimo, da se priključite Planinski bralni znački Knjižnice Laško v okviru Leta planinstva v Laškem. Pridite v knjižnico v Laško, seznanite se z vsebinami priporočenih knjig v izvirni brošuri, izberite si in preberite knjigo s seznama ter se vpišite v Vpisno knjigo Planinske bralne značke. K sodelovanju naj vas nagovori tudi promocijski posnetek Planinska bralna značka Knjižnice Laško, ki si ga lahko ogledate na Youtube kanalu knjižnice. O spremljevalnih aktivnostih te akcije vas bomo še obveščali. Še beremo skupaj Začetek 14. Bralne značke za odrasle, junij 2021; foto: Jure Šantej Če se za hip ozremo v lansko šolsko leto, ugotovimo, da je za »tri mišje brčice« boljše letošnje, in bo drugo leto morda še boljše. Predšolska bralna značka poteka že skoraj nemoteno, seveda ob vseh zapovedanih pogojih in omejitvah. Skupaj nam je uspelo prebrati že pet zanimivih zgodbic in ustvariti veliko prisrčnih izdelkov. V eni izmed slikanic smo spoznali »drobceno Gerto«, 25 KNJIŽNICA ki si skrbno pripravi načrt rasti, namreč na vso moč si želi zrasti. Meni pa, da morajo rasti tudi misli ... in da bi ji zrasle še misli, Gerta kar ne neha brati, ker »ko si odrasel, moraš velike stvari tuhtati in tudi poznati.« Tem dobrim in lepim mislim se pridružujemo tudi sami. kovanju prej omenjene bralne papirnate vrečke, in moramo priznati, da so nalogo odlično opravili. Vrata knjižnice ostajajo odprta za vse, kar je tudi prav; spodbujanje otrok k branju je za nas poslanstvo, veselje in sreča, še sploh, kadar nam uspe iz iskre zanetiti ogenj »bralnega virusa«. Obisk POŠ Vrh nad Laškim Obiskali smo vse podružnične vrtce in šole v občini. Namesto nahrbtnikov smo med učence razdelili bralne vrečke – za vsakega učenca tri zanimive knjige. Povabili pa smo jih tudi k izzivu – preobli- Martina Ajdnik Dar za dober namen V okviru naše decembrske akcije Dar za dober namen smo pod knjižnično smrečico od 6. decembra do 8. januarja zbirali darove za manj privilegirane. Hvala vsem, ki ste donirali v okviru svojih možnosti in nekomu polepšali ali olajšali vsaj kak trenutek. V sodelovanju z zaposlenimi na Rdečem križu Slovenije – Območno združenje Laško, ki so paketke tudi prevzeli, so bili darovi, združeni v 13 darilnih vsebin, razdeljeni družinam v laški občini. Preoblikovane bralne vrečke učencev POŠ Sedraž 26 Pogled v leti 2021 in 2022 na področju književnosti Leto 2021 je v literarnem pogledu zaznamovala 200-letnica rojstva Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega, ruskega klasika in enega najpomembnejših svetovnih pisateljev. V preteklem letu je tako v zelo kratkem obdobju izšlo več njegovih prevedenih del, o čemer smo že pisali v eni izmed prejšnjih številk Laškega biltena. Obenem je bilo preteklo leto razglašeno za Jurčičevo leto, saj je minilo 140 let od smrti slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča, avtorja prvega slovenskega romana Deseti brat. Ob začetku leta se ozrimo na lanske prejemnike prestižnih literarnih nagrad. Veliko Prešernovo nagrado za življenjsko delo je prejel akademik, klasični filolog, literarni zgodovinar in pisatelj Kajetan Gantar, nagrado Prešernovega sklada pa pesnica in pisateljica Anja Štefan za literarno ustvarjalnost v zadnjih treh letih. Kot zanimivost: oba sta že bila gosta naše knjižnice. Delovo nagrado za najboljši roman leta kresnik je prejel Borut Kraševec za roman Agni. Kot piše v utemeljitvi, Kraševčevo delo preizkuša bralčeve ustaljene predstave o romanu, hkrati pa preverja predstave o svetu in življenju, saj spaja različne perspektive. Ob prejemu nagrade je Kraševec dejal, da je kresnik zanj izjemno priznanje, saj pomeni, da so s knjigo zadovoljni tudi drugi. »Berite dobre knjige, življenje bo poskrbelo za vse ostalo,« je sklenil lavreat, preden se je odpravil prižgat kresni ogenj. Rožančevo nagrado je prejel (že drugič) Robert Simonišek za zbirko esejev Pejsaži – sanjati na soncu. V utemeljitvi je žirija zapisala, da je »Simonišek književnik in umetnostni zgodovinar in oboje se vsebinsko in slogovno čuti tudi v njegovih esejih. K tematiki pristopa pesniško KNJIŽNICA / DOMOZNANSKA KAMRA svobodno z obilo asociacij in hkrati racionalno premišljeno, besedila zaznamujejo avtorjevo pretanjeno čutenje, natančno opazovanje, introspekcijo, globinski premislek in pretehtano argumentiranje.« Jenkova nagrada je ena najuglednejših slovenskih literarnih nagrad, stanovska nagrada, ki jo Društvo slovenskih pisateljev podeljuje za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let. Prejela jo je Nina Dragičević za pesniško zbirko To telo, pokončno. Žirija jo je opredelila kot knjigo, »ki jo v tem trenutku zagotovo potrebujemo. Telo je družbeno telo, hkrati pa je fizično občutenje družbenega telesa v poeziji nagrajenke tudi še vedno avtentično občutenje individualnega, lastnega telesa kot nečesa, kar je tudi nasproti in kar se hoče postaviti zase.« Jubilejno, petindvajseto Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta, je prejela Tina Kozin za zbirko Nebo pod vodo. Kot je v obrazložitvi zapisala komisija, »avtorica v svoji tretji pesniški zbirki izkazuje nenavadno zrelost, ki se precej oddaljuje od glavnih tokov sodobne pesniške govorice, vsakršna oznaka bi bila tu seveda neprimerna in navsezadnje nujno abstraktna. Vsekakor gre za redko pesnjenje, katerega morda največja odlika je, da se za na videz skopimi, a vendar premišlje- nimi in celo preciznimi pomenskimi mrežami in imaginativni prodornosti skriva neverjetna jezikovna energija, ki jo lahko ob površnem, morda pa celo ob drugem in tretjem branju zlahka spregledamo.« Zlatnik poezije za življenjski opus pa je prejel Milan Jesih, za ustvarjalni prispevek k slovenski kulturi in literaturi ter za žlahtnost pesniškega jezika. Naj knjigo leta izberejo obiskovalci knjižnega sejma s seznama knjig, ki jih izbere žirija iz nabora knjig, ki jih po svojem izboru na Zbornico založnikov in knjigotržcev posredujejo založbe. Na prvo mesto se je preko spletnega glasovanja uvrstil roman Devica, kraljica, vdova, prasica Erice Johnson Debeljak. »Močna izkušnja je močan odvod dobila v prav tako močni literaturi. Izkušnja moževe nenadne smrti v žen(sk)i izzove neverjetno bolečino, telesno in duhovno pogrešanje, ki človeka prežame do obisti, spodkoplje njegovo eksistenco, izzove občutke tesnobe, nemoči, a tudi srda in nekakšne norosti, preizpraševanja in samoanalize, da bi se pred razdiralnimi učinki duševnega pretresa slednjič lahko (re) konstruirala in na novo (iz)našla. Knjiga z drznim naslovom drzno premika meje in razbija tabuje, pa ne samo nekdanje, ampak tudi sočasne.« (iz predstavitve na ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE spletnem portalu Slovenskega knjižnega sejma) Koga pa se bomo spomnili v letu 2022? Vlada je leto 2022 razglasila za Plečnikovo leto, saj bomo obeležili 150. obletnico rojstva arhitekta Jožeta Plečnika. S svojim obsežnim opusom je dal pečat arhitekturni podobi celotne Slovenije in deloma tudi Evrope. Bil je tudi pomemben vzor in navdih za sodobno arhitekturno produkcijo po vsem svetu. Prav tako je razglasila Tartinijevo leto. Minilo bo namreč 330 let od rojstva skladatelja in violinista Giuseppeja Tartinija. Na našem območju pa se bomo spomnili 110-letnice smrti pesnika Antona Aškerca in 110-letnice smrti geografa, prvega predsednika Slovenskega planinskega društva in urednika Planinskega vestnika Frana Orožna. V krog literarnih ustvarjalcev, ki so se rodili leta 1922, pa sodijo mladinska pisateljica Ela Peroci (le kdo ne pozna njene priljubljene pravljice Muca copatarica) in pesnik Karel Destovnik Kajuh. Ozrimo se še na področje svetovne književnosti – pred 400 leti se je rodil francoski dramatik in pisatelj J. B. Molierre, pred 220 leti pa francoski pisatelj, pesnik in dramatik V. Hugo. Gabrijela Pirš popravljen –, še vedno služi svojemu namenu. V njej sta dve stari preši, na katerih še stiskajo grozdje. Le kritino na njej so od prejšnje, slamnate, zamenjali z opeko. Stare zidanice v okolici Laškega in Rimskih Toplic (3) Zgodbo o starih zidanicah zaključujemo s predstavitvijo Cvirnove in Zupancove gorce. Zupancova ali Pohlinova zidanica v Ložah Na fotografiji je nekdanja Zupancova ali Pohlinova zidanica v Ložah, ki pa je danes ni več. Na njenem mestu so postavili stanovanjsko hišo. Cvirnova gorca v Gori pod Šentrupertom Cvirnova gorca v Gori pod Šentrupertom, ki je stara vsaj 150 let – če ne še več, ker je napis na leseni prekladi lahko bil že Prispevala: Gabrijela Pirš, Matej Jazbinšek Avtorja fotografij sta Vlado Marot in Martina Jelenc Rubriko pripravlja Knjižnica Laško Vir: www.kamra.si 27 ALBUM LAŠKEGA / KULTURA ALBUM LAŠKEGA KAREL VALENTINIČ (1843-1922) Letos se spominjamo 100-letnice smrti kronista in šolskega ravnatelja Karla Valentiniča. (op.: v nekaterih virih se pojavlja tudi oblika imena Karl) Rodil se je l. 1843 v Laškem kot sin uglednega Laščana, župana in člana okrajnega šolskega sveta. Kot učitelj in nadučitelj je služboval v Žalcu in Hrastniku, l. 1886 je prišel v Laško. Bil je dober in izobražen pedagog ter zelo aktiven na številnih različnih področjih. Opravljal je funkcijo tajnika Turistično olepševalnega društva, bil je zbiratelj starin, lovec, sadjar in vinogradnik. Z okoliškimi učitelji si je zelo prizadeval za gospodarsko prosvetljevanje mladine. Tudi sam je imel vinograd, po njem je dobil ime tudi Valentiničev sadovnjak. Leta 1889 je po naročilu Štajerskega zgodovinskega društva v Gradcu začel pisati krajevno kroniko. Le-ta je pisana v nemščini in v gotici. V kroniko je beležil pomembne podatke (npr. podatke vseh učiteljev v Laškem in okoliških šolah, vseh nameščencev, podatke o požarih, poplavah, kobilicah in dru- gih nesrečah itd.). V njo je nalepil ogromno člankov, samo nemških, ki pričajo, kako obsežna je bila publiciteta o Laškem. Članke je komentiral in dopolnjeval s fotografskim materialom. Zanimive so tudi nekatere manj pomembne navedbe, kot npr.: natančna vremenska kronika, podatki o sejmih, prireditveni programi, naročenost občanov na časopise (nemške in slovenske) in drugo. Slovenski zapisi v njej so samo: Valentiničev govor ob otvoritvi nove slovenske šole, krajši članek o nekem sejmu, članek iz l. 1916, ki govori o ognju, ki naj bi se pojavljal na Humu in naj bi dokazoval njegov vulkanski nastanek, ter nekaj slovenskih pesmi. Valentinič je kroniko pisal do l. 1922. Obsega pet knjig. Hrani jo muzej Laško. Prof. Viktor Vrbnjak (40 let je bil kot arhivist zaposlen v Pokrajinskem arhivu v Mariboru, njegove razprave odlikuje zgodovinska natančnost), je menil, da gre za najlepšo in najnatančnejšo kroniko tega časa na Štajerskem. Leta 1907 je Valentinič odprl v svoji hiši na Aškerčevem trgu 10 privatni muzej, ki je pomenil osnovo kasnejše Valentiničeve zbirke. V domoznanski zbirki laške knjižnice hranimo 3 publikacije z ekscerpti (od- S PESMIJO V NOVO LETO Ko ne gre po načrtih, popraviš načrt in greš dalje. S tem v mislih smo se Vodomke soočale z organizacijo decembrskega prazničnega koncerta, organizacija katerega je v danih okoliščinah, kot vsi dobro vemo, predstavljala nemogoč izziv. Tako smo se odločile, da svoj koncert, ki smo ga poimenovale S pesmijo v novo leto, ponudimo malo pred koncem leta 2021, in sicer v obliki spletnega koncerta. Pisan repertoar pesmi, ki zelo sovpadajo s prazničnim božično-novoletnim časom, smo popestrile še z glasbenimi gosti, ki niso bili izbrani naključno. Gre za sila 28 lomki) iz Valentiničeve kronike, ki jih je l. 2014 prevedel dddr. Jože Maček. Njihovi naslovi so: Kramarski in živinski sejmi v Laškem od 1899 do 1921, Laško v letih 1893 do 1907 in Laško v letih 1902 do 1922. V načrtu pa je tudi digitalizacija Valentiničeve kronike v izvirniku, ki bi bila tako dosegljiva na portalu dLib.si. Vir: Metka Kovačič: Znani Laščani Slikovno gradivo je last Muzeja Laško Rubriko pripravlja Knjižnica Laško Objavljeno tudi na: www.kamra.si, Album Slovenije obetavne in glasbeno nadarjene hčerke in sinove nekaterih naših pevk in svojo nalogo so odlično opravili. Da je spletni koncert lepo uspel in bil deležen velike pozornosti gledalcev in poslušalcev, pa gre zahvala številnim. Velika zahvala naši umetniški vodji Anji Zalokar, ki brusi vokale in krepi našo pevsko formo. Hvala gostoljubju Kongresnega Centra Thermane. In velik hvala ekipi MMC TVLaško - Juriju, Tomasu, Boštjanu in Timiju, ki so nam pomagali realizirati idejo in se pri svojem delu zelo potrudili. Tudi Vodomke smo priprave na snemanje spletnega koncerta vzele zelo zares. Kar dve prizorišči snemanja, ustrezna scenografija in kostumografija, ena varianta bolj slovesna, resna, druga bolj hudomušna, sproščeno zimska. Izkušnja, s katero smo se učile tudi nastopa pred kamerami in pri tem pazile na vrsto podrobnosti, ki jih oko kamere še prehitro lahko ujame. Vložile smo veliko časa in truda, a smo izjemno vesele, saj je spletni koncert uspel nad pričakovanju, odzivi gledalcev pa so bili zelo dobri in spodbudni. Za vse, ki si prazničnega koncerta niste uspeli pogledati – dobra novica! Še je na voljo, in sicer na FB profilu Vokalna skupina Vodomke. Prijazno vabljeni k ogledu. Četudi je blizu marec in novo leto ni več tako zelo »novo«, pa Vodomke menimo, da za lepe želje ni nikoli prepozno in zato vsem bralcem Laškega biltena želimo le najboljše. Veliko prijaznih besed, iskrenih nasmehov, dobrih dejanj in ljudi. Ter seveda veliko petja. Kdor poje, zlo ne misli. :) NPT Foto: Maja Skrbinek KULTURA PA VENDAR! Pa vendar! Vedno ostani dobre volje, nasmeh na obraz in vse bo šlo bolje! S to mislijo iz pesmi Vesne Malgaj smo se podali na pot nastanka in izdaje zbornika del članov KD Anton Aškerc Rimske Toplice. Osiromašeni za množična druženja v živo smo se odločili za to pot, po kateri bomo dosegli bralce, ki bodo iz radovednosti, želje ali pa kar tako posegli po tej drobni knjižici. Naslovili smo jo Izzivalci nesmrtnosti. In v uvodu zapisali, da »nismo tako visokoleteči in se ne cenimo tako visoko, da bi postali nesmrtni …«. V letu karanten in okužb smo odprli zaprašene predale in jih prevetrili. V njih smo našli marsikaj, tudi ubesedene misli nekega trenutka, ki nam je bil pomemben, poseben. In zakaj nekaj teh zapisov ne bi delili z bralci? Zbrali smo pesmi, pripovedna dela, dramski zapis, zapis s FB in aforizme. Svoje videnje posebnih trenutkov so predstavile Fanika Košir, Jelka Kapun, Vesna Malgaj, Mira Sluga in Milena Suhodolčan. Poseben, zajetnejši del, je prispeval Budimir Milosavljević, ki se je predstavil z aforizmi iz knjige Republika Titanic. Sodobne družbene spremembe, moralne zagate, gospodarske mahinacije … in še kaj je ujel v poglavja, ki jih je naslovil: Demokracija in podobne ljudske šege in šeme; Republika Titanic; volivci izbiramo kapitane, ne pa smeri plovbe; Pravna država in podobne luknjaste stranpoti … KULTURNO DRUŠTVO MIKLAVŽ Člani KD Miklavž tudi v drugi polovici leta 2021, kljub trenutnim epidemiološkim razmeram, nismo mirovali. Člani in članice dramske sekcije so konec poletja ponovno pričeli z vadbo gledališke igre, a so kmalu ugotovili, da premiere ne bodo mogli izvesti, zato so se odločili, da bo premiera v letu 2022, takoj, ko bodo razmere dopuščale. Ker pri zastoju srca in s tem reševanju življenja vsaka minuta šteje, smo zelo veseli, da smo tudi v naših koncih dobili AED– defibrilator. Le-ta je javno dostopen in nameščen na Podružnični šoli Laziše. V sodelovanju z Rdečim križem (OZ Laško) smo ga 15. oktobra skupaj z županom Francem Zdolškom uradno predali v uporabo. