OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 8. MARCA 1960 LETO VIL, ŠTEV. 19 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR 19. seja okrajnega zbora in zbora proizvajalcev OLO, dne 4. marca 1960 Na 19. seji obeh zborov okrajnega ljudskega odbora sta zbora sprejela i družbeni plan okraja za leto 1960. Obrazložitev k predlogu družbenega plana je podal ing. Ivo Klemenčič, podpredsednik okrajnega ljudskega * odbora. Tovariši in tovarišice ljudski odborniki! Predlog družbenega plana okraja Ljubljana sloni predvsem na doseženih uspehih gospodarskega in družbenega razvoja v minulem letu. Ker pa je področje našega okraja del enovitega gospodarskega prostora, naj ugotovim, da so naloge, ki jih postavlja predlog v skladu s predvidevanji republiškega in zveznega družbenega plana ter, da se tako vključuje v izpolnjevanje smernic perspektivnega plana razvoja. Osnovna naloga letošnjega predloga je predvsem, doseči leto dni Prej raven proizvodnje, predvidene , za zadnje leto perspektivnega plana, ki bi > bila za realizacijo v okviru celotnega gospodarstva dosežena s 100,9 odstotka. Tak obseg proizvodnje je mogoče predvideti za letos predvsem zaradi ugodne izpolnitve plana v minulem letu. Ocena realizacije povečanja obsega proizvodnje znaša 114,9 Odstotka nasproti letu 1958. To kaže na nadaljnje utrjevanje hašega gospodarskega sistema ter vzpodbudnega učinka njegove decentralizacije, kakor tudi na vedno bolj gospodarnostno poslovanje organov delavskega upravljanja. Predvsem naj na tem mestu omenim Ugodne rezultate na področju produktivnosti. Tudi v našem okraju je bila po oceni v lanskem letu povečana produktivnost za blizu 6%. To je razmeroma uspeh, posebno zato, ker je bilo omogočeno poslovanje po novih Predpisih o delitvi dohodka samo v drugem polletju, saj so bili tarifni Pravilniki sprejeti šele do konca I. Polletja. Ta novi sistem, ki je v mnogo Večji meri kot doslej vzpodbudil in omogočil pravilnejšo delitev dohodka med osebnimi dohodki in skladi, Pa drugi strani pa začel energično odpravljati nestimulativno razdelje-VQnje odvišnih plač — ta sistem jo sProžil vzvod, ki uravhava nagrado z izvršenim delom in s tem dviga Produktivnost. Akcija za iskanje čim Popolnejših oblik delitve dohodka P° doseženem učinku v konkretnem tehnološkem procesu je dosegla v Ptinulem letu tako širino, ki nam Zagotavlja, da bomo ta sistem v letošnjem letu nadalje obogatili z no-Vlrni. popolnejšimi oblikami. . Vendar ne smemo pričakovati, pa bo naloga, letos doseči raven pro-zvodnje, predvidene po perspektiv-®m planu, lahka. Že dejstvo, da Pt° v perspektivo vračunali za prvi dve leti realiziran obseg proizvodnje, nam pove, da je ta naloga napeta. Na drugi strani predvideva letošnji predlog porast proizvodnje z indeksom 111,7 °/o. Tempo povečanja se torej v primerjavi z lanskim ubla-žuje. Naloga pa zato ni nič lažja, ker se bistveno menja struktura povečanja. Lani je tako. visoko realizacijo omogočilo predvsem gradbeništvo, ki je preseglo nivo proizvodnje iz 1. 1958 za skoraj 29 •/», letos pa pada teža povečanja na industrijo, ki ima indeks 112,2 °/o (lani 109,0 °/o), in kmetijstvo — 120,7 % (lani 111,3 odstotka). V kmetijstvu imamo sicer res opraviti z novimi zmogljivostmi, v industriji pa bo povečanje proizvodnje doseženo predvsem z boljšim izkoriščanjem obstoječih zmogljivosti. Pomembnejše nove zmogljivosti, ki bodo že letos dajale proizvodnjo, so predvsem v industriji gradbenega materiala, živilski in papirni industriji,' d očim moramo v ostalih panogah, razen v tekstilni in usnjarski, kjer razpoložljive zmogljivosti še vedno niso polno izkoriščene, računati več ali manj z obstoječimi zmogljivostmi. Zato smatram, da je letošnja planska naloga težka in napeta in da jo bomo dosegli predvsem z odkrivanjem rezerv v zmogljivostih in produktivnosti. V tej zvezi pa bo treba usmeriti akcijo na konkretne naloge. Predvsem je treba odpraviti staro slabost, da v prvih mesecih leta beležimo nizko proizvodnjo. Gotovo je, da imamo tu opraviti z nekaterim objektivnimi elementi, kot so nezadostne rezerve surovin, predvsem iz uvoza zaradi nepravočasnega odpiranja devizni!) sredstev. Vendar današnje možnosti pogodbenega povezovanja med podjetji, ki bi v precejšnji meri lahko odpravile te pomanjkljivosti, niso dovolj izkoriščene oziroma se neizpolnjevanje obveznosti ne tretira dovolj strogo niti pri proizvajalcu, niti s strani kupca. Tu še vedno obstoja močan element popuščanja enega nasproti drugemu in prav to ima najvidnejše posledice v prvih mesecih leta. Da je mogoče doseči v tem napredek, nam kažejo delno lanski rezultati. Prvič smo namreč ob polletju dosegli visoko dinamiko izpolnjevanja plana okrog 50 “/». S tem smo zagotovili visoko proizvodnjo in ublažili posledice eventualnih kasnejših negativnih momentov, kot je to pomanjkanje električne energije, ki nam Še vedno skoraj vsako leto preprečuje večje uspehe. Danes pa obstoja v podjetjih še vedno miselnost, da bo zamujenp v prvih mesecih mogoče nadoknaditi v II. polletju. In proti temu se je treba boriti. Ugotovitev glede slabega izkoriščanja v prvih mesecih pa postane težja, če dodamo še to, da je prav v tem času izkoriščanje časovnega fonda delovne sile navadno najugodnejše, saj imamo malokje opraviti že v teh mesecih z načrtnim odobravanjem letnih dopustov. Ce bi organi delavskega upravljanja mesečno zasledovali realizirano produktivnost, potem bodo ugotovili velika nihanja skozi vse leto, s tem pa odkrili nadaljnje nove rezerve, ki jih bodo lahko uspešno izkoristili, če bodo pravočasno pod-vzcli potrebne ukrepe v smeri izboljšanja komercialne službe in izkoriščanja časovnega fonda. S tem bo dosežena enakomernejša proizvodnja in vse ugodne posledice, ki so z njo v zvezi zunaj in znotraj gospodarske organizacije. 