• N "i » ■ r; * PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški la upravntfki ptoHrti M5T South Lavrndale Am Offica of PubitcaUooi SOST South Uwndaia Av« Talephnaa. RocSw«l) 4004 O— Mata jt u.00 J^S^TSSSTSrS iSTcJ^ i SrrST CHICAGO 23. ILU TOREK. 14. DECEMBRA (DEC. H). 1943 BubacrlpUoa 96 00 V.arl, ŠTEV.—-NUMBER 243 Acceptanca for mailing at apacial rate of poatage provided for in aeeUon 1103. Act of Oct 3, 1917» suthorlaad on Juna 4. 1913 Angleži prodrli v novo nemško črto; Rusi v novi ofenzivi zapadno od Kijeva Nemški protinapadi na zavezniško bojno črto v Italiji zdrobljeni. Ameriške in britske čete zadalejtežke udarce sovražniku. Novi bombni napadi na mesta in industrijska središča v. zapadni Nemčiji.—Ruska armada vrgla nazaj nemške oklopne korone na zapadni strani Kijeva.—Avstralska pehota prodrla dve milji daleč na obrežju Nove Gvineje. Kitajci počistili ozemlje pri čangtehu in zdrobili ostanke japonske armade Okrog 39 milj severno od Kremenčuga se srdite bitke med Rusi in Nemci nadaljujejo. Uradno poročilo, objavljeno danes zjutraj, pravi, da so sovjetske čete udrle v Čerkasi in da so v teku bitke na ulicah tega mesta. Radio Berlin poroča, da so Nemci odbili ruske napade na svoje pozicije na južni strani Kerča in na Uroki fronti vzhodno od Kirovograda v bližini krivine Dnjepra. Nemške čete zdaj naskakujejo ruske pozicije ns ozemlju med Žitomirom in Ko-rostenom. Zavesniški stan na Pacifiku. 13. dec.—Ameriške čete so odbile japonske protinapade na svoje pozicije v severovzhodnem sektorju zsliva Empress Augu-sta na otoku Bougainvillu, poroča glavni stan generala Dougla-sa Mac Arthur j a. Več sto Jspon-cev je padlo v bitkah z Američani. Avstralska pehota, podprta s topništvom, je prodrla dve milji daleč na obrežju Huonskegs polotoka Nove Gvineje in udrla v dolino ob reki Rami. Japonet so v Rim. Oddel- biU pognani z utrjenih policij —-—^ ljutih bitkah> Čungklng, Kitajska. 13. dec.-Kitajske čete so počistile sektor ozemlja na severozspadni strsni Čangteha in zdrobile ostsnke japonske oborožene sile. Ameriške letalci, ki podpirajo operacije kitsjskih čet, so sestrelili in poškodovali 19 japonskih letal. Glavni stan generala C. L. Chennaulta, poveljnika smeri-škega letalskega zbora ns Kitajskem, je naznanil bombne napade na japonske naprave pri jezeru Tungtingu in železniške postaje v HSnoju, Indokins. Bombe so porušile več objektov in zs-netile požare. Zavesniški slan v Alširu, 13. -Angleška oem^armada je irodrla v novo nemško črto ob idranu v Italiji, katera je 15 milj dolga in na katari so tri di-eizije nemškega vojaštva. Ai* eži so zasedli višino, a katere razgled na Ortono ob Jadranjem morju in kjer središče emske obrsmbe med Chietijem Pescaro. Moskvs. 13. dec. — Sovjetska irmada na fronti zapadno od Kijeva je po štirih tednih obnovila ifenzivo na 35 milj široki črti. Južno od tam v ovinku Dnjepra ruske čete okupirale Čigirin. Zavesniški etaa v Alširu. 13. iec.—Nemški protinaskoki na ba konca zavezniške bojne čr-v Italiji so bili zdrobljeni in čete pete ameriške ter osme brit-ike armade so zadale težke udar-sovražniku, ss glasi naznani-Vsi nemški poskusi, da vrže-ameriške Čete z obronkov gorovja, ki dominirajo rimsko cesto, so se izja}oyili. Ameriška armada drži vse vi-ine ob 30 milj široki dolini, od-Jtoder vodi cg I'britske arm§de SO raztegnili nostišča po prekoračenju reke More do.-San Leonarda. Zavezniško topništvo je bombsrdiralo nemške pozicije v sektorju Sa-mucroškega gorovja, severoca-padno od Mignana. Nemci požigajo Italijanske va-v umikih pred zavezniško silo. s delo trše posebni oddelki. Oddelki britske armade prodirajo naprej proti Pescari in Chi-eti, ameriške pa proti pontinske-mu močvirju. Operacije podpirajo zavezniška bojna letala z bombardiranjem nemških pozicij. London. 13. dec.—Britska bojni letala in bombniki so včersj »pet metali bombe na mesta in industrijska središča v zapadni Nemčiji. Napad je sledil navalu imenikih bombnikov na Em-den zadnjo soboto. Američsni to v spopadu s sovražnikom nad tem mestom sestrelili 13« nem bojnih letal. Naznanilo ne omenja specifičnih tarč, na katere so Angleži metali bombe. Vse nacijske radiopostaje so sinoči utihnile, ko so bombe padale na Nemčijo po nacijih kontrolirana radio-Portaja v Vichyju poroča, da so avezmški letalci meUli leUke ** Pariz i pozivi na francoske delavce, nsj revoltirajo. Uradno naznanilo pravi, da so "ncriški letaki sestrelili v tem mewcu 172 nemških bojnih le-Ameriški ftapad na Emden ^dnjo soboto jc bil največji od <**RS na Schiretnfurt, središče mdustrije železniške opreme tmden je važno prisUniščno ^eato m industrijski cen9ST.| Moakva. 13. dec.—Ruska arma-J* Potisnila nazaj nemške ko-wte na fronti na zapadni strani *>J*va in zdrobila napade oklop-nih kolon. Sovjetske topniške /daj drobe oklopne in pe-enote nemške armade, ka-poveljnik je feldmaršal "•'h von Mannstein. M"»kva j« naznanila okupaci->" aaelbin in da je iniciati-v« v »i ^racijah na kijevski fron-v ^kih rokah Med okupira -'"mi kraji so Cigrin in pet dru-u ''»aelbm na severnem kon-k|h mostišč pri Kremenču- Rusi m Čehi podpisali pakt Povojna kooperacija med državama Moskva. 13. dec.