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli sodelovali oz. pomagali, da je naprava našla pot v našo lepo vasico. Želimo si, da bi jo čim manjkrat uporabili, če pa bo potrebno, želimo z njo rešiti življenje slehernemu posamezniku. V oktobru smo izvedli še društveni izlet, kjer smo si ogledali Ptujski grad, Ptujsko klet in izdelavo kurentovih mask. Navdušeni nad predstavitvijo izdelave maske, smo seveda želeli tudi Svoje mesto so v zborniku našle tudi Lana Verbovšek, Eva Gradišnik, Lucija Gartner in Ana Mrgole, učenke OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, ki so ustvarjale za našo tradicionalno prireditev Mlada poezija. Za ilustracije je poskrbel Milan Trplan, ki je tudi avtor naslovnice, ki prikazuje čašo ustvarjalnosti, iz nje pa kapljajo naša dela. Padajo kot kapljice. Ali bodo ostale na tleh in poniknile ali pač ne, to je pa odvisno od tistih, ki bodo zbornik vzeli v roke. Finančno so zbornik poleg društva podprli še Občina Laško, JSKD OE Laško in Zavod Burja. Predstavili smo ga na prireditvi 17. decembra in z njo zaključili turbulentno leto 2021. Življenje nas kar naprej preseneča. Kar naprej. Tista črtica med letnicama rojstva in smrti je zelo skrivnostna. Skrivnost pa … saj veste. Kar požgečka nas. In takrat vemo, da smo živi. Milena Suhodolčan sami preizkusiti, kako je v koži kurenta. In ne boste verjeli, odlično je uspelo. Konec novembra smo skupaj s člani ŠD Gaj pripravili Idejno zasnovo – Ureditev območja »Večnamensko igrišče« v Lazišah. Želja pobudnikov je po posameznih fazah urediti obmo- 29 KULTURA čje v Lazišah v prireditveni prostor, ki bo skozi celotno leto domačinom in tujim obiskovalcem nudil urejen prostor, namenjen kvalitetnemu in navsezadnje zdravemu načinu preživljanja prostega časa, vsem koristnikom novonastalih površin ob spremljanju kulturnih prireditev, izvajanju športih aktivnostih, verskih obredov, obisk pokopališča in podobno. Menimo, da bi ustrezna ureditev površin omogočila predvsem kvalitetno preživljanje prostega časa in dvig kvalitete življenja tudi na vasi (ožji in širši okoliš). Idejno zasnovo smo posredovali pristojnim službam Občine Laško in želimo si, da se čim prej pristopi k realizaciji našega predloga. »GREMO V HRIBE« V SLIKI IN BESEDI Končno je prišel sneg, pa čeprav se je po dolinah le kratko zadržal. Belina in njegova hladna tišina. Vsako zimo ga nebo pošlje na Zemljo. Kakšno zimo več, kakšno pa samo toliko, da nas spomni, da še obstaja in seveda nas, starejše, tudi spomni na otroštvo, ko ga je bilo res veliko. Obstajajo pregovori o vseh rečeh in ljudeh, tudi o zimskem, mrzlem času in izmed vseh mi je najljubši tale: Ena topla beseda ogreje letni čas, dolg 3 mesece. Nekaj najlepšega je pogledati panoramo zasnežene gorske vasice, sadno drevje, ki spi pod snežno odejo, kristale snega, ki se lesketajo v zimskem soncu. Kakšna umetnost je narava! Laški likovniki se radi pridružimo raznim prireditvam tekom celega leta. Prav tako za letošnje leto planiramo in ena izmed prireditev je tudi, že tretjič zapored »Po Orionovi poti«, po poteh starodavnih kultur. Orion je najbolj znano in značilno zimsko ozvezdje, njegovo preslikavo pa opazimo tudi na Zemlji, v našem primeru v dolini reke Gračnice. Torej bo slikanje potekalo tam. Ker pa je Laško turistično mesto, je tako za domačine kot tudi turiste zanimivo opazovati dela in ljudi, ki ustvarjajo na prostem. Lansko slikanje v parku je poželo veliko pohval. Slikanje laških motivov, rastlin in živali, reke Savinje na raznih odsekih, našega Huma in značilnih stavb nam je bilo v posebno veselje. Leto 2022 je v občini Laško leto planinstva. Imamo tematske poti – Po poti treh cerkva, Pot na Hum, medonosne rastline v parku in okolici, planinske poti na Šmohor, Govce, Babe ... Naše letošnje ustvarjanje bo torej imelo planinsko tematiko, poimenovali smo jo POTI. S prireditvijo želimo nadaljevati ide- 30 Žal tradicionalnega srečanja s starejšimi krajani zaradi vsem nam znanih okoliščin nismo organizirali, zato upamo, da smo jim prednovoletne dni vsaj malce polepšali z našo voščilnico, s katero smo jim sporočili, da mislimo nanje. Misli mi uhajajo med iskrene ljudi, med prijatelje … Vam je namenjeno veliko dobrih želja, ki niso zveneče, a s seboj prinašajo kar največ sreče. SREČNO 2022 Alenka Barlič jo gospe Nevenke Fantinato, ki je zasnovala projekt z »Vrčkom piva ob Savinji« in projekt predstaviti v tednu ljubiteljske kulture v maju. Omeniti moram tudi našo FB stran, kjer zadnji dve leti objavljamo dela naših članov, ki kljub razmeram pridno ustvarjajo, zato vabljeni na našo stran: Likovno društvo Laško in si poglejte naše slike. O vseh ostalih dogodkih vas bomo redno obveščali v Laškem biltenu. Približujejo se šolske počitnice. Marsikdo si bo privoščil smučanje na snežnih strminah, morda bo kdo vzel pot pod noge in v hribe. Ker pa nas v zadnjem času tako prijetno razvaja sonce, bodo krasne poti po »laški okolici« prav privlačne za hojo in za kakšno res lepo fotografijo. V maju pa vabljeni na ogled naše razstave, da vidite, kako pa mi vidimo lepe laške poti. CB za Likovno društvo Laško SLOVENIJA Slovenija je zame naše stanovanje v bloku, kjer imam sobo. V svoji sobi imam vso svojo robo. V njej se zabavam, se učim. Ko je noč, v njej spim. Slovenija je zame moja družina, ki me trikrat na dan nahrani, daje mi občutek topline in me brani. Z mami grem na sprehod, ati mi pomaga, sestro imam rad, je pa včasih prava zgaga. Slovenija je zame cesta, po kateri grem v šolo. V šoli so učitelji. Tam imam pouk. Tja hodim, da bi enkrat nekaj znal in znanje mi bo verjetno prišlo prav. Slovenija je zame avtocesta, ki me pelje na razne izlete, kjer smo skupaj in se imamo lepo. Ogledamo si veliko lepih reči, ob katerih se lahko tudi vse sorte nauči. Slovenija je zame tudi morje, so hribi, tudi Hum kamor sem šel že večkrat, a to takrat, ko še ni bilo šole na »zoom«. Slovenija je zame internet, LITERARNI KOTIČEK / ZDRAVSTVO ki je v slovenskem jeziku. Zaradi povezave na internetu so lahko moji prijatelji z mano vse dni v letu. Vse to mi da SLOVENIJA, ki je ne bi zamenjal za nič na svetu. CB HARMONIJA PRIJATELJSTVA XX Vprašanja starih mož, kaj življenje je? Se konča? Premagala ume, ki so kot nož, a na življenje Smrt odgovor da. Ko pade kapljica črnila v morje na koncu obzorja, ni črnina tista, ki je potonila, temveč je kaplja barve morja. Vsi tipamo za lučjo v mnogih nesmislih vsakdana, upamo, da svet ni le globoka, prazna rana. Prijazna beseda, globoka misel, topla želja, lepota narave ostajajo v teh trenutkih duši prepotrebna hrana. Objem dveh duš se kakor olje po okolici razlije, nebo se zjasni, solza sreče ti žalost izmije. Stisniva si, prijatelj dlani, zazriva si iskreno v oči in v sebi odkrijva harmonijo, ki v svetu je ni. Nič od kaplje se ne vidi, nihče ne ve, da je sploh tam, tako se človek s smrtjo snidi, skupaj z dedki v morju sanj. Črnilo je za tiste žive, da za sabo puste sledi! A so še vedno zgodbe pomenljive, čeprav črnila sploh več ni? Bica Dori CB Spoštovane občanke in občani občine Laško! V začetku meseca januarja 2022 smo v Zdravstvenem domu Laško gostili ministra za zdravje Janeza Poklukarja in državnega sekretarja Franca Vindišarja. Delovni obisk je bil priložnost, da smo spregovorili o aktualnih razmerah na področju zdravstva v Občini Laško in skupaj poskušali poiskati možnosti za napredek. Zdravstveni dom Laško je prejel zahvalo s strani ministra za zdravje in državnega sekretarja za pripadnost, dobro in učinkovito vodenje ter organizacijo v času epidemije, pripravljenost kadra, pozitivizem med zaposlenimi in seveda tudi za kadrovsko pomoč izven ZD Laško. Zaposleni v ZD Laško smo ponovno dobili potrditev, da je pripadnost stroki, skrb za bolne in pomoči potrebne naša največja vrednota in da so lahko mali koraki velik uspeh. Mag. Janja Knapič, direktorica KAJENJE Kajenje je že stoletja legalno in socialno sprejemljivo v številnih državah po svetu. Zaradi tega se je vrsto let pojmovalo kot razvada, za razliko od drugih oblik odvisnosti od psihoaktivnih snovi. Sedaj je že povsem jasno in z dokazi podprto, da je kajenje tobaka odvisnost in da nikotin povzroča zasvojenost. Kajenje ni normalen način obnašanja človeka in večina ljudi ne kadi. Zasvojenost z nikotinom je kronično ponavljajoče se stanje. Potrjen je obstoj bioloških in vedenjskih mehanizmov, ki so odgovorni za nastanek zasvojenosti. Zasvojenost z nikotinom je enaka zasvojenosti s heroinom ali kokainom in raziskave kažejo, da bi kar od 50 do 70 % kadilk in kadilcev želelo prenehati kaditi, če bi lahko. Kajenje oziroma raba tobaka škoduje tako rekoč vsakemu organu v človeškem telesu in škodljivo vpliva na zdravje skozi celotno življenje. Je eden od najpomembnejših dejavnikov za razvoj številnih rakavih obolenj, bolezni dihal, bolezni srca in ožilja ter številnih drugih bolezni in zdravstvenih težav. V Sloveniji je tobak med dejavniki tveganja najpomembnejši preprečljivi vzrok smrti. Vsako leto zaradi bolezni povzročenih s kajenjem umre skoraj 3.600 prebivalcev Slovenije ali skoraj 10 vsak dan, od teh jih četrtina umre že pred 60. letom starosti. Kadilci imajo zvišano tveganje za povečano resnost poteka in za smrt zaradi okužbe s covid-19. Dostopni dokazi kažejo, da imajo kadilci ob okužbi z novim koronavirusom zvišano tveganje za povečano resnost obolenja in za smrt zaradi okužbe s covid-19. Kajenje oslabi delovanje pljuč, okvarjen je migetalčni epitel, ki je zaščita dihalnih poti, poslabšan je imunski odgovor, zato je oslabljena moč telesa za boj proti koronavirusu. Z zvišanim tveganjem za komplikacije covid-19 so povezane tudi sladkorna bolezen, kronična 31 ZDRAVSTVO obstruktivna pljučna bolezen, bolezni srca in žilja, kajenje pa je eden najpomembnejših vzrokov teh bolezni. 31. januarja obeležujemo Svetovni dan brez cigarete. Število kadilcev se iz leta v leto viša in med njimi je vedno večje število mladostnikov. Cigareta vsebuje zraven ostalih kemičnih snovi tudi nikotin, ki povzroča zasvojenost, ki lahko zasvoji podobno kot tudi nekatere druge prepovedane substance. Ker se pokajena cigareta spremeni v več tisoč kemikalij, od katerih je več kot 60 karcinogenih, tako v telesu skoraj ni organa, na katerega ne bi imelo kajenje škodljiv učinek. Na tržišču se pojavljajo tudi elektronski cigareti, ki prav tako tvorijo zdravju škodljive stvari, vendar še njihova dolgoročna uporaba ni znana. Vseeno pa predstavljajo velik problem pri mladostnikih. V Sloveniji lahko najdemo več vrst pomoči za pomoč pri opustitvi kajenja. V sklopu ZD Laško in zdravstveno-vzgojnega centra je na voljo brezplačen strokovno voden program opuščanja kajenja in vzdrževanje abstinence, program je lahko individualen ali SKUPAJ ZMOREMO! Tim Zdravstveno-vzgojnega centra ZD Laško PLJUČA V času okužb so se pljuča znašla na veliki preizkušnji. So organ, ki spada k dihalom. Omogočajo nam pretok ter izmenjavo plinov med zrakom in krvjo. Od tega, kako dihamo je odvisno tako stanje naših organov kot imunski sistem, naša prebava in spanje. Pljuča tehtajo nekaj več kot dva kilograma, merijo približno 70 kvadratnih kilometrov in z njimi v 24 urah vdihnemo 11.000 krat. Pljuča spadajo poleg ledvic, jeter, kože in črevesja med organe, preko katerih se telo razstruplja. Pljučno tkivo zaradi odsotnosti živčnih vlaken, ki prevajajo bolečino, ne boli. Desno pljučno krilo je nižje in širše ter sestavljeno iz treh režnjev, levo pljučno krilo, ki je višje in ožje pa poševna brazda deli v dva režnja. Naredimo nekaj vaj, da plitvo dihanje zamenjamo z osredotočenim popolnim dihanjem, ki je izredno pomembno za naše telo in um. Ležimo na hrbtu in si predstavljamo pljuča spredaj, ob straneh in zadaj. Opazujemo dihanje takšno kot je. Dihamo s spodnjim delom, ali se je prsni koš bolj aktiviral? Pozorni smo na vdihan zrak skozi obe nosnici, nosno 32 votlino, žrelo, sapnik do pljuč in na izdihan zrak v obratni smeri. Občutimo, če lahko dihamo prosto, kratko, počasi, da se prsni koš in trebuh malo gibljeta. Naj bo dihanje brez napora. Zaznamo dihanje ali premaknemo več desno ali levo stran telesa. Bodite pozorni na dihanje v desni zgornji reženj pljuč, kako vsak vdih razmakne ključnico, ramo, podpazduho, lopatico. Ustvarimo si sliko balona, ki odmakne strukture in jih sprosti. Nato dihamo v spodnji desni reženj pljuč. Dihanje je prosto in kratko v vse smeri. Sledi še dihanje v osrednji desni reženj pljuč, ki kot balon odrine rebra v vse smeri. Osredotočimo se na izdih, ki je pomembnejši od vdiha. Počivajmo in prepoznajmo, če so se pojavile kakšne spremembe. Sedaj damo pozornost na levo stran pljuč, ki ga sestavljata dva režnja, zgornji in spodnji. Vdih v levi zgornji reženj pljuč naj bo miren in počasen, da začutimo razpiranje in praznjenje v vse smeri. Poudarimo samo izdih, kako se pljuča stisnejo in se odmaknejo od reber, lopatic, hrbtenice. Po počitku pozornost peljemo še na dihanje v levi spodnji reženj pljuč, kjer se z vdihom razširijo vse strukture in se z izdihom odmaknejo od reber, vretenc. Dihalne vaje z glasovno spodbudo Ležimo na hrbtu s stegnjenimi ali pokrčenimi nogami. Roki položimo na spodnji del trebuha in izdih spodbudimo z glasom Š do meje, da je izdih prost. Aktivirajo se globoke trebušne mišice. Vajo ponovimo sedemkrat in opazujemo, kako se spreminja votlina trebuha. Roki položimo na spodnji del reber, da jih objamemo s strani, vdihnemo in izdih spodbudimo z glasno spodbudo črke S. Ko mehkoba črke S izzveni, prosto vdihnemo. Roki položimo na zgornji del pljuč na ključnici, vdihnemo in izdih spodbudimo z glasom črke H. Roki, ki sta položeni na ključnici potujeta z vdihom noter in navzdol. V vsak predel telesa dihalne vaje ponovimo sedemkrat in s tem umirimo živčni sistem. Lahko jih naredimo, če ne moremo zaspati. Majda Anžin, fizioterapevtka Darja Šoštarič, dipl. fizioterapevtka (Feldenkrais licenca za ATM in FI) SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA LAŠKO Z optimizmom in upanjem v novo leto Znova smo prestopili prag novega leta. Dobro je, če smo ga pričeli z optimizmom in upanjem, da se izkopljemo iz časov negotovosti, strahu in zaživimo ter delamo po ustaljenih tirnicah in da nam ob vsem tudi zdravje služi. Omeniti moramo, da je bil lanski decembrski čas oz. minulo obdobje kljub neugodnim razmeram na Rdečem križu živahen, pester, bogat. Nekaterih dogodkov, ki smo jih sicer izvajali v tem obdobju, smo se znova poskušali lotevati, vendar na nekoliko prilagojen način in skoraj sramežljivo. Seveda pa je to pogosto terjalo od nas še več miselnega in izvedbenega napora. Tako smo v celoti razdelili še zadnjo dobavljeno hrano Evropskega sklada za pomoč najbolj ranljivim, dogovorili vse potrebno za 7 dnevno letovanje starejših na Debelem rtiču, se pripravljali na izvedbo zadnjih dveh krvodajalskih akcij v Thermani Laško in jih z njihovo pomočjo uspešno izpeljali. Skupaj se je odzvalo 132 krvodajalcev, kar je glede na razmere zadovoljivo število in se ob tej priložnosti vsem za darovano kri iskreno zahvaljujemo. Na naše povabilo glede paketov pozornosti se je odzvalo devet krajevnih organizacij RK, ki so skupaj naročile 358 paketov pozornosti, ki so jih v predprazničnih dneh razdelili med starejše, bolne, osamljene. Potrebne artikle zanje smo naročili, pripeljali in iz njih na našem sedežu izdelali pakete. V nekaterih KO Rdečega križa so podobno nalogo izpeljali sami in v drugačni obliki. Za potrebe KO RK smo pripravili tudi 450 voščilnic, ki smo jih oblikovali in dali natisniti. Marsikje so voščilnice pripravili učenci šol in krožkarji RK, ponekod so jih na delavnicah izdelovali sami. Za vse občane laške in radeške občine, ki živijo v Domu starejših Laško sta mentorici krožkov RK na OŠ Primoža Trubarja Laško Suzana Oder in Polonca Šumej pripravili voščilnice, ki smo jih odnesli v dom in jih razdelili. Naročenih je bilo tudi 543 setvenih koledarjev, ki smo jih opremili z logotipi KO RK in jih pripravili razdelitev, naročili smo tudi 770 žepnih in 250 enolistnih, stenskih koledarjev ter jih prav tako razdelili. Vsi skupaj smo se trudili, da bi osrečili čim večje število naših članov in občanov ter jim polepšali praznične dni. Na Vrhu nad Laškim so se ob delitvi koledarjev potrudili in po njihovi ustaljeni praksi že pobrali tudi članarino za leto 2022 in bili uspešni tudi s pridobitvijo nekaj novih članov ter lepim zneskom prostovoljnih prispevkov. Skratka, veliko ljudi je bilo v teh prazničnih dneh obiskanih, obdarjenih, pri čemer smo upoštevali ukrepe za zajezitev bolezni in za vse sodelujoče pripravili še dodatna navodila za ravnanje ob obiskih (distanca, razkuževanje, uporaba maske …). Vsem prostovoljcem, ki nam pomagate iskrena hvala. V mesecu decembru smo že prevzeli in uskladiščili prehranske pakete in zavitke pralnega praška iz sredstev FIHO za novo razdeljevanje v naslednjih dneh, prav tako smo prevzeli del hrane t. i. React EU, ki je dodatna oskrba s hrano za ranljive in potrebne zaradi slabših razmer ob »koroni«. Po informacijah naj bi bilo v letošnjem letu manj hrane iz Evropskega sklada, ker se izteka obdobje prejemanja in se naj bi zmanjšani del na nek način kompenziral s hrano React EU, tako da upravičenci, ki bi jih naj bilo letos okrog 650, ne bodo prikrajšani. Prevzeli smo tudi materialni donaciji stranke Socialnih demokratov Laško in Knjižnice Laško. Od dobrih stvari še omenimo, da se je Občina Radeče z javnim pozivom odločila pomagati občanom v obliki subvencije elektrike. Zbrane vloge je obravnavala posebna komisija, v kateri smo imeli tudi mi svojega predstavnika. Do roka je prispelo 44 vlog in večini je bilo ugodeno. Vredno pa je tudi omeniti, da sta Občina Laško in Občina Radeče sejnine svetnikov, Laško v celoti, Radeče pa polovico sejnine, namenili v humanitarne namene in nam na skupni predlog CSD Enoto Laško po delih nakazali sredstva za njihovo realizacijo predlaganim upravičencem. Vseskozi smo tudi skrbeli, da smo izražali pozornost slavljencem ob njihovem 90-letnem jubileju. Brskamo po porumenelih listih Rdečega križa Prihodnje leto, 16. februarja bo minilo natanko 70 let, odkar so v Laškem prišli do prvega reševalnega vozila. Vozilo Opel Olympia so kupili preko podjetja Adriaimpex Trst, ki je imel svojo poslovalnico v Ljubljani. Utrinek slovesnosti ob prevzemu prvega reševalnega vozila v Laškem Priprava paketov pozornosti je velik logistični zalogaj V pismu, ki ga je Zdenko Mrmolja, dr. med., zdravnik in takratni načelnik Reševalne postaje Rdečega križa Laško napisal tajništvu Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko v Celju, je podrobneje opisano, kako so se v Laškem v teh dneh, pred 70. leti lotili nabave prvega reševalnega vozila in v katerem je sodelovalo številno prebivalstvo, množične organizacije in zainteresirani kolektivi. Interes je bil velik, možnosti za nakup pa izjemno zahtevne. Avto je bilo možno nabaviti zgolj in samo za devize, ki pa bi jih po nasvetu ministrstva v Ljubljani lahko ustvarili le z izvozom smrekovega lesa. Po Krajevnih ljudskih odborih je stekla akcija zbiranja lesa in sredstev ter v zelo kratkem času izjemno uspela, saj so zbrali celo več lesa, kakor je bilo planirano. Prebivalstvo, ki lesa ni imelo, je iz srca darovalo po 5 in 10 dinarjev prostovoljnih prispevkov. Darovani les je bilo 33 SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST potrebno še pripeljati na žago, kar je bil nov, hud zalogaj. Šele poleti so ga zvozili na žago, vmes pa so se zaostrili izvozni in devizni predpisi ter še dodatna smola, padec cen lesa na svetovnem trgu. A odbor ni klonil, piše naprej Mrmolja. Avto je bil že tako rekoč plačan, zaradi novih predpisov pa je bilo po novem za vsak uvoženi predmet potrebno plačati dodatne stroške, t. i. faktor, kar je za omenjeni avto pomenilo dodatni strošek več kot milijon dinarjev. Zanesenjakom duša ni dala miru, zato se je delegacija Rdečega križa Laško