Ustavoznanstvo. (Spisal Fr. Orožen.) M. Ljudsko zastopstvo. 3. Občinski in okrajni zastopi. ibčinsko upravo in izvršitev oboinskega delokroga imata občinski odbor in občinsko predstoj- ništvo, katera se skupno imenujeta občinski zastop. Občinski odbor voli iz svoje srede občinsko predstojnižtvo, kateremu pripadajo občinski predstojnik in dva ali več občinskih svetovalcev. Občinski odbor je v občinskih rečeh sklepajoci in nadzirajoči organ, a nima izvrševalne ali eksekutivne oblasti. Sklepe občinskega odbora izvršuje občinski predstojnik (župan). Večje občine potrebujejo pri svojem poslovanju tudi uradnike in služabnike, katere imenuje občinski odbor. Tako ima malone vsaka občina občinskega tajnika in občinskega slugo. Občinski volilni red določuje, kako je voliti občinski zastop, kateri ima po občinskem zakonu določeno število odbornikov in namestnikov ter ga volijo na tri leta. Občinski zastopi imajo različno število članov. Nekatere občine imajo dvanajst občinskih odbornikov, druge pa več ali raenj. Ljubljanski mestni zastop ima n. pr. trideset občinskih odbornikov, kateri imajo sicer tudi triletno funkcijsko dobo, a vsako leto jih izstopa deset, za katere so vsako leto zopet dopolnilne volitve. Navadno imajo volilno pravico pri občinskih volitvab vsi občinarji, kateri vsaj jedno leto nekaj neposrednega (direktnega) davka plačujejo. Brez ozira na davono svoto pa imajo volilno pravico stalni dušni pastirji, dvorni-državni- in javni zakladni uradniki, upokojeni častniki in vojaški uradniki, doktorji, kateri so dosegli to čast na kakem avstrijskem vseučilišču, voditelji in nadučitelji ljudskih šol*) in na višjih šolah v obeini nastavljeni ravnatelji, profesorji in učitelji. Župan sestavlja volilni iraenik na podlagi seznamka vseb davkoplačevalcev po davčni svoti in zapisuje na prvem mestu častne občane in nekatere javne funkcijonarje brez ozira na davčno svoto, katero plačujejo. Navadno so volilci razdeljeni v tri volilne razrede, v manjših občinah sta tudi samo dva volilna razreda. Vsa davčna svota se sešteje in pri treh volilnih razredih s tremi deli (pri dveh pa z dvema). V prvi razred se vpisujejo zraven prej oraenjenih častnih občanov in funkcijonarjev najvišji davkoplačevalci po vrsti in svoti davkov tako dolgo, kakor sega *) Upravno sodišče je razsodilo, da imajo volilno pravico vsi stalno nameščeni učitelji. Uredn. jedna tretjina skupne davčne svote. Drugi volilni razred obsega davkoplačevalce druge tretjine po visokosti davkov in tretji razred vse ostale volilce. Vendar pa imej prvi razred vsaj dvakrat toliko volilcev, kolikor je občinskih odbornikov in namestnikov v tem volilnem razredu, in če treba, jemljejo nekaj volilcev iz drugega razreda v prvi volilni razred. Mogoče je narnreč, da v kaki občini eden oboinar sam nad tretjino davkov plačuje in ta bi potem sam volil tretjino občinskih odbornikov. Tak slučaj zabranjuje omenjena določba. Izvolitev v občinski zastop lahko odklanjajo: Duhovniki in javni učitelji, dvorni-državni-deželni in javni zakladni uradniki in sluge, vojaki v neaktivni službi, nad šestdeset let stare osebe in vsi tisti, kateri ne morejo izvrševati svoje uradne dolžnosti vsled pohabljenja ali delj časa trajajoče bolezni. Poslovanje občinskega odbornika ali namestnika je brezplačno, in povračajo se jim le troški, katere imajo pri poslovanju. Kdor brez zakonitega vzroka ne vzprejme izvolitve v obeinski odbor ali noče po vzprejeti volitvi delj poslovati, zapade globi, katero doloea politična oblast od 50 do 300 gld. C. kr. naraestništvo ali deželna vlada ima pravico, razpuščati občinski zastop, kateremu preostaja proti takemu odloku priziv na ministerstvo za notranje reči. Najdelj v