—Sovjetska Rusija ln Cehoslovakija sta včeraj podpisali dvajsetletni pakt vzajemne vojaške pomoči in s tem postavili pogoje povojni kooperaciji. V imenu Rusije je pakt podpisal zunanji komisar Molotov, v imenu Čehoslovakije pa poslanik Zdenek Fierlinger. Ceremonij, ki so se vršile v Kremlu, sta se udeležila tudi dr. Edvard Beneš predsednik Čehoslovakije, in Mihael Kalinin, predsednik sovjetske Rusije. Podpis pskta je naznanila moskovsks radio-postsjs. Pričakuje se, da bo besedilo pakta kmalu objavljeno. Doznava se, da pakt sliči onemu, ki sta ga podpisali Rusija in Velika Britanija. Ta jamči vojaško zvezo v vojnem času,in vzajemno pomoč za vzdrževanje miru v povojni dobi. Druge evropske države se lahko pridru žljo paktu, ki je v soglasju z zaključki, ki so bili sprejeti na konferenci zunanjih ministrov Rusije, Velike Britanije in Amerike, ki se je vršila v Moskvi pred nekaj tedni. Dasi se Ameriks in Velika Britanija nista udeležili pogajanj med reprezentanti Rusije ln Če-hoslovsklJeTSta bili obe informirani o vsebini pakta in sta ga odobrili. Brazilske čete v severni Afriki Vojaška odprava bo poslana v Evropo Zavesniški staa v Alširu. 13. dec.—Prve brazilske čete so dospele v francosko severno Afriko ln tem bodo sledile nadaljnje, ki se bodo vežbale tamkaj in potem poslane v Evropo. Pričakuje se, da bodo tudi brazilske letalske enote poslane v Afriko. Poveljnik prvih brszilskih čet. ki so dospele v Afriko, je general Mascarenhas de Morses, član generalnega štaba. On je prišel v Afriko v spremstvu genersls J. G. Orda, načelnika skupne ameriško - brazilske obrsmbne komisije. j u „ Naznanilo, da se bodo brazil-ske čete borile proti nemški sili v Evropi, je značilno. General Morses je bil gost genersla W B. Smitha, šefa zavezniškega ŠUba v Alžiru, na banketu, katerega so se udeležili tudi drugi zavezniški vojaški voditelji. Muslimani dobili francosko državljanstvo Alžir. Alžerije. 12 dec -Gene-ral Charles de Geulla. nsčelnik odbora za osvoboditev Francije, je naznanil podelitev francoskega državljanstva vsem muslimanom v Alžeriji. Nsznanilo )e bilo s navdušenjem sprejeto. Ruski častniki na italijanski fronti Glavni stsn ameriške armade v Italiji, 13. dec.—Prvi ruski vo-jaškl častniki, ki so videli ameriške in britske čete v akciji, so dokončali šestdnevni obisk italijanske fronte. Rusi so bili gostje generala Marka W. Clarka, poveljnika ameriške armade. Obi skovalcl so bili genersl A. P. Vs-siljev, general N. S. Solodovik, polkovnik Sudakov, major P. G. Belobokov ln poročnik M. V. Go-fubev. sporazum med rudarji in (operatorji Pogajanja zaključena z odobritvijo mezdne lestvice ICKES SKLICAL KONFERENCO Washingtoa. D. C. 13. dec,— Voditelji rudarsks unije United Mine Workers ot America ln re-prezentsntje operatorjev ls severnih in vzhodnih držav so se sporszumell glede sklenitve pogodbe, ki določa svišanje plače na $8.50 na dsn. Kompanija v teh državah producirsjo okrog 67 odstotkov preoftoga. Notranji tajnik Harold L. Ickes, ki je tudi admlnlstrstor kuriva ln je že prej sklenil dogovor z Johnom L. Lewlsom, predsednikom UMWA, je po-zdrsvll sklenitev sporazuma kot realističen korak v prizadevanjih, da se zsjsmčl dovolj premoga Industrijam, ki so udeležene v vojni produkciji. On je apeliral na operatorje lz južnih držav, kl se niso udeležili pogajanj, naj takoj sjilenejo sporszum z rudarsko unijo. Vse velike premogovne kompanija razen onih v južnih državah so bile reprezentlrsne pri pogajanjih, ki so trsjala dvs tedna. Ickes js tem poslal telegram z vabilom, nsj se udeleže konference, ki se prične v Washingtonu prihodnji petek. Pričakuje se, da bodo operatorji z juga pristali na sporazum in podpisali pogodbo z rudarsko unijo. Ko ae to agadi, bo predr ložena v odobritev vojno-delav skemu odboru ln uradu admini straclje cen. Slednji je zvišal ceno premogu za 17 centov na tono, da se pokrije rszliks, kl je nastala zaradi zvišanja mezde rudarjem. Peorta, UL 13. dec.-Okrog 600 rudarjev, člsnov 60. distrlk ts unije UMWA, ae je vrnilo ns delo po preklicu stsvke proti Commerclal Solvent Corp., ki je trajala 20 dni. Zagotovilo vojno - delavskega odbora, da bo odn«dil preiskavo delovnih pogojev, je rezultiralo v odločitvi glede preklica stavke. To je bila te tretja stavka proti omenjeni korporscijl v tem letu. Ns shodu, ki se ja vršil Razkol v demokratski stranki Grožnja z odcepitvijo od "new deala" Washlngtoa. D. C« 13. dec.— Grožnja demokratov iz južnih držav, da se bodo odcepili od "n e w d e s 1 s k e" demokratske stranke, je dobils oporo pri senatorju Elllsonu D. TCotton) Smlthu, demokrstu ls Severne Ksrollne. On je zs ustanovitev nove demokratske stranke na jugu in polagal, naj U imenuje senatorja Byrda iz Virginije sa predsednlškegs kandidata prihodnje leto. Smith, znan reakcljonar, je v svojem govoru v senstu udrihal po predaednlku Rooseveltu, "nevv dealu" ln senatorju Ouf feyju, demokratu ls Fennsylva ni je. Napadsl je tudi senatorja Lucasa in Greene, avtorja zakonskega načrta, ki je garanti ral ameriškim vojskom v tujini pravico do udeleftitve predssd nlšklh volitev v prihodnjem letu. Ta načrt so senatorji ls jut nih držav s pomočjo republl kancev porazili. J Smith je senator že od leta 1909. Za pozicijo se mors predvsem sshvslltl volilnemu sistemu, kl odreks volilno prsvico vsem državljanom, kl ne plačajo volilnega davka. Ta sistem odreks volilno pravico milijonom državljanov v Južnih drla vah in najbolj so prizsdeti is more i. Sidney Hlllman, predsednik Unije Amalgsmsted Clothing Workers ln načelnik odbora is politično akcijo Kongresa ln dustrijskih organisacij, je osna čil nadomestni volilni načrt, k je bil predložen po porazu Lu-cas-Greenovega načrta, za sle-parijo, ksr odvsems vojskom volilno pravico. Velika letalska nesreča; 22 ubitih Pearl Harbor, Havaji, 13. dec. —Dvajset pomorščakov ln dvs pilota je Izgubilo življenje kot posledice kollzije dveh bombni kov v zrsku, kl sts treščlls ns tis ln se rszbils, 29 drugih pa je bilo ranjenih. Nesreča se Je pri petila 7. decembra, toda poročilo je bilo šele zda) objavljeno. Glavni stan admirala Chesterjs W. Nimitza je nsznsnil pretaka v«) vzroka nesreče. pred glasovanjem, se je msnjši ns izrekls zs nsdsljevsnje stsv ke. Domače vesti |TIT0 POZIVA Is Minnesota Duluth, Minn.