M a i » • i J 1 slovenski dnevnik t Združenih državah.
Velja xa vse leto.........$6.00
Za pol leta............... $3.00
Zn New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00
A. S. Barleson, P. K,
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily ' In the Unit id States.	j
Issued every day except Sundays s and legal Holidays. Sf* 75,000 Headers.
TELEFON: M76 CORTLANDT.	Entered as Second Clan Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 187».	TELEFON: 4687 CORTLANDT^
NO. 236. — STE V. 236.	NEW YORK. SATURDAY, OCTOBER 8, 1921. — SOBOTA, 8. OKTOBRA, 1921.	VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX.
MADŽARSKIM TOLPAM NISO MAR ZAVEZNIKI
SE VEDNO IMAJO V SVOJIH R OKAH ZAPADNO OGRSKO, A VLADA V BUDIMPEŠTI ODKL ANJA VSAKO ODGOVORNOST ZANJE — NAPADLI SO MESTO BRUCK.
Oedenbrg, /a padi.a Ogrska, 6. oktobra. Ali s«- lxi madžarskim it»-r»*f In i m nt« {»osrečilo iztrgati zapadno Ogrsko ali liurgenland iz rok Avstrije in to k I juh vt*-m sk! enjenim (togo« 1 ha tu * Ali prišlo do mouarhist ičn« restavracije ali «b> državljanske v«.jn«- t »t oborožene intervencije, ki bo involvi-rala «•♦•!«> centraln«« Evropi? Ta in slična vprašanja polnijo ozračje tu in v Oe<lenburili, kamor je d«»sp«'T pisec lega «'tanka ra«ii prcicrnjenih komun »k net j pe*\ pc. dolgem in napornem potovanju. j*drg starinskega voza. v kat.-r«ga st.i bila \preženri «l\ i konja in na katerem je >«*del pijan vornik.
Ljudje v splošnem hoj. najhujšega. a v avtoritativnih zavezniških krogih upajo, da ho mogoče na uiiroljubeu način rešiti celo radevo, čeprav s«' zavedajo nevarnosti, katere vključuje sedanji položaj. ki spominja na koina-no o-pero.
Ilefinitivna dejstva v zvezi s tem mogoče utr itoviti na naslednji način :
M križarska vlada je podpirala /a h t »'Viin i protokol, s katerim i •i t 1 k«* j»- -1 m 11 . Hurgenland pod j
kontrolo medzavezniške komisij«* t« r umaknila svoji- redne čete na nove meje, določene na temelju pogodb. Madžarska vlada odklanja vsako odgovornost za ner«'d-!(#■ eet»\ čeprav s.' n«* more izriniti očitanju. ti.i j.* slabotno nastopila v prieefKii pina.
\ikaka republika ni bila proglašena v B'n-'.'enlandu, raz«-n prok!am« el je. ki jbila izdana v majhuein me,tu Eisenstadt. kateri jut .i" manjkala vsaka avtoriteta.
Avstrijska vlada ti hotela podplati protokola ali nanoA'o zasesti «>z»*mlja radi opozicij«* oboroženih nerednih čet. Vsi«*«! t«*jra ni v provinci nikakc avtoritete z izjemo omejene in kočljive avt«»ritete medraveznišk- komisija v 0«'«len-hurgu ter avtoritete oboroženih tolp izven Oedenburga.
\' Oedenburgu se j« avt««riteto komisije v polni itn-r; upoštevalo, eeprav j«* pozicija komisij«* ne-
Uako nedostojanstvna, Avtoriteta komisije, odvisna od sile 1200 madžarskih orožnikov, katerim po veljuje poročnik Oszenburg. «» ka-t rem je znano, da ;e karlist in «la j< v tesnem stiku / nerednimi čete mi. ki pa je dal za trenotek svoje častno besedo, da ho podpira! komisijo pri ohranjanju javnega i>«la in miru v Oedenhurgn. ki fete je šest tiso.'- prebivalcev, ki pa ?ahko vsak tirnutel^ prei«b- na stran neredn<h čet. Njegova sila
jH-stala mednarodna sila. če-iirav za enkrat št* nik«lo ne ve. «> kateri pa s«* domneva. «la s«i reak-eijonarni krovi v Budimpešti, ki s«> ne obotavljaj«* jemati denar iz javne zakladnice. Ti k roj* i m> trd-ni v s v« »jem »klepu. da pod nohe-i«im {»ogojem ?!«• izr«»č-> T>urg«*nlan-«la Avstriji, in t«» predstavlja njih glavni in neposredni cilj. Razdeljeni pa s«» glede končnega cilja, liamre- z«>p«u»ega ustanovljenja rn oris: .-h i je.
Te ner«dnc «"*ete štejejo približno dva «lo tritisoč mož ter v krat-l«-ni <"asu lahko na rast«'j o na t r i -des«'ttisoč mož. Poveljnik najve'*-.icira oddelka -je jn.lkovnik Pro-nay n;i jujru. kat<-r«'L"n se v splo-šnem smatra za največjepa tero-i:>ta na Madžarskem. Xjcjra poveljnik je porotnik ITej jas. tudi velik terorist in antikarllst ter pii-staš admirala Ilnrthvja.
Na s«'vern je Stefan Friderik oivši ministrski prcils<*dnik. pu-■»1 ol •»v»"<* na jsla>»šeira tipa. velik karlist in terorist.
V-i t: voditelji bi s,- brez dvoma sprli med seboj v trenutkn. i<o bt -< pojavilo vprašanje, kdo naj bo preds«»dnik nove republike ali k«lo
T;aj zasede prestol v novoustanov-I.i -tieni kraljestvu. T>rišIo hi na ■esak nai'in državljanske vojne •e zased«'l Jirestol I ak Wittel-ba«*h ali kak llabsburžan.
Ti voditelji vedo. da bodo politična nesoglasja preprei'ila vsako intervencij«« «.<1 strani vidike ali male antante. da y»a bi nastopila (■"bi Madžarska kot «-n imž. «•»• bi prišlo v resnici do intervencije od strani male antante. C« bi ne prišlo <lo nikakc in rveneije. lii lali-ko obdržali Burir«*nland ter pri-'"«■!i nato ■/ bojem ^lede svojih 1. »n*-nih p«»litičnih ciljev.
Dunaj, Avstrija. 7. nktolua. — Tolp.- madžarskih ustašev ]>osta-jajo z vsakim dnevom bolj predrz-r.« . Izza včeraj napadajo mesto 1 truck s sosc <nih ir^t-a s.puškam! in str«»jnieami. Rrii -k. ki je sta* prej na meji m**«l Avstrijo in Ocrr-sk«». j«* le nekak«i trid«*«et kiloraet-rov od Dunaja.
GUATEMALA PROTI CENTRAL NO-AMERIŠKI FEDERACIJI.
Teqfnci&alPa' Honduras. 7. okt. - V porodih, ki ^o dospela semkaj. s«* tflasi. <ia je demokratična stranka v fruattmali vprizorila oct.tnnst racije proti stvor jenju cennabio ameriške fe«leraeijc.
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
M> pot »m nMr banke limiijfjn po aiui ceni, icn^sljivo in hitro. Vfaraj no bile nase cene n1«Wp :
Jugoslavija:
fUrpoMlja na »sAij? po^fe In Izplačuje "Kr. postni fekovnl urad" In MJadram4ia banka" v Jjabfjani.
300 kron ...... $ 1.60 1.000 kron ...... $ 5.00
400 kron ...... $ 2.10 5,000 kron ...... $24.00
500 kron ...... $ 2.60 10,000 kron ...... $47.00
Italija hi zasedeno onem)je:
Razpo&llja na /adnj* poste in Itplalujo "Jadranska banka** v Trstu.	i .. * *
60 lir----$ 2.55	500 lir____$22.00
100 lir----$ 4.60	1000 lir____$43.00
300 lir____$13.60
Nemška Avstrija: Ra/poMlja na zadnjo poMe in Izplatnje "Adriatisrbe Bank'' na Dunaju.
1,000 nem.-avotr. kron $ 1.30 10,000 nem.-arstr. kron $11.00 5,000 nem.-avtr. kron $ 6.00 50,000 nem.-avstr. kron $50.00
\rHtaatt denarju sedaj* ni stalna, menja se vecknrt nepričakovano ; iz teica razloga nam ni moj;o#r) podati natančne cene vnaprej. Mi računamo po ceni Istega dne kot nam postani denar dospe v roke.
Kot generalni zastopniki "Jadransko Banke" in njenih podružnic imamo zajamčene ir jrnredno usodne pogoje, ki bodo velike kote Jf s«
tisti ca ene, ki se
■e bodo posluževali na&c banke.
Denar nam je poslati najbolj po Domestic Money Order, aH pa po New York -Bank Draft.
PRANK BAKflKR STATE BANK, 82 Cortlandt St., New York
„ T

W	? EKSPLOZIJA V OPPAtT.
Ob pogledu na to sliko si za more človek približro predstavlj at: posledice strašna eksplozije v
tovarni za barvila v Oppau na Ne mškem. — Pri tej eksploziji je izg ubilo nad tisoč oseb življenje. _
•__Slika nam kaže ostanke glavnega pošlo p ja.
BESTUALNEN UMOR SKRAJNO ZAGONETNA MAROKANCIUSPESNI 114ETNE DEKLICE!
MQRILNA ZADEVA
Enajst let staro deklico, petindvaj setkrat zabodeno, so našli umorjeno v gozdu.
rekom ver"-« va v «;«-ri-tek s<> na--ii trii[»!o Zartct" vvn-ncp. stare 11 l«*t. preluwlfiio p -i !Ti«lvajs«'tkrat v neki »rošeavi v i-izdalji flvesto korakov o<{ jijeneira «i«»rna v ZNTji-disnn. X. Y.
JVIoril»'c. «» katei-«»m ?>«■ domneva, «3a je blazen, j* irirlnil in skupine v avtomobilih so s - <-»'lo noi* vozil«' <»koli(-i t«'r si zaman ]»ri/.;i-devale najti sled morilca.
Truplo deklice j" iiašel polejr !i"k<*ira lilorla i iroz«iu neki sosed. Pridružil se j«- skupin;, ki j«' iskala deklico, ko se ni vrnila domov
V BOJU S SPANCI
Dolgo časa je ženska molčala, a:
Uporni Marokanci so obnovili ob-
sedaj je obtožila očeta, da je umo-! streljevanje mesta ter zasedli ce-ril svojo lastno hčerko. I lo južno predmestje Melile.
Madison, Wis., t. oktobra. —
Melilla, Maroko. V. oktobra. — « Marokanci so tekom pretekle ue-
l'o doseli h dolgih letih ječe v dr- , ,• ,	• ,,
. . ^ .. . . .	,«lelj«» obnovili obstreljevanje Me-
zavni ^tnisnici. kamor je bil I>— , ,:,ter Ijadaijeva,i obstreljeva-
njem v pondeljek ves dan, ne da
'lan kot domnevani morilec se-d«'mletne deklice l«-1,a 1911 bo mo-tro«-«1' videl John -lohn^on. kak«« se 1 odo vrata prostosti r^pet odprli* zanj ter l>o mesto njetr;i j>oslan v je«"o oče d«*klice. katerega se je s«'«laj obtožilo radi mnora. Presenetljiva dejstva so prišla na dan tekom nekejr.i zaslišanja za jK»mi-| losčeJije Johnsona. k«> j<- neka
v.večer in sicer na	noke Mrs. | £enska- ki skozi d *set let obdr"
-Toseph šandt. kjer se je jh« do- i*»ja^<ise skrivnost. k«io je-res-vrseni šoli igrala skupaj z otroei rmorilec deklice, direktno J nižine San«lt.	j obdolžila očeta. I\ra;t3jia Lember-
Družina Lawrence stanuje na t g«'i*ja. da je bil svojo h«"erko An-Uridirefi-hl Ave. D'»ir. Sandtovih : l:o s tem. da ;«> j«' udaril po gla-je t risTo jardov vstran, na Fair- vi « steklenico.
view Ave. Med obema hišama leži | Mrs. May Sorenson. soseda Leta gozd.
Manj kot -t<» jardov od mesta. i:jer našli truph» deklice, se na-haja hiša F:-an«-is Kluxema.
bergerja. je dvignila tozadevno
m povzročili s tem dosti škode. Majhna skupina umorjenih Maro-kancev. kojih pf»velinik je bil prej baje seržant domači policiji, je za vzela pozicijo v južnem predmestju MeliMeter poslala več izstrcl-kov v španske pozicij1. Ta skupina se j»> posluzila tudi strojne pu-!škc ter pošiljala krogle v gosto c bljudeni del mesta.
Prebivalstvo dotičnega okraja je bilo prisiljeno pribežati v sre-ci;n<» mesta.
Madrid, Španska. 7. oktobra. — Vojaški jetniki, zaprti v Ocama. so poslali justičnemu ministrstvu prošnjo, naj se jim dovoli pridružiti se polkom, ki se bore v Maroku. Pravijo, da bi jih taka služba
s«»stnika gozd^. dani Khixsemove | na st"K namenjen za priče, da pri-družine so bili «b>ni,i proti večeru	Pom«l'»«tnim svetom,
in ponoči in v>i so izjavili. «la ni- j Lemberge j- bil takoj aretiran so <"*t»li nobenega krika ob dotič-jter oMožen umora. Izdana so bila n^m času.
obtožbo v polni sodmjski dvorani, i rehabilitirala v očeh vlade. Veči-ko je sedel ^Iartin Lemberger j na teh ljudi je bila f^bsojena radi
izključno vr«jaških jiregreškov. Franco Rodriguez, just i čn i mi-
.	f , .ttak°j tudi za^°rna	protij dmeta
Ko je odšla deklica k družini ; Mrs. Annie Lemberger, ženi Mar-
ti ister. razmišlja o tej prošnji ter je imel že več konf«"'ene s svojimi tovariši v kabinetu glede tega
Šandt včeraj popoldne, je oblju-|tina tf>r Lotlis Lember-erju, sinu. l ila: dn bo ob polšestdi «loma. Kr» i s«^ ni vrnila ob šestih so poslali njenega mlajšcja brata, naj gre
r.o ga oprosti vsake krivde pri tem zločinu, bo moral Johnson pripi-
kntera oba se d«>lži krive prisege. Priliko, da pride iz ječe iri da
španski kolonisti v !MaroEu so se obrnili na vlado s prošnjo, naj jim pomajra. da bodo mogli dobiti
•jioffledat k San«ltf»vim. Ta j je iz--\edel. «la j«* odšla deklica eno uro
poprej. John "\V. Lawrence, oče deklice, j" takoj obvestil policijo •p organizirali so iskanje.