1 Taka odkrivanja rezerv pa bodo silila kolektive, da se bodo v vse večji meri posluževali tudi drugih možnosti za njihovo izkoriščanje. Tu mislim predvsem na razne oblike medsebojnega povezovanja oziroma kooperacije, kjer smo kljub gotovim rezultatom šele na začetku. Ta problem odpira vrsto vprašanj. Predvsem predstavlja tako dopolnjevanje zmogljivosti za posamezne kolektive jasnejšo orientacijo v proizvodnji. To pa pomeni nadaljnje možnosti specializacije, ki je nujen pogoj za uspešno uvajanje mehanizacije in avtomatizacije. To pa je zopet kompleks elementov, ki povečujejo proizvodnjo in ki morajo letos obvezno postati predmet razpravljanja in akcije vsakega delavskega sveta v zvezi z usmerjanjem proizvodnje in trošenjem svojih skladov. V tej zvezi mi dovolite, da omenim še problem čimprejšnjega vključevanja novih zmogljivosti v proizvodnjo. Izkušnje lanskega leta nam kažejo, da tu večkrat ni dovolj zalaganja. Velik interes je navadno za odobritev sredstev. Vrsta primerov pa kaže na njihovo slabo koriščenje. Pogodbeni roki za dovršitev investicij se prekoračujejo tudi za leto dni. To pa pomeni izpad proizvodnje, ki bi bila pravzaprav najlaže dosežena. Več takih primerov je bilo predvsem v industriji premoga, gradbenega materiala in drugje. Analize kažejo, da je v večini teh primerov vzrok nepravočasno pripravljena dokumentacija kot pa pomanjkanje gradbenega materiala. Zato bo v tem pogledu treba konkretnih ukrepov tako pri odobravanju kreditov kakor v smeri pojačanja projektantskih zmogljivosti, pa tudi večje skrbi za zalaganja organov delavskega upravljanja. V letošnjem letu se obeta sicer v tem pogledu izboljšanje, saj imamo pripravljenih vrsto programov. Tu gre predvsem za programe s soudeležbo na zveznih natečajih za industrijo, kmetijstvo, gradbeništvo, gostinstvo in delno tudi v trgovini. Zaradi zaostalosti in velikih rezerv v povečanju proizvodnje ter še vedno nezadovoljujoče preskrbe industrijskih centrov in mest daje letošnji predlog kmetijstvu poseben poudarek. Že lani začete investicije, ki imajo namen povečati proizvodnjo mesa in mleka tako na družbenih posestvih kakor tudi na zadružnih ekonomijah, se letos dograjujejo. S tem bo omogočeno racionalno izkoriščanje večjih kmetijskih površin splošnega ljudskega premoženja, pa tudi privatnih, kjer se obdelava iz gotovih vzrokov opušča. Predlog plana predvideva velik skok v proizvodnji, ki temelji prav na pravočasni dograditvi investicij. V trgovini beležimo prav v tem pogledu slabe izkušnje v minulem letu. Zaradi nepravočasne izdelave dokumentacije precej predvidenih investicij ni bilo izvršenih, kar ima za posledico tudi slabo izpolnjevanje perspektivnega plana. Isto velja več ali manj tudi za gostinstvo, turizem in obrt. Zato bo nujno izvajanju investicij posvetiti vso pozornost od pravočasne priprave dokumentacije do realizacije. Toda, tovariši in tovarišice, kakor je večanje proizvodnje osnovhi pogoj za dosego še večjih rezultatov v nadaljnjem razvoju socialistične izgradnje, tako se pri nas z vse večjo ostrino postavlja naloga, doseči produktivnost, ki bo na eni strani omogočala uspešnejšo afirmacijo naše proizvodnje na zunanjem tržišču, na drugi strani pa bo vzporedno s povečanjem družbenega brutoproizvo-da in narodnega dohodka samo na ta način dosežen predvideni porast osebne potrošnje. Sama delitev dohodka v gospodarstvu je dala do sedaj ugodne rezultate v stimulaciji kolektivov. Letos so predvidene samo manjše dopolnitve sistema — predvsem glede povečanja posebne udeležbe gospodarskih organizacij pri dohodku. Kljub temu pa lahko pričakujemo, da bo povečan obseg proizvodnje omogočil bistveno večja sredstva, š katerimi razpolagajo kolektivi. Da bo pa ta stimulacija tudi pravilno izkoriščena, se je treba dogovoriti za spoštovanje in vsestransko uveljavljanje gotovih principov. Predvsem je treba doseči, da se bodo principi nagrajevanja po delu uveljavili na vsakem delovnem mestu in da bomo kot rezultat akcije za uvajanje in izpopolnjevanje novega sistema nagrajevanja ob koncu leta lahko ugotovili, da imajo vse gospodarske organizacije pa tudi zavodi, uveden tak sistem, ki veže nagrajevanje na delovnem mestu in na udeležbo pri uspehu posamezne proizvodne enote. Takih kolektivov je v našem okraju že okrog 30 °/» vseh industrijskih podjetij, normiranih pa je 65 % delovnih mest v vsem gospodarstvu. _ Gotovo, da so v tem pogledu kolektivi že v lanskem letu ubrali pravilno pot. To kaže že veliko delo, ki je bilo skupaj s sindikati opravljeno ob sestavi tarifnih pravilnikov, kakor tudi sama realizacija delitve * dohodka med osebne dohodke in sklade podjetij. Tu naj opozorim še na važnost in dolžnost sodelovanja tehničnega kadra pri izpopolnjevanju sistema nagrajevanja. Na drugi strani pa je treba posvetiti vso pozornost pravilnemu usmerjanju investicijskih sredstev, da bodo le-ta čimbolj omogočala večanje