—Pred nekaj dnevi je v bolnišnici v Evele-thu umrl Štefan Praznik lz Gil-berta, star 86 let ln rojen nekje na Dolenjskem.—V Soudanu se e pri rudniku zadet od kapi mrtev zgrudil rojak Švajgar.— V duluthaki bolnišnici St. Ma-ry's je dobro prestal operacijo sin rojaka Junkota z Klyja, ki sel je začasno povrnil od vojakov. V isti bolnišnici ležita rojakinji Janežič iz Eveletha in Blatnik ii Nevv Duluths. Is Clevelsnda Cleveland.—Dne 10. t. m. Je v bolnišnici umrl Jakob Homo vec, stsr 73 let ln doms ls Cork nlce pri Rakeku, mizar po pokli cu. V Ameriki Je bil 30 let ir tukaj zapušča slns in Štiri hčere »V vojaški bolnišnici v Pt. Hayesu je umrl 30-letnl slovenski vojsk Rslph Kocjsnčlč-Rs del, rojen v Clevelandu. Zapu* šča očeta ln dva brsts. Is Južne Amerike Buenos Alres, Argentina.—Ro-jsk Cvetko Keber, doms iz Bu» kovice pri Gorici, Je dobil pismi od svoje sestre, ki mu piše, ds Jt sama doma. OčeU, ki je star (ir let, eo internirali in sploh so vse moške v Bukovlcl odgnali v internacijo nekje pri Rimu, Unije CIO za skrajšanje delovnika Program osvojen na konvenciji Cklcafo. 12, dec,—Konvencija unij Kongresa industrijskih or-gsnisscij, ki se vril v hoUlu Ha miltonu, je sprejela več resolu cij glede povojnega načrtnegs gospodarstva ln osvojila program štirih točk, "ds bodo delavci Ishko uresničili štiri svobode v povojnem svetu." Dale-gstje reprezentlrajo okrog 270, 994 člsnov unij CIO v Ulinoisu. Sprejeta resolucije govore o potrebi skrajšanja delovnegs U-dna na 30 ur, toda delavci bi morali prejemati Isto plsčo kot jc dobivsJo sedaj za 40 ur dels v tednu. Delovni teden mors biti skrsjšsn, da bodo industrije Ish ko uposllle vse sposobne delsv ce v povojni dobi. Konvencija sa je izrekle tudi za gsrsncijo letnega saslužks delavcem ln delavkam v Indue-trljah in rastegniUv programa socialna zaščlU, proti zvišanju voznina na čikaški nadulični te-leznicl In sa ir*«»tno lastništvo trsnsportnafa sisUma. Dalje je podprla program subvencij Roo-aeveltove administracije. Druge resolucije izražajo opozicijo proti naloiltvf federalnega kupčijakaga davka, deporU-dji Harryjs Bridgeaa, v«idiulja unij CIO na zapadu, in obsodbe rasnih diskriminacij. Samuel I,*vin ja bil ponovno Izvoljen za predsednika sveU unij CIO v Ulinoisu, za Ujnika Maurlce McElllgott, za pod predaednlk« pe Robert Trsvla, Albert E. Glenn in HUnley VVrlghton partizane na 0dl0cn0b0rb0 Vemci skuiajo uničiti osvobodilno armado MIHAJLOVIČ PODPI. |SAL PREMIRJE? London. 13. dec — Msršal Jo-*ip (Tito) Brož je v naznanilu Jneva pozval čete osvobodilne irmsde, nsj se odločno bore proti nemški okupacijski sili ln tsko isksžejo vredne ssupsnja ea vernikov. Psrtisani so se mo-isll umakniti v hribe pod pritiskom sedmih vtojsških divizij, «1 so bile vržene v boj proti njim. Partizani so izgubili Pri-jepolje, strsteglčno srbsko me-ito, po ljuti4)itkl s suvražnlkom. "Nemci so koncentrirsll močna sile ss boj proti nsm, ds nss uničijo," prsvi Tito. "Te sile podpirajo hrvaški ustašl (fašisti), letniki, bolgarski in slbanski Izdajalci. Ljute bitke se nsdalju-Jejo v Kandžaku, Bosni ln Hrvs-iki. To je še drugI nemški po-, D. C., 13. dec — General Dougisa Mat Arthur, komandant Heroid K Stasaen, governer Mlnnasota, in drugI vojaški in mornarični častniki lah. ko kandidirajo sa predaednika Združenih držav po Izjavi vojne ga in /nomaričnrga de|Mirtrii«m (a. Izjava ja odgovor na plamo, ki ga ja aenator Arthur Van-dcnbrrg, republikanec Iz Mithl< g ana, pmlal vojnemu tajniku fttimeonu In mornarIčnemu uj-niku Kn»su Pričakuje aa, da bo general MaiArthur začel kampanjo, da ga republikanska atranka Imenuje za predacdni škega kandidata. Rommel imenovan wa E kefa protiinvazijske I obrambe Htockholm, Švedska, 13. det. •Hitler je imenoval fe Id maršala Krwina Itommela za šafa pro-tlinvazljaka obrambe v zapadni Bvn pi Usmsft poavečajo večjo posornoat obrambi zapadne Evropa nego obrambi Italija. Rommel je po konferenci mad Roo-| aeveltom, Churchillom in Stalinom v Teheranu. Parilja, na kateri ao« bili »prejeti zaključki | glede invazije zapadne Evrope, pregledoval obrambne cona v ae-veroaepadnem delu Danska. Rit-Ur von Hrhram, vodilni nemški vojaški piaatelj, ja delal, da bo zapedna Evropa igrala gUvno vlogo v zaključni fsti aedsnje i vojne. PROSVETA THE EmJGHTOrKEirr fl ftpin ni LAimVA asovi iz naselbin Cm- V M m nn M tet) M 1» V rje p« tet* v oklep*ju m Sl. IM), poleg da v wn je • da ae vaao bet ne ustevi. Pooo- Detroii, Mick.