šestih tednib po razpustu imajo se vršiti nove volitve. Do ustanovitve novega občinskega zastopa ukrepa c. kr. naraestništvo ali deželna vlada vse za občinsko upravo potrebno v sporazumljenju z deželnim odborom. Občina ima samostalen in izročen delokrog. Samostalen delokrog je oni, po katerem oboina, držeč se obstoječih državnih in deželnih zakonov, po svoji volji niore urejati in odločevati. Ta delokrog obsega sploh vse, kar se posebno dotika občinskih reči in kar občina v svojih niejah in po svojih močeh more oskrbovati in izvrševati. V samostalni občinski delokrog spada: 1. Podelitev domovinske pravice in častnega občanstva. 2. Uprava občinskega premoženja. 3. Oskrbovanje občinskih potov. 4. Oskrbovanje občinskih dobrodelnih zavodov in preskrbovanje občinskih ubožcev. 5. Ustanovitev, vzdrževanje in oprava v občini se nahajajočih ljudskih šol. 6. Občinsko redarstvo. Občina nadzira in kaznuje berače in postopače, ima nadzorovanje tržnega prometa, pazi na prave mere in uteže; preiskuje iz zdravstvenih ozirov živila, katera so na prodaj; izvršuje poselski red in nadzira delavce, pazi na nravstvenost in skrbi za stavbni red zlasti v tem oziru, da so zabranjujejo požari. Občina ima tudi pravico, kaznovati z malo globo in kratkim zaporom. Izročeni delokrog pa naklada občini dolžnost, da sodeluje za naraene javne uprave. Ta delokrog določujejo občni in deželni zakoni. Izroceni delokrog je mnogostransk in ga nahajamo več ali menj v vseh strokah javne uprave. Tako sodelujejo občine n. pr. pri novačenju, volitvah, pobiranju davkov i. t. d. Mesta s svojim zakonom ali statutom niso podrejena občnemu občinskemu zakonu ter imajo glede na upravo posebne pravice. Občinski zastop upravlja za dotično njesto ob ednem posle okrajnega glavarstva ter iraa v to svrho posebne uradnike ali magistrat. Zupana v takih mestih potrjuje cesar. Taka mesta so: Dunaj, večina glavnih mest kakor n. pr. Gradec, Ljubljana, Trst, Gorica i. dr.; nadalje nekatera druga inesta kakor Ceije, Maribor, Ptuj, Rovinj i. dr. Ljubljana iraa poseben občinski zakon in opravilni red. Navajam na tem mestu nekaj točk iz ,,opravilnega reda za občinsko svetovalstvo glavnega mesta Ljubljanskega": »V sejah predseduje raestni župan ali njegov namestnik (§ 9.). Ako se mestni župan ne samo dejansko pojasnevaje, hoče pretresovanja (debate) vdeležiti, mora predsedovanje svojemu namestniku odstopiti (§ 19.). Mestni župan ali njegov namestnik ima skrbeti, da se vsaka vloga redovito reši. Ima se vsaka, na občinsko svetovalstvo poslana prošnja, in sploh vsaka reo, ki je njegovega opravila, predložiti občinskemu svetovalstvu, ki stori o nji potrebni sklep, ter ali naloži mestnemu poglavarstvu (magistratu), da ga izpelje; ali ukaže dotičnemu odseku, da predmet pripravi za predlog (§ 3.). Za predlaganje (nasvetovanje) nekih predmetov so napravljeni odseki (sekcijoni), ki so sestavljeni vsaki iz petih svetovalcev, za eno leto v ta namen odbranih. K posvetovanju smejo ti odseki, ako je treba, privzeti zvedene može (zaupnike), če prav ti niso udje občinskega svetovalstva. Njihove nasvete ima eden iz odseka v seji občinskega svetovalstva predložiti (§ 4.). Seje so očitne; vsakemu odrastlemu je po navadi dovoljen pristop. Poslušalci ne smejo odkazanega prostora prestopati; ne pohvale ali nezadovoljnosti razodevati, ter reda nikakor motiti. Ako bi se temu nasproti delalo, naj predsednik ali z oporainom, ali z odpravo poslušalcev mir naredi: in ce to precej ne pomaga, naj sejo odloži (§ 8.). Posvetovanje o predmetu se ima za dokončano, kadar o njem nobeden več ne želi govoriti. Vsak ud iina pravico nasvetovati, da se pretresovanje dokonča, o čemur obč. svetovalstvo odločuje. (Dalje prih.)