produktivnosti neposredno z izpopolnjevanjem proizvodnega procesa kakor tudi delovnih pogojev in obnavljanju delovne sposobnosti ter strokovnemu usposabljanju, za kar obstojajo letos boljši pogoji. Ta akcija pa mora bistveno spremeniti dosedanji odnos odgovornih faktorjev do vprašanja zaposlovanja nove delovne sile. Ta naloga je v predlogu plana najbolj napeta, zato bo tudi v največji meri zahtevala angažiranje vseh organov od delavskih svetov do ljudskih odborov in družbeno političnih organizacij. Predlog družbenega plana namreč predvideva samo 2,3%-no povečanje delovne sile ob 11,7 6/o večji proizvodnji. To pomeni delovno storilnost v povprečju v celotnem gospodarstvu dvigniti za nad 8 %>. Ali če upoštevamo, da bo nad povprečjem zaradi novih zmogljivosti predvsem kmetijstvo, pa tudi v trgovini in obrti bodo potrebe večje, potem je jasno, da bo teža te naloge padla na industrijo in gradbeništvo. Podatki kažejo, da smo do sedaj vsa predvidevanja prekoračevali, in ugotovimo lahko, da tudi sam sistem delitve dohodka ni mogel v sedanjih okoliščinah v polni meri rešiti tega vprašanja. To pa pomeni, da moramo k reševanju te naloge pristopiti bolj sistematično kot doslej. Predvsem je treba vskladiti predvidevanja občinskih planov glede povečevanja delovne sile z okrajnim. Nadalje moramo čimprej na osnovi medsebojnega dogovora med občinskimi zbori proizvajalcev in organi delavskega upravljanja utrditi plan delovne sile za vsako posamezno gospodarsko organizacijo vsaj v industriji, ki je potrebna za predvideno proizvodnjo. Te dogovore naj bi spremljale posredovalnice za delo. jih analizirale in obveščale ljudske odbore o ožanju .-oziroma spremembah dogovorov. Ta naloga ni enostavna in bo zahtevala stalnega spremljanja s strani zborov proizvajalcev. Paziti pa bo treba tudi v tej smeri, da ne bo zavirala povečanja proizvodnje. Na videz celo kaže, kot da želimo s tem uvajati neke administrativne mere, ki bi lahko zavirale normalno delovanje našega gospodarskega mehanizma, Takih posegov se morimo seveda čuvati in mislim, da akcija, ki sloni na medsebojnem dogovoru, ne bo krnila samostojnosti organov delavskega upravljanja, ampak jim bo samo pomagala reševati to ključno nalogo letošnjega družbenega plana. Vzporedno je treba napovedati odločno borbo tudi fluktuaciji, saj imamo še vedno primere kolektivov, v katerih se med letom menja tudi več kot polovica zaposlenih. Jasno je, da so temu vzrok v veliki meri različni delovni pogoji in da je treba temu vprašanju posvečati večjo pažnjo. Na drugi strani pa imamo opravka s številnimi primeri predvsem nekvalificiranih delavcev, ki jim je stalno menjanje delovnega mesta prišlo že v navado. Jasno je, da tak delavec ni prišel do kvalifikacije, ker se ni resno vključil v delovni proces, kar negativno vpliva tudi na storilnost in disciplino. Zato bi bilo potrebno takim pojavom posvetiti večjo pozornost. Vse to so torej, tovariši In tovarišice, nujne naloge, ki pogojujejo dvig življenjske ravni in realne potrošnje državljanov. To je tudi pot, ki nam je omogočila ustvarjanje večjih sredstev za izpolnjevanje vseh ostalih nalog, ki dopolnjujejo in neposredno omogočajo pospešeno rast našega celotnega družbenega razvoja. Tu mislim predvsem na gospodarske panoge od šolstva, kulture, zdravstva in komunale pa do stanovanjske izgradnje. Tu bodo še letos prišli do veljave stimulativni elementi novega proračunskega sistema finansiranja stanovanjske izgradnje, kjer nas seveda čakajo velike organizacijske naloge, ki morajo zagotoviti realizacijo principa, graditi čim ceneje za potrebe kretnega stanovalca. Samo eno je razvoj, drugo pa so pogoji, ki temeljijo na • obstoječih možnostih. Zato mi dovolite, da predlog družbenega plana obrazložim še s stališča razpoložljivih sredstev. Ker se finansiranje vseh investicijskih vlaganj z ozirom na njegove vire močno prepleta, nam mora biti predvsem znana struktura investicijskih sredstev. Tako znašajo sredstva gospodarskih organizacij 59 */o vseh razpoložljivih sredstev na področju okraja, brez stanovanjskih skladov. Iz tega se vidi, da bo višina programa investicijskih vlaganj predvsem odvisna od uspeha združevanja in kanaliziranja sredstev gospodarskih organizacij. Zato je nujno, da se ljudski odbori na to akcijo temeljito pripravijo in naj pri tem izhajajo iz maksimalnega programa, ki mora vsebovati potrebe vseh dejavnosti po njihovi prioriteti. Pri združevanju sredstev pa moramo izhajati iz stališča, da realiziramo celoten program tako negospodarskih kakor tudi gospodarskih investicij in omogočimo sredstva vsem, ki imajo pripravljeno dokumentacijo. Pri tem pa ne smemo zapostavljati tistih gospodarskih investicij, ki nam povečujejo materialno osnovo in ki zahtevajo samo dopolnilno udeležbo k zveznim oziroma republiškim kreditom. Tu bo potrebno intenzivno odkrivati nove stimulativne načine, da bodo kolektivi dali na razpolago svoja neizkoriščena sredstva in da bodo uvideli prioritetne potrebe pred lastnimi rekonstrukcijami. Za to akcijo bo treba prilagoditi tudi bančni sistem. Razen tega pa mora odigrati svojo vlogo tudi sprostitev namenske uporabe proste amortizacije za nove investicije in za nabavo deviz, ki je letos uveljavljena z zveznimi predpisi. Temu bodo morali ljudski odbori prilagoditi trošenje sredstev svojih skladov. Ker z ozirom na predvidevanja