—Jugoslovanske i žeta« v Detroitu pnrede a eode-lovanjem kanadskih diletantov I iz Windeorja času primerno igro f .fta" v nede);o. !9 dectrr. bra ob dveh popoldne v Rumun-skem domu, 1423 E Farnsworth Avt, blizu Ruasell ulice. Nafti pod jarmi jeni, a nepretna-gani brstje in sestre v stari domovini se a čudovito vztrajnosti , jO bora proti mogočnemu in bar-j oarsnemu sovražnimi, svet sc i jim divL Kljub pomanjkanju orožja, hrane, zdravil, strehe in obleke vztrajsjo v silnem krvavem bo-— j ju ter obenem grade lepšo, svobodno in demokratično Jugoslavijo, v kateri bo vladala enakopravnost vaeh slojev in plemen, da ae bo njihovo potomstvo brez •rahu pred vnamirni napadi i a zvijalo in procvitalo v člove- Mlajši sm La verne pa nič ne ve o njeni smrti, ker ae nahaja nekje na asorju. Da je bsia pokojna priljubljena pn vaeh so pokarali neštevil-ni venci in cvetlice in veličasten pogreb, k! se je vršal cerkveno ob devetih .,utraj. ali vseeno jc bila ogromna množica ljudi. Ta-kege pogreta sploh še ni bilo v fienJdu. S&adala je k dvema društvoma k SNPJ ia HBZ. Bila je tudi članica glavnega odbors Women Awciliary PMA Povsod je rada pnmsgala in vsi jo selo pogrešamo. Nobeno oko ni bilo suho na pokopališču. Ann je bila moja najboljša prijateljica, kateri ni nadomestila. Počivaj mirno. Ann? Anna Widasar. 356. Tedenske kritične misli Že dve leti poudarjamo od časa do časa v tej koloni, da je Ame- škem napredku rika odločilni faktor v tej globusni vojni Odločilni lektor ne toliko na bojni fronti, kolikor na industrijski in ekonomski fronti Ameriška produkcija vsega bojnega materiala je večja kot je pro duketja vaeh ostalih industrijskih dežel na svetu. Ce ne bi bilo v tej vojni ameriške pomoči i lend-leasom," če ne bi bilo smeri ftegs "anmtM ŠmliMi lje," ** &il Hitler že stri Anglijo in Ru- svobodne jugoslovanske žene, državljanke demokratične Amerike, moramo bodriti in materialno pomagati jugoslovanskim ženam, ki se ramo ob rami kot levinje bore v vrstah svojih In k4e je tamčtuTprtoil io iehko resnico? Sam'p^dsedn,k ™t bratov in sinov v osvobo- sorjetske vlade nT maršal Jože Stalin! dltal armadl ln ***** • se Stalin je med konferenco "velike trojice" v Teheranu napil zdra-vieo—sjnenški produkciji bojne opreme. Dočim so drugi napijali rasnim osebam, posebno ruskim generalom, je Stalin, realist, na-pil: "Zdravstvujat produkcija Amerike, brez katere bi ne bilo zmage Združenih narodov! . ; r Stalin ve, da je.0500 ameriških bombnikov in 3000 ameriških tankov v rokah ruske armade pognalo Nemce od Sta lin grada do Dnjepra. Ampak v Ameriki je še mnogo, mnogo Stalinovih oboževalcev, ki nočejo vedeti tega—ki pravijo, da ProsveU napada in ponižuje Rusijo, kadar med drugim opozarja ns to resnico. ... • ■ • • • Stalinovo priznanje je zgodovinske važnosti. Ce bo pri končnih mirovnih odločitvah vladala pravičnost, bo besede Amerike veliko šuU—in bt bo beseda Amerike štela (beseda štirih svobod in Atlantskegs čarterja), bo bodoči mir zgrajen na pristni demokraciji—tudi za Slovenijo in Jugoslavijo, za vso Evropo, tudi zs mogočno Rusijo! Pristna demokrscijs sfe ps razlikuje od "demokracije," katero oznanjajo demagoški kričeči, zofisti, besedni maršali in emocionalni romantiki—kakor dan in nofc. • e s s 2c večkrat je bilo uredniku Prosvete pismeno in ustmeno namig-njeno, ds se zs Dolenjko, ki piše zs Prosveto "Pi|ma iz Londona,' skrlvs neki moški. Niti slika Dolenjke z njeno majhno hčerkico v naročju, ki je bila objavljena pred več meseci v Prosveti, ni pomagala Zdaj pa poroča Mike R. Kumer. prvi gl. podpredsednik SNPJ, ki je pred tedni dospel v London z ameriškim vojaštvom, ds je obiskal Dolenjko, v kater* ie našel zelo inteligentno in prijazno mlado žensko. Najbrž tudi to ne bo pomagalo! Najbrž je bil tudi Mike preverjen! Nekaterim rojakom ne bo šlo nikdar v njihovo zaprto bučo, da je tudi ženska Uhko razumna in spo-sobna... a • a Odbor za odprsvo otroškega deU poročs iz New Yorka. da je bilo zadnje poletje čez štiri milijone dečkov in deklic v starosti od 12 do 18 let uposlenih v industrijsh in na fsrmah v Združenih držsvsh. Ko je bilo odprto šolsko leto v zadnjem septembru, je oktog milijon teh otrok odšlo v srednje šole. toda tri milijone jih je osUlo na delu. Otroci opravljajo vss mogoča dela in prejemajo 50 do 75 centov na uro, nekateri zaslužijo celo $40 do $70 na teden. V današnjih razmerah, ko je toliko pomanjkanja delavcev, ni mogoče preprečiti tega. Kaj bodo posledice, ko nrune vojne? Otroci bodo presUri zs šolo. zaslužka ps ne bo več. Kaj bodo počeli?— Cikeški Herald-American. Hearstov list. poroča z dne 8. t. m o nekih korakih za preiskavo glede Adamičeve knjige, katero je vojni department ponatisnil za vojske, obenem omenja našo Prosveto. da jc "pro-So v let organ." C* mu j« Hearstov list vmešel Proeveto _ __ ^ v zadevo Adamičeve knjige, nam je uganka, kakor nam je uganka.fblfnjen sUrejši'sm^ohnnv na čemu nm je krstU za "promet organr Na4i čiutHJi „ lahko dopustu. AU komaj se je vrnil pikro smejejo Pro-Soviet organ ! zadajajo sovražniku in roparskemu morilcu težke udarce. V U namen smo se Hrvatice. Srbkinje in Slovenke združile v Detroitu in prirejamo našim junakom in junakinjam na čast in pomoč zanimivo igro "OsveU". Po igri bo ples. zabava in dobra večerja. Vstopnice v predprodaji ao 75e, pri bagajni pa dolar. Dobe se Ms*ri Mary Naprudnik. 