Šele «.b devetih s«j ^išli trupi«« »'♦•klice. Ti««ki» in n«'ir" <leklice s«» bile zvezane z vrvjo kot jo rabijo ! v «*v«'tličnjak:}i. da vežejo rože in I jtudi v«»zli sfi izgledali tako. kot jih «i■ lajo pri povezovanju roz.
Robec j«* bil pritrjen tr«ln«> okoli vratu otroka in morilec je oči-\ idn«» rabil ta robec, da zaduši krik«' dekli«*e. Po obrazu, telesu, rokah in nory-ih <lekli«*»- s«» bile rane. priziidete o«-ividno z žepnim nožem
sovati mukam vesti neke šolske u'iteiiice. Miss Maud Bunker, iz Louie, Wis.
Miss Bunker je pred več kot « uim letom izvedela za vse posameznosti umora od Mrs. May Sorenson, sosede Leaibergerjevih, kateri j«' povedala celo povest Mrs. Lemberger sama.
Mrs. Lemberger je izjavila, da .je njen mož Martin udaril Anko s steklenico po glavi, ko je mlada deklica preobrnila « < ber s pivom, ki je stal na tleh med njim in peč-! jo. ko je deklica hitela proti po-
irubili tekom ustaj" domačinov. Glasi se. da je bilo na slotine dru-ž:n uničenih in da se namerava večina teh izseliti v francoski Alžir, •«' ne b«> prišla v na (krajšem času "ladna pomoč.
Vlada zaenkrat še n«- ve. kaj naj stori v t«*m oziru. kajti če bi dala gotovim kolonistom podporo, bi ae lakoj oglasili \si drugi, ki so kaj izgubili ali trp^'li kak » ško«io vslefl usta je domačinov.
BOJAZLJIV BANDIT.
Dr. Sewrd, c<»roner. je objavil, i . , . . i -i! lii- i - • ,	stP'J«. ko je izmolila svojo vecer-
• J«> bda deklica kmuinalno na-j	.	J
padena. predno je bila nmorjena. j110 ,Ilollte^-
Znaki na tleh so kazali, da jej Miss Bunk'er j*e pred več kot
b'la deklica v nezavesti, ko jo je [enim letom pisala governerju
morilec prinesel na mesto poleg
Phillipu ter mu navedla povest
hloda. Včeraj so arf-tirali Kletne-j kot jo je slišala. Mrs. Sorenson j<
<ra Francis Kluxema. ki je baje
morilec.
west virginia noče dati Carterja ku kluxu.
Charleston, W. Va.. 7. oktobra. Državni tajnik Young je objavil, tla se je včeraj vložilo neformalno prošnjo za inkorporacijski carter Ku Klux Klan organizacije.
bila nato pozvana v državni kapi-tol kjer so je izprašali. Takrat ni hotela ničesar izjaviti, a večraj je j.arj prišla na dan s svojo povesto
Altoona, Pa.. 6. oktobra. — Neki maskiran bandit, ki je bil tako nervozen, da so njegovi zobje sklep« *ali, je ustavil neko Logan Valle p*; * lično karo na zunanjem robu mest tekom pretekle noč! ter vzel 30 dolarjev v bankovcih iz žepa sprevodnika. Ni se dotaknil nabiralnika za drobiž. Bandit je pustil pri min motormana in več potnikov, ki so se nahajali
LAKOTA ODPRLA RU3U0 SVETU
SOVJETSKA VLADA NA PREISKUŠNJI S PRIHODOM URAD NIKOV AMERIŠKE POMOŽNE ADMINISTRACIJE. — OJAČE NJE LENINOVE POLITIKE. — HOOVERJEVI NAČRTI DELOMA SPREJETI.
Poroča Walter Duranty.
Riga, 7. oktobra. — Lakota v f — Kot mi j«> Kaleuin tudi p««-Rusi,7i. ki je spravila približno 15 vedal se j«' ž-* pričelo graditi nn d miljonov človeških bitij na rob j obema deželama jxtslopje inedse-smrti vsled lakote in ki bo zalite- bojenga sporazuma ter uaedseboj \ala tekom t«'koče rime številne ti«' d«>br-» w»l je. k oje bodoča važ-žrtve, je mogoče najbolj važni nost j( nepreračunljiva.
faktor v notranjem in zunanjem življenju Rusije v sedanjem času.
V	prvi vrs+i je predstavljal resen nauk za oni del komunistične stranke, ki še vedno noče priznati potrebe nove ekonomske politike, koje glavni cilj je preprečiti počasni proces izstradan ja v mestnih središčih, ker nočejo kmetje pod komunističnim sistemom »lati na razpolago dosti živil ter za-kladati mest z živili.
Lakoto je povzročila suša. n»> komunizem, a kljub temu je pre-doeila vsem kruto resnico, da se bo celi državni stroj razbil ob skalah pomanjkanja živil.
V	drugi vrsti je lakota otvo-rila Rusijo in sicer prvikrat izza revolucije za skupno neodvisnih.!
nesocijalističnih inozeircev. • Še J katerih dogovorov. je rek«1, več. Ti inozemei tekmujejo v gotovem smislu 7 ruskimi oblastmi v njih prizadevanju, dn rešijo življenja ljudi ob Volgi. Njih prihod je tudi vzdramil sovjetsko vlado.
Sovjetska vlada je v prvi vrsti spoznala, da bo morala podati celemu svetu tragično priznanje svoje nezmožnosti, če ne bo mogla spraviti ameriških zalog mVotak-njenih v kraje, kamor so bile namenjen«'. Vsled tega je posvetila vse svoje eneržije rednemu in nemotenemu prevažanju teli zalog.
To pa ni še vse. Vlada je sle-dila ameriškemu vzgledu, da izvede svoj lastni program pomoči. Pred šestimi te«lni so sovjetski voditelji govorili le malo upa-polno o izgledu, da razdele žito za setv. V tem oziru so izvršili naravnost čuda, čeprav znaša skupna množina obsejanega ozemlja veliko manj kot en-> petino normalnega obdelanega <f:emlja.
V	koliki meri upoštevajo ruske sovjetske oblasti napore Ameri-kancev ter učinkovanje njih pri-hodav Rusnjo. je razvidno iz besed Kalenina, predsednika cen-traln«'ga eksekutivnega komiteja ter enega iz polovice ducata mož,
Ko je rekel konduktorju, naj i dvigne svoji roki. so mu šklepe-Tajnik je odgovoril prosilcem, da [ trli zobje tako kot da j«g i,ssnra
ne da čarterja in du ga ta orga- [ ,ren do kosti. Predno je peTjaT na-
nizacija ne bo nikdar dobila v tej j prej s karo. je skušal motor man državi.	j zagrabiti handita. a slednji ga je
Tajnik Young ni navedel vzro- j prvi videl, mu rekel naj dvigne ka za odklonitev čarterja.	i roki ter izginil nato v temi.
nazaj svojo lastnino, katero so iz- I ki danes vladajo Rusiji. Te bese
de je naslovil Kalenm na profe-, sorja Vernon Kellogga, potem ko se je slednji vrnil v Moskvo z njegovega inšpekcijskega potovanja *kozi ozemlje, prizadeto od lakote.
—	Vaše ameriška metode so na-pravde na nas že velikanski utis in mi spoznavamo, kaj pomenja vaše tukajšnje delo, — je rekel. — Tekom zadnjih treh let si je ostali svet zaman prizadeval premagati in podjarmiti nas. Mogo-«*e boste vi A meri kane i, ki prihajate semkaj po poslih človekoljubja in usmiljenja, ki boste v resnici izvojevali to zmago. Kjer pokažete nam in ruskemu narodu, da so vaše metode v resnici boljše kot naše. ne moremo drugega kot da jih skušamo sprejeti. Do tega obsega bo Rusija v gotovem smislu nmerikanizirana.
Profesor Kellogg, katerega sem videl včeraj, ko je dospel ▼ Ri-go, pa je mnenja, da bo šla stvar še veliko dalje.
—	Predvsem, — je rekel, — je bil ustanovljen stik med Rusijo in zunanjim svetom. Kar se tiče nas. omo videli, da ni v Rusiji vse slabo ali obsojanja vre-dno. Rusi pa na drugi strani spoznavajo, da ni roka alehrnega človeka dvignjena proti njim.
—	Lahko vam povem, da j»* Ka-ui ene v v imenu* sovjetske vlade v principu sprejel načrt Ameriške pomožne administracije, da s^ dovoli narodu v Ameriki pošiljat? svojim sorodnik«»m ali prijateljem v Rusiji potom Ameriške pomožne administracije pakete /. živili. Oni. ki bodo sprejeii t-' paket«-, s-bodo lahko foimaln « zahvalili / i tc. To ni videti dosti, vendar pa je pričetek za z«>jwt;.o uv«*l ja vi jc-nje t«-snrjših odnosajcv.
Profesor Kellogg j- hr»'z dv> ma velik optimist gl«-d • teira. < >n t" trdno prepričan, da si sovj.-tska vlada (.rizadeva drž;* t i s«- svojoga dogovora z Ameriško pomožno ad-m i uiset racijo.
—	Seveda bo prišlo «!o marsi-
I kn
kot slučaj pred pa'* «in«-\i. ko j»> ruska policija preiskala kurirja Ameriške pomožne administracij.-, "NVeilla in ko je skušala ««dpr»*ti našo pošfno »*rečo u:. rusko-eston-ski meji. T«"_ra se n«- sme dovoliti riri za en trenutek. Brzojavi! s«'in takoj polkovniku Haskellu. ki bo šet brez dvoma takoj k načelniku izvanredne komisije ter zaht«'var zadoščenje t«'r kaznovanj«' krivcev. Treba je seveda tu«li nekaj popustiti. Zgodila se j.' nami*. • prvikrat, da je š«'l iii.š kurir {»reko one meje in prevelika gorečnost podrejenih, ki pn-kora- ijo dana povelja, se j«* pripetila tudi že v drugih deželah, ne Te v Ru-
—	Vse izkušnj1 potrjujejo dejstvo, da se so v jet i loj a ln «> drže dogovora in še več. da nam skušajo v vsakem oziru ponsatra-ti t«-r sodel'fvati z nitmi. Vzemimo tukajšnje govorice, da so bila naša živila ž«' prodana v Moskvi. Vi ste videli in jaz sem vid»»l. kako verno straži jo vo/«»ve Ameriške pomožne administracij« . Ko
tri železniške vozoa ' odpelo od nekega samarskega vlaka na treh različnih majhnih postajali, k«'i* - > se osi unele. smo našli vse te tri vozove dva ah tri dni pozneje n«--«i«»taknj'*n«\ mo<-no zastražene m v vsakem stu aju j" postaj« načel-n?k s ponosom «lal izraza svojemu z-1'lovoljstvu. d;i nam lahko vrne voz ne po" .odovan in nedotak-r j«»n.
—	Dm sempatam zmanjka, j'* neiz««gibn<». V goto\ih slučajih se je v Belgiji piodaj.v,o živila ■* u«--riške pomožn«' administracije, a taki slučaji s«» bili skrajno redki in mislim, da bo isto veljal«« tudi "glede Rusije.
Na ta način je lahko videti, ka-k«» služi lakota, strašna in katastrofalna kot je, kljub onemu majhnemu možu v K remiju, ki vlada Rusiji r avtoriteto, za kateri bi ga zavidala Peter Veliki ali Katarina. V notranjem ga usposobi ja. da neuspešnost in nemarnost, katero skuša iztrebiti v Rusiji. Na zunaj pa je lakota spravila Rusijo v stik z edino veliko deželo na svetu, ki ji m«jre pomagati v sedanjem čas3.
DENAR, SVETA VLADAR.
Pariz, Francija, 7. oktobra. — Objavljeno je hilo, dn se bo vršila poroka Williamn H. Leeds .lr. s princesinjo Ksenijo v nedeljo v Parizu. Prva ceremonija se bo vršila v ameriški cerkvi, druga pa v ruskem poslaništvi, ■ . _ . j ^
GLAS NARODA. S. QKT. 1921
\ \
"GLAS N A R t) D A "
SLOVENIAN DAILY . .__.	(Mrnwt and Publlaiwd tey
» ' ILOriMC PUBLISHING COMPANY lm corporation^
»RANK IAKIER, President	LOUIS BENEDIK, Trusurw
Pisco of Buolnooa of tho Corporation and Addroaaos of Abovo Offlclorot 82 Com An d t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"Glaa Naroda" Izhaja vsaki dan Izvzemil nedelj In praznikov.
Za celo lelo velja	list za Ameriko Za	New York za celo loto
In Canade	96.00 za pol hta
Za pol leta	t3.00Za	Inozemstvo za celo loto
Za det rt leta	ft .50 za pol lota
•7.00 §7j00
a L A O NARODA
(Voice cf the People)	'
Isouad Every Day Except Sundays and Holidays. Suoacrtptloft yearly 00.06
AdvtrtUsmenti on Agreement.
t>optai bres podpisa la ooeb^cjitl so priobiujejo. Denar naj so bla«ovaU. po. ftUatl po UoMf Order. Prt siTeraecb! kanaka naroCntlKW yroolmo. So oo Baa tudi i-ojitijo MtiIIM naznani, da hitreje najdemo naakrmlka.
QLAS NARODA Cortiantft Street. Sorouc* of Manhitttr,. Now York, N. Y. Telephone: Cortl^ndt 2876
rfR<DES|U^lcOUHC^h \
NOVA OBDOLZ1TEV.
Xewyoi-sko čnsopisjt- je napravilo zadnji« veliko od-kritje. Listi kot so ''Evening Post", "Sun" in "Times" so ray.poslal i svojo poročevalce v parke, pristave in na j»raziie lote. kjer se vsak dan rekrutira na stotine več ljudi za silno armado brezposelnih.
Ti poročevalci, ki so najbrže večkrat belega kruha pijani kot pa ernepffi lačni, so sporočili svojim predpostavljenim rudno, zagonetno novico: -- Med brezposelnimi srno- zasledili ljudi, katerim smo pduujali delo. pa niso hoteli sprejeti.