perspektivnega plana zaostajajo investicijska vlaganja predvsem v trgovini, gostinstvu in turizmu ter obrti in ker daje predlog plana poseben poudarek razvoju kmetijstva, je s tem že tudi določena prioriteta. V trgovini so poleg drobnih dopolnitev opreme pripravljene naslednje večje investicije: 10 preskrbovalnih centrov, samopostrežni center večje zmogljivosti, samopostrežna trgovina s sadjem, pokrita tržnica, trg na debelo, skladišča za kmetijske pridelke in špecerijo, ureditev tekstilne veleblagovnice in razširitev veleblagovnice »Na-ma«. V gostinstvu in, turizmu se nadaljuje dograditev dveh hotelov in pripravlja gradnja dveh novih, s čimer se bo povečalo število ležišč za okrog 900, preureditev zmogljivosti dnevne preskrbe v samopostrežbo, predvsem pa je pripravljenih več turističnih programov od žičnice na Veliko planino, motela v Mednem do rekonst -ukcije gostinskih obratov na važnejših turističnih točkah, kot v Iškem Vintgarju, pri Taborski jami in drugod. V obrti je predvidenih več servisov v okviru stanovanjskih skupnosti, nove pekamiške zmogljivosti, dograditve in dopolnitve opreme za obrt, ki služi gradbeništvu, ter za servisno službo motorizacije, pripravljena pa je dokumentacija za gradnjo štirih obrtnih centrov, ki predstavljajo novo obliko povečevanja zmogljivosti predvsem uslužnost-nih strok. V kmetijstvu bomo s predvidenimi investicijami povečali število živine na družbenih posestvih za 5800 glav ali za 53 %,' prašičev za 1900 repov ali 33 %>, perutnine za 1 milijon kosov, s čimer bomo predvsem pomagali reševati preskrbo z mesom in mlekom, saj predvidevamo skupaj z organizirano proizvodnjo 12.000 ton mesa žive teže in povečanje zmogljivosti mleka na 21 milijonov litrov v družbenem sektorju. Nadalje se bodo povečale površine pod intenzivnim vrtnarstvom in sadjarstvom. To so torej investicije, s katerimi bomo neposredno izboljšali preskrbo in življenjske pogoje. Zato predvideva tudi predlog družbenega plana namembnost sredstev okrajnega investicijskega sklada na tej osnovi, in sicer za kmetijstvo 300 milijonov, 155 milijonov za trgovino, od tega 100 milijonov za opremo trgovine na drobno, 55 milijonov pa kot soudeležbo k sredstvom občin na področju Ljubljane za dograditev trga na debelo, 100 milijonov za 50°/o-no udeležbo k investicijam v turizmu in 50 milijonov za 30°/o-no udeležbo k izgradnji obrtnih centrov. Razen tega, da krije okraj potrebe kmetijstva še v višini 84 milijonov iz sklada za pospeševanje kmetijstva, predvideva predlog plana še angažiranje 20 %> občinskih investicijskih, skladov, tako da bodo tudi nekmetijske občine neposredno prispevale za boljšo preskrbo na svojem področju, Ker se bo gradbeništvo v glavnem z lastnimi sredstvi lahko udeležilo zveznih natečajev za nabavo mehanizacije, industrija gradbenega materiala bo krila nadaljevanje investicij iz stanovanjskega sklada mestnih občin, gozdarstvo pa iz gozdnega sklada, bo za ostalo industrijo v okrajnem skladu na razpolago razmeroma malo sredstev, ki se bodo uporabila za važnejše investicije tam, kjer na področju občine ni sredstev. Zato je nujno, da občine temeljito obdelajo Investicijske programe za svoje območje in se načrtno lotijo akcije za njihovo finansiranje. Orientacijska številka sredstev, ki bi bila potrebna iz naslova kreditiranih ali združenih sredstev gospodarskih investicij za maksimalni program v gospodarstvu, znaša okrog 1200 milijonov. Za predvideni tempo stanovanjske izgradnje in družbenega standarda moramo prav tako računati z mobilizacijo sredstev gospodarskih organizacij v višini okrog 1200 milijonov dinarjev. To skupaj predstavlja okrog 49 % letos razpoložljivih skladov gospodarskih organizacij (po odbitku anuitet po bančnih podatkih). In če smo po lanskih podatkih uspeli mobilizirati skupaj s sredstvi za stanovanjsko izgradnjo okrog 40 •/•, potem bi uspešna akcija letos lahko dosegla svoj cilj. Negospodarske investicije na področju okraja se bodo lahko predvidoma realizirale skupaj z republiškimi tn zveznimi v višini 14.809 milijonov. Ta sredstva bodo zbrana iz proračunskih sredstev, sredstev ustanov, posojil in investicijskih skladov ter bančnih sredstev, sklada za kadre ter vodnega, cestnega, gasilskega In stanovanjskih skladov. Sredstva za stanovanjsko izgradnjo povečujemo v primerjavi z mi- nulim letom za skoraj 20 °/o, pri čemer je upoštevana že omenjena mobilizacija sredstev gospodarskih organizacij. S tem bomo nadalje povečali tempo gradnje in ob upoštevanju vseh principov novega sistema finansiranja dosegli predvidevanja v perspektivnem planu, upoštevajoč nedovršeno gradnjo. Sredstva sklada za kadre se letos zaradi nove delitve med ljudskimi odbori v podjetju zmanjšujejo. To je sicer z ozirom na uvajanje sistema kvalifikacije na delovnem mestu prav in potrebno, saj se sredstva pri gospodarskih organizacijah in zbornicah povečujejo na 128 °/o. Ce bomo hoteli izpolniti naloge perspektivnega plana, bo potrebno sodelovanje zainteresiranih podjetij, ali pa bomo morali plan rebalansirati, kar bodo morali odgovorni organi čimprej razčistiti. Razmeroma visoka sredstva se predvidevajo iz bančnih kreditov, predvsem zaradi povečanega tempa rekonstrukcije cestnega omrežja (Zasavska cesta, vpadnice v Ljubljano, Hrastnik, Vodice, Polhov Gradec, Kočevje itd.) z večjim poudarkom za potrebe turizma in