15373 Petoskev, Telefon Un-iver-sity 1-8043. Ves prebitek je namenjen našim hrabrim in glasovi tim PARTIZANOM—Za odbor jugoslo-vanskih žena, Us Menton. Prijateljici v spomin BenUL IIL—Ze sem poročs la v Pfosveti, kako-je moja prijateljica in soseda bolna. Pokopali smo jo tisti dan, ko je prišla ProsveU z mojim dopisom—30. novembra. Ann Bilicich je bila tukaj rojena, hrvatske nsrodnosti. Zato je tudi vedela, da so v tej deželi vsi svobodni in ni nikomur diktirala. Pri njej smo bili vsi enaki. V njeni kleti smo ženske imele prijsteljski krog ali "par-ty" vsaka dva tedna. V tem krogu so ženske različnih narodnosti—-Italijanke, Nemke, Litvin-ke. Rusinje, Slovakinje, Francozinje. Hrvatice, Svedkinje in ena Slovenka, spodaj podpisans. Vse se dobro razumemo in pokojno Ann zelo pogrešamo. Ann ie bila vesela in polna humorja. Me smo bile vedno skupaj—kamor jc šla ena, je šla tudi druga. Sedej pe zaman gledam preko aleja. Ni je več od nikjer. Kot sem zednjič poročala, je Kako le na deželi SbMdsville. Ind-—Iz naše naselbine ni nobenega dopisa, ker nas je peč malo Slovencev tukaj. Vae se je nekam izselilo kot ptice na zimo Prestopnega lisu nihče ne zahteva, ker si pač misli, ko bo delo prenehalo, se bo vrnfl naza na svoj dom. Zato pri našem društvu 461 SNPJ tudi ne moremo dobiti nobenega novega Člana, ne mladega, ne : tarega. - - Lahko je vam jm mestih nabirati nove člane, ko ae je vse v mesta preselilo. Nas po deželi pa imate za nenapredne, ker imamo vedno enako število članov pri društvih, ali pa še vsako leto manj. Po premogarskih naselbinah je zdaj prav slabo. Draginja jc velika, pisce pa prav Uke kot so bile pred par leti. Takrat smo kupili 400 funtov težkega prašiča za $14, danes pa plačamo $30 za 200 funtov težko svinjo. Vsako jesen smo kupili pet vrač ktofro'rja za pet dolarjev, danes pe moraš dati za eno vrečo skoraj toliko. Tako se časi izpreminjajo. Moj mož je premogar in pravi, da ni še nikdar Uko trpel v majni kot letos. Delo je že samo na sebi težko, potem pa jc še voznik vedno za Ubo. Taka sila jc za- premog tukaj. Ce bi šli tisti naši voditelji z Johnom Lewisom vred samo en dan v majno in deUli osem ur, bi bil delovnik hitro znižan na šest ur, kar je dovolj za stare može. Mladih pa iuk ni več v majni V tej okolici je še dosti delavcev brez dela. Rada berem dopise v Prosveti in si prcdsUvljsm, kako so nekatere ženske in moški nadarjeni, ker tako lepo pišejo. Pozdrav vsem. Ivanka Flk. Ujnica. Gornje je nov dokaz, kar vedno naglašamo, namreč da ameriški I Jf lanerionahsti a la Hcarst. McCnrmick, Dies etc., kt meje na fašizem, vidijo "pro-Sovlet" ali nm-Communist" v vseh, ki ne capljajo za njimi. Pred desetimi leti je pater Kazimir Zakrajšek krstil Pr.tveto za komunističen list. Na drugi strani pa vidimo na isti mer.Ulni "liniji" one. ki so "pro SovleT in "pro-Communist" in ki krlče Kdor ni za Tita. je za Rommela!" Prvi in drugi nosijo skpičnike, prvi in drugi vidijo le nasprotni ekstrem—na sredi, kjer je prava demokracije, ne vidijo ničesar. Kdor ni za HearsU. je za Stslins! Kdor nl za druge Tite, je za Rommela! Kdor ni za kveke je za kolero* Da bi kdo bil zoper oba ekstrema in bi bil tlv in zdrav-eiiik! Živela takšna pasje logika!— ' • - ♦ • Dne 7 decembra je James F Bvrnes. direktor mobilizacije za 1 tojfte poročal v svojem radiogovoru, da je Amerika od 1. juni|a| 1940 do danes ptodudrala 150 000 letal Samo zadnji mesec okto-' ber je Amerika produciraU toliko letal, kolikor jih je ameriška ai meda imela v celoti ob čaxu napada na Peerl Harbor. Danes ima naša mornarics sama 25,000 letal. Premišljujte o gornjih šte-' \ifksh Stopetdsact tisoč letsl' Koters drugs velesila na svetu I je zmogla to* In v treh letih m poP Ali se Nemcem kaj sanja kaj bo z njihovimi mcsU^ Al* s* k*t sanja Japoncem* • • s Mety Made lev a. redovnica n predsednice St. Marv s Collega na' ur. verz}.Noti« Dami. je pred dnevi rekla na neki prireditvi v Chicagu. «Fa m- nekateri Američan, boje ruakega ateizma, v resnici bi ae po Rusi morali bati ameriškega ateizme« Po njenem mnenju i pada Ml . Rusov v pravoslavno cerkev, dočim je v Ameriki «0 odstotkov prebivalcev, ki ne pnpedejo nobeni cerkvi m lahko ae piištevsjo k ateistom alt agrt«*ttkom. J sko inUresantno' Katoli-škl ekstremisti so vcaa. rekli ,1. ,e na dnu ruske«, boljjkevizma ateizem Ce b, bilo to res b< bils Amerika ie davno do vratu v boljševizmu k svojemu kadru, že so ga zopet klicali na pogreb svoje mame. S poti Obiskujem razne naselbine severno od Dulutha, Minn., pa vidim in slišim marsikaj. Tako so v Hibbingu 82 let sUri nase-ljenki Frances Lavšin odrezali nogo v Hibbing General Hospi-Ulu. Ta bolnišnica je velika in zelo moderna, opremljena z vsemi pripomočki. Na Chisholmu je bil Ukrat, pogreb Joeva Zalarja, člana dru- nobre marsre Posebno pare: a vila a štefa- ki m je prav dobro pozdravil. V Virginiji je radi zdravstvenih razmer pri svoji materi žena Joeva Koče-varja, a katerim sva bila skupaj na aeji društva Prvi maj M SNPJ na Byju. Tudi na Evelethu sem obiskal raine prijatelje. Tam imajo ličen dom SNPJ m tudi dva Slovence v mestnem odboru, od katerih je brat Lesar član jednote. Na Elvju sem se mudil več dni pu raznih opravkih in tudi obiskal bolnike, s katerimi sem bil v dotiki v bolnišnic: St Mary"s v Duhrthu. Pohvalno se ml je izrazila mrs. I* Grac.sai , umen društva 108 SNPJ. Povedala mi je, da je tudi pri domaČi organizaciji, ali od jednote je prejela najprej podporo. Tudi rojakinja Benko je članica istega društva.' Njo je prišel obiskat is Washingtona njen sin-vojak. Drugi sin je tudi pri vojakih, toda se nahaja nekje daleč. Potrkal sem tudi na vraU pri Rebolovih, ali ni bil nihče do-m a Potem sem izvedel, da se je morala mrs. Rebol vrniti v bolnišnico. Po raznih obiskih sem šel 5. dec. na sejo svojega društva 268 SNPJ. Ker grem večkrat v letu na sejo društva, se mi je tudi aedaj ob koncu leta posrečilo. Na aeji sem videl in slišal marsikaj. Veselilo me je to, ker se je pod vodstvom dobrega odbora vse v lepem redu izvršilo. Članstvo to tudi upošteva in zato ao bili zopet vsi soglasno izyoljeni za 1944. Matija Pogorele. sekal "o politiki Betliaghem, Wash.