Časopisje pa ne pove, kakšno delo so jim nudili in kakšno plačo obljubili.
Sicer pa poročevalci niso imeli nobenih služb na razpolago, ampak so le izpraševali, lioteč dobiti dokaze za teorijo, katero so njihovi delodajalci že vnaprej vzpostavili.
Prav nič ni potreba razpošiljati pa parkih in azilih špijonov. da se dožene obstoj stotisočerega sestradanega in v cunje zavitega proletariat a v mestu Xew Yorku.
Nismo toliko predrzni, da bi trdili* da ni med njimi tudi takih, ki se dela boje. So, seveda. Ravnotako kot so v New Yorku tudi zločinci, rufijani in vlačuge.
To neizogibni spremljevalci kapitalističnega si-stema. Spremljevalci tega sistema so nadalje tudi: pro-letarci in kapitalisti; brezposelni, zapori, kaznilnice ter koncem konca — tudi podkupljeno časopisje.
— Ponujali smo jim (lelo, pa ga niso hoteli, — pravijo, po r< nfevale i.
S tem je padla težka obdolžitev na vse — in vsi so zaznamovani.
Pisec tega članka se spominja zanimivega slučaja:
V	vas je prišel popotni obrtnik ves lačen in sestradan ter prosil pri kmetu kruha in prenočišča. Par ur je bile do mesta, kjer bi imel dobiti delo, pa ga niso več nosilr noge. Kmet mu je rekel, naj mu napravi drv na dvorišču, razžaga in razseka v zameno za jed. Do-tičnik pa ni hotel. Vsi. ki so bili priča tega prizora, so se zgražali nad "potepuhom" ter ga pognali naprej, sklicujoč <• na pregovor: "Brez dela ni jela".
Niiiče pa ni vedel, da je bil dotičnik urarski pomočnik. < o bi le dve uri cepil drva. bi najmanj štirinajst '1 ; t e nmm-l opravljati preciznega urarskega posla.
To j» jamo en slučaj, malenkosten, pa kljub temu pomemben.
V	današnji "moderni dobi" ni na svetu popolnoma nič nemogočega.
\ i nevrjttno, da bo nekega dne 'stavljen značilen j i red log. ki bi mahoma odpravil nezaposelnost v Ameriki.
Ta predlog naj bi se glasil: —
Začnimo malo imperijalistično vojno, ki nas bo stala kakih dvajset ali trideset miljard dolarjev. Vsi nezaposljejii bi dobili delo v muncijskili tovarnah. Najbolj zdravi in najbolj krepki bi seveda morali iti mret za domovino.
S tako rešitvijo problema nezaposljenosti bi bil Wall Street popolnomo zadovoljen.
Morda se bo zgodilo kaj takega. Kdo ve?
nazaj. Ko pa je letni« kvota izčrpana, se priseljevanje iz dotične države sploh ustavi do konca tekočega fiskalnega leta to je. do 30 junija 1921.
Koliko so Jugoslovani že izčrpali to letno kvoto? Naj primerjamo sledeče številke:
Priselilo se je iz Jugoslavije v Združene države meseca julija	1.310
meseca avgusta	1,403
od 1. do 29. septembra	1.192
3.905
Iz teh številk je razvidno. da je bilo za mescea julij in avgust pripuščenih nekoliko več priseljencev iz Jugoslavije, kot jih je dovoljevala mesečna kvota, dočim 29. septembra ni bila še mesečna kvota izčrpana. Ako pomislimo, da cel? letna kvota znaša le 6,40f>. potem je razvidno, da bo letna kvota precej hitro izčrpana in da se bo priseljevanje iz Jugoslavije prenehalo mnogo prej. predno stopi sedanji zakon o omejevanju priseljrvanjn izven veljave, to je, dne 30. junija 1922.
Pri tem pa je treba pomislit:", da je bilo tekom meseca junij« precej priseljencev iz Jugoslavije pripuščenih na '•bond'* in da gre njih število tudi na raeun letne kvote za tekoče fisktlno leto. Novi zakon je namreč stopil v veljavo že tretjega junija in jr bila za ta mesec določena razmerna kvota pt ipustljivih priseljencev, dočim se od letne kvote začenja odštevati šele od 1. julija. Ker pa so bile ob pričetku priseljeniške oblasti bolj prizanesljive vsled zmešnjave, ki je nastala, ko je stopil zakot; v veljavo, so dovoljevale mnogim priseljencem vstop tudi potem, ko je bila junijska kvota že izčrpana.
Ako primerjamo preostanek Je!ne kvote, ki je še na razpolago za posamezne države, potem razvidimo, da stoji Jugoslavija v tem pogledu jako slabo, kajti ona je izčrpala od 1. julija do 29. septembra že 60 odstotkov celoletne kvote. Izmed glavnih izseljeniških dežel stojita slabše le španska in Turška, ker sta že izčrpali eelo letno kvoto, in Grška, ki je izčrpala 6.7 odstotkov letne kvote.
Ker s: ne moremo predstavljati, da ljudje ;.z Jugoslavije silijo v Ameriko razmeroma bolj. kot naprimer I:alija\i. je zgoraj omenjeno slabo razmerje za Jugoslovane pripisati le izredno nizki letni kvoti, ki je bila določena za Jugoslavijo. Letna kvota od 6.405 bi mora]a namreč predstavljati. tri odstotke tukaj že nastanjenih Slovencev, Hrvatov in Srbov. V to svrho so vzeli za podlago statistične podatke iz ljudskega štetja od leta 1910. Ker je ljudsko štetje od 1. 1920 navedle^le 173.000 ljudi, rojenih v Jugoslaviji, si lahko vsakdo izračuna, da bi bila 'etna kvota še za 1200 manjša, ako bi vzeli zn podlago ljudsko štetje iz le+a 1920.
Mi vsi vemo, da so ti statističn ipodatki povsem krivi — o tem se je že večkrat govorilo — ali izid so ljudskega štetja in na njih se bo moglo popraviti šel^ leta 1930. Tedaj bo dolžnost naše javnosti, da se malo več pobriga za ljudsko štetje, kajti ljudsko štetje ni le radi lepšega, kakor so oni nesrečneži, ki so na Ellis Island bili vr nieni domov, poskusil? na «voji lastni koži.
Dnevne vesti.
DEPORTACIJA NEZAŽELJE-NIH.
Detroit, Mich., 7. oktobra. — Dvalntrideset inozemcev, katere se je spoznalo nazaželjenim, je odpotovalo od tukaj pod nadzorstvom priseljeniških uradnikov proti iztočnim pristaniščem, kjer >e bodo vkrcali ter napotili v različne evropske <fežele. V skupino je bilo vključenih 22 molkih, sejem žensk in trije otroci. Večina teh ljudi je prišla v Združene države brez inšpekcije. Ostali so prejšni kaznjenci, neozdravljivo bolni ali po delomrzneži. za {katere je morala ali bi morala skrbeti javnost.
SCHWAB IN SEDANJI SLABI ČASI.
HARDING BI SE SKOEO NASTANIL V TENNESSEE.
Prihod Jugoslovanov v Združene države,
(leneralni komisar za priseljevanje izdaja tedensko poročilo, v katerem naznanja, koliko priseljencev iz te ali one države sme še priti v Združene države tekom tekočega meseca. Na podlagi tega polomila j»* moglo priti od poldne 29. septembra do konca septembra, še hO priseljencev iz .Jugoslavije. To poročilo je skrajno zanimivo, kajti dokazuje, da malone ob koncu meseca ni bila mesečna kvota za Jugoslovane še izčrpane, dočim je bila ta kvota v mesecu avgustu že izčrpat;a, okoli 20. av«usta Iz poročila je sploh razvidno, da naval priseljencev pojema Poročila o slabih delavskih razmerah v Ameriki, ki prihajajo v stari kra). gotovo vplivajo na to; brezdvoinno pa zadržuje mnoge upravičeni straii. tla se izpostavijo nevarnosti, da ne bodo pripuščeni in deportirani ako slučajno dospejo v Ameriko, ko je mesečna kvota že-izčrpana.
Letna kvota za ljudi, rojene v Jugoslaviji, -rnaša 6.405, to je od 1. julija 1921 do 30. junija 1922 »me priti v Združene države le 6.405 priseljencev iz Jugoslavije. V to število niso všteti oni, ki prihajajo radi poslov ali zabav* in ki nameravajo ostati tu le k večjemu šest mesecev, ravnotako ne oni. ki so šli v stari kraj na obisk in se vračajo tekom šestih mesecev; sumoobsebi je umevno, da se ta zakon ne tiče ameriških državljanov.
Tekom vsakega poedimga meseca pa sme prihajati kvečjemu le. 20 odst otkov, to je, ena petina celoletne kvote. Torej znaša gled^ Jugoslovanov: letna kvota 6.406 in mesečna kvota 1281. Kdor pride čez mesečno kvoto, je — razen v skrajno izjemJ|?]r*ft)ftlč<tjih poslan
Knoxvjlle, Tenn. 7. oktobra. — IV nekem pismu na polkovnika Albert Shipley, v katerem je spo jročil zahvalo predsednika Hard-(inga za ponudbo polkovnika, da pošlje predsedniku velikega pu-'rana za Zahvalni dan. je predsednikov tajii'k George Christian j razkril državno tajnost. Pred ste-jvilnir«i leti. ko se je Mr. Harding pripravljal, da stopi v trgovino, je baje resno razmišljal o tem. če naj se nastani v Tennessee. Predsednikov tajnik pa ni pove dal, zakaj si je sedanji prf Ised-jnik konečno izbral Ohio.
TAJNOST MTJMIFICIRANJA.
Altoona, Pa., 7. otkobra. — Charles M. Schwab je dal v nekem nagovoru pred Trgovsko zbornico izraza svojemu mnenju, dn je sedanja depresija v Ameriki le naravna posledica orgije ter priporočil najstrožje varčevanje kot najboljše zdravilno sredstvo.
Izjavil je, da bodo sedanje slabe razmere dobrohotno uplivale, kjjti naučile bodo trgovce in in-•i;istrijalce, da ni mogoče doseči p osperitete s pomočjo v i/o kill cen. Rekel je, da morajo sicer plače pasti, da pa trgovci in in-1-TStrijalci ne morejo pričakovati da bi delavec sprejel ni^jo plačo, Qočm so cene skoro vseh življen-skih potrebščin še vedno tako visoke kot so bile za časa vojne.
Koncem svojega govora je trdil, da bi bilo znižanje železniških "tovornih pristojbin prvi logični korak prot uveljavljenju normalnih
razmer.
JAPONSKI MIKADO SLABČI.
VEDNO
Tokio, Japonska, 7. oktobra. — Ctsaj; Jošihito, kojega zdravstveno stanje je v zadnjem času vznemirjalo celo Japonsko, j eslabši, kot se glasi v nek« m oficijelnem sporočilu. Izjavlja se, da je njegovo zdravstveno stanja skrajno nezadovoljivo.
Duševne zmožnosti propadajo hitro in opaziti je znamenja, da trpi na neki bolezni na možganih. Ko je bil se otrok, je imel slično bolezen, ki se je ponovila, ko je postal polnoleten. Odkar je bil kronan, je postajal vedno slabši, tako na duhu kot v telesnem oziru.
Cesar ne more več voditi vlad-r ih poslov, k i postaja jo od dne do due obširnejši in to jc nadaljni povod vznemirjenja v dvornih in vladnih japonskih krogih.
Po dolgih letih proučevanja kemičnih snovi v mumijah starodavnega Egipta, je objavil sedaj dr. Kdmond Bartha, profesor pariške šole za praktično medicino, iznajdbo nove tekočine za balzami-ranje, o kateri trdi, da bo ohranila zunanje telesne oblike zamrlih skozi dobo od dvajsetih do petdesetih let.
Dr. Bartha opisuj ■ v svojem o-pisu iznajdbe, da se je isti proces trr slične tekočino brez dvoma rabilo v časih starih Faraonov.
Potem ko je bilo truplo balza-mirano skozi en teden, postane meso trdo in celo truplo postane kot. iz mramorja. Čas bo mogoče uničil barvne učinke, katere proizvede tekočine, iznajdena od dr. Barthe. vendar pa je on mnenja. c*a se je konečno našlo dolgo iz-r^upel in da bo prišlo v teku de-gubljeno skrivnost mumificiranja setih let zopet v veljavo.
POŽAR V KAPITALU V WASK-INGTONU.
Washington, D. C.. 7. oktobra. Požar v nekem skladišču papirja je napolnil vse hodnike. Kapitola z dimom in požarna bramba je le s težavo dospela do sredi šča-požara Mesto« požara se je ugotovilo po dve uri trajajočem iskanju ter se ga je pogasilo, še predno je povzročil kako yečjo škodo!
ŠPANSKA NOČE KUPITI SVOJEGA LASTNEGA PREMOGA.
Peter Zgaga
V opravičilo.
Ni vse zlato, kar se sveti :n vse grdo ni, kot se kaže. Nikogar ni proklinjati. kdor se v dobri veri moti, a je prepričan, da ne laže.
l>og daj mu milost, če je v zmoti. * *
*
Poročajo, da je Japonska napravila svoj prvi avtomobil. — Vsi dosedanji japonski avtomobili so bili importirani.
Značilno pri tem domačem jn-ponskem fakrikatu x,a j«, da je bil eamo motor napravljen v Indianapolis. Indiana.
Samo motor!
*
*
Poročajo, da je postal d* An-nunzio vinorejec. Pravijo, da bo pridelal vino, kakršnega še ni o-kusil svet.
Veliko sreče, če pridela takega !
Pa veliko selcerja^naj brizgne vanj. da se bo reva enkrat iztrez-nil.
Xaši Primorci so v sila težavnem položaju.
Ce molče in tuhtajo, postanejo laške oblasti pozorne; — Nekaj se kuha v Julijski Benečiji, treba je z vso silo nastopiti.
Ce ropotajo in se puntajo. danejo laške oblasti pozorne: — Nekaj se kuha v Julijski Benečiji, treba l>o v vso silo nastopiti
To je ravno tako kot je bilo r.red časom v lepi Z'lovski d<di-Tam so bili bojeviti fantje, ki -o svojo izkušenost šteli po dobia katero so v jetnisnieah preživeli.