rekreacije. Na drugi strani pa je v tem pogledu letos izjemna situacija glede finansiranja osnovnega šolstva iz bančnih sredstev hranilnih vlog. S temi sredstvi predvidevamo kritje najnujnejših potreb po osnovnošolskih zmogljivostih v višini okrog 650 milijonov skupaj s sredstvi stanovanjskih skladov za nadaljevanja in soudeležbo občin. Tudi na področju zdravstva povečujemo investicijska vlaganja s poudarkom na treh novih objektih: mestni bolnišnici v Ljubljani, bolnišnici v Kočevju in Trbovljah. Prav tako so predvidena gotova sredstva za investicije na področju kulture in za izgradnjo telesno- ; vzgojnih objektov, predvsem v okviru proračuna skupnih mestnih potreb. S tem sem, tovariši in tovarišice, navedel nekaj glavnih značilnosti predloga družbenega plana in nalog, ki jih bo treba izvršiti, če hočemo, da bodo predvidevanja tudi realizirana. V zvezi s predloženim predlogom Je bila organizirana že vrsta posvetovanj s predstavniki občin in političnih organizacij in mislim, da je v interesu akcije, da se z njimi Še nadaljuje tudi na občinskem nivoju. Občinski ljudski odbori so imeli na osnovi pravočasno dostavljenega materiala možnost staviti svoje pripombe. Tri občine so to tudi storile Smatram, da sem že v referatu odgovoril na njihove pripombe, kolikor pa so te pomanjkljive, pa me bodo lahko dopolnili predsedniki posameznih svetov. S tem smatram, da je predlog družbenega plana našega okraja utemeljen in predlagam, da ga sprejmete. _____________ 28. Na podlagi 4. točke 27. člena statuta okraja Ljubljana in 39. člena zakona o proračunih in o finansi-ruanju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ št. 52/59) je okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 4. marca 1960 sprejel ODLOK o proračunu okraja Ljubljana za leto 1960. 1. Člen Proračun okraja Ljubljana za leto 1960 s posebnimi prilogami obsegal I. okrajni proračun din z dohodki v znesku 3.110,000.00® ter z Izdatki v znesku 3.110,000.00® II. finančne načrte proračunskih skladov din * lastnimi dohodki v znesku 50,163.000 z izdatki v znesku 250,163.000 ter s primanjkljajem v znesku 200,000.000 III. proračun skupnih mestnih potreb din z dohodki v znesku 940,000.000 ter z izdatki v znesku 940,000.000 2. člen Primanjkljaj v finančnih načrtih proračunskih skladov v znesku 200,000.000 dinarjev se krije z dotacijo iz okrajnega proračuna. 3. člen Vse nove nastavitve pri okrajnih organih in zavodih, za katere v njihovih predračunih niso predvideni krediti, se morejo izvršiti le na predlog pristojnega sveta po pritrditvi sveta za družbeni plan in finance, ki tudi odobrava potrebna sredstva. 4. člen Svet za družbeni plan in finance okrajnega ljudskega odbora se pooblašča, da razporeja sredstva proračunske rezerve za premalo predvide- ne Izdatke po posameznih postavkah proračuna in odobrava izplačila za izredne Izdatke in proračunske rezerve do višine V« letnega plana proračunske rezerve proti naknadnemu poročanju okrajnemu ljudskemu odboru. 5. člen Svet za družbeni plan in finance okrajnega ljudskega odbora je pooblaščen, da porazdeljuje na posamezne okrajne organe in zavode kredite, ki so v okrajnem proračunu predvideni za nove organe in zavode. 6. člen V primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov sme okrajni ljudski odbor najeti za redno izvrševanje proračunskih izdatkov po okrajnem proračunu posojilo do višine 200,000.000 dinarjev. 7. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradn. vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Štev.: 04/2-31-17/1-60. Ljubljana, dne 4. marca 1960. Predsednik okrajnega ljudskega odbora Franc Popit, 1. r. Pregled dohodkov ln Izdatkov proračuna okraja Ljubljana za leto 1980 Dohodki Skupaj 1. del — Skupni dohodki......................... 2.901,500.000 3. del — Dohodki državnih organov in zavodov . 111,000.000 4. del — Ostali dohodki............................ 97,500.000 Skupaj dohodki . . . 3.110,000.000 Izdatki Skupaj 1. del — Prosveta in ljudska kultura............ 761,131.000 2. del — Socialno varstvo....................... 72,240.000 3. del, — Zdravstvena zaščita..................... 154,910.000 5. del1'— Državna uprava iti sodstvo............ 713,022.000 6. del — Komunalna dejavnost....................... 400.000 7. del — Negospodarske investicije............ 395,000.000 8. del — Dotacije: družbenim organizacijam . . . 283,200.000 samostojnim zavodom .... 263,590.000 skladom....................... 210 000.000 9. del — Obveznosti in garancije.............. 136,507.000 10. del — Proračunska rezerva.................... 120,000.000 Skupaj izdatki . . . 3.110,000.000 26. Na podlagi 7., 8. in 48. člena ter 3- točke prvega odstavka in tretjega odstavka 187. člena zakona o proračunih in o finansiranju samostojnih zavodov (Ur. list FLRJ št. 52/59) v zvezi s 1. ln 4. členom zakona o določitvi udeležbe občin in okrajev v skupnih virih dohodkov (Ur. list LRS št. 2/60) in sklepa Mestnega sveta Ljubljane z dne 25. februarja 1960 Je okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 4. marca 1960 sprejel ODLOK o določitvi udeležbe občin v skupnih virih dohodkov 1. člen Občinam okraja Ljubljana pripada 38 % dohodkov iz skupnih vi-r°v dohodkov, doseženih na območju občine. 