—(Nadaljevanje od zadnje srede.)—Marsikdo pravi, da lahko živi brez politike, pa se moti Ce hočeš kaj doseči, moraš biti političen, kdor pa je političen, "mora znati." Imamo razne stranke, poštene delavske in druge, ki so slabe za delavca, ali na žalost se vse še. prerekajo zaradi znamke; znamka mora biti "osel" ali "slon.". Mnogo strank, toda le dva razreda ljudi. Človek si ne more pomagati, da ne bi rebeliral proti Ukemu sistemu—ampak le vojaki na fronti smejo nekaj vec kot le kritizirati. Mi smemo le posUv-no "protestirati," to je politično. Nekater pravijo, da si lahko izboljšamo razmere z demokracijo, to je z volitvami. (Demokracija ne uključuje samo volitev, temveč tudi osebne in civilne svobodščine, kar je glavno. Ur.) Drugi iščejo svoje rešitve pri Johnu Lewisu ali Greenu ali pri CIO. Zopet drugi gledajo v Rusijo in hočejo, da se brezpravni ljudje poslužijo načina, kakor so sc ruski boljševiki. Ruska beseda "boljševik" pomfeni večino, torej so tudi boljševiki postopali demokratično. (Boljševiki so bili večinci ali večina v prvotni in skupni ruski socialistični stranki, nikdar oa ne na splošno v Rusiji; v novembru 1917, ko so boljševiki s silo strmoglavili provizorično vlado v Petrogra-du, jih je bilo v vsej Rusiji okrog 70,000. Ur.) Ruski komunizem je posUl upanje za rešitev v vseh deželah, HEAVY a speed oC 250 an.p.a. maj t 200 gallons of gasoline ia hear. le v Ameriki ne. Vzrok je, ker je življenjski standard ameriškega delavca višji od nu ameriški delavec je še vedno "buržuj" napram ruskemu delavcu. Tukaj vidim, da je ra" skoro pri vsUd hiši in v ki hiši je radio poleg drugih ugodnosti, česar ni v Rusiji Zato smo proti komunizmu in dik-Uturi. čeprav tudi mi nismo zadovoljni z vsem. Tako je. Jaz to prav rad verjamem. Ni pa bilo tako dobro v Ameriki, ko ie bila naša republika stara komaj 25 let kot je danes ruska republika. Obe deželi su bogati na surovinah, razlika pa je, da USA izkorišča svoje su rovine že 150 let, USSR pa samo 25 let. Gospodarski način izkoriščanja naravnih dobrin v obeh deželah je kot noč in dan. V Ameriki lahko vsakdo, ki ima sredstva in talent, izkorišča dobrine, v USSR je pa to le državni privilegij. V Ameriki nihče he sili delavca k delu, ako noče delati; v tem je prost. V Rusiji je delavec pod komando države ali komune in mu "diktirajo ali zapovedo. Svoboden ameriški delavec je posUl žrtev svobodnega izkoriščanja. Nekaterim delavcem posreči, da postanejo neodvisni dočim se drugi pogreznejo še nižje. Rusija in demokratična Amerika sU dva različna gospodarska svetova. Ravno sedaj, ko to pišem, ae vrši konferenca nekje v Perziji med tema dvema svetovoma. Ves svet napeto pričakuje, kakšen bo rezulUt ne toliko zaradi vojne kolikor, ka; bodo ukrenili glede Evroj^e. Ako bi bili vai trije enega naziranja demokratičnega, ne bi bilo toliko radovednosti Ker pa je eden med njimi (Stalin), lci ga imajo za diktatorja, je stvar toliko bol; zagonetna. , Vse pa kaže, da je vojna zaobrnila gospodarski inviduali zem v Ameriki v državnega, kar pomeni, da bo prišla diktatura a industrialce—da bodo tudi Ameriški pomorščaki ae otoku Tsrrawu v Ollbertskl aa PsMfiku. tudi prejemali naročila od drža ve in delali za državo, kakor delajo v Rusiji. To pomeni dalje da je tudi naše pričkanje v Prosveti o demokraciji in dikUtor stvu brez pomena za splošen narod. Jaz vidim, da imaU Amerika in Rusija marsikaj skupnega. Obe sU se rodili iz revolucije in obe sU ob rojstvu trpeli čeprav so bili cilji različni in pota različna. Že zadnjič sem povedal, da se beseda "dikUtor" lahko pojmuje na različne načine. Ali ni dober kmet dikUtor? Ali ni kapi-Un ns morju in superintendent v tovarni? Zdravniki in inženirji isto. Povsod je: moraš! Politika, bosU rekli Jaz pravim: čas je, ds nehamo s tem. Vsa U naša majhna politika nima vpli va na splošen razvoj. Poglejmo 40 ali 50 let nazaj v Evropo. Socializem je cvete! v Nemčiji Prišel je orkan in pometel ga je. V Rusiji? In zdsj v Ameriki med vojno! Pridejo pe še večji dogodki. Res se veliko govori o demokraciji, ampsk kruh bo pr vi, ne politiks. Nove meje? Ra/ trgsni in bosi, telesno in duševno izmučeni narodi v Evropi se ne bodo tepli m meje—oklenili ae bodo onega, ki jim bo ponudil največ kruha. Svoie izkoriščevalce bodo zavrgli brez ozira, kdo so. Splošna revotu bo, če ne bo hitro in doeti dobav. Mi ee pe tukaj še vedno prič-kemo glede imperializma—koliko bo kdo v«el ali izgubil. Koliko be lulije dobila aH izgubila, koliko bo Rusija pobesels nemškega. baltiškega, finskega To je že sura politiks. Noče nsm v glavo, da po Uj vojni ne bo več tege. NamestgUkpolitike pride tehnokrecija, npvo gospodarstvo zsivee; dobrine posunejo mednarodna ali narodna last s enako ceno m vae narode ne podlagi pravične izmenjave. Politika odpade' Tehnokrecija ostane' -Tsko si laz predstavljam bodočnost, vi drugi pe kakor hoče- ** V prtvljj^ rojem več Goreik, sUregt ■Mueljenca Plšs rojak s sr XIX Ko je porou izrekla vorek o moji krivdi, padla nezavev svoji MftU mte v dosti bj položaju. ioficojedv^3 