Pa je šei ponoči popotnik z Razpotja proti Žirovski dolini in srečal skupino fantov. — "Dobro ivtro fantje! — jim je rrfcel pr»-'licvno.
—	Kaj. ti lmdič. nam bos dobro iittro voščil ? — so vzkliknili in *>1;»nili nanj.
Ce je pa sel molče mimo niih. so ga vstavili z besedami: — Kaj -e toliko nismo vredni, da bi nam _}obro jutro voščil ?
In zopet jih je dobil toliko, da
je prinesel črne klobase v Poljane. • * *
Višek hladnokrvnosti je bil go-tovo dosežen v tem slučaju: — dva mesecš trajajočega potovanja se je vrni' domov bojrat farmar, ki je imel zvestega irske-rn služabnika Pata, kateri ira je pričakoval nn kolodvoru. Razvil -e je nasledn ji pocrovor :
—	Kaj je novega doma ?
—	Vse allright. . . . No. samo pes je crknil.
—	Moj ljubi pes! Zakaj je irk-nil ?
—	Pneveč pečenega mesa se je nažrl
—	Knko to?
—	Ker je < sem k-»njz irorelo.
—	Osem konj zgorelo Zakaj vendar?
—	No. farma je zgorela.
—	Parma r^-ore';] ? — Kako je vendar to mogoče?
—	Da. ko je mati vaše žene le-{ zala na parah, se je prevrnila sve-
<'a ter vnela zastor.
—	Ali je moja tašča umrla?
—	Da. kap ,io je zadela, ko je izvedela. da je vaša žena ušla s šoferjem.
* , «
Rog se usmili dežele, ki ima fn-l e kralje kot sta Babe Rnfh in Chaplin!
* * *
Mraz i»* pritisnil. Ženske ?«* kažejo vratove, katere so v najhujši poletni vročini zakri\ale z zajčjimi. mačjimi in lisičjimi kožami
ter drugo mrhovino.
• * •
Lansko leto. ko ;'e bila Je«tiČe-va sedemdesetletnica, jc izšel liub-1 ianski klerikalni 4"'Slovenec** na Šestnajst;h straneh.
Letos je Hribarjeva sedemdesetletnica in "Slovenski Narod" je •zšel na šestnajstih straneh.
V vsebini teh dveh številk nf skoraj nobena bisf vene razlike. — Samo imena so zamenjana.
Oni. ki so Ivli v ''Slovencu" označeni kot prijatelji, so v "Naro. du** sovražniki. Tn narobe.
Oba sta zaslužna moža. pa sta žal t^ko malo spoštovana od njima politično nasprotne polovice SIo-vencc\.
Madrid, Spanskn. 7. oktobra. —-Mornariški minister je zavrnil prošnjo premogarjev v Asturiji. v kateri so slednji prosili, naj bi se rabilo v mornarici dežele izključno le domači premog. V svojem utemeljevanju je rekel mor-
nariški minister, da ni domači m-emoT le dra/ii kot inozemski, temveč tudi slabše kakovosti in da je vsled tesa omejen radi križare-nja bojnih ladij.
Minister je izjavil, da mora mornaric v sedanjih časih, ko se stavi nanjo tako velike zahteve, kupovati le najboljši premog, kar se ga more dobiti.
aiiujoslnuaitaka
Ustanovljena 1. 1698
Kalni, ifcluurta
Inkorporirana 1. 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni odborniki:
PredscJnik: RUDOLF PEKDAN, 1M3 E. lS5th St.. Cleveland. O. Podpredsednik: LOV IS bALANT, l\ os. 10*:, Pearl i.e., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PIPP.LER, Lljr. KIuo. »tla^ainik: GEO. L. BHOZir**, Ely, illnn.
Blagajnik neizi»i^-anib smrtnin • JOHN MOVEHX, UM E. 2nd Ave., W. Duluth, MiuA.
Vrhovni	*
Dr. JCS. V. GRAIiEK, S43 E. Ohio St, N.S., Pittsburgh, Pa.
Nadxmxi odbor:	^
MAX KERŽIČNIK, Box iTX.	Si>rtn^ Wto.
MOHOR .MLAMlO.	Sen Lav.ndaU= A"*., Ctilcajm. IIL
FAAXK SKRABEC, 4S2S. Washincfon sr., m-nrer. Odo.
Porotni odbor: LEONARD SLABODNIK, Bo* 4S0, Kiy. M»im*. GREIJIIR J. PORENTA, Box 170. BIrcIe D1*mood Wash. FILANK ZORICU, 6J17 SL Clair Ave., Cleveland, O
Združevali odbor: VALENTIN P IRC, «9 Meadow Ave.. R«m-k<'a>e. Joliet, IIL PA I "LINE ERMENC, 5.K) — Uni Street, I.a SalJe, IU. JO^IP STERLE, 404 E. Mesa Avenue. Pueblo, rolo. ANTON CLI^AItC, 706 Slarket Street, Waukega'v IIL - Jednotino uradno plasilu: "Glaa N*r«»«la".
za<tev kak.ir tudi inika. Vse^prltožli
tvo na j se i»ošilji.j«> na plavne^a tajnika. Vs^pritožl* naj se pošilja na jiredsednilia forotnegi oiibora. Prošnje za sprejem novih Slano* Ip l>..luiška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jii}iosI«i»-«ns!ia Katoliška Je<ln«»t:i w prii>oroCa vi«*iii Jujfo^lovr.nom za obrten pristop. Kilor želi jHtsir*! člar, tc or/rnniiuicije, naj se t^rlasl tejnikii t«Ijiž:ic^n društva J. S. K. J, Z.a ustanovitev novih drufltev se T Ml .tl»rnite na gl. tajnik«. >*cvo društvo se lahko ntuarl z 8 flan* ali člaD^amt.
STALISGE FRANCIJE GLEDE RAZOROŽENJA
Londonsko časopisje izjavlja, da lahL-o Francija naj ve 5 pridobi, če skrči oboroienje.
London, Anirlija. 7. oktobra. Poročila, da bo prišla Francija na pogajanja irlcde skrčenja oboroževanja ter rešitve vprašanj Daljnega vziioda pripr.ivljena. da še po«ra.j;i z Zdr^iženimi državami '_rI»' rte medsebojnih odgovornost i v Pacifiku in v Kvropi. so bila predmet uredniških člankov v števil-Tiili_t tika jšii ji h listih. Avtoritativni francoski pisatelji so trdili, da se takeira načrta od strani Francije ne bo izvedlo.
i>ni! Xe\vs vprašuje, kakšne -.inotrene rezervacije bi m<»crla meti Francija r. oziroin na irlavne
<	ilje konference ter ]»ripominja.
<	1 <1 ima velike interes" v Pacifiku. List dostavlja, da j" komaj najti h želo. ki lii bila bo! j intrvesirana pri preprečerju nadaljne vojne kot 5e Francija, in t\idi ni dežeTe. ki bi imela od razoroženja večje dobičke kot ravno Francija.
— In te stvari. — piše list na-dalje. — naj bi se žrtvovalo za iz-nuMjeno upanje, da b; se Ameri-
ko proti njeni volji /opet zavleklo i v evropsko politiko.' To je izgubljeno upanje, kar lahko potrdi \sak š«' tako površen opazovalec Amerike. K'> bo dopolnjen čas. bodo Združene države prisiljene \d»dežiti se evropskih zadev na način, ki l>o zadovoljil vse legitimne želje Francije v tem oziru. ] Amerika ne more živeti sama zase kot ne more noben drugi narod. I »nevi izolacije ">o za vedno minili.
MADLARI ŠE VEDNO VPRI ZARJA.T0 NAPADE.
I	_
i
Dunaj, Avstriji, ti. otkobra. —
Avrrtrijsk« vlada smatra akeijo MadžarVke. ki je po ip -ala tako zvani Hurgculaml protokol. _ za navadno {»ajiiriato cerimonijo. Ta protokol ne lio v nobenevi oziru izprcmenil stal šča Madžarske napram Rurvenlandu. ra/ven v toliko. da se bo sedaj naprej smatralo to ozemlje ket zavezniško kolotrjo ali sfero "Spliva.
Madžari še vedno vprizarjajo napade v to ozemlje. Neka mad-žatska tolpa j? vdrla včeraj v Tlaurebrunn. o plenila domove kmetov ter naložila tam stanujo-čun židovskim trgovcem visoko •coiit ribue? jo.
! Po za vršen eni napadu so se mailžai-ski razbojniki zopet umaknili na svoje lastno ozemlje.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, New York
GENERALNO ZASTOPSTVO
JADRANSKE BANKE
in vseh njenih podružnic.
JUGOSLAVIJA
Beograd, Celje. Dubrovnik. Kotor, Kranj. LJi btjana, Maribor, MeikovlC, Sarajevo, Split. Šibenik. Zagreb.
ITALIJA	NEMŠKA AVSTRIJA
Trst, Opatija, Zadar.	Dunaj.
IZVRŠUJEMO hitro in poceni denarna izplačila v J-JKoslaviji, Italiji, in Nemški Av»**ijL
IZDAJAMO reke v kronali, lirah in dolarjio. plačljive na vpogled pri Jadranski banki ui vseh njenih podm/nirah.
PROII.t/AMO parobrodne in železniške \ok.ae liste na vse ki a je in
za vse črte.
IZSTAVLJAMO tiK*.i reke. p!arLiive v efektivnem ilatu pri Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da so izplačajo v napoleonih ali angleških šterlingih. ako ni na razpolago ameriških dolarjev r *latn.
SPREJEMAMO DENARNE VLOGE v dolarjih ter plačamo začasno obresti. Oddelek vlog smo vsianovili nanovo na željo mnogih rojakov širom Amerike, ki se poslužujejo naše banke. Po sprejemu prvega denarja izdamo vlozno knjižico v dolarjih in jo pošljemo vlagatelju. Za prepis nadaljnih vlog ali za dvig denarja je potrebno, da se nam pošlje v registriranem pismu vedno tudi vložno knjižico.
I>enar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order ali pa po New lork Bank Draft.
KADAR STE NA POTI* v staro domovino in se nahajate v New Yorku. se Vam bo izplačalo, ako se zglasite glede vreditve Vaših denarnih zadev pri ravnateljstvu naše banke v prvem nadstropju brez ozira na to. ako kupite parobrodni listek pri nas ali ste ga mogoče že kupili drugje.
Zajamenčeni so nam pri Jadranski banki izvanredno ugodni pogril ki bodo velike koristi za vse one. ki se.že ali se bodo pssluževali
naše banke.
Slovenci, prijatelji in poznavalci nase banke so vljudno na-prošeni, da opozorijo' na ta naš oglas svoje znance iz Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriške, Srbije, Bosne, Hercegovine ---in Crnegore.	--
Frank Sakser State Bank
w



GLAS NAHODA, 8. OKT. 1921
v
Cemu ljudje žive«
u .
1». N. Totstoj.
I.
Živci je čevljar z ženo in deeo. Ni imel niti svoje koče uiti zemlje ter je preživljal sebe in svojo družino s čevljarskim poslom. Kruh je moral drago plačevati, zaslužil je malo, a še to, kar je zaslužil, je Šlo za hrano. Skupaj z r.eno sta nosila kožuh, ki pa je radi dolgoletne rabe že razpadal. Zato sklene čevljar, da si kupi drugo leto ovčjih kož za nov kožuh. I)o jeseni je prihranil nekaj denarja. Tri rublje je imela žena spravljene v skrinji, a pet rubljev dvaj-set ko-pejk so jima Lili dolžni kmetje v stlu.
Tako kren* nekega jutra čevljar na pot da si kupi kožuh. Ob* lekel je nad srajco ženino jopo iz r.ankina podložeAo z vato, navrh suknjo, vtaknil v žep tri rublje, si urezal palico in po zajtrku od-fel, miseč, da dobi od s« Ijakov 5 rubljev ter da z vsem demrjera kupi kož za novi kožub.
Dospel je v selo, šel k prvemu seljaku, a ni ga bi'.j doma. Žena mu je obljubila, da mu čez teden pošlje moža z denarjem, a novcev mu ni dala. Čevljar gre k drugemu seljaku. Seljak se n»u zakolne pri bogu, da nima denarja, dal mu je le dvajset kopejk, da mu zakrpa čevlje. Čevljar ie hotel nato vzeti ovčje kože na dolg, toda trgovec mu jih ni hotel dati, temveč je dejal: Prinest novce, pa izberi, knr ti je drago; vem, kaj se pravi dolgove izterjevati. — Tako čevljar ni ničesar opravil, vzel je onih dvajset kopejk za krpanje in stare čevlje, da jih obsije s kožo. Tedaj se vznevolji, za-pije vseh dvajset kopejk in se vr-1 Semjon tamkaj, ne bo mnogo vene domov brez kožuha. Zjutraj jej<frJal ter bo kruh zadostoval do čevljarja zeblo, sedaj, ko se je na- j J"tn- — Končno se odloči, da ne pil, pa mu je bij* toplo tudi brezjbo P°k,a	in pravi: — Ne
kožuha. Tako ie šel po poti, z eno J bom Pokla- mi ,tpk moke Poroko je tolkel s palico po mrzlem j "»anjkiije. Tako pa bomo izhajali snegu, z drugo je vihtel stare čev- Pe*ka-
lje in govoril sam s seboj:	Nato spravi kruh in sede za
— Meni je teplo tudi brez kožu-, mizo. da zakrpa možu srajco. Ši-ha. Popil sem vašo, pa ini gre po .va in misli na moža, kako kupu p vseh žilah. Ne potrebujem niti : kože za kožuh. — Samo da bi ga plašča. Živel bom tudi brez kožu- i trgovec ne ogoljufa'. Lahkoveren ha, a ženi to ne bo prav. Delam Je moj človek t On ne prevari ni-ji krivico, ona zame dela, a jaz se i kogar, a njega lahko p it slepar i ž njo igram.	malo dete. Osem rubljev, ir> je že
V teh mislili pride čevljar do denar. Kupiti se da zanje krasen cerkvice. Ka • zagleda, da se za g kožušček. Tudi ako ne bo iz stro-njo nekaj beli. Že se je veeerdo, in 1 Jene ovčje kože. vendar bo kožuh čevljar, navzlic vsemu naporu ni< Dovolj sva trpela mraza, ko r.i-mogel razločiti, kaj bi to bili. Ali sva imela dobrega kožuha! Nisva j« žival 1 Živali ni podobno. Po mogla niti n-i reko niti kam dru-glavi je podobno človeku a je pre- ffam. On je odšel iz hiše. oblekel več belo. l*a kako bi mogel tu bi- vse. kar sva imela, a jaz sedaj niti človek!	mam kaj obleči. Ni odšel zgodaj.