2. člen ' Za uravnovešenje proračunov prihoda dopolnilna udeležba iz skupnih 'drov dohodkov, doseženih na območju občin: občinama Kočevje ln Loška dolina • 4 % občinama Litija in Vrhnika 8 % občinama Grosuplje in Lo-«atec 12 % občinam Dobrova pri Ljubljani, Ivančna gorica in Ribnica 14 % 3. člen Občinska doklada od kmetijstva se kot skupni vir dohodkov vseh politično teritorialnih enot obračunava po najnižjih povprečnih stopnjah, določenih v naslednjem odstavku. Najnižje povprečne stopnje občinske doklade od kmetijstva se za območje občin določajo od skupnega katastrskega dohodka v naslednjih odstotkih: za občino Cerknica 7,8 za občino Dobrova pri Ljubljani 9,6 za občino Domžale 12,7 za občino Grosuplje 12,3 za občino Hrastnik 11,3 za občino Ivančna gorica 14,4 za občino Kamnik 10,3 za občino Kočevje 7,3 za občino Litija 9,3 za občino Ljubljana-Bežigrad 18,5 za občino Ljubljana-Center 5,4 za občino Ljubljana-Črnuče 15,6 za občino Ljubljana-Moste 8,2 za občino Ljubljana-Polje 12,4 za občino Ljubljana-Rudnik 10,4 za občino Ljubljana-Sentvid 15,6 za občino Ljubljana-Siška 17,6 za občino Ljubljana-Vlč ■ 11,5 za občino Logatec 7,7 za občino Loška dolina 5,9 za občino Medvode 13,1 za občino Ribnica 6,9 za občino Trbovlje 11,2 za občino Vrhnika 9,4 za občino Zagorje ob Savi 10,7 4. člen Občine na območju mesta Ljubljane prispevajo od deleža, ki jim pripada po 1. členu tega odloka, za skupne mestne potrebe: v proračun skupnih mestnih potreb, obsežen v okrajnem proračunu v sklad za preprečevanje alkoholizma občin mesta Ljubljane v sklad, za komunalne potrebe občin mesta Ljubljane Ljubljana-Bežigrad 37,6 % 7,9 % 10,5 % Ljublj ana-Center 33,4% 7,0% 9,4% Ljubljana-Crnuče 31,7 % 6,7% 8,8% Ljubljana-Moste 23,3 % 4,9 % 6,5 % Ljubljana-Polje 0,3 % 0,1% 0,1 % Ljubljana-Rudnik 7,1 % 1,5 % * 2,0% Ljubljana-Sentvid 42,4 % 8,9% 11,9 % Ljubljana-Siška 36,0% 7,6% 10,1 % Ljubljana-Vič 5. člen 33,4 % 7,0% 6. člen 9,4 % Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Štev.: 04/2-31-15/1-60. Ljubljana, dne 4. marca 1960. Predsednik okrajnega ljudskega odbora: Franc Popit, 1. r. Sklad ima rezervo. Skupna rezerva mora znašati največ 10 % vsakoletnih planiranih sredstev sklada. To višino mora rezerva doseči v petih letih. Koliko se vsako leto vloži v rezervo, da doseže določeno višino, določi pristojni svet okrajnega ljudskega odbora na predlog upravnega odbora sklada. 27. Na podlagi 106. člena zakona o proračunih in o finansiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ št. 52/59) in sklepa Mestnega sveta za mesto Ljubljana z dne 25. februarja 1960 je okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora ln na seji zbora proizvajalcev dne 4. marca 1960 sprejel ODLOK o ustanovitvi sklada za potrebe družbenega standarda na območju občin mesta Ljubljana 7. člen Upravni odbor sklada sestavi finančni načrt sklada po smernicah pristojnega sveta okrajnega ljudskega odbora. Natančnejše razmerje ustanovitelja do sklada določi ustanovitelj sklada s pravili. 8. člen Ta odlok se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 04/2-34-14/1-60. Ljubljana, dne 4. marca 1960. Predsednik okrajnega ljudskega odborai Franc Popit, 1. r. 1. člen Ustanovi se sklad za potrebe družbenega standarda za območje občin Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Crnuče, Ljubljana-Moste, Ljubljana-Polje, Ljubljana - Rudnik, Ljubljana - Šentvid, Ljubljana-Siška in Ljubljana-Vič (v nadaljnjem besedilu: sklad). S sredstvi sklada se finansirajo potrebe družbenega standarda, ki imajo pomen za vse občine, ki so navedene v prejšnjem odstavku tega člena. Sredstva, ki se v ta namen dajejo iz sklada, ni treba vračati. 2. člen Sklad je pravna oseba. Za obveznosti sklada jamči ustanovitelj. 3. člen Sklad upravlja upravni odbor. Upravni odbor sestavlja 5 članov. Člane upravnega odbora Imenuje za dobo 2 let ustanovitelj, in sicer najmanj 3 člane izmed članov Mestnega sveta mesta Ljubljana, ostale člane pa izmed komunalnih strokovnjakov in javnih delavcev. Upravni odbor izbere predsednika izmed sebe. 4. člen V sklad se stekajo: a) del občinskih proračunskih sredstev, ki je določen s posebnim predpisom okrajnega ljudskega odbora v smislu 48. člena zakona o proračunih in o finansiranju samostojnih zavodov; b) dotacije; c) obresti sredstev sklada; č) posojila; d) darila. 6. člen Administrativne zadeve sklada opravlja pristojni upravni organ okrajnega ljudskega odbora. 28. Na podlagi 106. člena zakona o proračunih in o finansiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ št. 52/59) in sklepa Mestnega sveta za mesto Ljubljana z dne 25. februarja 1960 je okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 4. marca 1960 sprejel ODLOK o ustanovitvi sklada za preprečevanje alkoholizma na območju občin mesta Ljubljane 1. člen Ustanovi se sklad za preprečevanje alkoholizma za območje občili Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Crnuče, Ljubljana-Moste, Ljubljana-Polje, Ljubljana-Rudnik, Ljubljana-Sentvid, Ljubljana-Siška in Ljubljana-Vič (v nadaljnjem besedilu: sklad). Sredstva sklada se uporabljajo za povračilo (regres) podjetju »Ljubljanske mlekarne« pri prodaji mleka ter za potrebe telesne vzgoje ln turizma na območju občin, ki so navedene v prejšnjem odstavku tega člena. Sredstva, ki se v ta namen dajejo iz sklada, ni treba vračati. 2. člen Sklad je pravna oseba. Za obveznosti sklada jamči ustanovitelj. 