sovražnik in jo na rokah | k zdravniku tam preko cJ bližini sodnije O tem ^ lu izvedel, kak -Rožica Um lezaia neksj njen in moj tormt ntor j« I zmiraj pri njej in ji obljJ vse na svetu, ako hoče I njegove žena. Ampak ffl uspelo. Zalezoval in nadlegoval še pet let po moji obsodbi! pisaril pisma Tista pj potem pet let pozneje v I prebiral. Ker je m mogd] aam s^svojimi sladkimi I mi, je šel tako daleč, da^ šiljal do nje druge ljudi, ■ bodo morda oni priaobijjl vae je odbila z eno be&eoo ČiUtelji bodo morda] rekli, kaj U sUri norec I piše o tem dekletu. Vsakdo I ko vidi, da ne pišem tega radi svoje ljubezni do nje. je bila brezmejna, mani šem zato, kajti če je še | ko dekle žrtvovalo vse svoji selje za svojega prvega M ca, ga je žrtvovala Rožica torej vredna dosti več in povesti kot sem jo zmoten Da bi jo izpustil iz tega je sploh nemogoče, ker, ČiUtelji lahko vidijo in bc videli, bi ne mogel opij svoje nesreče, ako bi se krat ne spominjal lepe in Rožice. Reva ni bila nic ako je po nesreči igrala | vlogo v tej tragediji, radi sem moral presedeti 55 let r | poru. Tako lepe dekle kot je ona in povrhu še bogata bi lahko dobile fanta po svoji; Ali zanio je bil ves svet od onega dneva, ko je m< gubila. SUnujem pri vnuku nj braU in prebiram pisma, jih je pisala, ko se je šolal in j zneje. Zakaj bi torej tudi njej ne pisal in tudi ie solze preUkal, kajti v pismu me večkrat omenja vse drugo. Na koncu pisnj je vselej podpisala —" slovensko črko "ž". r Ker zdaj torej stanuje« pravnuku moža, za čijega 1 ni umor sem bil na smrt jen, in ker je ta jrravnuk ljudem daleč okoli.' nečem pisati njih imena. Ako bi to i ril, vepn, da bi se kmalu ii delo, da je bil ta stari, ki njih sUnuje, zaprt 55 let umora njih pradeda. Čitatelji i cer lahko vidijo, da sem b;l krivem obsojen, ali vseeno bi; mano s prstom kazali Radi | ga tudi nečem povedati | imena. Morebiti imsm kje Ameriki tudi svoje nečake mojim imenom in potem bi njim kdo pod nos vrgel o | umoru, čeprav ve, da niserr niti moji nečaki tega ničn« Toda naj se povrnem sodniji Sodnik mi je dru*i dan ■ pravil hinavsko pridigo^*?*3 po kristjsnsko Bonu pomoWj izgovoril te-le besede To h« šče te obeoja na vešala. da fr z vrvjo okrog svojega vratu« liko časa visel, dokler bo r^ nje v tebi. Eksekur.is * itn med deveto in deseto uro n čer prvi četrtek v mesecu ivf stu. Amen." Rožičina mati (Bozics *amr mogla Ukoj na delo ker prebolna), moj Im bankir, po tud. več cev v mestu niso dosti «f»»» » kler niso izposlov«i. moje^P miloščenja od »mi t ne Ampek to je samo toliko p<*» galo, da me niso obesili. P^1" Len pa sem i • C° "Sed.ij zopet ne bomo |toliko česa, dokler ne b-T polnome pro*. zašepetala ne uho, ko mjK ^ vedala to novico AJi je motiU, kajti ona jelJJJ več kot dve leti prej P^" ii je U želja izpolnila m (Se nadaljuje) "ProeveSoT Pade«"'* Cankar hi delavske matere Jidm Kocmur K petindvajseilatnici smrti Ivana Cankarja (Se nadaljuje.) Zgornji det Narodne kavarne je popolnoma prazen. Vse je na Matičnem koncertu. Le za mizo v zadnjem kotu ždi ob steni preprosta ženska nedoločne starosti nemirno se ozirajoč proti vhodu. Sestra Cankarjeva. Vid-n0 jej odleže, ugledali brata. Globoko se oddahne in vzravna, oci zvedavo uprte vanj! Cankar se ji približa z naglimi koraki. »Že dolgo čakaš?" jo vpraša. "Zamudil sem se," dostavi sveže, kakor da prinaša mošnjo zlatnikov. "Sera že mislila, da te ne bo," odvrne ona, hoteČ reči še nekaj, pa jej zastane beseda. Najbrž bi bila že odšla, da je imela za potrošek. Stal sem kaka dva koraka zadaj. Komaj da me je ošinila s pogledom, ne.vedoč, da sem prišel z bratom. Šele ko me ta predstavi, se zave in me pogleda natančneje. Očitno jej moja navzočnost ni všeč. Bila bi pač rada sama z bratom. V ko-misni vojaški raševini tudi ni sem bil videti preveč prikup-ljiv. Predstavljal sem si jo bil vse drugačno: mlajšo, prožno, mestno. To je bila prava delavska žena, na prvi pogled mati. Nizka, suhotna in drobna; vsa zunanjost je pričala, da jej življenje, ne prizanaša s trdotami. Nekoliko zamolkle polti, obraz ozek, naguban in preprežen z drobcenimi zarezami, ki jih bolj »slutimo, kakor vidimo. Zgodaj ostarela mladost, jesen brez poletja. Udarci življenja, tiho trpljenje in skrb izklešejo včasih obraz, ki s svojo mirno resnobo vzbuja spoštovanje. Prvi pogled nanjo me je spomnil njune matere. Tudi ona je morala biti taka. Obleka skromna, južnjaška, mnogo prelahka za ljubljansko zimo. Njeno obličje me je prevzelo tako, da so mi skoraj vse druge podrobnosti izginile iz spomina. Najbrž je bila golo-glava, predstavljam si jo s Šalom, ker robca ni imela. Odsihmal sem si še bolj živo predstavljal ženo, ki jej je Cankar v svojih delih postavil nesmrten, spomenik. "Ti še nisi večerjala," začne on naglo, da ga ne bi prehitela ona. Mogoče bi ga bila že vprašala, da ni bilo mene. "No, naroči kaj, kavo ali čaj, kar hočeš," sili v zadregi naprej, dasi sam tudi še ni večerjal. "Ne, ne bom, sem že; nisem lačna," se brani ona. Vedel je, da ne govori resnice. Bral jej je lahko na obrazu, da je še tešča. "Čaja ... Čaja ••. dvakrat ... z rumom .. . Pa kruha ali peciva :.. kar imate • ." naroči odločno. "Te bo vsaj pogrel . . . Hladno je . . slabo si oblečena ... Bi naročil jajca, pa jih nimajo . . . Imajo že .,. pa le za druge ... Ne misli, da je v Ljubljani boljše kakor tam . . . Mogoče še slabše • -Le za denar ae nič ne dobi • le za