Približa se in vidi, da sedi tu. že je čas. da se vrne. Dn se le ni o čudo! popolnoma gol človek, j kam izgubil, moj sokolič! — s hrbtom s.* naslanja na steno' Še je premisiljeval i Mnujona cerkvice in se ne gane. čevljar se j ko zaškripljejo vrata, in nekdo prestraši in pomisli: — Ubili so vstopi. Matrjona odloži iglo in gre tu človeka in ga zavlekli sem. -- k uhodn. Tu zagleda, da sta pri-Nato se obrn« in odide dalje.	šla dva: Semjon, a za njim nek5
Kmalu pa se ustavi in reč" sam seljak, obut. toda gologlav. Takoj
i a ne zastaja. Semjon ga vpraša:
—	A kdo si?
—	Nisem odtod.
—	Tukajšnje ljudi vse poznam. A katera usoda te je zanesla za cerkvico *
—	Ne morem pove-.lati.
—	Ali te je kdo napadel",
—	Nihče me ni napadel. Kazno val me je Bog.
—	Da, Bog vsekakor. Toda nekje je treba stanovati. Kam nameravaš iti f
—	Meni je vseeno.
Semjon se začudi. Ni videti malopriden človek in lepo govori. A čudno o sebi noče ničesar povedati. Semjon premišljuje, kaj bi mogel neznanec biti in mu pravi: — Veš kaj, i»ojdi k meni v kočo. da se malo ogreješ.
Tako gresta Semjon in tujec proti domu. Tu potegne vete-, zleze Semjonu pod srajeo in ker ga ni več grelo žganje, ga -začne m >č-no zebsti. Semjon si misli; — Lepa stvar s tem kožuhom. Sel sem z doma. da kupim kožni', vnčam se pa brez suknje in vodim s seboj celo golega človeka. Kaj poreče Matrjona ? — Ko se spomni Matrjone, se Semjon vznevolji, a ko se ozre zopet na tujca in se spomni njegovega pogleda pri cerkvici, se mu razigra srce.
III.
Semjonova žer.a je rano pospravila kočo. nacepila drv, donesla vode. nasitila deeo, sama zajtrkova la in jela misliti, kdaj naj speče kruh. sedaj ali jutri. Ostal je še precejšen kos. — Ako bo obedoval
sebi: — Kaj vendar delaš, Semjon ? Tu umira človek v nesreči, a ti greš mimo E.iega. Kj, Semjon, to ni pošteno! —
In Semjon se vrne k človeku.
II.
Ko s»> mu približa, vidi. da je to mlad človek, močan, na telesu mu ni videti udarca, samo ves je oze-bel in preplašen. Sedi naslonjen na steno in ne gleda Semjona, kakor da radi slabosti ne more nit! oči dvigniti. Semjon pristopi k njemu, a človek upre vanj sveje oči. Čevljarju se ubožec zasmili, zato vrže čevlje na tla, se razpa-še in sleče suknjo.
— Nimam drugega. Obleci to, ču ješ! —
Semjon prime človeka pod pazduho in ga jame vzdihovati. Človek se dvigne. Tu vidi čevljar, da ima neznanec vitko, čisto telo, roke in noge zdrave, a lice ljubeznivo. Semjon mu ogrne suknjo na i za roko in mu reče, kakor da ni rame, a ker revež ne more spraviti ničesar zapazil: — Sedi. brate, rok v rokave, ga obleče Semjon sedaj bova večerjala. — Tujee se-Nato ga opaše in mu hoče dati še! de na klop. a Semjon pravi nrto svojo raztrgano kapo. Ko pa sna- ženi: — Kaj je to. zaka i nisi ničelne kapo. ga silno zazebe v glavo, sar skuhala?
začuti Matrjona pri možu. da diši po žganju. A ko opazi, da nima na sebi suknje, nego le njeno jopo ter da molči in zgiblje z rameni. jo zbode pri .srcu: — Zapil je novce s tem potepuhom in s^daj ga je privlekel še s seboj. — Matrjona ju pusti v sobo, stopi tudi sama notri in gleda mladega vitkega človeka v njiju suknji. Ni mu videti srajce izpod suknje in tudi kape nima. Kakor je vstopil, tako je obstal, n<» premakne se in ne dvigne oči. Matrjona si misli: — Ni dober človek. — in se ga ustraši. Nagubanči čelo, stopi k peči i n gleda, ka i boj,t<i .-»torila prišle-ca. Semjon sname kapo. sede na klop in reče dobrohotno-
— Hej, Matrjona, daj nama ve-! —
Matrjona r.ekaj za godrnja. Stoji pri peči in se ne premakne. Gleda sedaj enega, sedaj drugega in samo kima z glavo. Ko vidi Semjon, da se žena ljuti. prime tujca
Misli si: — jaz sem plešast in ne bom mogel prenašati mraza, njegova glava pa je kodrasta in ne bo ga zeblo. Bolje je. da ga obojem. Posadi ga *ua tla, mu obuje čevlje ter reče: — Dobro je tako. brate! A sedaj se premakni, da se zgrejei ! Ali moreš hoditi ? — Človek pa je stal tu kakor nrtev, gledal žalostno Semjona in ni mogel govoriti.
— Zakaj ne.govoriš? Kaj hoče-va tu prezebati! Pojdiva domov' Na, tu ima« mojo palico, srda j pa na pot!
Človek jame stopati, gre poč*si
Matrjoni zavre kri in uide ji: — Skuhala sem, a ne zate. Ti si, kfkor vidim, zapil tudi pamet: Odpravil si s-, da prineseš kožuh, a vrnil si se brez suknje in še privlekel golega potepuha. Nimnm zp vaju večerje, pijanca' —
—	Dosti, Matrjona! Ne blebe-č; tako dolgo. Najprej vprašaj,
kakšen človek je!
—	Povej ti meni. kie je denar? Semjon seže v žep. razgrne brn-
kovec in pravi - — Tu ie denar, a Trifonov ni plačal, nego obljubil, da prinese jutri. — i Matrjona se ie bolj razsrdi; —
Južni hribovci in njih bodočnost.
Poroča D. Steele.
Ko se bo bojni dim razkadil ter se bo poleglo razburjenje radi stavk in osebnih sporov na Appalachian visoki ravnini, bodo še vedno ostali tam hribovci. Južnemu hribovcu, kot je danes, manjka mogoče še precej stvari, a v svojem življenju prostosti in neodvisnosti je Amerikanee z mnogimi značilnimi znaki iz pionirskih dni in tudi v zgodovini se je vedno dobro izkazal.
Vedno je bilo treba kakega nasilnega preobrata, da je prišel s svojih gora in svojih -skrivališč. Državljanska vojna je spravila na dan koren jaške pristaše obeh strani, a po kaosu rekonštiukcije se je očividno pozabilo na sinove hribov in izpostavljeni so bili večji izolaciji kot kdaj prej.
Sedaj, ko so kra jevne razmere zopet obrnile pozornost nanj ter ga razkrile v eeli njegovi na t etični veličini, je mogoče, da se bo val obrnil njemu v prid.
—	To so čisto enostavni hribovci, — je bil najbolj laskav kompliment, kar jih je bilo kdaj čuti iz ust prebivalcev nižje ležečih krajev v West Virginiji glede njihovih sosedov v hribih. Prebivalci nižin se ne vdajajo nikokim sentimentalnostim glede gorjanov ali hribovcev ter glede njih slabe sreče in ne napravi nanje nobenega vtisa izjava, da so mogoče zaostali raditega, ker niso imeli nobene prilike.
Jaz nočem sprejeti teorije, da so zanič, kot se splošno glasi na jugu. — Ti ubogi ljudje so očividno zaostali, ko je civilizacija korakala naprej, — sem rekel nekoč.
—	Da. zaostali so, ker se bili preveč leni in nemarni, da bi šli naprej, — se je glasil odgovor. Razvidno je iz tega, di se ne izgublja nikakih simpatij z ozirom na te zaostale bele ljudi od strani njih sosedov, ki se ne brigajo, kakšni so bili nekoč ali kakšni so sedaj.
Prav tako težko bi bilo splošno označiti množico, ki pride mimo določene točke v velemestu tekom ene ure, kot označiti južne gorjn-ne.
Tak ozvana Ap^ial^ehian visoka planota aa gorato zaledje južnih držav sega od Ohio reke do Birminghama, Ala. To je obširno ozemlje. krasno in rodovitno, ali večina tega ozemlja je popolnoma izolirana ali osamljena. Ti izolirani griči so bili rojstni kraj mož, kot so bili Lincoln, Boone in Jackson. Rojstni kraj resnično trdnega plemena, ki pa je sedaj degenerirano in poslabšano vsled pomanjkanja prilike. Ti gorjani aii"hribovci so v resnici neodvisni, prosti in pogumni, zelo pogumni eelo v svojem obmejnem položaju, ki predstavlja potezo, ki je znač;ina za hribovce po celem širnem svetu. Ni dosti /nanega o izvoru teh gorjanov in kako so ostali osamljeni v divjini, a njih bodočnost ne more biti obupna, ker so v resnici zdravo in neodvisno pleme.
Ni malo teh ljudi, razpršenih sem in tja, da bi dajali temu ali onemu ky*.ju posebno barvo, pač pa jih je v celem nekako tri milijone in dokler se niso železnice zarile med njih hribe, so bili komaj na boljšem kot živali gozdov, v kater»h so živeli in komaj manj divji. Majhni otroci so se razpršili v gozd, kot čreda divjih ptic, kadar se je približal kak tujec, kot imenujejo gorjanci vsakega človeka, ki ne živi v gorah, dočim imenujejo resnične inozemce 4;outlandieh", kar pomenja približno isto.
t
Obstojala sta dva razreda prvotnih naseljencev v južnih gorah. Večina teli priseljencev je obstojala iz ijnega starega pionirskega plemena, ki je iskalo svobodo, neodvisnost m velikih prilik, katere .ie nudila bogata, nove dežel?., a s temi je prišlo tudi dosti nezaželje-nih, kriminalcev, ki so se izkrcali ob naših bregovih.
Informacije gled- izvora elementa, ki se poslužuje še danes krvne osvete ali takozvaoih "feuds'", so v resnici pomanjkljive, a v splošnem je verjetno, da so ti elementi potomci prvotnih nezaželjivih ter degeneriranih oseb družbe, katere člane se imenuje "poor whites". Potisnjeni v divjino brez tradicij ali idealov, ki bi jih vodili ni prav nič čudno, da so postali beli gorjanci to. kar so danes.
Ti ljudje niso mogoče predmet simpatije in brig«4, vendar pa so Atnerikanei in ponosni in prosti so celo v svojem osamljen ju in svoji revščini.
Vedno čudo bo. da so Ameri kanci, kateregagoli izvora in barve .stali isti celih d vest" let. posebno spričo pomanjkanja, ki je glavni 'nak njih življenja v divjini.
Moral je biti kak dober vzrok, ne pa slučaj, ki je prvotno dove-tiel večjo skupino človeških bitij do tega. da si je poiskala svoje bivališče v taki divjini. Nekaj posebno mikavnega je moralo biti v teh divjih gorah, česar ni mogla nuditi ravnina spodaj in če ni obstojala ta mikavnost v zavetju ali pribežališču, kaj je bilo potem? V gorah so bili prvotni naseljenci varni pred zasledovanjem ter prosti vseh obveznosti napram deželi in državi Vedno in vedno pa se bo pa javljalo vprašanje. — Kakšne vrste so morali biti ljudje, ki so se
>amenoma odpovedali družbi ter se izolirali v nedostopnih gorah, _
[volnih divjih živali in strupenih kač, kajti v teh gorah somorale divje živali v onih časih naravnost goinazeti, kajti še dane.* jih je dosti tam.
Razen tega je bilo seveda tudi ajti nesrečne potnike tekom najvišjega vala seljenja preko gora proti zapadu, ki so iz tega ali o-nega vzroka ostali v teh gorah. Marsikateri upapolni pionir je mo tal mogoče ostati v gorski divjini radi zlomljene osi na svojem vo-*u. Kakorhitro pa se je enkrat u-tavil v gorah z zlomljeno osjo aH poginjenim konjem, je bilo pogo-
Kožuha ni kupil, z.edin i suknjo je ogrnil nekega potepa in ga še sem pripeljal! — Vzame denar z mize,I ga spravi in reče: — Ne dobista večerje! Kdo ho redil gole pijance ! —
—	Čuj, Matrjona, jezik za zobe! Poslušaj najprej, kaj ti povem !
—	Lepe besede bom slišali od pijanega bedaka! Prav sem imela, ko sem se te braaila vzeti, pijanec !-Mati mi je napravila perila, a ti si ga zapil. Odšel si. da kupiš kožuh. a si denar zapil!
Semjon bi Lil ženi rad razložil, da je zapil le dvajset kopejk.m — Rad bi povedal, kje jC' našel golega siromaka, a mu Matrjona ni dala priti do besede. Besede so ji vrele iz ust kar po dve naenkrat. Očitala mu je vse. tudi kar se je zgodilo že pred desetimi leti. Govorila je in kričala, kar skoči k Semjonu. ga zgrabi 7.9 rokav in zakliče: — Sleci mojo jopico! 13-dino to imam. a še to <si mi vzel in oblekel! Dol ž njo! — Semjon Ea-čne slačiti jopico. Žena mu jo potegne s pleč in hoče ž njo ven. toda nstavi se. rada hi se pomirila in izvedela, kdo je tnjec.
(Dalje prihodnjič.)
sto izvanredno težko nadaljevati s potovanjem. Kmalu je naseljenca objela samota in generacija za generacijo je videla nato vzhajati in zahaajti solnce na istem obzor-ju.
To ni nikakšna izmišljena povest, to je resnica.