odpeljala v Beograd k najvišjim forumom, kjer so s pogovori uspeli, da je tako velika človekoljubna akcija pri njih dobila podporo in so bili oproščeni plačila t. i. faktorja. S tem je bila trnova pot za prevzem avtomobila tako rekoč urejena. V Laško so ga pripeljali 16. februarja 1953. leta, velik dogodek ob prevzemu prvega reševalnega vozila pa je bil 22. februarja 1953. leta, torej šest dni kasneje pred nekdanjim gostiščem oz. restavracijo. Samo dva dni kasneje je bila tudi uradno registrirana Reševalna postaja Rdečega križa Laško kot samostojna pravna oseba, kar dandanes ve le še malokdo. ne Moderna) ali vektorskim cepivom (AstraZeneca - Vaxzevria, COVID-19 Vaccine Janssen) lahko darujete kri že naslednji dan (24 ur), če niste imeli neželenih učinkov po cepljenju (t. j. bolečin na mestu cepljenja, povišane telesne temperature, utrujenosti …). V primeru, da nimate informacije o vrsti cepiva, lahko kri darujete čez 4 tedne. V primeru, da ste preboleli covid lahko kri darujete 28 dni po prvih znakih okužbe oz. 14 dni po popolni ozdravitvi (razen simptomov kot so npr. izguba vonja, okusa, kašelj, ki lahko ostanejo dlje časa po bolezni). Počutiti se morate zdravi. Virus SARS-CoV2 spada med korona viruse, ki za svoj razvoj potrebujejo celice sluznice dihal, zato je to virus, ki se s krvjo ne prenaša. Prav tako se s krvjo ne prenaša cepivo, saj vse nukleinske kisline v cepivih (na osnovi mRNK, adenovirusov, plazmidov) obstanejo v krvnem obtoku le začasno, da sprožijo tvorbo protiteles in s tem imunski odziv telesa, kar pomeni zaščito pred okužbo oz. težjim potekom bolezni. Cepiva proti covidu se v telesu kmalu razgradijo in se s krvjo ne prenašajo. (Vir: Zavod RS za transfuzijsko medicino) Novoletne praznike sta nam polepšali dve donaciji Kot smo že zapisali so nas konec leta z donacijama lepo presenetili iz stranke SD Laško in Knjižnice Laško. Oboji so imeli v tem času v ospredju namenitev pozornosti našim občanom, predvsem otrok, zlasti z dobrotami, ki si jih sicer težko privoščijo. Najprej smo iz uspešno izpeljane akcije »Rudolfov pomočnik« prejeli materialno pomoč, ki so nam jo namenili pri SD, nato pa smo še po smrekico v Knjižnici Laško prevzeli darilca bralcev, namenjenih za pomoči in pozornosti potrebne. Iz omenjenih donacij smo oblikovali 66 bogatih darilnih zavitkov, ki jih med upravičence delimo skupaj s prvim razdeljevanjem paketov hrane. Tako stranki SD, kakor Knjižnici Laško v imenu vseh prejemnikov donacije iskrena hvala. Organizatorji in izvajalci krvodajalskih akcij imamo v Gala dvorani kongresnega centra in avli odlične možnosti za izvedbo akcij, za kar se gostiteljem, Thermani Laško iskreno zahvaljujemo Krvodajalske akcije bodo že v februarju in marcu Direktor Knjižnice Laško Matej Jazbinšek izroča zbrana darila predstavnikom Rdečega križa Darovanje krvi v času »koronavirusa« Na nas se pogosto obračajo krvodajalci, ker jih v zvezi z darovanjem krvi in koronavirusom marsikaj zanima in skrbi. Zato vsem namenjamo nekaj koristnih informacij. Zaradi zagotavljanja nemotenega zdravljenja s krvjo, je darovanje krvi nujna zdravstvena storitev, zato darovanje krvi ni pogojeno z izpolnjevanjem PCT pogoja (Odlok Ur.l. 174/202, 6. 11. 2021). Transfuzijska služba se skupaj z nami trudi, da v skrbi za zdravje vseh še naprej izvajamo vse zaščitne ukrepe za preprečevanje širjenja okužbe covid-19. V primeru, da ste se cepili z mRNA cepivom (Pfizer/BioNTech - Comirnaty in COVID-19 Vacci- 34 V prejšnji številki Laškega biltena smo napisali, da je plan krvodajalskih akcij za letošnje leto usklajen in pripravljen za njegovo izvedbo. Naša prva akcija bo v sredo, 16. februarja, v Domu pihalnega orkestra Radeče. V laški občini pa bosta krvodajalski akciji najprej v Rimskih Toplicah, na Osnovni šoli Antona Aškerca, in sicer v četrtek, 10. marca, od 7. do 10. ure, v četrtek, 24. marca pa še, če nam bodo razmere naklonjene, v Pivovarni Laško, prav tako med 7. in 10. uro. Vsi krvodajalci bodo prejeli pisno povabilo in podrobnejša navodila, sicer pa še vedno veljajo preventivni ukrepi za preprečevanje okužbe, prav tako se mora vsak, ki želi darovati kri, predhodno prijaviti na Transfuzijskem centru Splošne bolnišnice Celje na številko: 03423-35-97. Vsi občani, krvodajalci ste prijazno vabljeni k sodelovanju in darovanju krvi. Vlado Marot SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST IZ KRAJEVNIH ORGANIZACIJ RDEČEGA KRIŽA Rečica: Ostajajo nam le manjša, kratka druženja V zadnji tretjini leta smo v KO RK Rečica v skladu z navodili NIJZ delili prehranske pakete krajanom z najnižjimi dohodki. Zaradi epidemiološke slike smo precej okrnili naš program dela. Spet je leto minilo brez srečanja starejših in krvodajalcev. Upamo, da bo vsaj letos bolje. Nismo pa pozabili na naše člane, ki so praznovali okrogli jubilej - 80 ali 90 let. V skladu z njihovimi željami, in ukrepi, smo jih obiskali ali pa smo jim poslali voščilo z manjšim darilom. Pri tem smo sodelovali z Društvom upokojencev Rečica in Območnim združenjem RK Laško-Radeče. Prijetno je bilo srečanje z gospo Travico Grešak in gospo Silvo Šon. Pri Silvi nas je poleg moža in hčerke pričakal tudi njen vnuk. Gospa je za svoja leta zelo živahna, še veliko dela opravi sama in ima res lepe in prisrčne odnose tudi s svojimi vnuki, sedaj že večina odraslimi. Vsa srečna nam je pripovedovala, kako jim je pomagala tudi pri učenju. Spominja pa se tudi dogodivščin, ko so kaj »ušpičili«. Vsi, otroci in vnuki so obiskovali glasbeno šolo in se, nekateri, z glasbo ukvarjajo še sedaj. To pa ne preseneča, saj oče oz. dedek igra harmoniko in so doma skupaj igrali in prepevali. Vsem jubilantom še enkrat želimo dobrega zdravja in počutja. darimo vse krajane Rimskih Toplic, stare nad 75 let. To bi bil za našo organizacijo velik denarni zalogaj, zato smo k sodelovanju povabile: Krajevno skupnost, Društvo invalidov, Turistično društvo, Društvo upokojencev Rimske Toplice, Rimske terme in AGM Nemec, ki so nam z donacijami priskočili na pomoč. Za praznične voščilnice so poskrbeli učenci OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice in otroci Vrtca Rimske Toplice. Naše sodelovanje pa je bilo tudi s trgovino Rimljanka in lokalno pošto. Hvala vsem, ki so se odzvali našemu povabilu, zbrali smo dovolj sredstev, da je akcija lahko stekla. Prostovoljke Lidija Dovjak, Slavica Aškerc, Marija Sluga, Marija Randjelović in Jelka Kapun smo pripravile vse potrebno in poskrbele, da je novoletno pismo presenečenja prejelo 169 krajanov Rimskih Toplic, ki so stari nad 75 let. S solidarnostjo, prostovoljstvom in sodelovanjem nam je uspelo, da smo pričarali praznični čas tudi starejši generaciji. Hvala vsem sodelujočim. Hvala prejemnikom za lepe misli, pohvale, ki ste nam jih posredovali. Hvala za presenečenje, hvala za lepe želje. Moja želja, Vam spoštovani člani in donatorji je, da ostanete zdravi in polni lepih misli. Je v zahvalni voščilnici zapisala krajanka Ljuba Kralj. Jelka Kapun Sedraž: Obiskali smo Marijo Primon Iz enega od naših obiskov pri Silvi Šon (Foto Jožica Mešel) Ob koncu leta smo skupaj z Društvom upokojencev tistim, ki imajo res nizke dohodke pripravili novoletne pakete in jim jih pripeljali na domove ter jim zaželeli vse lepo v novem letu. Obiskali smo naše krajane v Domu starejših Laško, jim prinesli pakete pozornosti in jim zaželeli predvsem zdravja in dobrega počutja. Lepo smo se imeli skupaj, kar sedaj vsi pogrešamo. Nismo pa pozabili niti na tiste krajane, ki so vezani na domačo hišo predvsem zaradi slabšega zdravja. Tudi pri njih smo se oglasili in jim predali dobre želje. Marija Primon iz Sedraža je 3. januarja v krogu družine praznovala svoj okrogli jubilej – 90. rojstni dan. Mimika, kot jo kličejo po domače, je še dokaj dobrega zdravja, rada bere in plete. Naslednji dan smo jo obiskali predstavnik KS Sedraž Alojz Pod- Marija Šmauc Rimske Toplice: HVALA Če ti preostane samo še en dih, ga porabi za to, da rečeš hvala. (Pam Brown) Korona čas se vsak dan dotakne vseh generacij, vsakega na svoj način. Med njimi so tudi starejši, ki so pogosto spregledani. Zato smo se v KORK Rimske Toplice prostovoljke že drugič odločile, da v novoletnem času z majhno pozornostjo ob- Mimika v družbi gostov, ki so ji poleg domačih polepšali njeno praznovanje (foto: Stanka Nemec) 35 SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST koritnik in predstavnici Rdečega križa Danica Debelak in Stanka Nemec ter ji zaželeli še mnogo zdravih let v toplem domu, kjer rada prebiva skupaj s sinom Petrom in njegovo družino. Našega obiska in pozornosti v obliki telegrama, ki so ga iz OZ RK Laško poslali v imenu vseh, je bila zelo vesela in vsem hvaležna za izkazano pozornost. Danica Debelak jesenske barve. Terezija živi pri najmlajši hčerki Niki in zetu Zlatku in ji je lepo. Sicer pa se je Medvedova Rezi rodila na Podvinu (sedaj Reki) pri Kovač. Življenje se ji je pri sedmih letih s smrtjo mame postavilo na glavo in zase pravi, da je bila neke vrste popotnik, saj je bila nekaj časa pri stari mami na Trojnem, potem pa jo je oče prestavil k tuji družini v Lokavec. Sedem let je delala na Gračnici, se poročila in potem doma skrbela za dom in družino. NAŠI JUBILANTI Mineva 27 let, odkar smo pri Rdečem križu organizirano pričeli izkazovati posebno čast in pozornost našim jubilantom, vsem občanom, ki v tekočem letu praznujejo svoj 90. jubilej in še višje okrogle obletnice. K sodelovanju smo že takrat privabili župana občine, predsednike krajevnih skupnosti in predstavnike društev, katerih člani so in po predhodnem dogovoru z domačimi pričeli z obiski. Tako smo uspešno, lepo in v veliko veselje ter hvaležnost večine slavljencev to počeli vse do korone, ko smo fizične obiske za nekaj časa dali povsem na stran. Odločili smo se, da dokler so takšne razmere, obiskov ne smemo izvajati. Zato smo vsem slavljencem v kriznih razmerah pozornost lahko izkazali le z voščilnico oz. telegramom in s skromnim darilcem, ponekod pa se je pri slavljencu oglasil predstavnik RK ali kraja, da je nekaj vendarle bilo. Letos smo našteli kar 31 občanov laške občine, ki bodo imeli 90 let in ki jim želimo izkazati pozornost. Imamo pa tudi eno občanko, ki bo stara 101 leto in občanko, drugo najstarejšo, ki bo imela 99 let. Omenjamo, da pa imamo v občini Radeče letos 10 občanov, ki bodo stari 90 let. Trenutno obiskov še ne izvajamo. V letošnjem letu so svoj jubilej že imeli: Marija Primon iz Sedraža, Jožef Horjak iz Šentruperta, Neža Mlakar iz Laškega, Zofija Ocvirk iz Lahovega Grabna pri Jurkloštru in Marija Tovornik iz Velikih Gorelc. Vsem smo v imenu Občine Laško in župana, krajevnih skupnosti od koder so doma, krajevnih organizacij RK in društev, če so njihovi člani, poslali telegram z voščilom in čestitko. V prejšnji številki biltena nam je malce zagodel tiskarski škrat, zato tokrat ponavljamo kratke zapise slavljencev in prilagamo k njim fotografije, da bo vse na pravem mestu. Uredništvo se za neljubo napako vsem iskreno opravičuje. Martin ARLIČ iz Šentruperta je rojen istega leta kot njegova soproga Marija, ki je praznovala junija in je bil zadnji, ki smo ga še družno obiskali v začetku novembra, pred zaostritvijo ukrepov. Številna družina se je znova zbrala, tokrat ob slavljencu, v tamkajšnjem, večnamenskem prostoru gasilskega doma. Martin je bil doma iz Kamenega pri Šentjurju in se priženil h Grilovi Miciki v Šentrupert, za kar je še danes hvaležen sodelavcu Juriju Lipovšku, ki mu jo je priporočal. Dolga leta je potem hodil peš na delo v Šentjur in Štore, ker avtobusa še ni bilo. A kljub temu pravi, da je vse z ljubeznijo in veseljem premagoval, saj je našel imenitno življenjsko sopotnico. Martin je krepak in postaven mož, ki je nekaj let opravljal tudi delo praporščaka Rdečega križa in smo mu zato hvaležni. Fanika ZELIČ iz Šentruperta je v začetku oktobra, na njen rojstni dan, bilo je toplo ponedeljkovo popoldne, praznovala v družbi domačih in gostov na Turistični kmetiji Salobir v Trobnem dolu. Fanika se dobro drži in je bila vesela, ker smo ji prišli izkazati čast in pozornost, ki si jo še posebej zasluži. Omeniti velja, da je kljub napornemu delu in številčni družini bila vrsto let aktivna v društvu upokojencev, zvezi borcev in v Odboru Rdečega križa Šentrupert, za kar smo ji še posebej hvaležni. OBVESTILO Terezijo ŠEŠKO iz Lokavca pri Rimskih Toplicah smo obiskali tam gori visoko, v Lokavcu, ko je drevje že lepo dobivalo lepe, 36 Občane obveščamo, da je do preklica še vedno zaprto priročno skladišče z oblačili, obutvijo in posteljnino, razen za izjemno nujne primere, prav tako v tem času naj ne bi sprejemali ponujenih oblačil, medtem ko izvajanje tečajev iz prve pomoči za bodoče voznike motornih vozil poteka nemoteno in se kandidati, ki izpolnjujejo PCT pogoj lahko prijavijo nanj po telefonu, osebno ali z elektronskim sporočilom. Vlado Marot PORTRET Portret – Vlado Marot PREPLET KULTURE, ETNOLOGIJE IN HUMANITARNEGA DELA »Bil sem zelo radoveden fant,« v eni povedi svoje otroštvo opiše Vlado Marot, letošnji prejemnik zlatega grba Občine Laško. Odraščal je na manjši kmetiji v Šentrupertu v družbi dveh sester. Ob pogovoru hitro spoznamo, da je že od nekdaj odličen organizator in da je delovne navade pridobil že zgodaj v življenju. Med drugim je v mladosti prirejal filmske večere v Mali Brezi, v srednješolskih letih pa je po tem, ko je šola ukinila šolsko kuhinjo, s sošolci prevzel vodenje le-te. Sogovornik nam je pripovedoval o času odraščanja, delu na Rdečem križu in sodelovanju v Etno odboru Možnar. Že od otroštva je izredno samostojen in delaven. Precej zgodaj je poprijel za delo, s katerim je zaslužil tudi za šolske potrebščine. Od 2. razreda dalje je kar osem let med poletnimi počitnicami v Savinjski dolini obiral hmelj, kasneje je delal tudi v laški pivovarni, kjer je pomagal pri spravi ječmena. Z družino so živeli skromno, pravi. Večina njihovega dohodka je predstavljala prodaja mleka. Na kmetiji, ki ni bila velika – raztezala se je na približno 10 hektarjih visoko v hribih, na zahtevnem terenu –, so imeli okoli sedem glav živine, zato je nekaj denarja prinesla tudi prodaja, katere izmed živali. Pojasnjuje, da se je v času njegovega odraščanja večina opravil še delala ročno, bilo pa je tudi veliko medsebojne pomoči med sovaščani. »Spomnim se očeta, ki je šel k sosedu in ga cel teden ni bilo domov, ker je pomagal pri mlatenju žita. Čeprav je bilo doma težko, saj smo bili otroci majhni, so starejši hodili solidarnostno pomagati sosedom.« Namesto v razred k Rdečemu križu V prvem razredu je vedel, da želi postati učitelj. Zavedal se je, da pot do poklica ne bo lahka. Tudi iz okolice je občasno prejel namig, da bo šolanje težko in da je uspeh skorajda nemogoč. »Kasneje sem razmišljal, kako so me želeli odvrniti od moje želje. Ampak se nisem pustil voditi in sem mogoče prav zaradi tega še bolj trmasto vztrajal pri svojih ambicijah,« razmišlja. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na pedagoško gimnazijo, ki jo je zaključil z odliko, in se vpisal na pedagoško akademijo. Z učitelji in profesorji je vzpostavil in z nekaterimi še do danes ohranil zelo dobre odnose. Do njih je imel veliko spoštovanje, zato si pred njimi ni upal pokazati neznanja. »Zelo rad sem spremljal predavanja, mi je pa dodatno obremenitev povzročalo preverjanje znanja. Groza me je bila, da bi me profesor vprašal in ne bi poznal odgovora. To bi bila zame katastrofa in si tega nisem drznil in upal narediti, saj sem imel občutek, da bom profesorja razočaral.« Čeprav je uspešno zaključil izobraževanje in postal učitelj razrednega pouka, žal kot učitelj nikoli ni prestopil praga šolske učilnice. Splet okoliščin ga je namreč oddaljil od poklica, za katerega se je izšolal. Službo pedagoga bi po vsej verjetnosti moral iskati izven laške občine, a je bil zelo navezan na dom, hkrati pa se mu je ponudila služba na Rdečem križu, kjer je bil aktiven že od 3. razreda osnovne šole, v srednji šoli pa je postal tudi tajnik krajevne organizacije v Šentrupertu. Ko je tako prišla priložnost za zaposlitev, je v njej zaznal izziv. »Videl sem posebno poslanstvo, mesto, kjer bi lahko naredil kaj dobrega. Sicer mi je pa vedno bilo všeč delo z ljudmi.« Pripoveduje, da je že kot otrok rad hodil k starejšim krajanom, ki so z njim delili svoje življenjske zgodbe, občasno pa je koga tudi ostrigel, uredil frizuro ali pobarval lase. Tako se je po zaključku študija prijavil na razpis, bil izbran in začela se je njegova poklicna pot na Rdečem križu, ki traja že 38 let. In čeprav ni delal kot učitelj, je stik s šolami vseeno ohranil, a na nekoliko drugačen način. Z organizacijo so po šolah ustanavljali krožke Rdečega križa, pripravljali predavanja o vlogi in pomenu organizacije, o krvodajalstvu in drugih tematikah, povezanih z delovanjem Rdečega križa, do katerih so bili otroci vedno zelo dovzetni. Službene obveznosti mu danes vzamejo precej prostega časa. Poleg rednega dela, torej uradno odmerjenih osem ur v službi, jih še vsaj enkrat toliko opravi prostovoljno. »Zjutraj ob 4.00 sem že v službi. Vmes grem za kratek čas domov, opravim kakšne malenkosti, si skuham kavo in grem nazaj v službo. Popoldne oz. zvečer sem običajno ob 19.00 ali 20.00 še vedno v pisarni, ker drugače enostavno ne gre. Če v zadnjem času kdaj pritisnem na zavoro in za kakšen dan opustim prostovoljno delo v službi, stvari zaostanejo, ker jih ne uspem narediti v tekočem času.« Pravi, da na leto koristi največ 10 do 12 dni dopusta in da ga večina ostane neizkoriščenega. A ko ima proste dni, ima najraje mir. »S tem si umirim dušo in se napolnim z energijo. Sicer si rad ogledam kak dogodek ali grem na koncert, ampak kakšen dan pa najraje dobesedno dam vse štiri od sebe. Enostavno to potrebujem.