3. člen Sklad upravlja upravni odbor. Upravni odbor sestavlja 5 članov. Člane upravnega odbora imenuje za dobo 2 let ustanovitelj, in sicer najmanj 3 člane izmed članov Mestnega sveta Ljubljane, ostale člane pa izmed javnih delavcev ln državljanov. Upravni odbor izbere predsednic ka izmed sebe. 4. člen V sklad se stekajo: a) del občinskih proračunskih sredstev, ki je določen s posebnim predpisom okrajnega ljudskega odbora v smislu 48. člena zakona o proračunih in o finansiranju samostojnih zavodov; b) dotacije; c) obresti sredstev sklada; č) posojila; d) darila. 5. člen Administrativne zadeve sklada opravlja pristojni upravni organ okrajnega ljudskega odbora. 6. člen Sklad ima rezervo. Skupna rezerva mora znašati največ 10 % vsakoletnih planiranih sredstev sklada, To višino mora rezerva doseči v petih letih. Koliko se vsako leto vloži v rezervo, da doseže določeno višino, določi pristojni svet okrajnega ljudskega odbora na predlog upravnega odbora sklada. 7. člen Upravni odbor sklada sestavi finančni načrt sklada po smernicah pristojnega sveta okrajnega ljudskega odbora. Natančnejše razmerje ustanovitelja do sklada določi ustanovitelj sklada s pravili. 8. člen Ta odlok se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 04/2-31-13/1-60. Ljubljana, dne 4. marca 1960. Predsednik okrajnega ljudskega odbora: Franc Popit, 1. r. Izvolitve, imenovanja in razrešitve na 19. seji 0L0 Damjan Brvar je bil razrešen kot odbornik okrajnega zbora. Franc Švab, Ncda Vcrbek in Zvonimir Mlinar so bili razrešeni kot odborniki zbora proizvajalcev. Janci: Razpotnik je bil izvoljen za odbornika okrajnega zbora. Jože Jager, Rozka Kum in Dušan Dolenc so bili izvoljeni za odbornike zbora proizvajalcev. Jože Jager je bil izvoljen za podpredsednika okrajnega ljudskega odbora. Izvoljena je bila Komisija za narodno obrambo: za predsednika Franc Popit, predsednik OLO, člani: Marijan Jenko, predsednik Mestnega sveta, Janez Pirnat, Janez Hočevar, Jože Seme, dr. Matjanlto Dolenc, Bogdan Javor in Albert Zornada. Komisija v dosedanjem sestavu je bila v celoti razrešena. Izvoljena je bila Komisija za odlikovanja: za predsednika Janez Pirnat in člani: Franc Plazar, Lojze Ocepek, Franc Vrbovšek, Janez Zemljarič in Milica Gabrovec. Komisija v dosedanjem sestavu je bila v celoti razrešena. Razrešeni so bili naslednji člani Sveta za delo: Mimi Verlič, Vinko Dečman, Andrej Mlinar, Vera Čav-lovič, Ivanka Pavlin, Brlimo Gombač, Franc Zdole, Hinko Kozamernik, dr. Boris Moškon, Pepca Kovač in Nada Samar. Izvoljeni so bili naslednji člani Sveta za delo: Ivan Krautberger, Franc Svetclj, ing. Franc Goršič, Stanislav Otta. Rezka Barbarič, I.ado Zabukovec, Jože Jurač, Marija Kro-šelj, Frane Mravlje, Aleksander Gu-zina, Anton Iglič in Julij Gantar. Alenka Ncdog je bila razrešena kot član Sveta za kulturo. Stanc Rožič je bil razrešen kot član Sveta za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala; Stanko Krumpak pa je bil izvoljen kot član tega sveta. Dr. Jože Bcnlgar je bil razrešen kot predsednik Sveta za zdravstvo. Imenovana je bila Komisija za popis kmetijstva: dr. Matjanko Dolenc za predsednika, člani: Andrej Petelin, ing. Pepca Pcrovšek, Mimi Plevnik, ing. Janez Šega, ing. Jože Pust, tajnik komisije Peter Dular. Imenovan je bil upravni odbor Sklada za preprečevanje alkoholizma^ Jožko Gorjanc za predsednika, člani* Julka Jamnik, Franc Sitar, Zvone Miklavič in Janez Pirnat. Upravni odbor v dosedanjem sestavu je bil v celoti razrešen. Imenovan je bil upravni odbor Sklada za potrebe družbenega standarda: Lojze Fortuna za predsednika, člani: Franc Ukmar, Vid Štempihar, Majda Puhar in ing. Dušan Železnikar. Marijan Jenko je bil razrešen kot predsednik upravnega odbora Gasilskega sklada; Peter Lešnjak pa je bil imenovan za predsednika tega upravnega odbora. Jožko Gorjanc je bil razrešen kot predsednik upravnega odbora Sklada za kadre v gospodarstvu; Janez Hočevar pa je bil imenovan za predsednika tega upravnega odbora. Razrešeni so bili naslednji vodilni uslužbenci uprave OLO: Erna Podbregar, kot načelnik Tajn. za industrijo, obrt in promet, Avgust Zupet kot načelnik Tajništva za socialno varstvo, ing. Josip Černivec kot načelnik Tajn. za urbanizem, dr. Fran-ta Mis kot načelnik Tajništva za zdravstvo. Zvone Miklavčič kot načelnik Tajništva za kulturo, ing. Dušan Železnikar kot načelnik Tajništva za komunalne zadeve, Nada Ingolič kot načelnik Tajništva za prosveto in Janko Mulej kot načelnik Tajništva za delo. Imenovani so bili naslednji vodilni uslužbenci uprave: Bogdan Javor za načelnika Oddelka za narodno obrambo, dr. Viljem Pctriček za v. d. načelnika Oddelka za občo upravo, ing. Maks Primožič za načelnika Oddelka za finance, Jože Dolenc za načelnika Oddelka za industrijo, blagovni promet, gradbeništva in obrt, ing. Janez Šega za načelnika Oddelka za kmetijstvo ln gozdarstvo, ing. Josip Černivec za v. d. načelnika Oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, Janko Mulej za v. d. načelnika Oddelka za delo, Zvone Miklavčič za načelnika Oddelka za družbene službe ln Emil Drašler za v. d. šefa Uprave za dohodke. Zorka Tribušon je bila razrešena kot upravnica Doma vajenk Tacen. Dominik Kužnik je bil imenovat) za ravnatelja Industrijske rudarske šole v Trbovljah. Rudi Cilenšek je bil imenovan za direktorja zavoda Okrajne posredovalnice za delo. OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA DOMŽALE 152. Na podlagi 3. in 5. člena 1. in 2. odstavka 47. člena temeljenega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Ur. 1. FLRJ št. 26/54), 27. točke 42. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ št. 52/57) in I. točke odredbe o množičnih veterinarskih ukrepih, ki se opravljajo na stroške lastnikov in imetnikov živali (Ur. 1. LRS št. 2/59) je občinski ljudski odbor Domžale na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. februarja 1960 sprejel ODREDBO o obveznem zatiranju goveje tuberkuloze na območju občine Domžale 1. Zaradi preprečevanja in zatiranja goveje tuberkuloze in zaradi varstva ljudskega zdravja se mora na območju občine Domžale preiskati vsa goveja živina, stara nad en mesec, zaradi ugotovitve goveje tuberkuloze. Preiskavo opravi področni veterinar s pomočjo tuberkuliniza-cije, ki jo moro izvesti v skladu z najnovejšimi ugotovitvami veterinarske znanosti in po navodilih svojih strokovno nadrejenih organov. 2. Tuberkulinizacija se opravi po hlevih. g Tuberkulinizacija se opravi na stroške lastnikov in znaša za eno glavo živine 100 dinarjev. Stroške plačajo lastniki v gotovini takoj po izvršenem veterinarskem ukrepu. 4. Živali, ki bi na tuberkullnizacijo reagirale pozitivno, mora pristojni veterinar označiti v skladu z navodili nadrejenih strokovnih organov in nato glede njih ukrepati po veljavnih predpisih. 5. Vsa goveja živina, ki jo lastniki nabavijo na novo za rejo, mora imeti potrdilo, da ni reagirala pozitivno na tuberkulinizacijo. Kolikor takega potrdila nima, se mora taka živina tuberkulinlzirati v 14 dneh po nabavi. g Kdor ne dopusti tuberkuliniza-cije svoje živine, sc kaznuje za prekršek po 72. členu temeljnega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi. 7. Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 03/10-35-37/1. Domžale, dne 13. februarja 1960. Predsednik Sveta za kmetijstvo: Ing. Metod Kropivšek, 1. r. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Franc Habjan, 1. r. OBČINA GROSUPLJE 153. Na podlagi 2. odstavka 40. člena zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ št. 52/58) je občinski ljudski odbor Grosuplje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 16. decembra 1959 sprejel ODLOK o določitvi roka, do katerega lahko prejšnji lastnik nacionaliziranega gradbenega zemljišča zahteva, da si sezida družinsko stanovanjsko hišo 1. člen Rok, do katerega lahko prejšnji lastnik nacionaliziranega nezazidanega gradbenega zemljišča zahteva, da mu da občinski ljudski odbor to zemljišče v uporabo, da si sezida družinsko stanovanjsko hišo, se določi do vključno 30. septembra 1960. 2. člen Ta rok velja za vsa zemljišča na območju ožjega gradbenega okoliša občine Grosuplje, ki je bilo določeno z odlokom o ožjih okoliših v občinah okraja Ljubljana (Glasnik št. 12/59). 3. člen Občinski ljudski odbor da prejšnjemu lastniku nacionalizirano nezazidano gradbeno zemljišče v uporabo, da si sezida družinsko stanovanjsko hišo, le v primeru, če se sme po urbanističnem načrtu ali po odloku ljudskega odbora, ki nadomešča ta načrt, na tistem kraju sezidati taka hiša. 4. člen Ta odlok se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 01/1-3037/1-59. Grosuplje, dne 16. decembra 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Anton Janežič, 1. r. OBČINA LOŠKA DOLINA 154. tfa podlagi 12. člena zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Ur. list FLRJ št. 52/57, 52/58 in 47/59) in 2. točke 26. člena statuta občine Loška dolina je občinski ljudski odbor Loška dolina na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 13. februarja 1960 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (»Glasnik« št. 37/59) tako, da se prečiščeno besedilo odloka glasi: 1. člen Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev plačujejo za leto 1960: 1. vse gospodarske organizacije; 2. vsi finančno samostojni zavodi; 3. vsi zasebni delodajalci, ki zaposlujejo tujo delovno silo. 2. člen Stopnja dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka znaša za vse v prejšnjem členu navedene izplačevalce 5 % proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev, ki se plačuje po določbah zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev. 3 člen Za izvajanje tega odloka skrbi upravni organ občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za finance. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 01/1-32-8/4-60. Loška dolina, dne 13. februarja 19C0' Predsednik občinskega ljudskega odbora: Jože Mlakar, 1. r. X ^ 141 \ A Obrazložitev k družbenemu planu okraja Ljubljana za leto 1960. 25 Odlok o proračunu okraja Ljubljana z* leto 1960 26 Odlok o določitvi udeležbo občin v skup' n in virih dohodkov. 27 Odlok o ustanovitvi sklada zn potrebo družbenega standarda na območju občin mesta Ljubljane. 28 Odlok o ustanovitvi sklada za prepreče* vanje alkoholizma ua območju občin mosta ljubljene. , Izvolitve imenovanja In razrešitve o* 19. seji OL.O. 152 Odredba o obveznem zatiranju goveje tuberkuloze — občine Domžale. 153 Odlok o določitvi roka, do katerega lahko prejšnji lastnik nacionaliziranega nezazidanega gradbenega zemljišča zahteva, d a si sezida'družinsko stanovanj- sko hišo, občine Grosuplje. 154 Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavec* občine Loška dolina.