Velik del južnih hribovcev ne predstavlja sedaj še skoro nič drugega kot prvotne lovce, ki so lovili divje živali v pasti ter se potikali po^^agozdih. Ker so se neprestano držaH izven stika z ostalim človeštvom ter se dosledno izogibal: vsakemu plačevanju davkov, so prišli hribovci tudi popolnoma izven toka napredka, da so ostali tam, kjer so bili pred dvesto leti, ravno tako divji in neodvisni.
Stal sem ter se oziral na patetično majhne njivice, posejane s koruzo in viseče ob gorskih obronkih, kot slike na steni. Vpraševal sem se, kako more seme tako dolgo časa ostati na svojem mestu, da požene korenine. Kdo bi ne bil nič vreden, če bi moral dan za dnevom pazitC"tia ne ztjrsne ta majhna njivica v nižino f
Če misli človek na naravnost bajno bogastvo, ki tiči skrito pod površino ter vidi uboge domačine, ki skušajo odtrgati površini boren živež, mora priti do spoznanja, da je ta narod v resnici zaostal in da si ne zna pomagati.
Dokler ni napravil osemnajst! amendment iz munšajnanja vne-l#ovpijoč zločin, se je munšajnar-ja in njegov proizvod sprejelo kot del južne pokrajine in krajevne oblasti se niso dosti vznemirja-
le radi male trgovine z žganjem, katero je vršil hribovee. V starih časih se je splošno sprejelo nazi-ranje, da prodaja hribovec svoje žganje raditega, ker je lažje nositi žganje v steklenicah na trg. kot pa vlačiti koruzo v vrečah preko strmih gifeev. Končno pa je to posel vsakega posameznega.
Munšajn žganje, napravljeno na f-tari način, je bilo pristno žganje čeprav premlado, da bi prijalo poznavalcu. Odkar pa je bila uveljavljena prohibicija. je stvar popolnoma drugačna. Južpi hribovec meri svoj pridelek koruze po ga-ionah in dočim znaša tržna cena koruze nekaj dolarjev ter je povpraševanje po koruzi le majhno, izpremeni hribovec svojo koruzo v blago, po katerem je opaziti največje povpraševanje in pri katerem napravi dobiček od 500 do 1000 odstotkov.
Mogoče ni na mestu meriti južnega hribovca po standardu drugih ljudi. On ne razume standardov drugih ljudi in brez dvoma bo poteklo dolgo časa. predno bo razumel, zakaj edini prostor za kotliček v muzeju.
Hotel sem vzeti 3 seboj nazaj prijetno sliko vsaj ene ljubke hribovske koče, a je nisem našel. — Lovil sem z nosom po zraku, da vjamem kak duh po pečeni kokoši, praženih jabolkih ali kaj slične-ga. a nisem mogel najti ne slikovitosti koč črncev, niti mikavnih duhov po kuhi. ki prihaja ponavadi iz njih. — Nobene romantike ali lepote sredi čudovite naravne lepote! Videl sem .umazano • revščino, brezup, topost, poparjenost •n brezbrižnost. Nikjer nobenega dokaza, da se je skušalo ustvariti domačo atmosfero. Kar se tiče telesnega komforta. so južni hribovci na istem stališču kot so bili nomadi. ki so se selili v pričetku srednjega veka iz uzijskih ravnin proti Evropi.
Nekateri ubožnejši sloji v gorah žive v kočah ali bajtah, ki nimajo niti enega okna. Nikdar niso imeli oken ter se jim tudi ne zdijo potrebna. Njih kuhinjska in jedilna posoda je i* plelia. Stari zaboji ali škrlji jim služijo kot stoli in njih postelje so vreče, napolnjene s slnmo. Življenje ni nič drugega kot dolgi boj. da se drži telo in dušo skupaj in ljudje ne vedo, kako bi izboljšali svoje živ-Ijenske razmere.
Napram tujcu so vedno odkritosrčni, prijateljski in gostoljubni. Prav nič se ne opravičujejo radi svoje revščine ter pravijo : — Dobrodošel tujec, pri vsem. kar imamo.
Ena izmed značilnih potez gorjanov je.» da so tršati in močnih kosti.
— Tako trdi so in mišičasti. da izgleda, kot da žive od peska. — mi je rekel neki star možak, ki ima majhno prodajalno na neki gorski križpoti. — To večno plezanje jih dela suhe, — je dostavil.
Da to večno plezanje, kajti čeprav bi napravili v hribih ceste, bi večina hribovcev nc imela dru-kega kot svoje krake, da potuje ž njimi.
Kako bodo izgledali v teku enega stoletja, je vprašanje, na katero ni mogoče odgovoriti, a gotovo je, da niso v poteku zadnjega stoletja napredovali niti za en inc.
So tudi številne š.ole. višje šole in bolnice, ki skrbe za otroke hribovcev in učitelji si vedno prizadevajo vežbati jih tako, da jim ne bo treba dosti izgremeniti njih naravnega okoliša. Uee jih, naj ne zaničujejo svojih revnih koč, temveč naj skušajo postaviti boljše in če bodo tozadevga prizadevanja uspešna, bo mogoče prišel v do-glednem času trenutek, ko ne bo južni hribovec več problem, temveč kapital v ustroju ameriškega naroda.
Nemčija in mala an tan ta.
V "Kreuzzeitung" je ple&ral
fšrof dr. Hoetsch za približanje Nemčije k mali antanti. Na ta izvajanja odgovarja Teodor Wolff v "Berliner Tageblatt" in pravi, da so dobri odnošaji med Nemčijo
•n Češkoslovaško zel ) potrebni._
Meni pa. da bi moglo gornješlezij-sko vprašanje kaliti dobre prijateljske odnosa je.
LASTOVKAM.
Poslavljate se, lastovke, na jug «pe»t odletite, ve lahkokrile ptieice s seboj ta spev nosite!
O brate, sestre srečate, — fSlovame in Slovanke. — prisrčno jih pozdravite, kot znance mi in znanke!
Severova zoravila v/cJ kujejo zdravje v družinah.
Nervozne, -oslabele
žene,
ki trp« tia bolečinah v križu; v bokih ali na stranah, na senzaciji, ki tlači človeka k tlom in. dela v spodnjem telesu težo. ra glavobolu in neredu pri naravnih funkcijah, dobe od pomoč, ko vzamejo
Severn's Regulator
(Severjev Regulator). Priporočen je za zdravljenje tistih posebnih lastnosti neredov in hiranja, ki so jim podvržene ženske. Dobite ga pri svojem lekarju io danes. Cena $1.25.
ADVERTISEMENTS.
Zadosten dokaz.
W. F.	SEVERA	CO.
CEDAR	RAPIDS,	IOWA
		
V zadnjem letu je zapustilo odpošiljalni prostor nad 1.333.000 [steklenic Trinerjevega Grenkega Vir; a. To število je zadosten doka v.. da so tisočeri in tisočeri prepričani o njega uspešnosti v slučajih I slabega teka, zaprtja, glavobola in podobnih želodčnih bolezni. Istega slovesa so pa deležna tiuli vsa druga Trinerjeva zdravila, in profesionalni ljudje čisto soglašajo v tem mnenju. Dr. E. Barlow, zdravnik ii> operator v Xo. Zulch, Texas, nam je pisal 31. marca, 19'JI "(Kebno sem se poslu^ral Trinerjevega Linimenta in Trinerjevega Antiputrina z zadovoljivimi uspehi. Vsled izbornosti izdelovanja se sami postavljajo
v razred, kamor spadajo. _ 27.
avgusta 1921. Z uspehi, dobljenimi od Trinerjeve Angelica (Jren-ke Tonike sem popolnoma zadovoljen. Po par tedenski bolezni
^^ Umrl v spovednici.
V Španiji razpravljajo o jako zanimivem vprašanju. V fnestu i>an Domingo je prišel k župnikn jo je uporabljala moja žena s neznanec in ga prosil, naj ga iz- j popoln.mi uspehi kot splošno pove. Župnik je odšel z neznan- zdravilo za sistem." Trinerjev Li t em v cerkev. Neznanee je pričel: niment. ki hitro pomaga pr", vv-pripovedovati svoje grehe. Župnik mnt?zmu. nevralgiji in lumbago, •te je baje pod vtisom izpovedb j Trinerjev Antiputrin. izborno ^r-/rešnika tako razburil, da je umrl. igralno sredstvo in za zpiranje ust Neznanec se je nato oddaljil. Se-j i„ TrineVjevo Angelico Grenko
Jagsev Span, j! sprašujejo, kakeToniko prodajajo vgi lekarnarji rrehe je pae moral imeti na vesti -	, . , .	J
»rešnik, da so povzročili smrt žup-1 u I>rcdu.,a1ci zdravil,
nika.	^	, " ' T	--
ISCE SE
Ne zdi se mu verjetno.
^ ALOJZIJ ZEMI .JAK, ki se je
- 1 - -	pml 7 ,eti Pr(>s"Iil iz domovine v
Gostihiicar nekega svicai,kega CleveIalld) <>hio Zad
hotela ki je znan rad, svojih ode- IiasIov ^ je ffIasi| Uls
ruskih cen. je predložil nekemu Street? Cleveland. Ohio. Naproša tujcu račun. Tujec je račun rav- L. OTl, kakor vsak d ; k »
nodusno pregledal ter segel v Žep. U-m.1^1	\ ■■ ,
da plača	I	n W>v sedanji naslov, da
Sa prijavi podpisanemu konzu-
Gostilničar (ves presenečen): — Stojte, dajte mi račun"nazaj! Brez dvoma sem n?k;i j pozabil.
ADVERTISEMENTS.
latu.
Consulate General of the Kingdom of the Serbs. Croats and Slovenes, ^4-i \\\ 22nd St.. Xew York City. (8-11—10)
POZOR, SLOVENKE!	_
Podpisani Anton Simčič, star 30'Kad bi izvedel /a let, in F. Tesel.
star 25 let. oba! velike, čedne |M>si;ive, g«>dea na; več inštrumentov. sv:, pripravlje-l na zapustiti lušftni samski stan. Slabe delavske razmere naju v to -ilijo. Ako katero veseli, naj j>is-<*ni priloži sliko; na samo pismo li" ozirava. Prednost imajo krasot ice v starosti od 18. do 35. leta. Pove naj. koliko ima goti>-\ ine, ali pa kakšen je nje poklic. Tajnost jamčiva in slike na zahtevo vrneva. — Anton Simčič. Box 121. Farrell, Pn.
Kje je ŠTEFANIJA MOŽETlC?j Pri nas je zanjo več važnih pi-j sem iz starega kraja. — Glas' Naroda, 82 Cortlandt St.. Xew j York City.	(7-8—10)!
svojega brata ALOJZIJA R ANGUS, doma iz Orehovice. fara Št. Jernej, Dolenjsko. V Ameriki je že dvajset let. Rad bi mn sporočil o zapuščini po njegovi umrli teti Ani Kundrič i" Št Jerneja. Rojake prosim, ako kdo ve za njegov našlovk da mi ga naznani ali ga opozori na ta ogla«, da se sam oglasi svojemu bratu: J0I111 R aligns. 31-42 E. 108. St.. Cleveland. Ohio.	(6-8—101
i-' igralci harmonik.
Hoja k<>m sirom Amerike naznanjam. de še izdelujem harmonike, (•d leta 18j4 naprei še nisem prejel za drupo delu, to naj vam bo dok az, du dobro postrežem vsakemu.
JOHN WENZEL 1017 E. 62nd St. N. Cleveland, O.
Kje je ANTON KASTELIC, ko-j vač iz Krke? Rada bi iz vedela; zanj nečakinja Marija Kastelic.; Jurišičeva ulica broj 1, II. kat.j Zagreb, Jugoslavia, ali pil Mikej Pike, Box 63, Jenny Lind. Ark.i
S/vNTAL
CAPSULES
MIDY
Lahki m mm* — hitro pomaga pri
k VNETJU MEHURJA
rV«k» pilol« (MIDY
Mti tm«
Yarn j te »eponaredh
PRISRČEN smeh je najboljše zdravilo sveta.
Če ste otožni, zamišljeni — se prav na široko zasmejte — pa boste takoj ozaravije-
Knjiga Peter Zgaga vam povzroči smeh, kadar kol i pogledate vanjo.
Kna knjižica za 50 centov vam bo trajala za vedno.
Imiite ta kmpan prKeaftfe yctioit »«xtov v niiiinkah tor f& pofijttt:	t
Slovenia Publishing Go_ 82 Cortl&rdt Hew Yurie.
Cenjeni: Za priloženih petdeset eentov t znamkah mi poiljito knjifo "Peter Zgaga."
Ime ................ ............ mm >«-»:•
Naslov .........................
Država ................................
OTiAS NAHODA. 6. QgT.1931
Vdova Leruž. Spjsal E- Gab°riag-
Mehke duše.
Prevedel *m "Glu Narod«" G. P. Francoski detektivski roman.
32
IU
4 \ k
I \ Nadaljevanje.) t ^ Sedmo poglavje. "
r Daburon se ni vrnil domov, ko je zapustil Liso madame Arlanž. Celo noč se je pofik;il naokrog na slept) ter iskal nekaj hladila za hvoje vroče čelo. nekoliko ooritka za svoje burno utripajoče srce.
_ Kakš. n bedak s<?rr bil, — jc rekel sam proti sebi. — Tisočkrat bedak, ker seui upa?, ker sem vrjel. da me bo mogla ljubiti. Neumnost! Kako l>i »nogt41 upati jaz. da bo ta gracija. plemenitost in lepota K uda j moja Kaky> očarljiva je bila danes zvečer, ko je bi-)»i njeno lice orošeiio » solziiini. Ali je mogoče najti kaj bolj angelj-skega ' Kakšen nebeški i/.ra z so imele njene oči, ko je govorila o njem. Kako zelo vra no.ra ljubiti! In jaz? Mene ljubi le kot očeta. Tako ini je povedala sama. Ali bi moglo biti drugače f Ali ni to pravično 1 Ali naj vidi 'jubimc.- tv	sodniku, mrkem in strogem, ki je vedno žalosten kot njegova obleka t Ali ni bilo zločin sanjati, da bi so združilo To deviško pripro^tost z mojo pnosvetno znanostjo T Za njo j»: bodočnost ie "Vedno dežela flineli!jajocib se kimer. Izkuš-naj pa je Že davno rar.hlindla v ne* vse moje iluzije. Oim je mlada k«it Netložnost. jaz pa sem Mar kot Greh.