« Skozi leta je njegova služba na Rdečem križu postala način življenja, čemur je prilagodil svoje in družinsko življenje. »Moje življe- 37 PORTRET nje je bilo vseskozi zaznamovano z veliko odpovedovanji tudi na račun normalnega, mnogokrat podrejenega, mirnega družinskega življenja,« pravi Vlado. Zato je nadvse hvaležen, da je bil deležen velikega razumevanja, podpore in pomoči družine, žene Mojce in sina Matica. Politika ga nikoli ni pretirano zanimala. Še najbolj se ji je približal po službeni dolžnosti. »V politiko sem bil vpet po liniji Rdečega križa. Dajali smo kakšne konstruktivne predloge ali pobude za zadeve, ki so bile povezane s humanitarnim delom. Včasih smo govorili po osem ur. Saj je bilo zanimivo druženje, ni pa bilo nekega efekta.« Opisuje se kot človek dejanj in povezovanja. K sodelovanju vedno rad pritegne čim več ljudi, saj meni, da lahko s pomočjo stvari narediš precej bolj kvalitetno. »Skoraj ni projekta, da k sodelovanju ne povabim ali upokojencev ali društva invalidov ali katere druge organizacije. Vem, da sami ne moremo narediti čudežev.« Ljubezen do kulture Vse od srednje šole dalje, ko je kupil prvi fotoaparat, v objektiv redno ujema trenutke z različnih javnih dogodkov in danes razpolaga z bogatim arhivskim gradivom, ki ga dopolnjujejo še posnetki ljudskih pevcev in godčevskih viž ter pripovedi ljudi na magnetofonski trak. Ljubezen do kulture in besede je izkazoval tudi z igranjem v amaterski gledališki skupini ter s pisanjem prispevkov za različne publikacije in knjige, sestavljal je govore, pisal vezna besedila in scenarije ter vodil prireditve. Že kot otrok je bil velik ljubitelj knjig, s prisluženim denarjem pa si je takrat plačal tudi naročnino za revije kot so Ciciban, Kurirček in Pionirski list. Doma ima približno 2000 enot knjižnega gradiva, žal pa mu danes zmanjkuje časa za prebiranje proze, rad pa poseže po kakšni pesniški zbirki. 38 Poleg pisane besede ga je od nekdaj zanimal tudi film. Doma dolgo niso imeli televizije, zato so jo ob priložnostih hodili gledat k sosedom. »Vedno me je zanimalo, kako film naredijo in kaj se dogaja v zakulisju. Zanimal me je tehnični vidik filma. Iz tiste zvedavosti in radovednosti sem se vključil v filmski krožek pri prof. Slavku Pezdirju, ki nas je vpeljal v svet filma,« o pridružitvi h krožku v srednji šoli razlaga Vlado. Dodaja, da so tam filme analizirali, jih snemali in se seznanili s postopkom montaže, proces nastajanja filma pa so si ogledali tudi v profesionalnih studiih. Kasneje, ko je že zaključil izobraževanje na pedagoški akademiji, se je v krožek vrnil kot predavatelj. Znanje iz filmske umetnosti je izpopolnjeval tudi na filmskem seminarju v Ljubljani. »Predavatelji so bili sami imenitni režiserji. Bilo je od terenskega snemanja do montaže, na televiziji smo bili tri ali štiri dni in videli, kako se dela sinhronizacija, kako se montirajo filmi. Imel sem nekaj podlage, zato sem imel idejo, da bi v Laškem ustanovili filmsko sekcijo, ampak mi je zmanjkalo časa.« Vseeno je v laški občini pustil močan pečat na področju turističnega in kulturnega udejstvovanja. Bil je aktivni član upravnega odbora Turističnega društva Laško in eno mandatno dobo (od 1995 do 1999) tudi predsednik, predvsem pa je pomembno prispeval k razvoju Etno odbora Možnar, katerega predsednik je bil kar 30 let, danes pa zaseda mesto častnega predsednika. Pomembno vlogo je imel tudi pri povezovanju kulturnih društev pri Zvezi kulturnih društev občine Laško Možnar. »Delovanje je bilo zelo razvejano, bogato in široko. Ogromno društev in ljudi je sodelovalo pri organizaciji raznih dogodkov. Na vsakem projektu, ki smo ga pripravljali, je sodelovalo 300 nastopajočih,« pripoveduje Vlado. Delo na kulturnem področju ga je povsem prevzelo. Pri snovanju posameznih dogodkov – teh je bilo tudi po 12 na leto – je bil vedno precizen. Prikaz ljudskih šeg in delovnih opravil je vedno želel prikazati v čim bolj avtentičnem vzdušju. »Vedno sem izhajal iz tega, da moraš vsako stvar narediti v detajlih od začetka do konca. Niso pomembne samo besede in oblačila; tukaj je tudi uporaba rekvizitov, treba je raziskati za kaj se je določen pripomoček uporabljal, kaj so ljudje jedli in kaj počeli.« Ker je tudi sam odraščal na kmetiji, mu je bilo veliko delovnih opravil in način življenja znan, zato mu je bilo pri delovanju v odboru vsekakor nekoliko lažje. »Sem ponosen Šentrupertčan. Mojega izvora, porekla, stanja in statusa, ki sem ga imel kot otrok, nisem nikoli zanikal. Nismo imeli veliko in živeli smo skromno, ampak se tega nisem nikoli sramoval. Poznal sem veliko opravil, ko sem prišel v Etno odbor. In delo v odboru sem z veseljem opravljal.« Ko je odbor pred desetletji začel s svojim delovanjem, so ljudje veliko opravil in šeg še poznali, saj je takrat še bil tak način življenja, pravi naš sogovornik. »Ljudi takrat ni bilo treba učiti, medtem ko je pri današnjih generacijah drugače. Da spoznajo neko opravilo, šego, navado, jim je le-to treba pokazati. Včasih je bilo to spontano, nastalo je kar mimogrede, ker je bil to način življenja.« Žal danes v odboru ni več tako aktiven, saj mu služba vzame več časa kot nekoč. »Včasih sem nekaj z lahkoto opravil v eni uri, zdaj potrebujem dve uri. Vse se spreminja. Poleg tega imam rad, da so stvari urejene, za kar pa potrebujem veliko časa.« Delo se je z leti namreč precej spremenilo, saj je čedalje več birokracije, pojasnjuje Vlado. Hvaležen za preteklost in optimističen za prihodnost Užival je v vseh stvareh, ki jih je v življenju počel in vesel je vseh stikov, ki jih je ustvaril. »Z vsemi, s katerimi sodelujem, se dobro razumem. Nikoli nisem imel težav in redko se mi zgodi, da naletim na kakšno oviro. Hvaležen sem vsakemu, ki je pripravljen kaj narediti in storiti. To je velik dar, ki ga spoštujem.« In medtem ko je preteklost polna lepih spominov, prihodnost prinaša nove načrte. Eden izmed njih je zapis zgodovine laškega Rdečega križa. »Zgodovina je zelo bogata – od prvih nastankov do danes. V knjigi bi bil pregled vseh dogodkov, ki so se zgodili, od lepih do malo manj lepih. To sem si zadal in upam, da mi bo uspelo.« Nika Teraž Foto: Rok Deželak SOCIALA / HIŠA GENERACIJ CENTER ZA SOCIALNO DELO CELJE ENOTA LAŠKO Skupina za starše v letu 2022 Dragi starši, v letu 2021 smo v naših srečanjih vzpostavili prijetno sodelovanje, katerega namen je bila pomoč pri krepitvi v naših starševskih vlogah in izzivih, s katerimi smo se ob tej pomembni vlogi soočali. Na podlagi vaših predlogov za nadaljnja srečanja smo pripravili naslednje teme: Predvidene TEME in DATUMI srečanj so: • • • • • • • • 14. 3. – Življenje z najstnikom. 11. 4. – Nekemične zasvojenosti. 9. 5. – Izgorelost pri otrocih. 6. 6. – Načrtovanje počitnic. 12. 9. – Otroci in motivacija. 10. 10. – Odnosi med sorojenci. 14. 11. – Soočanje z izgubami. 12. 12. – Zaključevanje leta. HIŠA GENERACIJ LAŠKO V LETU 2021 Vstopili smo v leto 2022, skupaj z izkušnjami preteklega leta in načrti pogojenimi s (še vedno) trajajočo epidemijo, ki jo lahko jemljemo kot izgovor, lahko pa kot izziv, da prevetrimo naše podstrešje (pri tem ne mislim podstrešja naših bivalnih enot) in srčno kamrico, odstranimo neuporabno, moteče, pokvarjeno in obdržimo vse tisto, kar nam omogoča rast v Človeka. Naj nam ukrepi ne vzamejo volje do življenja, naj nam ne bodo izgovor, da se ne bi družili in načrtovali, se izobraževali in delili najboljše kar imamo, čutimo, znamo, zmoremo. Hiša generacij je odprta, ob upoštevanju vseh ukrepov za preprečevanje okužb. Dnev- Srečanja bodo potekala od 16. do 17. ure preko ZOOM aplikacije, zato je potrebna predhodna prijava (ime, priimek in e-naslov) na elektronski naslov: klavdija.gorjup@ gov.si. Na dan dogodka vam bomo na vaš e-naslov poslali spletno povezavo, preko katere boste dostopali do »spletne sobe«, kjer bo srečanje potekalo. Prijavite se lahko na posamezno srečanje ali na več srečanj. Srečanja so brezplačna. V primeru dodatnih vprašanj smo dosegljivi na naših kontaktnih številkah in elektronskih naslovih. Več informacij pa lahko najdete tudi na spletni strani: https://www.csd-slovenije.si/csd-celje/enota-lasko/. Zelo nas veseli, da se bomo ponovno srečali in skupaj nadgrajevali svoje znanje in starševske veščine pa čeprav na daljavo! »Otrokom moramo dati dve darili, prvo so korenine, drugo pa krila.« (neznan avtor) no smo aktivni na spletu, na FB strani: Hiša generacij Laško, kjer nas lahko spremljate tudi preko videjev, fotografij. Toplo vabljeni, da ohranjate stik z nami osebno, preko telefona (051-436-240) in e-pošte: center.starejsih@siol.net. Veseli bomo vaših klicev, sporočil, pisem, mi pa se bomo trudili, da ostanemo vsi skupaj zdravi, vitalni, mirni in da bomo pregnali strah, ki leze v naše misli in telo. Predvsem pa skrbeli za rast, odnose, empatijo, sočutje ter razvoj. Ker je januar, kateremu sledi februar, namenjen pregledu preteklega leta, nekaj podatkov iz statistike Hiše generacij Laško 2021 delimo z vami: Leto 2021 je bilo tako kot leto prej v znamenju epidemije covid-19, ki je močno vplivala na samo organizacijo, izvajanje, obisk in utečeno delovanje programa, na podlagi 16 letne prakse. Število izvedenih aktivnosti je bilo v primerjavi s preteklim letom manjše za 16 %, število obiskov pa se je dvignilo za 3 % v primerjavi s preteklim letom. V letu 2021 smo v Hiši generacij Laško tako pripravili 375 aktivnosti in zabeležili skupno 2.929 obiskov. Kljub omejitvam smo izvedli delavnice, predavanja, kulturne prireditve, razstave in posebne dogodke, nismo pa samostojno izvedli nobenega tečaja, razen 2 v sodelovanju z Ljudsko univerzo Celje. V večjem obsegu kot leto prej pa smo nudili individualno pomoč pri uporabi mobitela in računalnika. Ob upoštevanju vladnih ukrepov smo januarja 2021 za mesec dni za javnost zaprli Hišo generacij Laško in bili aktivni z objavami na socialnem omrežju Facebook, stran Hiša generacij Laško, kjer smo želeli preko različnih pobud, objav, prispevkov v foto in video obliki, spodbujati ljudi k aktivnostim, jih informirati, predvsem pa z našimi vsebinami prispevati k njihovi pozitivni naravnanosti in dvigu psihofizičnega počutja. Poleg tega je koordinatorka preko telefona, navadne in elektronske pošte ohranjala stik s prostovoljci in obiskovalci ter z drugimi, ki so 39 HIŠA GENERACIJ preko telekomunikacijskih poti iskali informacije in osebo, ki jim je prisluhnila v njihovem nelagodju, stiski. V letu 2021 se je odvilo 269 delavnic, pri katerih smo zabeležili 1.779 obiskov. Pod posebnimi pogoji smo izvajali nordijsko hojo, telovadbo, jogo, druženje ob petju, klekljanje, vsak mesec brezplačno individualno pravno pomoč, skupino za krepitev in ohranjanje spomina Zvončki, nismo pa izvedli klepeta v dobri družbi, tombole v Domu starejših Laško in druženja vrtčevskih otrok z babicami, ki so bile v preteklih letih naša stalnica. Smo pa bili izjemno veseli pobude Sabine Videc, naše prostovoljke, da se organizira plesni vrtec za otroke, stare 4 - 5 let. Tako so se otroci, pod mentorstvom Sare Bogatin, družili vsak torek popoldan in uživali v dvorani Hiše generacij, ki jim je nudila varen prostor za izražanje domišljije in plesnih gibov. V času zimskih šolskih počitnic smo pripravili vrečko z materialom, ki so ga lahko sodelujoči prevzeli v Hiši, sama navodila in izvedba petih delavnic pa je bila predstavljena preko Facebooka. Med poletjem smo pripravili v juliju in avgustu 15 delavnic, v času jesenskih počitnic pa 5 delavnic. Na vseh počitniških druženjih smo zabeležili 165 obiskov. novalce in zaposlene Doma starejših Laško, uporabnike Pomoči na domu Laško, stanovalce blokov Savinjsko nabrežje 6 in 6a, v adventnem in božično-novoletnem času pa smo znova postavili ČAROBNI KOTIČEK na brežino ob sprehajalno pot (adventni venec, smrečice in okraski) in tako prispevali k praznični okrasitvi mesta Laško. Hiša generacij Laško je konec leta 2021 v svoji evidenci vodila 43 prostovoljcev, med katerimi je bilo v letu 2021 73 % aktivnih in so opravili 979 prostovoljskih ur. Povprečna starost aktivnih prostovoljcev v letu 2021 je bila 61. Najmlajša aktivna prostovoljka je bila stara 19, najstarejša aktivna prostovoljka pa 79 let. Pri prostovoljcih izpostavljamo prostovoljko Marijo Kamenšek, ki je 19. 11. na Slavnostni občinski seji Občine Laško prejela priznanje Naj prostovoljec Občine Laško 2020 v kategoriji nad 60 let, za prostovoljsko delo na področju socialne dejavnosti, kulture in umetnosti. V leto 2022 vstopamo z upanjem, da se bo razdalja med ljudmi pričela krajšati in da se v vseh nas naseli želja, ki je ne bo ogrožal strah pred okužbo, po navezovanju stikov med znanci in neznanci, med podobno mislečimi in tudi tistimi, ki nas s svojo drugačnostjo bogatijo in nam širijo obzorje našega lastnega vèdenja. Odprti smo za vse želje in predloge, ki jih bomo skupaj z vašo pomočjo poskusili realizirati, zato bomo hvaležni, če nam pišete na: center.starejsih@siol.net ali na Savinjsko nabrežje 6, 3270 Laško ali nas pokličete na: 051-436-240, 03-734-18-80. *ZVONČKI – skrb za sive celice Vsako sredo, med 15. in 17. uro se srečuje skupina za krepitev in ohranjanje spomina. Preko različnih aktivnosti se kot skupina povezujemo med seboj in krepimo naše sive celice ter se jih trudimo ohraniti aktivne. *KLEKLJANJE Vsak torek in vsako sredo med 7. in 9. uro se lahko preko celega leta pridružite ljubiteljskim klekljaricam - popolni začetniki ali tisti, ki že imate klekljarske spretnosti. *UPORABA TELEFONA IN RAČUNALNIKA Brezplačna pomoč pri uporabi vašega telefona ali računalnika. Pokličite na: 051-436-240 in se dogovorite za individualni termin srečanja. *SLIŠIM TE Če potrebujete nekoga, da vam prisluhne ali da z nekom poklepetate, je Hiša generacij Laško pravi naslov za vas. Pokličete nas lahko na 03-734-18-80 ali 051-436-240. Ne vemo in ne znamo vsega, imamo pa srce in ušesa za sočloveka. Izvedli smo 6 predavanj: 3 v živo, 3 preko FB, 2 kulturni prireditvi in 6 razstav. Pripravili smo 18, sodelovali na 62 in gostili 12 posebnih dogodkov. Med njimi izpostavljamo CVETOČI VRT POEZIJE, kjer smo na brežini pod Hišo generacij, ob sprehajalni poti, na A3 formatih, ki smo jih pritrdili na lesene palice, katere smo zasadili v zemljo, mimoidoče nagovorili z znanimi in ljubiteljskimi pisci pesmi ob mednarodnem dnevu poezije, 1. 4. smo dokončali projekt: PIRH TI DAM - VEDI, NISI SAM, kjer je bila javnost nagovorjena, da pobarva tiskane pirhe, ki smo jih okrasili z lepo mislijo in nato razdelili med sta- 40 *PROSTOVOLJSTVO Preko celega leta sprejemamo posameznike vseh starosti, ki bi želeli delati z ljudmi - individualno ali skupinsko (vodenje pogovornih, ustvarjalnih, športnih skupin, individualno druženje v Hiši generacij ali na domu posameznika, pomoč in izvajanje različnih projektov, administrativna dela, pisanje prispevkov - članki, pesmi, proza, plakati ipd., aranžiranje notranjosti ali zunanjosti našega medgeneracijskega centra, pomoč preko interneta …). Informacije in prijava pri Petri Kolšek, strokovni sodelavki v programih CSD Celje–Enoti Laško; koordinatorki aktivnosti v Hiši generacij Laško – 051-436-240 ali 03-73418-80 ali pišite: center.starejsih@siol.net HIŠA GENERACIJ PLES IN HIŠA GENERACIJ Ples se prebudi v vsakem izmed nas, v vsakem otroku. Ples prebuja življenje, ga spravlja v pogon in mu daje občutek sreče. V želji po sreči se je na zelniku Hiše generacij Laško porodila ideja, da nekaj sreče namenimo tudi našim najmlajšim in tako »naša hiša« resnično postane hiša vseh generacij. Avgusta 2021 smo se pogumno podali na lov za plesno pedagoginjo. Sara Bogatin je z veseljem sprejela izziv in postala srce naše skupine. Odlično se razume z otroki, saj v sebi nosi čisto veselje, igrivost in znanje, ki ga predaja 15 plesnim črvekom. Plesni vrtec je namenjen najmlajšim plesalcem, starim od 3 do 5 let. Ura plesa temelji na zabavni igri, povezovanju besedila pesmi s plesnim gibanjem, katerega zahtevnost postopoma nadgrajujemo. Vsak ples je novo doživetje, saj je tematika pesmi, s katerimi se otroci srečujejo, pisana otrokom na kožo. Odpravijo se na plesno potovanje, kjer srečajo različne plesne zvrsti, se zavrtijo v ritmu snežink, račk, si oblečejo kostume, pozdravijo veseli december in lučke. Sara otrokom na zanimiv, humoren način pokaže, kako naj s telesom govorijo, sporočajo, ne da bi sploh potrebovali besede. Vsi skupaj tako doživljamo svet okrog sebe, skozi telo pa potuje energija do vseh drugih in sveta. Otroci so v tem kratkem času v gibalnem izražanju postali že povsem svobodni, saj je le-to za vse nas primaren in naraven način izražanja, ki sprošča, osrečuje, uravnoveša in zadovoljuje. S Saro pa najine črveke najrajši gledava, kako z največjo mero energije sodelujejo z lastno angažiranostjo in ustvarjalnostjo. Srca pa nič ne pogreje bolj kot nastajanje novih prijateljskih vezi, objemi na koncu druženja in obvezno sladkanje. In tega smo v Hiši generacij Laško res deležni na vsakem koraku. Kamor stopijo male in velike noge, nas preseneti lepa misel, domače okrašena dvorana, topel in prijazen pozdrav in še bi lahko naštevali. Ta Hiša, »naša hiša«, je res za večino od nas prostor veselja, kjer nam torkova druženja dajejo energijo za cel teden. V upanju, da vas bomo lahko v kakšnem toplem torkovem popoldnevu pozdravili pred Hišo generacij Laško z glasbo in s plesom ter vam predstavili ves naš trud in znanje, vam želimo lepe spomine in vesela druženja na Savinjskem nabrežju 6. Plesni Črveki s Saro in Sabino POMOČ DRUŽINI NA DOMU SOCIALNA OSKRBA Če se zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne zmorete oskrbovati in negovati sami, želite pa živeti doma, lahko pokličete Center za socialno delo Laško (Hiša generacij Laško) na telefonsko številko 03/734 18 80 ali 041 415 021. Obiskali vas bomo na domu in se dogovorili za oblike pomoči pri negi in gospodinjskih opravilih. BREZPLAČNO INDIVIDUALNO PRAVNO SVETOVANJE Vsak 1. ponedeljek v mesecu (14. februar, 7. marec, 4. april, 9. maj, 6. junij) v Hiši generacij Laško (Savinjsko nabrežje 6). OBVEZNA predhodna PRIJAVA za termin! 