Nesrečni sodnik je napravil iz sebe pravo strašilo. Razumel je Klaro ter ji oprostil. Želel jt' eelo, da bi sam trpel žalost., katero ji je povzročil. O'ital u- samemu sebi, da jc vrrel senco na njeno življenje. Ni uiouel oprostiti samemu .'ebi, da je govoril t njo o tej svoji ljubezni. Lahko bi videl vnaprej, kar se je zgodilo, — di* ga bo ona zavrnila in da bo s -tem oropal samega sebe sre« e, da jo vidi, čuje ter na tihem obožuje '
—	Mlada in romantična deklica. — je nadaljeval sodnik, — mola imeti ljubimca, o katerem lahke sanja, katerega lahko boža v svoji domišljiji, idealnega, aljudr.ega. velikodušnega in junaškega. Kaj bi videla, če bi v moji ocfcsoijosti sanjala o meni.' Njena domišljija bi ine predstavila oblečenega v mrliško obleko. \ globini katy* celice ter zaposlenega s kakiirf grdim zločincem. Ali ni moj posel posegati v vse noralne gnojnice ter razkrivati smrad zločincev? To je usode po In posel. Ali sem kot 'Juhovnik obsojen, da preživim svoje dneve * samoti :n celibatu? OV>a posla sta si sliena. Oba vidita vse ter čujeta vse. Dočim pa prinaša duhovnik v gubah svojega črnega plašča tolažbo prinaša sodnik strah.
Nesrečni mož je begal naprej po zapuščenih bulevardih.
šel je razog!ti\. z izbuljenim, očini. Da diha bolj prosto, si je od veza I kravato ter jo vrgei proč.
Včisih. nezavedaioč se tega, jt srečal kakega človeka, ki je obstal ter pomilovalno zrl za človekom, kateremu se je zmešalo v glavi.
V nelfi stranski jlici. v bližini Grenel le, ga je ustavilo par policisti v. ki so ira skušali izprašati. On jim jje molče podal svojo karto. Prečitali so ime ter ^a Izpustil:, preričani, da je pijan.
»leza. besna jez* je riočela stopati na mesto prvega čuta resi-gnacije. V njegovem r.rcu je vstalo sovraštvio, močnejše m bolj silno kot je bila kedaj njegova ljubezen do Klare.
Onega drugega, katci -11111 je dajala prednost, onega plemeni-tgea grofa, ki ne more odstraniti par malenkostnih ovir, če bi ga mogel dobit i pod svoji kol na !
t"m trenutki- je čutil ta plemeniti in ponosni i-»ož, ta strogi in resni sodnik neodoljivo željo pa osveti. Pričel je razumevati rovriištvo. ki se oboroži z bodaleem ter čaka v zasedi temnega kota; ki udari v temi v lice ali hrbet, z udarcem, ki ubije, kajti le kri more nasititi to sovraštvo.
Ravno tediij je imel v rokjah zadevo nek* mlade vlačuge. ki j« zabodla eno svojih nesrečnih tovarišie.
Bila j«* ljubosumna na to žensko, ki ji je skušala vzeti ljubimca.
Daburt-^. —sm i«' pričel čutiti usmiljenje s to nesrečno deklico, koje zadevo je pričel preiskovati dan poprej.
Bila jc grda. v resnici odurna, a sodnik se je spomnil izraza L jenih oči, ko je govorila o svojem ljubimcu.
—	Ljubila ga je zares -- si ji mislil sodnik. — Če bi mogel vsak irmed porotnikov trpeti take kot sem trpel jaz. bi bila gotovo oproščen«. Koliko pa je ljudi, k so imeli v svojem življenju kako strast? Mogoče niti enega v dvajsetih.
Sklenil je priporočiti to deklico milosti tribunala.
On sam pa je sklenil izvršiti zločin.
Sklenil je umoriti Alberta de Commarin.
Tekom preostalega dela noči ni počel nič drugega kot se utrjeval v tem svojem sklepu ter si dokazoval na vse mogoče načine, da je ta njegov sklep upravičljiv.
Ob sedmih »jutraj se je znašel v nekem drevoredu v Bois de Boulogne, nedaleč »nI jezera. Poklical pe izvoščeka ter az odpeljal „ domov.
Delit ij no. i >c ni p degel, čeprav ni več trpel. Ni se zavedal uikake izmučenosti ter se nahaja, vstanju sonambulizma.
Oblekel se je skrbno kot je bila njegova navada, kadar je šel k madami de Arlanž.
Najprvo se je oglasil pr. nekem puškarju ter kupil tam majhen revolver, katerega je dal nabasati pred svojimi očmi. Nato pa je skušal najti ljudi, od katerih bi mogoče lahko izvedel, v kateri klub žahaja Albert de Commarin. Nikdo nf zapazil čudnega stanja njegovega duha. tako naravne so bile njegove kretnje in besede.
Sele popoldne je naše1 mladega prijatelja, ki je spadal v isti klub kot grof Commarin. Ta prijatelj se je ponudil, da ga uvede in predstavi.
Daburon je sprejel ponudbo ter spremil prijatelja.
Ko je hodil naprej, je Mdno držal ročaj revolverja, kajti sklenil je izvršiti ta zločin ter le razmišljal, kako bi najboljše pogodil svoj cilj.
—	To b-> povzročilo. si je mislil, — strašen škandal, predvsem. če se mi stvar ne bo posrečila. No. če se mi ne posreči, bom znorel Aretirali pie bodo ter vrgli v ječo. Prišel bom pred poroto in moje ime bo onečaŠčeno. Pa kaj me briga to? Klara fe ne ljiibi. Kaj je zh mene vse ostalo* Moj oče bo brez dvoma umrl od žalosti. Jaz pa moram imeti osveto.
Ko sta oba dospela v klub, mu je prijatelj pokazal nekega zelo odlično izgledajočega mladega moža. bolj rjavkaste polti ter ošabnega obraza, ki je sede! pri neki mizi ter čital v neki reviji. Bil je to uiludi grof Albert de Commarin.
Daburon je odšel proti njemu, ne da bi pri tem potegnil svoj levolVer. Ko pa je dospel na razdaljo dveh korakov, je izgubil pogum. Obrnil se je ter bežal. Njegov prijatelj pa je zrl za njim. kajti ni si mogel'.pojasniti njegovega obnašanja.
Ko je dospel na cesto, je čutil Daburon ,kako bežijo tla pod njegovimi nogami, kako se vrti vsaka stvar krog njega. Skušal je zakričati, a ni mogel. Udaril je z rokama po staku, se opotekel ter padel na tla,
Dvoje dejstev moramo zabeležiti.
V	Narodnem domu pri Sv. Ivanu je imel mlad, idealen sloven-j ski doktor predavanje o Danteju, da tudi Slovenei počaste šeststo-letnico velikega Italjana, ker mi smo kulturen narod. Teden dni pozneje pa je zrušen svetoivanski Narodni dom od fašistov. Italja-ni so nam tako zasmeliljivo povedali, da so tudi oni kulturni.
Slovenska učiteljica na zasedenem ozemlju odreja, da morajo med poukom čitati učenke Manzonijev roman "Promessi sposi", da spoznajo laško kulturo. Ko se p« vračajo učenke domov, pa zagledajo razvaline rojanskega društvenega doma. Spoznale so nazorno laško kulturo.
In da bo slika popolna, še tretje dejstvo. Naj pride k nam katerikoli Italjan, vedno smo prijazni in uslužni, skoraj kot hlapci'. Ko pa je še' na zasedeno ozemlje naš pesnik, pa je bil neusmiljeno vržen v zatvor. ker v kazalu dva tisočletne kulture ni besede "gosto-lubje'\
Kakor vsi, tako imamo tudi mi silen rešpL*kt pred — kulturo. Vseeno pa nam poje v ušesih vedno in vedno le en verz, ki je sicer sila star in tudi že obrabljen, ki pa nam le ne da miru, dokler ga ne vržemo na papir: "Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti", tako ne glasi tisti sitni verz.
Vemo prav dobro, da doživimo grde očitke, kako da smo staro-kopitni in nekulturni. Toda vsi ti očitki ne omaje jo našega mnenja. Vsa čast kultvr: vsa čast rešrektu pred njo, toda le tan., kjer v resnici obstoja ta kultura.
V	Primoru pa nimajo naši ljudej opravka z Danteji, temveč kvječjepiu z uskoki iz njegovega "L' Inferno". Nh zasedenem o- dr. Kalan pomemben polit iier. g<>-
isti kraj. Olajšava velja za vse vrste delavstva.
Inšpekcijsko potovanje trgovinskega ministra.
Minister dr. Mehsjed Spaho si je dne 4. septembra -dopoldne o-} gledal tvorniee na Jesenicah, wpol-l dne je bil na Bledu, popoldne pa! na Bohinjskem jezeru. Zvečer se je vrnil v Ljubljano. Dne 5. sept. dopoldn* je minister v spremstvu pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja posetil tvorniee za slamnike v Domžalah. Nato je odpotoval v spremstvu namestnika Hribarja. svojega načelnika Stanko-viča in tajnika dr. Žižke v Celje, kjer je bil gost ministra za socialno politiko dr. Kukovca. Ministra so pozdravili mestni komandant polkovnik Tosič, vladni svetnik dr. Žftižek, župan dr. Hrašovec. predsednik okrožnega <?ocMšea dv. svetnik dr. Kotnik. Anton Kolene in Ivan Rebek imenom trgoweev ;n obrtnikov, imenom krajevne organizacije .lug. dem. stranke pa predsednik dr. Kalan. V<i imenovani v> bili povabljeni k ministru dr. Kufcoveu na obed. kjer je imel
zemlju nimajo opravka naši z Manzonijem, *?mveč z ljudmi, ki so živo nasprotje tega plemenitega pesnika.
Kaj nas briga Dante, kaj na > briga Manzoni, kaj nas briga vsa blesteča laška kultura, ako pa nam zažigjo hišo nad glavo! To je eno I
Ali bi ne bilo koristneje, če bi se povedalo nekaj o Prešernu ah o kakem drugem našem vcieumu. o katerih naši ljudje nikdar niče-sa ne sliši j .'o. Poglejte samo v sedaj na Primorskem nvedene slovenske čitanke, in v vsi h štirih berilih ne najdete niti enkrat besede Slovenec, niti enkrat besede o naših ljudeh. Pustite Danteja, da spi v italjanskih muzejih in peča jte se s tem, kar je važno za naš rod. In to je drugo.
v or. v katerem je naglasa 1 zaslu ge muslimanov, za sprejem ustave. Minister Spaho je vzel v svojem odgovoru priznanje dela muslima nov s hvaležnostjo na znanje ter izrazil svoje posebno veselje, da je našel na skrajnem zapadnem delu države tako korektno razumeva nje političnega delovanja niusli mano v. (Trgovinski minister Spa-ho je sam musliman.) Minister si je pred svojim prihodom v Celje
Nastopili so razni govorniki. Po teh govorih so navzoči pevci Ljubljanskega Zvona pod vodstvom pe-vovodje Prelovca zapeli davorijo: "Ti. ki si nas ustvaril kakor listja in traA-es" Pisateljev brat Gregor je prevzel ploščo v varstvo in obljubil, da jo bodo sorodniki čuvali. ter se vsem navzočim v preprostih , prisrčnih besedah zahvalil za čast, ki so jo izkazali spominu pokojnega brata. Kot zadnji je govoril, od občinstva navdušeno pozdravljen, general Rudolf Maister. V svojem govoru se je spominjal Podlim barskega kot svojega stanovskega tovariša, ki je tudi kot avstrijski vojak v najtežjih razmerah obranil svoje oilloe-110 slovensko in jugoslovensko mi-
njenja slava", čemur se je občinstvo oduševljeno odzvalo. Lepo? uspelo slavnost je zaključila narodna himna "Bože pravde", ki jo je ubrano zaigrala domžalska godba. Popoldne se je vršila ljud-skfi veselica pri Pavletu v Krašnji.
Dete v grobi j i.
Neki otrok, ki se je igral ob Ižanski cesti, je našel med grohljo-kamenja in strte opeke nožico novorojenčka ki je molela iz grob-1 je. Truplo je bilo že tako naignito, da ni bilo mogoče dognati niti spola. O detomorilki ni nič drugega znano, kaor da so videli približno pred 14 dnevi na istem mestu sumljivo mlado žensko. Vprašali so jo. kaj dela. nakar je ona prestrašena odgovorila, da je šla
šl jen je in čustvovanje, dotaknil se je zadnjega svidenja s pisate-jna stran in hitro izginila. Ijem, ko je leta 1916. "mit gebun-i
dener Marschroute" odhajal v j	Poneverba,
prognanstvo v Pulkavo ter pozval j Frane Korinšee. natakar na gl. navzoče, naj zakličejo pisatelju J kolodvoru v Ljubljani, je poneve-Pcdlitubarskemu kot velikemu ro- ril 1000 kron iiikasiranega denar-doljubu in glasniku našega ujetU-l jay nakar je neznanokam pobegnil.
ADVERTISEMENTS.
KRETANJE PARN1KOV
Kedaj približno odplujejo iz New Yorka.
(ogledal tvomico za strojila v Pol Ah pa morda mislite, da bodo Italjani prijaznejši, če boste Vi zeli in keramično tvornieo iitženir-kazali dobro voljo. če boste ppvdarjali, da častite njih kulturo, njih j ja Pavlina v Libojah, kjer so se može? V tem slučaju pa velja tudi za Vas verz. da "kdor zaničuje j mu prav posebno dopadli krasni se sam. podlaga je tujčevi peti". Nikdar in nikoli no bodo videli keramični izdelki z vzorci v 11a-Italjani v naši popustljivosti, dobre volje, temveč vedno le slabost. 1 fodnih motivih. Po obedu si je mi-In zato bodo sedaj nas. katere v.i itak sovražijo, še zaničevali.	nister Spaho ogledal Westenovo
Zavestno ali nezavestno ve vsak italjanski inteligent. ker nm |!vornnico v Celju in državno cin-vsa apeninska 'historija to ponavlja da je narod na Apeninah oslabel in da ne vzdrži navala svojih vzhodnih in krepkih sosedov. Zato sovraži te sosede z vsem gnevom duše, zato jih sovraži tudi takrat, če so, omamljeni od njegovega bleska, postali renegati.