03-734-18-80 051-436-240 41 UPOKOJENCI DOM STAREJŠIH LAŠKO Skrit pesniški talent V Domu starejših Laško živijo stanovalci mnogih talentov. Tokrat se vam bo s pesmijo predstavila gospa, ki pri nas, skupaj z možem, živi že skoraj dve leti. V Laško sta se preselila iz drugega konca Slovenije in rada povesta, da jima ni žal. PRESELITEV Leta minevajo, minevajo časi, ostajajo spomini lepi in slabi, srce ostaja mlado, a telo slabi, zato poišči lepo mesto si. Iskala sva kraj miren in lep, misliva, da našla sva ga spet, v kraju sva lepem Laškem, v domu starejših prijaznem. TRUBARJEV DOM UPOKOJENCEV Loka – med lepotami Posavja Smrekovi gozdovi, obširni travniki in polja dajejo lepoto kraju z več naselji. Tu je tudi dom upokojencev, ki bi se lahko imenoval »zdraviliški dom upokojencev«, saj delujejo ambulanta, ki skrbi za zdravje stanovalcev, zobozdravstvena ambulanta in fizioterapija. Vsi se trudijo s stanovalci, vsak po svojih močeh, tako kot odlično negovalno osebje in ostali kader na čelu z upravo doma, ki poleg zahtevnega dela skrbi za razvedrilo stanovalcev. Urejena je prehrana. Posebna pridobitev doma je velik in lep park, kjer se lahko sprehajajo stanovalci in obiskovalci. Trenutno je iz laške občine 30, iz drugih občin pa 170 stanovalcev, skupaj 200. V kraju je tudi cerkev sv. Helene, postavljene leta 1208. Tu je 14 let župnikoval oče slovenske knjige Primož Trubar. Ob 800-letnici župnijske cerkve sv. Helene leta 2008 pa je bil izdan Zbornik o Loki pri Zidanem Mostu. Vsako leto pa vsi neizmerno čakamo pomlad, ko narava oživi in zacvetijo lipe s svojimi opojnimi vonjavami. Mogoče pa bodo imele moč pregnati tudi te nesrečne viruse, ki se že dve leti bohotijo po naši prelepi deželi. Lep pozdrav v Laško! Helena Železnik Pozdrav, dobro jutro odmeva povsod, če potreben si pomoči, problema ni, osebje prijazno pomaga ti, zato lahko noč v zahvalo se jim zaželi. UPANJE Lepo leto se je začelo. Enkratno in veselo. To bilo bi lepo. Oh, pa vedno ni tako. Vidiš noči in lepe dneve. In naslednji so polni zmede. Res je nekaj narobe. Uh pa ne zaradi zlobe. Samo mirno sprejmi to. A videli bomo, kako bo šlo. Korono razglasili so. Oprostite, ali kaj je to? Videti ni nič, a ne tipaj nikar. In masko na obraz, prijatelji stran. Ko enkrat vse to mine. Obujali bomo spomine. Radost bo zopet prišla nazaj. Objemi, poljubi in še marsikaj. Na leto slabo bomo pozabili. A takrat se bodo tudi objemi vrnili. P. M. 42 DRUŠTVO UPOKOJENCEV LAŠKO Trška pot Laškega Neznano AKTIVNOSTI V LETU 2022 IZLETI: V društvu smo pripravili aktivnosti za leto 2022. Želimo si, da bi se zdravstvena situacija umirila in da bi naše aktivnosti lahko potekale nemoteno. Kakorkoli, plan je tu, sedaj pa je vse odvisno od višje sile. POHODI: Laško-Govce-Zavrate Laško-Šmohor Zreče-Golek Maribor-Urban Sv. Peter nad Begunjami Črna na Koroškem-Najevska lipa Šenturska gora Pohorje Konjiška gora Haloška planinska pot Posavje – Bizeljsko Pomurje Srečanje članov DU Martinovanje LETOVANJE: Izola, Hotel Delfin: od 4. do 11. julija TELOVADBA/ŠPORT/KULTURA Izvajanje dejavnosti je odvisno od epidemioloških ukrepov in navodil NIJZ. Vse dodatne informacije o aktivnostih lahko dobite vsak ponedeljek od 8. do 11. ure na sedežu društva na Savinjskem nabrežju 6 ali po telefonu 035 730 334. V svoje vrste bi radi ponovno povabili nove člane, saj se naše članstvo ne- UPOKOJENCI / INVALIDI umorno stara in zmanjšuje. Zdaj imamo kar tretjino članov starejših od 80 let, na kar smo ponosni in se jim zahvaljujemo za zvestobo našemu društvu. Vendar se moramo tudi »pomlajevati«, če hočemo preživeti. V zadnjih letih je odšlo »med zvezde« veliko dolgoletnih članov, med katerimi je bilo kar nekaj aktivnih. Posebej bi se spomnili na Franca Terška, ki je odšel nedolgo tega. Vseskozi je bil aktiven v organih društva, pri organizaciji raznih srečanj, praznovanj, izletov, pohodov, vodenju občnih zborov in še in še. Pogrešali bomo njegov pozitiven pristop, pomoč, nasvete, nenazadnje nalezljiv smeh, domislice in šale. Hvaležni smo, da je bil. Dragi vsi, leta hitro tečejo in na koncu, če imamo srečo, da smo bistri, nam ostanejo le še spomini. Z vami si želimo ustvarjati z vami čim več lepih dogodkov in spominov. Zato ostanite zdravi in bodite dobro. Irena Flis DRUŠTVO INVALIDOV OBČINE LAŠKO Dogajanje v drugi polovici leta 2021 V poletnih mesecih smo si vsi malce oddahnili, ker se je virus, ki nam že predolgo časa greni življenje, malce umiril. Tudi ukrepi so se delno razrahljali, zato so dejavnosti v društvu malo oživele. Tradicionalnega planinskega dne na Kopah v avgustu se je udeležil cel avtobus naših članov, ki so preživeli prijeten dan v lepi naravi in dobri družbi. Vsi termini za letovanje, ki so nam vsako leto dodeljeni s strani ZDIS-a, so bili v celoti zasedeni in verjamemo, da so udeleženci preživeli nekaj lepih dni na morju ali v toplicah, vsaj malo pozabili na bolezni in tegobe ter ohranili lepe spomine na dopust. Naši športniki, ki so bili uspešni na območnih tekmovanjih in se kvalificirali na državna prvenstva, so osvojili lepa priznanja. Na državnem prvenstvu v streljanju je Jože Ramšak osvojil 3. mesto s pištolo, na državnem prvenstvu v namiznem tenisu pa je 3. mesto v kategoriji NT-7 pripadlo Jožetu Cverletu in 9. mesto v kategoriji NAC Jožetu Ramšaku. Naš član Rudi Centrih pa se je v okviru slovenske paraolimpijske reprezentance v ribolovu s plovcem udeležil svetovnega prvenstva in tam dosegel odlično tretje mesto posamezno in drugo mesto ekipno, kar je res izvrsten uspeh. V mesecu avgustu nam je končno uspelo izvesti Občni zbor, ki se ga je udeležilo več kot 50 naših članov. Na njem so člani potrdili finančna poročila in poročila vseh komisij za leti 2019 in 2020. Občni zbor je razrešil dosedanjega predsednika Miho Lončarja in se mu za dolgoletno predsedovanje zahvalil z gromkim aplavzom ter ga imenoval za častnega člana DIO Laško. Občni zbor je nato z večino glasov za predsednika izvolil dosedanjega namestnika Viktorja Koruna. V mesecu oktobru smo organizirali zdravstveno predavanje o bolečinah v hrbtenici in o tem, kako okrepiti hrbtenico in tako zmanjšati bolečine. Predaval nam je domačin dr. Ladislav Golouh, ki je predavanje izvedel izredno zanimivo in ga popestril s humornimi vložki, tako da so tudi moški brez pregovarjanja »razmigali« svoje telo. Predavanje je bilo res poučno in upam, da udeleženci niso pozabili na vaje, ki jih je tako zavzeto demonstriral dr. Golouh. Škoda le, da zaradi omejitve udeležbe ni bilo mogoče organizirati predavanja za večje število ljudi. Dr. Golouh je izredno čuteč, preprost in prijeten zdravnik s posluhom za sočloveka in upamo, da ga bomo še kdaj povabili med nas in da se bo njegovega predavanja udeležilo čim večje število naših članov. Jesen pa nas ni le razveselila s svojo barvitostjo, temveč tudi prinesla nove tegobe in skrbi zaradi povečanega števila okužb s koronavirusom. Naše tradicionalno srečanje ob prazniku sv. Martina, za katerega smo že zbirali prijave, je zaradi novih omejitev in varnosti udeležencev, žal odpadlo. V prednovoletnem času so naši prizadevni poverjeniki obiskali naše člane in socialno najbolj ogroženim izročili skromno pozornost, gibalno oviranim pa karti za kopanje v Thermani. Vsem ostalim članom so razdelili setvene koledarje in pobrali članarino za leto 2022. Vsem članom, ki so v domovih za starejše, smo poslali ročno izdelane voščilnice, ker jih zaradi ukrepov ni bilo možno osebno obiskati. Upamo, da smo našim članom s tem polepšali kakšno urico in da bo v bodoče več priložnosti za srečanja in druženja, ki jih vsi že močno pogrešamo. Leto 2022 se ni pričelo tako kot smo vsi upali in želeli in tudi sedaj, ko se zima že počasi poslavlja, se še vedno soočamo z zelo velikim številom okužb, na srečo pa vseeno z malo manj hudimi posledicami in lažjo prebolevnostjo. Naša želja za naprej je predvsem, da ostanete zdravi, da ne izgubite upanja in da z optimizmom in dobro voljo zrete v prihajajoče pomladne dni. Danica Belej, tajnica DIO Laško 43 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Vrtec Laško vabi k vpisu v vrtec za šolsko leto 2022/2023 (od 1. 9. 2022 dalje) vse otroke od 11. meseca starosti. Izbirate lahko med naslednjima programoma: • dnevni program (6 do 9 ur) • poldnevni program (4 do 6 ur, od 7.00 do 13.00) V enoti Laško organiziramo tudi popoldansko varstvo od 12.00 do 20.00. Otroke vpisujemo v enote: • Enota Laško – Cesta na Svetino 2a, tel.: 03-734-30-10 • Enota Šentrupert – Šentrupert 89, tel.: 03-573-82-86 • Enota Vrh nad Laškim – Vrh nad Laškim 20, tel.: 051 226 494 • Družinsko varstvo Gradišnik – Tevče 31a, tel.: 03-734-30-10 • Enota Debro – Poženelova ul. 24, tel.: 03-734-30-70 • Enota Rečica – Zgornja Rečica 26, tel.: 051 410 882 • Enota Rimske Toplice – Cankarjeva ul. 14, tel.: 03-573-61-97 • Enota Zidani Most – Zidani Most 14, tel.: 03-568-38-06 • Enota Sedraž – Sedraž 21, tel.: 03-734-32-54 • Enota Jurklošter – Jurklošter 32, tel.: 03-573-51-77 Prijave sprejemamo do 15. 3. 2022: • osebno na vseh enotah Vrtca Laško • po pošti na naslov: Vrtec Laško, Cesta na Svetino 2a, Laško • po e-pošti na naslov: vrtec.lasko@guest.arnes.si Otroka vpišete v vrtec tako, da izpolnite ustrezen obrazec, ki ga dobite na spletni strani Vrtca Laško: www.vrtec-lasko. si ali v enotah Vrtca Laško. O vpisu oz. sprejemu otrok v vrtec boste starši obveščeni na prvih roditeljskih sestankih v mesecu aprilu. Prosimo, da upoštevate rok prijave, ker bomo naknadne vpise upoštevali le v primeru nezasedenosti oddelkov. Prijazno vabljeni! Pikapolonice in ukulela Skupina Pikapolonice Vrtca Laško se v tokratnem prispevku predstavlja z ukulelo. Ukulela je majhen strunski inštrument, ki spominja na kitaro. Zaradi enostavnega igranja nanjo je osvojila svet in osvojila je tudi mene, da sem jo začela uporabljati pri delu z otroki. V vrtcu se veliko prepeva, brez spremljave. Ukulela pa mi je omogočila, da s spremljanjem otrok podprem njihovo petje, ob tem smo točni v intonaciji, hkrati pa otroško prepevanje obarvam s harmonijo. Zaradi priročne velikosti in enostavnega igranja jo uporabljam prav povsod. Uporabljam jo pri podpiranju otroškega petja ob prepevanju v igralnici, ob nastopih za starše, za spremljavo in popestritev prenekaterih vrtčevskih prireditev, ob sprehodu po mestu ali pa ob igri v parku. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da ukulela pozitivno vpliva na klimo v oddelku in vrtcu. Glasba je nekaj, kar v nas budi dobro in nas povezuje. Običajno se z glasbo nagradimo. To je tisto, kar igranje na ukulelo prinese, nagrado za otroke, starše ZIMSKA PRAVLJICA Smo otroci skupine Ptički iz Vrtca Laško, stari smo od 1 do 2 let. Naše babice in dedki pravijo, da je bilo v njihovem otroštvu pozimi veliko snega in da je bila takrat prava zimska pravljica. Tudi mi smo v mesecu decembru doživeli takšno zimsko pravljico, čeprav le za kratek čas. Čarobno je bilo skozi okno opazovati naletavanje snežink in še bolj čarob- 44 in seveda za vse mimoidoče, ki nam ob prepevanju na prostem lahko prisluhnejo. no je bilo, ko smo se prvič odpravili na sneg. Res je, da smo majhni, vendar dovolj spretni, da smo v hipu raziskali celo igrišče. V snegu smo delali stopinje, jih opazovali, sneg prijemali in se naučili kepati. Na igrišču imamo majhen hribček, ampak dovolj velik, da smo se po njem lahko spuščali kar po ritki. Snega je hitro zmanjkalo, naslednje dni pa so na igrišču nastale velike luže in od takrat ni več zapadel sneg. Čakamo, Otroci iz oddelka Pikapolonice z Lucijo Ojsteršek in Zvonko Stritar gledamo v nebo, prebiramo zimske pravljice a snega še vedno ni in ni. Zimske dopoldneve si popestrimo z igro, izdelavo ptičjih hišic, rajanjem, prepevanjem, slikanjem z barvami in igranjem z našimi mavričnimi blazinami. Spoznavali smo življenje živali v zimskem času in si v igralnici naredili medvedov brlog, kjer se še danes zelo radi igramo in skrivamo. Na igrišču imamo ptičjo hišico, v katero smo nasuli seme- VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE li knjižničarko, ki nas je toplo sprejela in nam pokazala, kje se skrivajo slikanice za najmlajše. Knjige smo listali, se ob slikah pogovarjali in opazili, da je v knjižnici še veliko več knjig kot jih imamo v igralnici. Vsak dan se odpravimo na sprehod in čeprav imamo radi zimsko pravljico se vedno znova razveselimo toplih sončnih žarkov. na in tako poskrbeli, da ptice ne bodo lačne. Ogledali smo si ptičje hišice na poti v knjižnico, katero smo v januarju obiskali prvič. V knjižnici smo spozna- Otroci skupine Ptički z Jasmino in Matejo Skrb za ptice pozimi kodnevno poslušali zgodbice na to temo, se seznanili z dvema novima pesmicama in deklamacijo, iz odpadnih materialov smo izdelali ptičje hišice in barvali ptice, preko zvočnih posnetkov smo poslušali oglašanje ptic. Ptičjo hišico, ki jo imamo pred igralnico, smo redno oskrbovali z različnimi semeni, tako da ptičice, ki so zahajale v našo tako imenovano »zimsko restavracijo«, zagotovo niso bile lačne. Res je, da je letošnja zima (zaenkrat) mila in lažje najdejo hrano pa vendar morajo ptice, da preživijo v mrazu, pojesti toliko hrane, kolikor tehtajo. Otroke tako s tovrstnimi dejavnostmi spodbujamo, da razvijajo pozitiven odnos do vsega živega. Bistveni pomen krmljenja ptic je lažje opazovanje in spoznavanje njihovih navad ter razvijanje občutka odgovornosti in pozitivnega odnosa do narave pri otrocih. Lepo vas pozdravljajo otroci skupine »Palčki« z Julijo in Branko. »Ptiček, te zebe? Pridi sem k nam. Te malo pogrejem in jesti ti dam. Ko zime bo konec in toplo bo spet, boš prišel na okno nam pesmice pet.« Zima je čas, ko posebno skrb namenjamo tudi pticam. Zavedamo se, kako zelo so pomembne pri razširjanju rastlin in pri ohranjanju pestrosti vrst na našem planetu. O tem, kako jim pozimi lahko pomagamo tudi sami, smo se v mesecu januarju pogovarjali v vrtcu. S pomočjo prebiranja različne literature smo spoznali nekatere ptice in njihove lastnosti (taščica, domači vrabec, kos, sinica …). Izvedeli smo na kaj je potrebno biti pozoren pri izdelavi ptičje hišice in kje naj bo ta postavljena. Otroci so vsa- Pester vsakdan v oddelku Luna Teče že 14. leto, ko se je v Debru osnovni šoli priključil vrtec s petimi oddelki. Najprej k nam pridejo najmlajši otroci, ki po večini še ne hodijo, nato pa iz leta v leto rastejo, spoznavajo nove prijatelje, vzgojiteljice in vsako leto »napredujejo« v drugo skupino. Čisto na koncu, tik pred veliko šolo, pa smo mi »LUNCE«. Res smo veliki in tudi veliko nas je, zato smo si skupaj ustvarili naša pravila, vodila za varno in sproščeno bivanje v vrtcu. Včasih, ko smo še lahko, smo z veseljem pomagali mlajšim v vrtcu, jim redno nastopali in se z njimi igrali v skupnem prostoru ali na prostem. Žal pa zadnji dve leti tega ne moremo in ne smemo početi. Bilo je hudo in včasih dolgočasno, ampak sčasoma smo vsi nekako sprejeli in spremenili način igre, sobivanja in življenja v našem vrtcu. Spoznali smo, da tudi sami v svojem oddelku lahko raziskujemo, se igramo, nastopamo, ustvarjamo in se imamo lepo. Otroci imajo veliko igrač, materiala za ustvarjanje, učenje in najbolj pomembno je to, da imajo željo po uporabi vsega tega. Kljub precejšnji gneči v igralnici ustvarjamo kotičke, v katerih se otroci v manjših skupinah odlično znajdejo. Iz meseca v mesec so bolj ustvarjalni in z veseljem lahko zaskrbljenim staršem povem, ko me vprašajo: »Kaj mislite, je naš-a za v šolo ali ne?«, da je do septembra še dolga pot in s takšnim delom ter veseljem bodo lahko vsi s ponosom zakorakali v prvi šolski dan. »LUNCE« z Brigito in Majo 45 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Čarobni december Mesec december je v vrtcu prav poseben mesec. V sebi nosi čarobnost. Pa ne samo zaradi vsega dogajanja, ki se v mesecu decembru dogaja, ampak tudi zaradi posebnega obiska. In ta poseben obisk je prav dedek Mraz. Skozi ves mesec posvetimo tematiko čarobnosti, prazničnosti, lepim željam, mislim, ki jih želimo vsakemu in vsem posameznikom. Poleg ustvarjanja, izdelovanja voščilnic, ki jih z največjim veseljem razpošljemo vsem sodelujočim z vrtcem in šolo, si mesec polepšamo s prazničnim vzdušjem na celotni šoli, kjer imamo prostore vrtca. Naše prostore že v začetku decembra praznično okrasimo z najrazličnejšo dekoracijo in seveda smrečicami, ki posebej žarijo in izražajo otroško ustvarjalnost. Strokovni delavci otrokom pripravimo lutkovno predstavo in tokrat smo v Rečici imeli kar dve. Otroci so ob predsta- Božičkova šola Osnovna šola Primoža Trubarja Laško se je decembra spremenila v pravo Božičkovo šolo, v kateri ni manjkalo lučk, sladkornih lizik, sneženih mož, jelenov, mišk, palčkov … Sneženi možje so vsakodnevno veselo pozdravljali učence in zaposlene že na vhodnih vratih, Rudolf je skrbel za fizično zdravje tako učencev kot učiteljev v 46 vah neznansko uživali. Prva je bila Živali pri babici Zimi, ki je bila povezana s plesom in plesnim poustvarjanjem. Druga, Smrečica prijateljstva, pa se je navezovala na praznike, na praznično vzdušje ter različne želje zase in druge. Otroci so izdelali okraske za smrečico, na katero so napisali svoje želje. S skupnimi močmi smo okrasili smrečico na prostem, kamor smo izobesili želje za vse ljudi sveta. Nekatere so bile res globoke. In ko smo tako krasili smrečico, nas je z obiskom presenetil dedek Mraz. Otrokom so žarele oči in od presenečenja so ostali brez besed. Še dobro, da je dedek Mraz izkušen in prijazen gospod, ki nas vsako leto razveseli. Otroke je simbolično obdaril in se posvetil vsakemu posamezniku, mu prisluhnil in namenil nekaj spodbudnih besed v teh nespodbudnih časih. Bil je prijeten dogodek. Otrokom in odraslim je pričaral nasmeh na obraz in tam smo ga ohranili ves mesec. Hvala dedek Mraz! Hvala ker si! Za vrtec in šolo Rečica zapisala Svetlana Ulaga, dipl. vzg. predšolskih otrok. svoji čisto pravi šoli športa, male miške pa so skrbele, da naši želodci niso spuščali nezaželenih glasov in so vsak dan pripravljale okusne obroke. Hodnik in učilnice razredne stopnje so se spremenili v škratove delavnice, v katerih so učenci pridno ustvarjali izdelke, v pravljičnem kotičku pa smo prebirali pravljice in tako dodali mesecu decembru piko na i. Dela res ni bilo malo, vendar je bil naš trud poplačan s pozitivnim vzdušjem na šoli, z nasmejanimi obrazi in vsakodnevnim odmevanjem prazničnih pesmi iz otroških ust. Urška Wiegele VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE ne znajo postaviti jasnih mej in časovnih omejitev, se nam je projekt na to temo zdel zelo smiseln. Učenci bodo v sklopu projekta sami ustvarjali zabavne, poučne in uporabne igre. Čeprav je projekt Igrajmo se namenjen vzgajanju za pravilno uporabo računalniške tehnologije, nam tako kot vsi eTwinning projekti omogoča spoznavanje tujih šol in njihovega lokalnega okolja. Mi pa sodelujočim partnerjem predstavimo našo šolo, občino Laško in državo Slovenijo. Na tak način pletemo nove vezi ter krepimo zavest o povezanosti in soodvisnosti različnih skupnosti. eTwinning projekt Igrajmo se V novem koledarskem letu 2022 so se učenci NIS-a pridružili eTwinning projektu Igrajmo se (Let‘s play - Haydi Oyuna). Skupaj s partnerji iz Turčije in Romunije želimo učence ozavestiti glede pretirane in neprimerne uporabe tehnologije ter jih odvrniti od iger s škodljivimi vsebinami. Učenci so v času pandemije zaradi šolanja na daljavo in drugih okoliščin več časa preživeli na mobilnih aplikacijah. Ker učenci pogosto niso samokritični glede uporabe mobilnih aplikacij ali pa si Projekt Ko umetnine oživijo Učenci Podružnične šole Vrh nad Laškim so letošnje leto ponovno oživeli umetnine. V mesecu januarju so ustvarjali, šivali in raziskovali znane slikarje. Izdelali so zanimive lutke, ki jih še nikjer nismo videli. V projektu, ki je nastal v vzdušju spodbujanja za umetnost, so se lotili spoznavanja del slovenskih slikarjev kot so Ivana Kobilca, Jožef Tomic, Jurij Šubic, Anton Ažbe Valentina Gartner in drugih. Učenci so bili nad idejo poustvarjanja navdušeni, a delo je bilo vse prej kot lahko. Začeli so s preprosto žičko, ki so jo oblikovali v telo, kaširali majhne roke, obraze, nato pa šivali drobne srajčke in krila, slikali in dodajali tudi najmanjše detajle. Projekt je trajal nekaj tednov. A so končni izdelki navdušili ter poplačali vso vztrajnost in vloženi trud. Mentorica projekta Klaudija Košenina Anej Zalokar Šorn, 5. razred Neja Urana, 5. razred Klaudija Košenina, učiteljica Jure Frece, 5. razred 47 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE eTwinning projekt Let’s be eco-friendly S skupino osmošolcev smo se letos priključili projektu eTwinning. eTwinning je skupnost evropskih šol – je oblika mednarodnega sodelovanja med učitelji in učenci. Spletni portal omogoča povezovanje, sodelovanje, razvijanje projektov, izmenjavo izkušenj in še veliko več. eTwinning je tudi del programa Erasmus+, programa evropskega sodelovanja na področju izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa. Vsi vključeni - vsi zmagovalci S projektom Everyone involved - everyone wins je naša šola uspešno kandidirala na razpisu Erasmus+ 2021. Pridobili smo evropska sredstva, s katerimi bomo v tem koledarskem letu 5 učiteljem omogočili obisk tečaja na partnerskih šolah v Španiji, Estoniji, Grčiji, Španiji, Irski in na Portugalskem. Z vse življenjskim učenjem dajemo zgled, da je znanje vrednota. Seznaniti se želimo s sodobnimi pedagoškimi pra- 48 Dandanes je vedno bolj pomembno zavedanje o posledicah, ki ga ima onesnaževanje na okolje ter na zdravje in počutje ljudi. Osmošolci Filip, Jan, Lovro, Lucijan, Mai, Maj, Timotej, Sašo, Urban in Zala sodelujejo z drugimi desetimi partnerskimi šolami iz Slovenije, Jordanije, Turčije, Portugalske, Romunije, Italije in Hrvaške v mednarodnem projektu Let’s be eco-friendly - Bodimo prijazni okolju. Učenci so v angleščini na portalu poleg osebnih predstavitev ustvarili tudi predstavitev naše šole. Predstavitev je namenjena tudi učiteljem, ki bodo našo šolo predstavili v tujini v projektu Erasmus+. Projekt smo najprej začeli z izdelavo skupnega loga. Vsaka sodelujoča država je izdelala svoj logotip, sledila je predstavitev na portalu, nato glasovanje in logo je bil izbran. Nato so učenci pred prazniki izdelali okolju prijazne voščilnice, ki smo jih poslali ostalim sodelujočim v projektu. Prejete voščilnice iz tujine smo razobesili v eTwinning kotičku. Glavna nit projekta je biti okolju prijazen, kar je na svoj način predstavila vsaka sodelujoča šola. Tako smo se z učenci in učenkami iz Turčije srečali na ZOOM videokonferenci, kjer smo razpravljali o onesnaževanju in skrbi za okolje v domačem kraju ter na šoli. Nekaj zanimivih dejstev o onesnaževanju, s katerim se danes soočamo po vsem svetu, so učenci nanizali tudi spletnem portalu. Svoje znanje o onesnaževanju so ob koncu preverili tudi s pomočjo kviza Kahoot. Projekt se izteče ob koncu šolskega leta, do takrat pa nas čaka še kar nekaj zanimiv nalog. ksami, ki nam bodo pomagale pri delu z učenci – prednost bomo dajali skupinam, ki so drugače deležne manj pozornosti z vidika sprejemanja drugačnosti ter nadarjenim učencem in jih aktivno vključili v življenjski utrip naše šole. Udeleženci bomo z izobraževanjem utrdili in poglobili svoje znanje o specifičnih učnih težavah, se seznanili z inkluzivno pedagogiko znotraj šole in izgradnjo osebnega zaupanja in samozavedanja. S pozitivnimi zgledi iz tujine bomo vplivali na večjo osveščenost o nujnosti inkluzije tudi v lokalnem okolju. Dvigniti želimo kakovost pouka. Ob izmenjavi dobrih praks s tujimi sorodnimi organizacijami, bomo spremljali no- vosti na področju inkluzije otrok in mladostnikov v tujini, predvsem ob podpori IKT. Želimo pridobiti čim več znanja v smeri raznolikosti učnih pristopov za inkluzijo in tehnološko podporo ter znanje prenesti v našo učno prakso na vseh stopnjah in področjih poučevanja. Naš cilj – »nevidna inkluzija« bo lahko uspel le, če bomo vsi, tudi učenci z manj priložnostmi, zaživeli kot aktivni državljani našega kraja, države, Evrope ter prispevali k boljšemu jutri. Prepričani smo, da nam bo to uspelo in da bomo na partnerskih šolah našli prijatelje, kamor bomo v prihodnosti odpeljali naše učence. Nuša Ocvirk Mentorica Karmen Deželak GLASBENA ŠOLA Praznični razredni nastopi Drugačnost je postala naš vsak dan. Tudi letošnji praznični dnevi so bili zaradi slabih epidemioloških razmer zelo drugačni. Nastope, ki smo jih v preteklosti množično izvajali pred širšim občinstvom, smo preselili v našo majhno dvorano. Kljub omejitvi obiskovalcev smo si ustvarili lepo praznično vzdušje. Nastopanje je ključnega pomena za napredek in razvoj glasbenika. Učenci plesnega oddelka so svoje ustvarjalno delo predstavili v okviru različnih nastopov. Predšolska plesna ustvarjalnica in razredi plesnih pripravnic so se imeli priložnost staršem pokazati na tematsko zasnovanih internih razrednih nastopih. Starejše plesalke in plesalci sodobnega plesa pa so posneli plesni video svojih voščil, ki bi združeno zveneli nekako tako: »Želimo vam, da bi v novem letu VIDELI ČIM VEČ MAVRIČNIH ZVEZDNIH UTRINKOV in BILI MAGNET ZA VSE DOBRO. Naj se 2022 RAZSIPA Z ŽAROM NA VSE STRANI IN VSE DO POSLEDNJEGA HIPA Z VISOKIM PLAMENOM GORI, naj bo POLNO VZPONOV in tako kot OGNJEMET – BARVITO IN POLNO PRESENEČENJ. PCT naj se spremeni v PLES CIRKULACIJA TELES in besede BLIZU, BITI, BLIŽINA naj postanejo samoumevne.« Ker so dogodki v živo malo številčni, se je nekaj teh prestavilo na splet. Tako se je naša učenka violine Zala Ajdnik udeležila spletnega tekmovanja v organizaciji European Associaton of Music Educators and Perfomance in dosegla srebrno priznanje. Njena učiteljica je Vida Rudolf, ob klavirju pa jo je spremljala Teja Štremfelj. Vsem učencem, njihovim staršem in mentorjem iskreno čestitamo za vse dobro izpeljane nastope. Hkrati pa jim želimo obilo motivacije, vztrajnosti in energije za nadaljnje delo. Vsi že nestrpno pogledujemo proti pomladim dnem in k morebitnim sproščanjem dosedanjih ukrepov. V načrtu imamo zanimive dogodke, pripravljamo se na različne nastope in tekmovanja. Seveda vas bomo o vsem sproti obveščali in vas tudi povabili, da se nam pridružite. Naj »Glasba ohranja in bogati vezi«! Marko Razboršek Foto: Zala Ajdnik 49 50 NAVODILO ZA IGRO: POIŠČI FIGURICE, IGRALNO KOCKO IN SOIGRALCE. LE KOMU SE BO USPELO PRVEMU PREBITI DO SLASTNEGA MEGAKROFA? ZDAJ SI ZAJČEK. SKOČI ZA 4 POLJA NAPREJ. PRETVARJAJ SE, DA SI PIKA NOGAVIČKA, KI S FICKOM PLEŠE POLKO. START DOMA SI POZABIL/A KOSTUM. VRNI SE NA START. OPONAŠAJ RISANEGA JUNAKA PO ŽELJI. KDOR PRVI UGANE TVOJE IME, JE NASLEDNJI NA VRSTI. SI POBEGLI ZAPORNIK/ZAPO RNICA. EN KROG OSTANI SKRIT/A POD ODEJO. ZDAJ SI PEVKA/PEVEC. IZMISLI SI NAJBOLJ SMEŠNO PESEM NA SVETU. SPREMENI SE V METULJA IN ODPRHUTAJ 6 POLJ NAPREJ. OD VSEH VRAGOLIJ SI PRECEJ UTRUJEN/A. 1 KROG NE MEČEŠ. SPREMENI SE V KURENTA IN PREHITI CELO PUSTNO POVORKO – POSTAVI SE PRED FIGURICO, KI VODI. SI HUDIČEK. VSEM PODRI FIGURICE IN SE NAGAJIVO ZAKROHOTAJ! TVOJ TREBUH JE POLN KROFOV. POČIVAŠ 2 KROGA. A. Teršek CILJ SI STRAŠNI GUSAR/GUSARKA. PRETVARJAJ SE, DA SE SABLJAŠ. PRETVARJAJ SE, DA SI ROBOT IN ZAPLEŠI ROBOTSKI PLES S SOTEKMOVALCEM PO IZBIRI. KER SI ASTRONAVT/KA, SE Z RAKETO ODPELJI ZA TOLIKO POLJ NAPREJ, KOT JE PLANETOV V VESOLJU. KER SI SUPERJUNAK/INJA, PRIPRAVI SUPERNAPOJ ZA SOTEKMOVALCE. OTROŠKI KOTIČEK ŠPORT IN REKREACIJA VSE HITREJŠA IN DRZNEJŠA URŠA Kljub negotovim časom in letu dni brez tekmovanj zaradi epidemije ter strahu ali bodo tekmovanja v tej sezoni sploh izvedena, se športna pot hitrostne drsalke Urše Erjavec na kratke proge odvija uspešnejše kot je bilo moč upati. Že na prvem tekmovanju v Spisski Novi Vesi na Slovaškem, ki je potekalo med 3. in 5. 9. 2021 si je pridrsala 5. mesto in 7 osebnih rekordov. To je bil rezultat menjave trenerja in trdega dela med poletno pripravljalno sezono. 7. 10. se je v poljskem Sanoku pričela prva od treh tekem za skupni evropski seštevek med mladinci, kjer je bila Urša del prve slovenske mešane štafete v zgodovini tega športa. Tekma Alpe Adria Trophy v Zagrebu je otvorila niz medalj, saj si je tam Urša pridrsala 2. mesto in se močno približala normi za mladinsko svetovno prvenstvo. Težko prigarano 3. mesto, decembra v Budimpešti, je bilo izvrstna popotnica za prihajajočo veliko mednarodno tekmo v Celju. Celje je prvič v zgodovini gostilo mednarodno tekmo Danubia Series 3, ki šteje za skupni evropski seštevek najmlajših tekmovalcev. Med veliko konkurenco si Urša ni samo pridrsala 2. mesta, temveč je pred domačo publiko oddrsala tudi normo za mladinsko svetovno prvenstvo. Zdaj se je končal prvi del sezone, premor od tekem pa je skrbno izkoriščen za pripravo na prihajajoče mladinsko svetovno prvenstvo, ki bo med 27. 2. in 6. 3. v mestu Tomaszow Maszowiecki na Poljskem. Za tem pa bosta v Celju še zaključno državno prvenstvo in Balkanske igre. Nataša Erjavec 3. mesto na tekmovanju v Budimpešti HUMSKI ZAKLJUČEK LETA 2021 Veliko ljudem je Hum blizu. Z njim krepimo fizično telo, lajšamo stres številnih dejavnikov. Z vzponom nanj se predihamo, postavimo temelje za odličen dan ali ga na dober način zaključimo. Mnogim izmed nas je postal rutina v najboljšem pomenu besede. Še bolj kot sam hrib štejejo ljudje. Tisti, ki jih srečaš na poti, tisti, s katerimi izmenjaš nekaj prijaznih spodbudnih besed. Se pohecaš, nasmejiš, z njimi podeliš dobro voljo, občuduješ lepote sončnega vzhoda. Si vesel občutka skrbi in pozornosti, ko v večernem mraku zaslišiš: »Imaš lučko?«. Edino prav je, da smo si Humski - t. j. tisti, ki imamo radi Hum in njegove zveste pohodnike, ustvarili svoj zaključek napornega leta 2021. Odlična ideja velikih privržencev jutranjega Huma - Nene, Bo- risa in Urše je nemudoma padla na plodna tla. Na vrhu smo se zbrali ob sončnem vzhodu in si ob odličnih prigrizkih in izbrani kapljici čestitali za vse opravljene vzpone ter zaželeli še mnogo varnih korakov tako na Hum kot tudi po vseh ostalih poteh življenja. Ta dan sonce na Humu ni zasijalo v vsej svoji lepoti. Je pa zato s Huma sijala prešerna volja in dobre misli vseh nas - Humskih, kar je bilo blagodejno in prijetno kot najlepši sončni vzhod. NPT Foto: Boris Vrabec 51 ŠPORT IN REKREACIJA 100 LET PLANINSKEGA DRUŠTVA LAŠKO Leto 2022, ko Planinsko društvo Laško praznuje 100 letnico obstoja, je Občina Laško razglasila za leto planinstva. Tako smo se v Planinskem društvu odločili, da bomo v Laškem biltenu predstavili nekaj naših članov. Začeli bomo z Markom Mavrijem, podpredsednikom Planinskega društva Laško, načelnikom Vodniškega odseka in v »prostem času« alpinistom. Marko je v dveh delih hudomušno opisal svoje udejstvovanje v koronskem letu 2020. ZAPISI IZ IZOLACIJE, 1. DEL Zima Sezono sem začel s kondicijskimi turami na Vrtačo (SV greben), Rinke (Žmavcarji), Dovški križ in Kukovo špico. Kondicija je, nato je bilo potrebno še preveriti, kako bo šlo v malo bolj resnem svetu. Celjska smer V oblačnem vremenu smo se s Sašotom, Danijem in Patricijo podali pod Malo Rinko. Nekaj novega snega je zapadlo čez noč, nič kaj prijazno ni bilo. Z Danijem sva zagazila proti vstopu v smer, medtem ko sta se Patricija in Sašo obrnila. V želji, da bi prehitela par, ki je bil pred nama, sva si nadela dereze, vzela cepine in se zakadila pod smer. Pred prvim pravim štantom sva prehitela par, ki se je navezoval. Midva sva šla lepo mimo, na štantu pa sva ugotovila, da na sebi nisva imela pasov. Zabavno, v strmini si namestiti pas čez dereze, ko sploh nisi privezan, zraven ti pa sili na tvojo poličko sosednja naveza, ker pač punco zebe. Dobra šola, katera me je kasneje stala nohta, ki je bil žrtev kopanja poličke v led (ko gredo dereze na noge, gre pas tudi gor)! Prvi raztežaj je pripadel meni. Ugotovil sem, da sem doma pozabil pasove za cepine. Šment! V začetku se smer postavi pokonci in izbral sem si linijo ob steni. Tako sem med vpenjanjem zahakljal cepin za rob ledu, ko sem ga hotel zopet prijeti, pa sem porušil led in cepin je padel med steno in led. Zabavno. Vmes, ko me je navilo v meča, sem razbijal led, da sem nekako le dosegel cepin. Do konca smeri ga nisem več tako lahkomiselno odložil (pozimi nikoli ne pozabi na pasove za cepine). Naprej ni bilo problemov. Sestopila sva čez Turski žleb in izvedela, da sta Sašo in Patricija že doma. 52 Debela peč S Planinskim društvom smo imeli organiziran izlet na Debelo peč. Z avti smo se zapeljali na Pokljuko, od koder smo preko Blejske koče na Lipanci krenili proti vrhu Debele peči. Tekom izleta sem udeležencem predstavil uporabo cepina in derez, prav tako pa sem jim predstavili uporabo lavinskega trojčka. Debelakova smer (III+/4; 85°/40°- 60°; Ojstrica) V Debelakovo v Ojstrici sem se podal skupaj s Sašotom. V Logarsko sem prišel zjutraj sam, medtem ko je Sašo prespal v Domu planincev. Predvsem sva si želela videti, kako delujeva pozimi. Oba sva bila tako rekoč neizkušena in želela sva si tudi zimskih smeri. Do amfiteatra sva bila hitro. Kako poteka smer, sva vedela po opisih, same skice pa nisva imela. Navezala sva se v neki lopi, kjer sva tudi zabila svoj štant. Najprej sva šla prečko v desno, malo po skalah in ne najboljšem snegu, potem pa po grapi gor. Sledila je pokončna zajeda, v kateri je bil super led. Na koncu pa po neki gredi do planinske poti, katero sva bolj slutila. Bila je super smer. Sestop pa ni bil tako super, saj je bil vršni del zelo leden. Sestopila sva po južni strani proti Škarjam in po Vzhodni smeri do izhodišča. Na Škarjah sva se na kratko ustavila, kjer sva zaužila prvi in edini obrok na turi – čokolado. Modec - Režek (III/3; 220 m; Turska gora) Teden je bil okoli in prišel je nov vikend. »Kaj greva?