Ker poznamo vse to mi prav dobro kot Italjani, zato je nam stokrat ljuba sirova sila našega naroda, kot pa vsa uslužljivost že cd kulture omamljenega našega mteligenta. Ker v sirovi sili je zmaga in os v obojen je, v pomadizirani kultu rn ost i pa edino le rob-stvo.
karno v Gaberju. nakar se je odpeljal v Rogaško Slatino in 6. septembra v Maribor in okolico.
Maksimalne cene soli.
V sporazumu s predsedstvom pokrajinske uprave za Slovenijo je ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, do-
ni ehka
v .	ločilo soli te-le maksimalne cene
Nase besede so mordr trde in ostre, toda katera resnica je|za 100 kilogramov nemške kame
("Slov. Narod".) jnite soli 640 kron, za 100 kg sive morske soli 560 kron in za 100 'kilogramov industrijske denatro-nirane soli 220 kron.
Iz Slovenije.
Tri leta po prevratu.	j Olajšave za potovanje delavcev
U: St. Lenarta v Slov. goricah*	po železnicah,
poročajo: Na eni najlepših hiš ta-; Minister saobračaja je dovolil koj v začetku Sv. Lenarta se sveti olajšave za potovanje delavcev na v črnih črkah s krasnima rdečima državnih železnicah pod nasledili icijalama napis: Deutsche Seli u-J njimi pogoji: dovoli se r»0rc pop tile f nemška šola). Kaj le čakajo, sta navadne cene tretjega razre-ti triurni ? V treh letih skoraj niso da. a samo za slučaj dolga nad sto zmogli toliko .požrtvovalnosti, da kilometrov in če potujejo delav-j bi prebelili to hišo.	-	' ske skupine vsaj 10 delavcev v
Razpis del za nove železniške proge.
Ministrstvo saobračaja je razpisalo dela za nekatere nove žtlez-niške ipvoge. Dela za progo Ljutomer—Ormož še niso mogla biti razpisana, ker gradbena sekcija še ni poslala direkciji potrebnega materijala.
GROZDJE!
GROZDJE!
GROZDJE!
t
Grško srednje jagode, selo čiste, cena ........$7.— boksa.
kalifornijske Barbers, velike jagode .......... $11*— boksa.
Malaga, velike jagode ........................•........$7.50
Fige, po 25 funtov v boksi ...................... $3.— bokse.
C'esplje, po 25 funtor w boksi .................. $2.50 boksa,
Brinje. 10 funtor ...............................
Turški duhan, 1 funt $2. Za poskus pošljem % fanta bokso za $1. Z naročilon pofljite $2.00 an aa roko bokso grozdja.
ADRIATIC IMPORTING CO., 606 — 11 Avenue, New ¥oric, N. T.
ZASTAVEN
VICTOR MVINSEK, 331 Grme St., C0NBUU6H, Pi
DOCTOR LORENZ
COIN I iLOVSNSKO OOVOMil ZOHAVNIK ftPKCIMUCT MCiKlH.SOi.CZNi:
644 Penn Ave Pittsburgh pa.
Mola stzvka j« atteavlienls iNfft 4c Ke idrtflB nad 2S let ter snam Blorenako, nto bolezen, da vaz arfrwBi ki timb mot In adraT>*. M 28 let 1 pridobil posebne dnflnjo i«l ozdzavlJCBjii aniUb bokaaL Zato morete popobioma meeH na bmm. moja Arb pa Je, da 'vm noma oadraTtm. Mb edladajte.
Vprašanje ljubljanskega župana in občinskega sveta.
Beogradski listi poročajo siuž-beno, da minister za notranja dela ni predložil izvolitve g. Peska za ljubljanskega župana v najvišje potrjenje. S tem je stvar Peska skinjena z dne^iega reda in dolžnost vlade je, da čim najpreje razpiše ponovno volitev župana, ali pa razpusti občinski svet. Za zad-| »je se zavzema tudi soeijalistični I "Naprej", ki piše med drmgirn j"Tu je na anestu edino razpust — j občinskega sveta in nova volitev [celega občinskega sveta. Vsako drugačno korigiranje po proporeu izvi-šene volitve v občinski svet je !kršenje zakona in čuta pravice." jX*ad vsak dvom je jasno, ker se-daj izvoljeni občinski svet ni apo-I soben za redno plodonosno delo. S tem bi se tudi končale vse gnusne afere, kf so v zvezi s tem občinskim svetom in katerih je javnost že do grla aita.
CARMAN IA	n	Okt.	— Cherbourg AQUITANIA		15	nov.		Cherbourg
CENTEN, STATE	T1	okt.	— Bremen	GOTHLAND	17	nov.		Genoa
LA SAVO IE	12	okt.	— Mavn	LA TOURAINE	1»	nov.	— Havre	
FRANCE	15	okt.	— Havre	ZEELAND	19	nov.	—	Cherboura
OLYMPIC	15	okt.	— Cherbourg	ARGENTINA	19	nov.		— Tr at
PRES. WII-80N	1B	okt.	— Trat	POT O M AC	19	nov.	— Brcman	
ZEELAND	15	okt.	— Cn^rbcurg	LAFAYETTE	19	nov.		Havre
RYNOAM	15	okt.	— Boulogne i RVNDAM		19	nov.	—	Boulogne
HUDSON	15	okt.	— Bremen	MANCHUR.'A	23	nov.	—	Hambura
LA TOURAINE	19	okt.	— Havre	PARIS	26	nov.	—	Cherbourg
LEOPOLDI N A	20	okt.	— Havre	KROCNLAND	26	nov.		— Havre
BE RE NG ARI A	20	okt.	— Cherbourg	OROPESA	26	nov.	—	Hamburg
KROONLAND	22	okt.	— Cherbourg	N. AMSTERDAM	26	nov.	—	Boulogne
LAFAYETTE	22	okt.	— Havre	AMERICA	23	no\ .		Bremen
N. AMSTERDAM	22	okt.	— Boulogne	ADRIATIC	30	nov.	—	Cherbourg
ORDUNA	22	okt.	— Hamburg	MONGOLIA	1	dec.	—	Hamuburg
PR. MATOIKA	22	okt.	— Bremen	LAPLAND	3	dec.	—	Cherbourg
AQUITANIA	25	okt.	— Cherbourg	CARMANIA	3	dec.	—	Cherbourg
MONGOLIA	2«	okt.	— Hamburg	PRES. WILSON	S	dec		— Tret
ARABIC	28	okt	— Genoa	HUDSON	3	dec.	—	Bremen
LAPLAND	2*	okt.	— Cherbourg	NOORDAM	3	dec.	—	Boulogne
LA LORRAINE	29	OKt.	— Havre	ARABIC	6	dec		— Genoa
NOORDAM	29	okt.	— Boulogne	G. WASH'TON	8	dec.		Bremen
SAXONIA	29	okt.	— Hamburg	SAXONIA	8	dec.	—	H am burg
ITAJ-IA	29	okt.	— Trst	FINLAND	10	dec.	—	Cherb mrg
AMERICA	1	nov.	— Cherbourg	PF.. MATOIKA	10	dec.		Bremen
ADRIATIC	2	nov.	Cherbourg	OLYMPIC	10	dec.	—	Cherbourg
PARIS	2.	mv.	— Havre	ROTTERDAM	10	dec.	—	Boulogne
ARABIC	f	nov.	— Gtinoa	ORDUNA	10	dec.	—	Hamburg
CARMANIA	5	nov.	— Cherbourg	SAXONIA	13	dec,	—	Cherbou.rj
FINLAND	5	nov.	— Cherbourg	AQUITANIA	13	dec.	—	Cherbourg
OLYMPIC	5	nov.	— Cherbourg	MINNEKAHOA	15	dec.	—	Hamburg
M IN NEK AH DA	5	nov.	— Hamburg	ZEELAND	24	dec.	—	Cherbourg
BELVEDERE	5	nov.	— Trst	RYNDAM	24	dec.	—	Boulogne
WASHINGTON	8	nov.	— Cherbourg	ORBITA	24	dec.	—	H amburg
ROCHAMBEAU	8	nov.	— Havre	ADRIATIC	28	de«.	—	Cherbi.-urg
ORBITA	12	nov.	— Hamburg	N. AMSTERDAM	31	dec.	—	Boulogne
POTOMAC	12	nov.	— Bremen	POTOMAC	31	dec.		Bremen
REGINA	12	nov.	— Genoa	ARGENTINA	12	Jan.		— Trat
ROTTERDAM	12	nov.	— Boulogne					
Glede cen za vozne listke In vse dnige pojasnila, obrnite se							ua tvrdko:	
FRANK SAKSKR		STATE BANK,		82 Cortland* St., New fcerfe				
								
			Naznanilo.					4
Jaz ozdravim zaatrupljzno kri. mamil Ja In tla* m tZNeu* MMnl V 0 padanja las. bolečina v keaUh. etara rana. IMm bol—nI. oalabolooft. v mehurju, ledlaah lila. naduha Md.
Urzdn« ure ao: V poftfcQtk. vrtan 1« petkih ed «. ajutraj da ft.
V gorami. Idi Uilh Jm	I oa»^oro zjutraj de «L
PO FOtTI NC ZDRAVIM. PRIOITC MUNQ. NI PQpA«iTV (Mf |M
Dr. L0RQIZ	ftttsmmai.
Odkritje spominske plošče Pod. limbcrskemn.
V Spodnjih Lokah pri Krašnji se je vršilo 11. soptendira ol> 11. slovesno odkritje spominske plošče v prognamd vti umrlemu piseu •4 Gospodin ja Franja" pisatelju Franu Mašijo - Podlimbarskemu. Va rojstnem domu. ki je bil preprosto, a ukwmo okrašen in na sosednih hišah *o vihrale narodne zastave. K svečanosti ho došii številni domačini, a ttidi gosti n& Ljubljane, Kranja in drugih mesti Družbo sv. Cirila in Metoda, j katero je Podlimbarski dolga leta' požrtvovalno delovat sta zastopala prvomestviik vladni svetnik A; Senekovič in blagajnik notar Al«^ k sand or Hodovernik, Slovensko Matico, katere odbornik je bil Ma-selj, je zastopal -Ivan Zoree. Bili so še zastopniki drugih društev.
Jugoslovanski generalni konzulat v New Yorku obvešča vse prizadete, da je postava o taksah z dne 27. junija tega leta stopila v veljavo 1. tega meseca.
Izza prvega oktobra so take oziroma pristojbine sledeče: za prošnje 40 centov;
za priloge, tikajoče se prošenj, vsaka 10 centov; za izdajanje, podaljšanje ali obnovitev potnega lista: za šest mesecev 2 dolaij?; za eno leto 4 dolarje; za potno knjižico 1 dolar.
OPOMBA.
/
Pri izdajanju ali obnavljanju potnih listov je treba plakati pristojbino tudi za čas, ko nt bil potni list obnovljen ali ker ni bil pravočasno vzet.
Vsled te<ra morajo: državljani prejšnje kraljevine Srbije plačati za vsakih šest mesecev izza prihoda v Ameriko do danes po dva dolarja in dva dolarja za bodočih šest. mesecev. Državljani Južne Srbije plačajo takso kot Srbijanei. toda ta taksa se jim računa od 1. januarja 3913. Osebe iz vs«*h drugib pokrajin, katere dahes tvorijo sestavni del kraljevine Slovencev, Srbov in Hrvatov imajo plačati od 1. januarja 1919 pa do danes z p vsakih šest mesecev po dva do larja in dva dolarja za prihodnjih šest mesecev. One osebe ki imajo potne Liste prejšnje kraljevine Srbije ali kraljevine Slovencev. Srbov in Hrvatov, pa jim je rok potekel, morajo plačati ob priliki obnovitve ali predložitve potnih 1 istov. od dneva, ko je potni list izgubil veljavo, pa do danes, za vsakih šest mesecev po dva dolarja in dva dolarja za prihodnjih šest mesecev. Prostovoljcem se taksa računa od dneva vrnitve v Ameriko.
Pri iskanju potnega lista mora vsak plačati razen takse za i'/da-vanje ali obnavljanje še takto za prošnjo, vizum in knjižico. Vsi oni državljani današnje kraljevine, ki niso bili podaniki prejšnje kraljevine Srbije, morajo plačati za potni list: takso za potni list J3 dolarjev, takso za prošnjo 40 centov, takse za vizum 60 centov in takso za knjižico en dolar. Vsega skupaj torej štirinajst dolarjev. Tak potni list bi bil v veljavi do konca tega leta. Če kdo želi imeti potni list ter ne misli takoj odpotovati, mu ni potreba pošiljati za virom 60 cen to Vi - -
FRENCH LINE
M CoHHumc Umtmi TkAwswumgot M_
^	Expro* howtal 9m ■ »e«
Direktna sM» ▼
Jugoslavijo
proko Havre
z velikimi parnlki na 2 In S vijake
CHICAGO ............ 12. ekt.
FRANCE .............. 15. okt.
LEOPOLD IN A..........20. okt
LAIfAYETTE .......... ». okL
Za družine sedlma Uberaa tnpod-aoott trttjas* razreda — y.btae z dvema, fttfriml. Aeatlml ln
Vzi taki potnftl ixr*c delaZni turo taborna alu±lto In lisa-, no, vzlod katero Je zn
Ca nadalje Informacijo vpralajto po» lokalnih Wdntlh rWKNCH I.INC.
COSULICH ČRTA
Direktno potovanje ▼ Dubrovnik (Gravoss) In Trst.
PRES. WILSON ..........15. okt.
BELVEDERE .... ....... 1. nov.
ARGENTINA ........... 19. nov.
PRES. WILSON ____________ 3. dec.
Cane za T »»t In Reko ao: Pre«. Wilton $116 in «5 davka.
Argentina In Mvatfwa «JG3 in
fS davka.
Potom Ustkov Isdanlh za vs-t "kraje V Jugoslaviji fn Srbiji. Raxkodne ugodnosti pnrc^i, dru-
ffejra in tretjegv fnzreda. Potniki tretja razreda dobivajo brezplačno vino.
PHELPS BROTHERS & Co.
Pat—not Department
« Vert Bsreet Hew Yorts