«, je vprašal Sašo. Odločila sva se za smer Modec - Režek v Turski gori. Skrbelo naju je le to, ker je bila napovedana odjuga. Ko sva hodila proti Turskemu žlebu, je sonce že dobro meh- čalo snežno podlago. To sva občutila kaj kmalu, ko sva zapustila gaz in se prehitro podala proti vstopu v smer, ugrezalo se nama je do pasu. Kasneje sva opazila, da pod steno Turske gore poteka dostopna gaz, kar je bilo dobro vsaj za kondicijo. Višje sva prišla v senco Turske gore, vendar je bil sneg še vedno mehak in tudi na gazi se je prediral. Ko sva prišla do vstopne grape, je bilo že hladneje in tudi sneg je bil trši, ni pa bilo ledu. Nad seboj sva zagledala prusik. Šla sva do tja, sklenila, da se bova tam navezala. Zagotovo so vsi tam začeli. Sam sem šel naprej in ko sem prišel do prusika, sem videl, da je le rahitičen abalak v tudi bolj skromnem ledu. Sašo je bil pri meni in naredila sva za silo varovališče. Prvi raztežaj je doletel mene. Samo varovanje je bilo bolj slabo, je bil pa vsaj štant »buletproof«. Naprej se je začel led in razmere so bile super. ŠPORT IN REKREACIJA Skočila sva še na vrh, vmes prehitela skupinico Hrvatov, ki so imeli malo tresoče noge po zaledenelem vršnem delu. Poslikala sva se, si čestitala in šla čez Turski žleb dol. Kum V februarju je bil v planu društven izlet na Kum. Izlet je vodila Manja, sam pa sem ji priskočil na pomoč. Zbrali smo se v Zidanem mostu, od koder smo s »cicko« prečkali Savo. »Cicka« je prav popestrila izlet. Pot smo nadaljevali čez Škra- tovo dolino in po dobrih treh urah hoje smo stali na vrhu Kuma. Sestopili smo mimo Župe v Hrastnik. Izlet je zaznamovalo lepo sončno vreme in super družba. Na izletu se sploh nismo zavedali, kaj prihaja - do junija se namreč nismo več smeli družiti na skupnih izletih. Poskus v Travniški grapi (IV+/4, M; 300 m; Travnik) S Sašotom sva bila na redni liniji že kar med tednom. Razmišljala sva, kaj bo naslednje. Nekaj težjega! Hm … Odločila sva se za vikend paket Travnik + Demoklejev meč, saj sva slišala, da je narejen. Poklical sem v kočo na Vršiču, saj sva imela namen prespati na Vršiču in se zjutraj spustiti pod Travnik ter se rešiti nadležnega sestopa v Tamar. Koča je bila na žalost polna, a sva dobila rezervacijo v Tamarju vsaj za petek. V petek po službi sva se odpeljala v Planico in v temi sva po pravi drsalnici prispela v Tamar. Zmenila sva se za prenočišče in zajtrk, ki je bil na žalost šele ob sedmih zjutraj. Ob pivu sva si nagledala smer in se dogovorila, da bova sestopila na Vršič, pa tudi, če bova v koči spala na klopi, drugi dan pa zjutraj v Planico po avto in naprej. Po zajtrku sva krenila proti Travniku. Jaz sem zavedel Sašota, da morava proti Mangartu in potem levo (kot za Šite), on pa mi je slepo sledil. Tako sva čez čas gledala Travnik, ki se nama je oddaljeval. Ja nič, morala sva sekati. Tako sva prišla na vrh grabna, katerega pot seka skozi Črno vodo na Sleme. V dolini sva zaslišala pogovor in kazalo je, da ne bova sama. Nadaljevala sva po grapi in se pri prvem ledenem skoku ob sveči navezala. Začetki niso bili nič kaj obetavni. Prvi je šel Sašo. Led je bil slab - pol svedra ledu, potem pa sneg. Na to se je bilo treba navaditi. Sašo je naredi za vrv dolg raztežaj, malo mu je zmanjkalo pa bi prišel do stene, kjer sva naredila pravi štant. »Lokalca« nad nama sta bila sedaj tudi navezana. Ravno sta bila sredi zajede prvega težjega dela. Sneg je bil zelo slab, leda je bilo »za vzorec« čez sneg. Varoval sem se na frende, za katere sem našel mesto v poki ob snegu. Zopet sem potegnil za celo vrv raztežaja in naredil štant na manjši polički, kjer je bil manjši odsek ledu. Dva dobra svedra, en malo manj za »back up« in vse sem povezal na cepina. Sašo je prišel do mene in nadaljeval naprej po zajedi. Zopet mu je malo zmanjkalo do stene. Prišel sem do njega, vzel opremo in nadaljeval. V tem času sta se vrnila »lokalca«. Povedala sta, da naprej ne bo šlo, ker so razmere še slabše. Spogledala sva se. Kaj zdaj? Če bi nadaljevala bi pomenilo, da bi lovila sončne žarke, ura pa je bila že dvanajst. V najslabšem primeru bi morda bivakirala v steni. Meni to ni dišalo. Odločila sva se za varnejšo varianto, sestop in naslednji dan plezanje v Demoklejevem meču. Skupaj smo se dogovorili, da bomo »abzajlali«. Delili smo si opremo. Vse štante sta »lokalca« postavila sama, midva sva jima na koncu zgolj vrnila uporabljene kline. Sledilo je pivo v Tamarju, drsanje do Planice, večerja v Kranjski Gori in potem iskanje nočitve. Demoklejev meč (IV/5 WI 90°/70°- 85°; 250 m, Travnik - Mangart) Vikend paket sva nadaljevala pri Mangartskih jezerih. Demoklejev meč je slap, ki se nahaja v Travniku, to je vrh pri Mangartskem sedlu. Sam dostop ni delal težav. Sam slap se pa hitro najde v severozahodni steni Travnika. Po skici sodeč je prvi raztežaj najtežji, zato sem rekel, da ga naj napade Sašo, ker je to moj prvi letošnji slap, on pa jih je že dal nekaj čez. No, na koncu je zmagala karma. Prvi raztežaj, če ne iščeš težav, kar jih midva nisva, ni bil tako težak. Pa tudi dolg ni bil. Potem je sledilo bolj poplezovanje po grapi. Naslednji težji raztežaj je bil moj. Videti je bil pokonci in vodnat. Hja nič, na koncu sva se strinjala, da je bil morda ta raztežaj malce težji od prvega. Naprej je bila sama uživancija. Ambient je bil super. Izstopila sva ravno pod Demoklejevim mečem, ki visi iz stene. Razmere so bile super, v primerjavi s prejšnjim dnem pa nepopisno boljše. Nemška smer (IV/3 M; 450 m; Dolgi hrbet) Sašo je imel za seboj plezanje v Cesar-Comici v Loški steni. Komaj je prišel domov, imel dan počitka, že sva šla gledat 53 ŠPRT IN REKREACIJA težaj sem zaključil pred skalnim skokom, kjer je bil tudi štant na svedre. Naslednji raztežaj je pripadel Sašotu. Nič kaj prijetno plezanje po skalah, z mešanico snega in ledu. Zaključil je v luknji. Potem pa zopet malo po skalah, nekaj kletvic, pogovorov samim s sabo in že sem bil v naslednji grapi. Potem se svet poravna, kjer lahko v sili izstopiš po rampi desno, smer pa se nadaljuje rahlo levo. Naprej je bilo malce lažje, tako da sva bila, kar hitro na vrhu smeri, kjer priplezaš do poti z Mlinarskega sedla. Pot tu dol nama ni dišala, saj je imel pred časom ravno tu nesrečo Grega Lačen. Tako da sva sestopila/»abzajlala« do rampe in po njej iz stene. Zimsko sezono sem zaključil kot sem začel, z užitkom in kondicijo. Z Uršo sva šla še na turno smuko nad pla- nino Blato, kjer sva uživala v sončku in že pomladanskih temperaturah. In prišla je korona ... nadaljevanje prihodnjič … VABILO NA DOGODKE PD LAŠKO razmere na Jezersko. Nemška smer s pristopom čez Sinji slap. Čez slap sva bila hitro, malo sva se odžejala in že hodila proti severni steni Dolgega hrbta. Pri vstopni grapi sva se navezala, prvi raztežaj je pripadel meni. Razmere so bile dobre. Raz- Plan izletov Planinskega društva Laško za leto 2022 2. jan Novoletni pohod na Govško brdo 19. feb Babe - Mrzlica 6. - 7. avg Triglav 26. feb Občni zbor PD Laško 27. avg Proslava ob 100 letnici PD Laško 19. mar Marčevski pohod na Šmohor 17. sep Soriška planina 8. okt Smrekovec 14. maj Lisca - Lovrenc - Lažiše 5. nov Po trških mejah Laškega 18. jun Vajnež 19. nov Kopitnik 25. jun Pohod po rečiški krožni poti 3. dec Miklavžev pohod 16. jul 17. dec Izlet v neznano 9. apr 54 23. - 24. jul Dolomiti Celjska koča - Slomnik - Malič Gremo v hribe - Šmohor ŠPORT IN REKREACIJA 55 DRUŠTVA DRUŽENJE KLJUB EPIDEMIJI 5 – PREGLED AKTIVNOSTI NA SREČANJIH PREKO RADIJSKIH VALOV V LETU 2021 Kljub epidemiji se radioamaterji Laškega in okolice še naprej družimo preko radijskih valov. Ob začetku novega leta je prav, da podam statistiko srečanj na radijskih frekvencah (temu se po radioamatersko reče SKED), ki so lani potekala vsak ponedeljek. Srečanj je bilo 52, 50 sem jih vodil sam, dva pa je vodil klubski kolega S50PB, ker sem bil na počitnicah. Kljub temu, da sem bil na počitnicah, sem se udeležil tudi teh dveh srečanj, saj sodobna tehnologija (digitalna komunikacija) to omogoča. Na srečanjih je skupno sodelovalo 55 radioamaterjev od tega 22 članov radiokluba Laško. Povprečno je sodelovalo 19 radioamaterjev, največ se jih je udeležilo 27, to pa je bilo 20. 12. 2021, ko smo zabeležili okroglo 200 srečanje. Podrobni rezultati so podani v tabeli, z modro so označeni znaki radioamaterjev, ki so člani Radiokluba Laško. Skupaj smo vzpostavili več kot 2000 zvez, saj na vsakem srečanju uporabimo pet različnih frekvenc. Hkrati pa je to tudi praktično usposabljanje članov Radiokluba Laško za potrebe izvajanja nalog zaščite in reševanja v občini Laško. Kot sem že omenil v prejšnjem članku sta prejela Radioklub Laško in član kluba S56AFJ Janko spominsko plaketo ob tridesetletnici osamosvojitve in vojne za Republiko Slovenijo. Plaketo smo dobili na podlagi priprav in sodelovanja v osamosvojitveni vojni, kjer smo člani Radiokluba Laško sodelovali pri postavitvi rezervnega centra zvez za potrebe Občine Laško. Plaketo so nam podelili: Območno združenje slovenskih častnikov, Zveza vojnih veteranov Slovenje in Policijsko veteransko društvo Sever Laško. Toliko za danes, prihodnjič pa kaj več o kraticah, ki se uporabljajo v radijskih zvezah. Se nadaljuje ... Če pa se je mogoče kdo odločil, da bi se začel ukvarjati z radioamatersko dejavnostjo, vas obveščam, da je Radioklub Sevnica pričel v mesecu februarju s tečajem za radioamaterja. Vse informacije na »s59gcd@gmail.com« ali na »radioklub.sevnica@ gmail.com« ali pa na GSM 041 605 092. Tečaj bo potekal na daljavo preko spletne videokonferenčne aplikacije. Alojz S55KA O IZIDU KNJIGE »TAKRAT SMO BILI ENOTNI« OBČINA LAŠKO V LETIH 1990–1991 Čeravno je minilo 30 let od osamosvojitvene vojne za Slovenijo, smo se veterani v nekdanji občini Laško odločili izdati knjigo, ki bi OZVVS LAŠKO opisovala dogodke in pomembne odločitve, nas veteranov, takratnih pripadnikov milice in prebivalstva, v današnjih občinah Laško in Radeče. Vojna za neodvisno Slovenijo se je pričela v oktobru 1990, ko so pripadniki JLA z orožjem zasedli Republiški štab TO v Ljubljani. S strani JLA so se nadaljevale razne provokacije, ki bi preprečile plebiscit, ki je bil predviden za 23. december 1990. Da jim to ni uspelo je pokazal izid plebiscita, katerega je obe- 56 lodanil takratni predsednik slovenske skupščine France Bučar. Glasovalo je 93,2 % vseh volilnih upravičencev. Za samostojno in neodvisno Slovenijo je glasovalo 88,5 % od vseh volivcev na voliščih. Ko je v skupščini 25. junija 1991 Republika Slovenija razglasila samostojnost in ko smo na Trgu republike v Ljubljani slovesno dvignili novo zastavo, se je pričelo praznovanje, vendar ne za dolgo. Enote JLA so se že pripravljale za napad na našo – novo nastalo državo in tako se je 26. junija 1991 pričela agresija. Iz garnizij; v Reki, Karlovcu, Zagrebu in v Varaždinu so pričele prodirati enote agresorja v Slovenijo. Istočasno so tudi enote iz ljubljanske garnizije pričele premike z namenom, da zasedejo mejne prehode proti Avstriji, Italiji in Madžarski in da zasedejo prestolnico Republike Slovenije Ljubljano ter letališče Brnik. DRUŠTVA Manevrska struktura narodne zaščite (ustanovljena je bila 17. maja 1990 zaradi groženj Sloveniji in zaradi razorožitve enot TO v Sloveniji 15. maja 1990), je s takratnimi razpoložljivimi enotami, ki so imele orožje in opremo in s civilnim prebivalstvom razporejenim v Narodno zaščito, preprečila uresničitev načrtov agresorja. Agresorja so prikovali na lokacijah pri Novem mestu, na Medvedjaku pri Trebnjem, pri Ormožu, Dravogradu, Gornji Radgoni, Trzinu in na drugih lokacijah. Tako JLA ni mogla nadaljevati začetih premikov oziroma manevrov. Na začetku agresije smo imeli pod orožjem približno 16.000 mož, vojno pa smo končali z okoli 35.000 pripadniki TO in z 10.000 miličniki. Pokrajinski štab Manevrske strukture narodne zaščite v Zahodno Štajerski pokrajini so sestavljali: Štefan Šemrov - načelnik, Franc Bevc – koordinator med milico in pokrajinskim štabom, Zlatko Vehovar – namestnik načelnika in Peter Einfalt – pomočnik načelnika. Načelnik občinskega štaba MSNZ v Laškem je bil Franc Kapun, koordinator aktivnosti pri milici v Laškem pa je bil Alojz Miklavc. Štab TO Občine Laško, ki je takrat obsegala tudi današnjo Občino Radeče, je bil 1. maja 1991 prerazporejen v 87. območni štab TO s sedežem v Trbovljah. V 87. območni štab TO so spadali še oborožene strukture TO iz občin Trbovlje, Zagorje in Hrastnik. Poveljnik 87. območnega štab TO je bil Matjaž Piškur. V naši občini so bile takrat aktivirane naslednje enote: • diverzantski vod TO Laško – s poveljnikom Miranom Kačičem • protidiverzantski vod TO Laško – s poveljnikom Ferdom Medvedom • samostojna četa TO Laško – s poveljnikom Dragom Juvanom • samostojna četa TO KS Rimske Toplice – s poveljnikom Ferdom Mejačem • samostojni vod TO KS Radeče – s poveljnikom Urošem Martinškom • samostojni vod TO KS Jurklošter – s poveljnikom Janezom Lesičarjem • samostojni vod TO OZD Papirnica – s poveljnikom Boštjanom Ravnikarjem • upravne zveze – s poveljnikom Danielom Lapornikom • občinski center za obveščanje • 3. bataljon Laško – s poveljnikom Blažem Kravoglom. Bataljon je bil v sestavi 31. partizanske brigade TO Franjo Vrunč-Buzda v Celju – s poveljnikom Jožetom Rajhom. Po ukazu 87. poveljstva TO v Trbovljah je bila 4. 7. 1991 na območju Radeč ustanovljena samostojna četa TO KS Radeče – s poveljnikom Tomažem Kravoglom, v katero so se združili: samostojni vod TO OZD Papirnica, samostojni vod TO KS Radeče, diverzantski vod TO Laško, samostojni vod TO KS Šavna peč-Krnice – s poveljnikom Matjažem Kobolom (iz občine Hrastnik) in samostojni vod TO KS Podkum – s poveljnikom Jožetom Jamškom (iz občine Zagorje). Objekti, ki jih je bilo potrebno še posebej nadzorovati so bili v prvi vrsti železniško in cestno križišče v Zidanem Mostu. Povečan nadzor se je izvajal tudi nad VCMR – Vojni center za medicinsko rehabilitacijo v Rimskih Toplicah in cestno povezavo Ljubljana-Zagreb (pogajanja Milana Kučana in drugih predstavnikov oblasti s predstavniki Evropske skupnosti in predstavniki bivše Jugoslavije). Večje naloge, ki so jih izvedle naše enote: • akcija na vagon kadetov JLA v Zidanem Mostu 27. junija samostojni vod TO KS Šavna peč-Krnice, priključili so se jim tudi miličniki iz posebne enote iz Celja • varovanje vojnega centra za medicinsko rehabilitacijo v Rimskih Toplicah od 27. junija do konca vojne - samostojna četa TO KS Rimske Toplice • zavzetje skladišča JLA v Pečovniku pri Celju, 29. junija – diverzantski vod TO Laško • blokada vojašnice v Celju 26. junija. Prvo blokado je izvedel bataljon iz Žalca, ki je bil v sestavi 31. brigade TO Franjo Vrunč-Buzda. 3. bataljon iz naše občine jih je zamenjal 1. julija in je nadzoroval Mariborsko ulico in okolico od hotela Celeia do Celjskega sejma. Vojna je trajala od 26. junija do 7. julija 1991 in se končala s podpisom Brionske deklaracije, ko je bil sklenjen dogovor, da se agresor umakne iz Slovenije. Zato so se naše enote umaknile na lokacije bivanja, vendar smo kontrolo gibanja in aktivnosti sovražnika še vedno opravljali. Zadnji agresorjev vojak je naše ozemlje zapustil 26. oktobra 1991 s trajektom iz Kopra. Davek v Sloveniji je bil velik (stanje 7. julija 1991 - Rdeči križ Slovenije): • ranjeni (vojaki JLA, TO, miličniki, civilisti, tujci) - 313 • mrtvi (vojaki JLA, TO, miličniki, civilisti, tujci) - 62. Po 17. juliju 1991, ko smo razpustili enote TO, je pričelo o pripadnikih TO krožiti veliko lažnih govoric. V resnici pa smo se mi izpostavili agresorju, morali smo se posloviti in zapustiti svoje najdražje in iskali smo najboljše rešitve, da se niso sprožili streli in zanetili spopadi. Vedno je bila na prvem mestu skrb za soborce in prebivalce, kjer smo se nahajali. Naloge so bile premišljeno izpeljane, upoštevalo se je trenutno stanje pripadnikov, s pogovori pa smo poskušali zmanjševati psihološko napetost. Vse fizične in druge bolečine so omilili zdravniki. Prehrana je bila kalorična, na razpolago je bila vsa možna higiena, menjavalo se je in redno pralo perilo, saj so imeli pripadniki stike in usluge z domačimi. Na vse to pa nam očitajo, da smo se »martinčkali«, da smo bili v gostinskih lokalih in podobno. Ja, mnogi niso vedeli, ali niso hoteli vedeti, kaj se je dogajalo v enotah TO. Danes po 30 letih se veterani v ZVVS, v ZSČ in v Policijskem veteranskem združenju Sever sprašujemo, kdo nam ne prizna zaslug za samostojno Slovenijo. Tanka rdeča nit je ločevala med porazom in zmago, med smislom in nesmislom te vojne. Kaj smo naredili narobe, ko smo se odzvali klicu domovine? Takrat smo govorili, da bomo enotno vlekli razvoj Slovenije in da zgrajeno stanje nadgradimo. Lahko trdim, da smo dolg do domovine pošteno opravili in vsakemu lahko ponosno zremo v oči. Zahtevamo le spoštovanje! In ravno zato naj ne bo nikoli pozabljeno. Blaž Kravogeli 57 DRUŠTVA SPOMINSKA SLOVESNOST V GORENJI TREBUŠI Društvo veteranov »SEVER« Severne Primorske je v sodelovanju z Združenjem borcev za vrednote NOB Tolmin 18. decembra 2021 organiziralo 9. pohod iz Krtovšč v Gorenjo Trebušo - v počastitev državnega praznika dneva samostojnosti in enotnosti in v počastitev obletnice ustanovitve IX. korpusa SNOV. V lepem in nekoliko hladnem vremenu se je pohoda udeležilo približno 50 pohodnikov. Kot že vrsto let poprej, smo se manifestacije udeležili tudi člani Območnih združenj ZSČ in ZVVS Laško ter Društva XIV. divizije Laško; kljub epidemiološki situaciji in spoštujoč predpisane ukrepe, se je odločitev za udeležbo izkazala za pravilno in potrdila našo zavezanost k spoštovanju zgodovinskih dejstev izpred tridesetih in osemdesetih let. S spominskim pohodom smo pričeli ob 9.00, ko smo krenili izpred okrepčevalnice Makuc v Krtovščah. Ustavili smo se pri spomeniku padlim borcem NOV in žrtvam fašizma med II. svetovno vojno na območju Gorenje Trebuše. Po postroju praporov in pesmi pevcev MPZ Justin Kogoj iz Dolenje Trebuše se je umrlih in dogodkov v času II. svetovne vojne spomnil predsednik ZB za vrednote NOB Rok Uršič. Učenca OŠ Most na Soči sta predstavila domoljubni pesmi, prav tako je recitatorsko pesem izvedel Vojko Hobič. Predstavnika ZB sta k spomeniku položila venec, predstavnik veleposlaništva Ruske federacije je položil cvetje, predstavniki našega društva in častnikov ter veteranov iz Laškega pa so prižgali sveče. S prizorišča smo se odpravili do spominske plošče ob ustanovitvi IX. korpusa SNOV na domačiji pri Skoku. Po ponovnem postroju praporov in himni je prisotne v imenu organizatorja pozdravil vodja pohoda Senad Bišćanin. Prisotne je pozdravil tudi predstavnik Veleposlaništva Ruske federacije v Republiki Sloveniji. Slavnostni govornik, župan Občine Tolmin Uroš Brežan je v govoru poudaril pomen spomina na nepotvorjeno zgodovino, saj le tako lahko gradimo bodočnost. Sekretar OZSČ Laško stotnik Konrad Zemljič je g. Urošu Brežanu podelil bronasto medaljo OZSČ Laško za večletno podporo dogodkom, ki ohranjajo spomin na zgodovino; enako priznanje z medaljo je dobil, v odsotnosti, tudi naš član Andrej Lampret. Listino Pisno priznanje OZSČ Laško je Zemljič podelil družini Bratuž, OŠ Most na Soči, pevcem MPZ Justin Kogoj iz Dolenje Trebuše in Veleposlaništvu Ruske federacije v Republiki Sloveniji. Senad Bišćanin in Rok Uršič sta v programskem delu pod spominsko ploščo, ki spominja na dogodek ustanovitve IX: korpusa SNOV pri tej domačiji, položila venec. Kot vsako leto so za izvedbo kulturnega dela programa poskrbeli pevci MPZ Justin Kogoj iz Dolenje Trebuše in učenci OŠ Dušan Munih iz Mosta na Soči. Slovesnost je bila zaključena s pesmijo Vstajenje Primorske. Člani TD Most na Soči so z okrepčilom (pršut in domač kruh) poskrbeli za prijetno vzdušje, ki so ga oplemenitile članice društva Sever Tolmin in domačini s čajem in kavo ter poživitvenimi napitki. Se vidimo ob letu obsorej! Dušan Komar in Konrad Zemljič Foto: Željko Ivačič SPOMIN NA PRIHOD XIV. SNOU DIVIZIJE NA ŠTAJERSKO Korona je tudi letos nepredvidljivo posegla v obeležitev obletnice prihoda XIV. SNOU divizije na Štajersko. Kot že lansko leto, smo tudi letos v Območnem združenju slovenskih častnikov Laško in Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo Laško malo prilagojeno - pa vseeno - izkazali pozornost in zahvalo padlim za svobodo v letih 1941-1945; ustavili smo se ob pomnikih dogodkov iz leta 1944, ko je v mrzlih februarskih dneh naša, slovenska divizija kot prva večja zavezniška enota stopila na ozemlje Tretjega rajha. Utrinki z nekaterih obeležij naj nam bodo v spomin, družini Ulaga pa tudi v zahvalo za sprejem in pogostitev; zahvala tudi Občini Laško za logistično pomoč ter Anici in Rudiju Pavčniku za sprejem na njunem rezervnem domovanju. 58 Ne bo pozabljeno - in se vidimo ob prijaznejših zdravstvenih časih, če ne prej - ob letu obsorej! Konrad Zemljič DRUŠTVA Rudarsko etnološko društvo Brezno – Huda Jama JUBILEJ KNAPOVSKEGA DRUŠTVA Rudarsko etnološko društvo BreznoHuda Jama praznuje 10-letnico bogatega in uspešnega delovanja, saj je bilo ustanovljeno ob dvajsetletnici zaprtja tukajšnjega rudnika, ki se je zaprl avgusta 1992. Kmalu po ustanovitvi se je v društvo včlanilo približno 350 nekdanjih rudarjev, rudarskih žena in občanov, ki so na kakršenkoli način povezani z rudarskim življenjem. Delo so zastavili v dveh smereh. Prvi je zajemal družabno zabavni del dejavnosti, drugi pa s pomočjo zunanjih dejavnikov zbirati podatke o zgodovini rudnika in o rudarski dediščini. Isto leto kot se je ustanovilo društvo je bilo ustanovljeno tudi Združenje za ohranjanje rudarske dediščine Slovenije, s skrajšanim imenom Ruda in s sedežem v Mežici. Novoustanovljeno društvo se je takoj vključilo tudi v to slovensko združenje, ki pa je hkrati včlanjeno v Evropsko združenje rudarjev in topilničarjevVEBH. Družabno kulturni del dejavnosti društva sestavlja druženje članic in članov pri brunarici na Zavratih ob obujanju spominov na nekdanje knapovske čase. Vsako leto organizirajo obisk enega izmed rudarskih krajev in srečanje s tamkajšnjimi nekdanjimi rudarji. Med leti 2012 in 2019 so obiskali rudarje v Trbovljah, Kanižarici, Senovem, Raši in Labinu v Istri, Murskem Središču na Hrvaškem, Idriji, Lešah pri Prevaljah, Bad Gasteinu v Avstriji, Vremskem Britofu pri Divači, Brezi v Bosni in Hercegovini in Kočevju. Na Zavratih ob brunarici »Pri knapu« so vsako leto organizirali šaljive dramske predstave, največkrat v izvedbi Kulturnega društva Čeče, seveda pa tudi drugih amaterskih dramskih skupin. Okrog 3. julija so v letih 2012 do 2016 v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Rečica organizirali množično praznovanje rudarskega praznika in praznika krajevne skupnosti. Od 2017 do lani pa so orgnizirali že pet »Festivalov knapovske kulture«. Na teh festivalih so sodelovali kulturniki iz rudarskih krajev Slovenije in domači kulturni izvajalci. Domače društvo so zastopali ljudski pevci Rečiški knapi. Ti nastopajo tudi na drugih prireditvah in v drugih krajih. Večkrat so že nastopili v Grižah pri Žalcu pa tudi v Mežici, Orehku pri Cerknem in Velenju. Poleg ljudskih pevcev nastopajo na etnoloških prireditvah tudi njihovi rudarji v slavnostnih uniformah. V to dejavnost je vključenih 30 njihovih nekdanjih rudarjev. Sodelovali so tudi na Pivu in cvetju leta 2013, ko je bila tema etnološkega dela te prireditve rudarstvo. Drugo področje njihovega delovanja je organizirano zbiranje gradiv rudarske dediščine tega območja. Tako so leta 2014 postavili v rovu pri Muzeju Laško manjši rudarski muzej. Istega leta so začeli v sodelovanju s Filozofsko fakulteto v Ljubjani in njenim oddelkom etnologija in kulturna antropologija zbirati podatke o rudarski dediščini. To so delali tako, da so imeli v maju 2014 tridnevni tabor s prisotnimi 57 študenti in tremi profesorji na območju Rečice in Sedraža. Ti so ob pomoči članov društva zbirali pričevanja ljudi. Takšni tridnevni študentski tabori so bili v organizaciji tega društva še v letih 2015 do 2019. Predlani je za- radi epidemije tabor odpadel, lani pa je bil le enodnevni. Vsa pričevanja bodo v kratkem izdana v zborniku Filozofske fakultete in bodo pomemben pisni vir o zgodovini življenja v naši občini. V sklopu teh aktivnosti se pripravlja postavitev ekomuzeja rudarstva v Hudi jami. S področja aktivnosti zapisovanja rudarske dediščine je bil leta 2014 v sodelovanju s TV Krpan posnet film »Kumarati z gverka«. Oktobra 2014 je društvo organiziralo Mednarodno posvetovanje »Rudarska dediščina in turizem«, ki se ga je udeležilo 50 ljudi. Razlog za to posvetovanje je bil, da se v celotni Evropi zapirajo rudniki in njihova dediščina uspešno uporablja za bogatitev turistične ponudbe. Svojo dejavnost predstavlja društvo v glasilu Združenja za ohranjanje rudarske 59 DRUŠTVA dediščine Slovenije, ki izide vsako leto 4. decembra ob dnevu sv. Barbare, zavetnice rudarjev. V jubilejnem letu 2022 bodo organizirali šesti Festival knapovske kulture na Zavratih in več drugih dogodkov, a je vse odvisno od epidemioloških razmer. Prav gotovo ne bodo manjkala druženja članic in članov na Zavratih od marca do oktobra. Tudi dve šaljivi predstavi bodo izvedli pred brunarico. V načrtu je tudi obisk rudnika Krapina v hrvaškem Zagorju. Na primeren način bodo obeležili tudi letošnjo tridesetletnico zaprtja tukajšnjega rudnika, najbrž z razstavo gradiv in fotografij o nekdanjem rudniku. Tej obletnici bodo posvečene vse prireditve, ki jih bodo izvajali preko celega leta. Andrej Mavri Foto: Boris Vrabec RIBIŠKA DRUŽINA LAŠKO Se v teh dolgih in turobnih zimskih dneh sprašujete, kako lepo bi bilo posedati na spomladanskem soncu in poslušati žuborenje voda? Ob rečni strugi, v objemu narave lahko izkusite vse to, sočasno lovljenje rib pa vam bo samo še popestrilo dan. Ribiška družina Laško letos praznuje 76 let delovanja. V njej je 77 članov in 19 ribičev mladincev, ki jim je poglavitna dejavnost skrb za ribe in naravo. Savinja: V upravljanju imamo 22 km reke Savinje (ciprinidni revir), kjer je reka bogata z ribami kot so: sulec, postrv, ščuka, smuč, som, amur, klen, krap, podust, platnica, mrena, ogrica in še preostale vrste. Vsak ribič se lahko posluži svoje najljubše tehnike, ali pa se morda preizkusi še v znanju kakšnega drugega načina ribolova, saj je omogočen tako talni ribolov kot tudi beličarjenje, vijačenje, muharjenje in še druge tehnike. 60 Rudarsko društvo sv. Barbara Sedraž V SPOMIN Pretresla nas je žalostna vest, da nas je v 69. letu po hudi bolezni za vedno zapustil Branko Seme. Od ustanovitve Rudarskega društva sveta Barbara Sedraž je bil vključen v našo društveno dejavnost. Nekaj časa je bil tudi zaposlen v Rudniku Laško kot kovinar za popravilo rudarskega orodja in montažna dela v jamskih prostorih. Tudi sam je izhajal iz rudarske družine in je spoštoval rudarje ter rudarsko tradicijo. V RD sv. Barbara je bil član upravnega odbora in je upravljal delo tajnika. Prispeval je veliko pozitivnih idej za uspešno delovanje društva. S svojim humorjem nas je večkrat nasmejal in nam polepšal življenja. Bil je človek, ki je vsakemu rad priskočil na pomoč in ni poznal besede NE. Branko pogrešali te bomo, ostal nam boš v lepem spominu. SREČNO Drago Podreberšek, predsednik društva Gračnica: V 20 km dolgem revirju Gračnica, s svojimi gojitvenimi potoki, lahko ujamemo potočno postrv, različne vrste ciprinidnih rib in potočnih rakov. Tehnika muharjenja, ki se tukaj uporablja, daje ribolovu še poseben čar. Ribnik Marof: Ribnik Marof v izmeri 21.000 m2 ponuja v neokrnjeni naravi številne vrste rib kot so: krap, amur, ščuka, smuč, babuška in še druge. Ribnik je zelo bogat z ribami in primeren za družinski ribolov z otroki ter vnuki. Tukaj prirejamo tudi številna ribiška tekmovanja. Lega in dostopnost omogočata tudi gostovanja tekem invalidov, na kar smo še posebej ponosni. Ribnik Lava: Ribnik Lava na obrežju Laškega meri 1.500 m2, kjer prevladujeta krap in ogrica, najdemo pa tudi mnogo drugih manjših ribjih vrst. Kot ribiška družina se zavzemamo za ohranjanje čistosti voda in okolice, naša poglavitna naloga pa je seveda skrb za zadostno populacijo rib v posameznih revirjih. Vsekakor si želimo novih članov, predvsem pa je naša želja ribolov predstaviti mlajši populaciji, zato vabimo vse, ki se nam želite pridružiti, da na naši spletni strani www.rdlasko.si izpolnite prijavnico in tako stopite v stik z nami. V pričakovanju konca neprijetnih časov vas lepo pozdravljamo in vas vabimo, da se v živo po ribiško pozdravimo: »DOBER PRIJEM«. Martin Blatnik, predsednik RD Laško VABILO Turistično društvo Rimske Toplice vas v petek, 11. 3. 2022, vabi na tradicionalno delavnico in spuščanje gregorčkov v Rimskih Toplicah. Izdelovanje gregorčkov se bo začelo ob 17.00 pri Okrepčevalnici Marjetka. Ob 18.00 bomo gregorčke spuščali na »Plaži« pri izlivu Ične v reko Savinjo. Naslednji dan, 12. 3. 2022, pa ste vsi zainteresirani občanke in občani vabljeni na brezplačno delavnico obrezovanja vrtnic, ki jo bo vodil g. Matjaž Mastnak, zaposlen v Arboretumu Volčji Potok. Sodelujoči se zberemo ob 9.00 pri Turist biroju. Dodatne informacije lahko dobite na spletni strani https://www.tdrt.si/. TD Rimske Toplice ŽIVALI ZAKAJ KASTRACIJA/ STERILIZACIJA? V spomladanskem in jesenskem času v ambulanto dobimo ogromno mačjih mladičev, ki se premraženi in oboleli zatečejo na dvorišča hiš. Prav tako v tem času zavetišča pokajo po šivih. S kastracijami in sterilizacijami mačk občutno zmanjšamo populacijo mačk in s tem nezaželenih mladičev. Vendar to ni edina prednost teh posegov. vstopa v trebušno votlino, kjer odstranimo jajčnike. V primeru, da je mačka breja ali opazimo spremembe na maternici pa se odstrani celotna maternica. Po posegu mačka hitro okreva. Rana ni boleča in živali ne moti. Po enem mesecu lastniki že začnejo opažati spremembe v obnašanju. Žival se ne potepa več, ne izraža več spolnega nagona. Posledica sterilizacije oz. kastracije je lahko povečana telesna teža živali, saj kljub manjšim potrebam po energiji še vedno jedo enako ali celo več. V tem primeru se priporoča zmanjšati količino hrane, ki jo žival dobi. Obstajajo pa tudi komercialne hrane, ki so prilagojene za sterilizirane oz. kastrirane mačke. Veterinarska postaja Laško, Neja Resnik, dr. vet. med POZITIVNI UČINKI KASTRACIJE: Mački se bolj zadržujejo doma. S tem se zmanjša možnost, da bi zašli na cesto, kjer bi jih povozil avto. V boju za samico se ne pretepajo z drugimi samci, kar pomeni manj poškodb in s tem manj obiskov pri veterinarju. Zaradi manj pretepov in manjšega stika z drugimi mačkami se tudi občutno zmanjša možnost prenosa virusa FIV (mačji AIDS) in FeLV(virus mačje levkoze), ki sta neozdravljivi bolezni. Opazno se zmanjša tudi teritorialno obnašanje (markiranje). V primeru, da muc po kastraciji še vedno markira okolico, pa vsaj urin ni več smrdeč. Ker se ob kastraciji odstranijo moda, s tem tudi preprečimo nastanek tumorja na modih. POZITIVNI UČINKI STERILIZACIJE Preprečijo se gonitve, kar pomeni, da samica ne bo več privabljala samcev. Ker ne bi imela spolnih odnosov, se zmanjša možnost prenosa FIV in FeLV. Če pa je muca slučajno okužena s katerim od teh virusov, pa ga ne bo prenašala na svoje potomce. Zmanjša se možnost za nastanek raka na maternici in jajčnikih ter tumorja mlečne žleze. Prav tako kot samci, se tudi samica ne bo potepala in se pretepala s samci. KAKO POTEKA POSEG? Za poseg mora biti žival stara vsaj 4 mesece oz. mora imeti vsaj 2 kg. Sterilizacija in kastracija potekata v splošni anesteziji. Za poseg mora biti žival tešča in zdrava. Pri kastraciji mačka odstranimo moda. Pri sterilizaciji mačke pa se Na novega lastnika čaka odrasla psička v tipu kavkaškega ovčarja, zelo prijazna do ljudi. 61 OGLASI PRAVILA O OGLAŠEVANJU V LAŠKEM BILTENU V ČASU VOLILNE KAMPANJE ZA DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE Redne državnozborske volitve bodo potekale 24. aprila 2022. V skladu s 6. členom Zakona o volilni in referendumski kampanji (ZVRK) (Uradni list RS, št. 41/2007, 103/2007 - ZPolS-D, 105/2008 - odl. US, 11/2011, 28/2011 - odl. US, 98/2013, 8/2015, 6/2018 - odl. US) in 1. členom Odloka o dopolnitvi Odloka o javnem glasilu Občine Laško (Uradni list RS, št. 62/2014) objavljamo pravila za izrabo časopisnega prostora za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov. Organizatorjem volilne kampanje za državnozborske volitve bomo v naslednji številki Laškega biltena, ki izide 15. aprila 2022, zagotovili prostor na oglasnih straneh v zadnjem delu glasila, in sicer vsakemu organizatorju največ eno stran. Volilne oglaševalske vsebine morajo vsebovati navedbo naročnika. Za objavo volilnih oglasov velja cenik oglaševanja, ki je objavljen na občinski spletni strani http://lasko.si/laski-bilten. Volilne oglase sprejemamo po e-pošti bilten@lasko.si do srede, 30. marca 2022, do 12. ure. TUKAJ JE LAHKO VAŠ OGLAS 03 733 87 12 bilten@lasko.si Uredništvo Laškega biltena NAJBOLJ ENOSTAVNO PRANJE AVTOMOBILA POZIMI! / Zaščita pred vetrom in mrazom / Topla voda / Krtača za trdovratnejšo umazanijo / Pranje podvozja (spiranje soli) / Odpadna voda na ogrevanih ploščadih ne zmrzuje / 24 ur na dan, tudi v temnejših urah dneva / Enostavno, hitro in učinkovito LAŠKO, Spodnja Rečica ww w.av to lin e. si Naj bo vaš avto čist in nepoškodovan vse do pomladi! 62 OGLASI VSE POTI VODIJO V . . . rimske terme ROYAL ZAJTRK Z RAZGLEDOM V KAVARNI PRINCESE VIKTORIJE Povabite vaše najdražje ali prijatelje na ROYAL ZAJTRK v Rimske terme. Razvajajte brbončice, doživite popolnost okusov in vrhunske postrežbe za dober začetek dneva. Zajtrk lahko naročite vsak dan od 8.00 do 12.00. Cena 24 € na osebo. WELLNESS Koriščenje BON 2021:: Izkoristite turistični bon 21 za nakup vstopnic za bazen in bazen + savna, od 10 € dalje. Ogrejte se v naših termalnih kopelih v Historičnem termalnem templju. Posebna ponudba: ROMANTIČNA KOPEL (45 min) za 2 osebi (dišeča peneča kopel, kozarec penine) 35 €, (redna cena: 45 €) DAN ŽENA IN DAN MUČENIKOV V RIMSKIH TERMAH V torek, 8. 3. 2022, podarjamo vsem damam 50 % POPUSTA na vstopnice za kopanje in savno. V četrtek, 10. 3. 2022, podarjamo vsem gospodom 50 % POPUSTA na vstopnice za kopanje in savno. NOVO V MEDICINSKEM CENTRU TRIGGER POINT MASAŽA (30 min): 25 € Miofascialne prožilne točke so boleče točke v mišicah, ki nastanejo kot posledica akutne ali kronične preobremenitve mišice. Fizioterapevt s pomočjo posebnih pritiskov na te točke spodbudi pretok krvi in s tem dotok kisika v obolelo tkivo, kar sproži samoregeneracijo mišice. WWW.RIMSKE-TERME.SI info@rimske-terme.si zdravstvo@rimske-terme.si MENS SANA IN CORPORE SANO ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU 03 574 2000 60 let IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH LAŠKO Nova politična stranka NAŠA DEŽELA dr. Aleksandre Pivec je stranka #ZaLjudi. S svojim delovanjem želimo prisluhniti ljudem in delovati v dobro vsakega posameznika. Tudi v Laškem smo ustanovili lokalni odbor, zato vas vabimo, da se nam pridružite. Želimo si, da s svojimi idejami in izzivi, ki jih vidite na svojem področju sodelujete z nami. Kot član stranke in odbora boste imeli priložnost izraziti svoje mnenje in poglede o lokalnih in nacionalnih temah in se aktivno vključiti v delovanje stranke. Vabljeni, da se nam pridružite. Spremljate nas lahko; W: https://nasadezela.si/ F: https://www.facebook.com/nasadezela Prijavnico pridobite v zavihku nasadezela.si Vabimo k vpisu v naslednje srednješolske programe za odrasle: • 3-letni programi (SPI): gastronom hotelir, bolničar-negovalec, oblikovalec kovin-orodjar, inštalater strojnih instalacij, trgovec • 4-letni programi (SSI): ekonomski tehnik, strojni tehnik, predšolska vzgoja, gastronomija • Poklicno-tehniško izobraževanje (3+2 oz. PTI): ekonomski tehnik, strojni tehnik, tehnik varovanja in gastronomski tehnik • Poklicni tečaji (PT): ekonomski tehnik, predšolska vzgoja, gastronomija Pokličite nas in skupaj bomo izbrali pravo izobraževanje za vašo uspešno poklicno pot. Ostanite zdravi in pozitivni. Kontaktni podatki: Šolski center Slovenske Konjice-Zreče Izobraževanje odraslih Laško, Trg svobode 6, LAŠKO Telefon: (03) 733 89 38, GSM: 041 611 172 E-pošta: sic.lasko@siol.net Internet: www.sc-konjice-zrece.si 63 Kmalu bo pust, naj bo mastnih ust! Ste že okusili pustne krofe s pre greto smetano, kulinarično posebnostjo Laškega, ki se ponaša tudi s certifikatom kakovosti znamke Okusiti Laško? Edinstveni krofi s pregreto smetano so na voljo v kavarnah družbe Thermana. Vabljeni k predhodnemu naročilu krofov za sladkanje doma ali v službi (vsaj 2 dni pred prevzemom). Naročila sprejemamo na 03/734 52 52. Foto: www.lasko.info www.thermana.si