zlato, cunje, tobak .. ." Poznala se mu je zadrega, govoril ie samo, da prisili sestro k m°'ku »n jo polagoma pripravi na resnico—da prihaja praznih rok. Govoril je še in še, o vsem mo-o pomanjkanju in draginj«. o verižnikih in navijalcih <*n o ubožanju na eni, kupiče-nju bogastvi na drugI strani. V Jru^čnih okolščinah bi mu tekla beseda gladko, prihajala bi srca; sedaj se mu je pa '»tikala, govoril je samo, dh go-VOrl' da pregluši vihar, ki divja v rij< m. Ona ga je gledala in rr ' 'la. sledeč Slehernemu nje-mvermi Kibu z očmi otroka, ki ' 4 kdaj bo oče, vrnlvši se s "J"' i segel v žep. ČutU je, de svojo Vlogo slebo, bral Je ri na njenem obrazu; saj ni ' ''a ie| pripoveduje o be-' t') sama pozna bolje od (>n Je sam, ona je pa ma-"la ^a niti ne poaJuša, sa-"'a ga in misli na otroke. *ajo, da Jim prinese kruha i"«led ga pač«, čuti. kako ">d«ra v notranjost, ae za-v njegove misli. Jih trga in Mj« Studi se samemu sebi. Nazaj ne more več. •"'»ra biti dolgrana. do kon-•kršnegi bodi. L* prekma-1 ne nrtde Strah ga Je nJ»m. pred bolečino, ki bi * prihranil sestri Sam bi dv I" di _ n j«-1 u. r - ki f Nj«, rriu JH; Pre jo prevzel, še hujšo, če bi mogel. Postaja nemiren bolj in bolj! Mirnost sestre, njen nepremični pogled ga žge. Rad bi jo razgi-bal. Potem bi se laže razodel, tako ali tako. Četudi s hudo besedo, samo da bi se olajšal in bi bil konec. Tako lahko govori ves večer, vso noč, do jutra. Zgane se in široko zasmeje, trpko prisiljeno. "Veš," reče obrnjen proti meni. "Ona me ima za gospoda. Tako dolgo si bil na Dunaju, je rekla, ves čas živiš v mestu, gosposko si oblečen." Zazibal se je na stolu, tlesknil po kolenih in se gromko zasmejal. "Tole mrežo, te cape ima za gosposke!" Sestra ga začne poslušat pozorneje, čelo se jej rahlo nagubanči, zaslutila je* kam merijo besede. On pa nadaljuje: "No, kaj me tako gledaš? Bodi no malo bolj prijazna. Saj se ne norčujem, če povem, kako misliš. O, saj mislijo drugi enako. Cankar piiiše, piiiše, takole piii-Še, mislijo," in pokaže z roko po mizi, kakor bi pisal s prstom velike črke. "Piiiše, dobi denaaar, ga spravi v žep. pa zbogom . . . O, sai! Denar ima, toliko ga im*, da ne ve, kam z njim . . . Eh, kaj!" zamahne srdito. "Zaprosi ga, zažre, zapije . . . Zakaj ne pišejo še drugi, če je tako lahko! ..." Razjezil se je, da so se mu oči zaiiskrile v čudnem lesku. "Veste kaj, dajmo kaj drugega," obrne nenadoma. "Kaj bi ska ideja se cmerili." In se začne šaliti.| af •» v 1 Pripoveduje razne zgodbe in č^nOflepSO SfZOH■ mislice. "Kaj hočeš, Neža, no!" 1 ^ postane neposreden. "Včasih nisi bila taka. Ali veš, kako si bila nagajiva, da te je v časi mati z burklami? . .. Veš, ona je bila najbolj nagajiva izmed vseh ,. * AU slabo je naletel. Zdajci se sestra vzravna, oči se ji zaiskre, da mu zastane sapa. Prestrašeno je pogledala s širokimi očmi, v trenutku se zave, da je segel predaleč. Prepozno. "Ni res!" plane ona. "Kaj govoriš! Ravno narobe je res . . . Ti si naredil materi največ sivih las . . , he, verjemite mi, gospod! ... On je bil najbolj nagajiv in svojegla-ven. Vse je moralo biti po njegovem; kar si je on vtepel v glavo, je moralo biti. Le spomni se, kako včasi še za sol ni bilo, zeksar pa je moral biti, če bi ga morala mati izkopati iz tal . . . Če smo bili vsi lačni, cigarete si moral imeti . . Cankar strmi nanjo prestrašen, z izbuljenimi očmi, trd od sramu. Zardi do ušes, na čelo mu stopijo debe-le potne srsge. "Ja, sedaj te je sram," nadaljuje sestra, videč njegovo zadrego. "Saj te je lahko. Sedaj, ko je ni več, pa pišeš, kakor da si jo imel bogve kako rad ..Naprej ni prišla, bratov divji pogled jej je zaprl sapo. Zakrilil je z rokami, srdito stresel z glavo in šinil pokonci. Iz prsi se mu je izvil hropeč glas in obtičal v grlu. Krik groze. Koj nato se je sesedel brez moči, pogled uprt v me, kakor bi hotel reči: Čemu j>oslušaš? (Dalje prihodnjič.) Domača fronta (Office of War Information, Washington, D. C.) 15. december ln odgovornost davkoplačevalcev Dne 15. decembra ali prej morajo gotove skupine davkoplačevalcev poslati svoje cenitve dohodninskega davka za 1943 in obenem plačati del svojega davka. Največ oseb, prizadetih s to odredbo, se naha med farmarji. Poseben zakon jih je oprostil te deklaracije dne 15. septembra, ki je bil zadnji dan za dostavo deklaracije vseh drugih davkoplačevalcev ter jim dovolil, da počakajo do 15. decembra. Se dve drugi skupini oseb morata deklarirati: 1. osebe, katerih dohodki so bili septembra še premajhni, a so zdaj postaR tako visoki, da so obvezani deklarirati; 2. osebe, ki so pomotoma svoje dohodke cenile na bistveno manjšo vsoto ter v septembrski deklaraciji označile premajhen znesek. Take deklaracije je zdaj treba popraviti, da se izognete globi. Vojni bondi In znamke sa bošlč Dvoje posebno nujnih vzrokov zahteva, da vsakdo svoja božična darila odda v obliki vojnih bondov in znamk. 1. Neobhodno potrebno je, da razpecamo mnogo dodatnih milijard za vojne bonde za financiranje naraščajočih potreb totalne vojne proti osišču. Vojna se nadaljuje z vedno hitrejšim korakom, a obenem naraščajo tudi stroški za vojno, V mesecu avgustu, zadnjem mesecu, za katerega imamo številke že na raz-polago, so bili ameriški izdatki za vojno $7,500,000,000. Ako hočemo kriti naraščajoče izdatke za naše brzo razvijajoče se voja-ške operacije, ako hočemo plačevati vojaško opremo, ki zmanjšuje izgube in obenem povspeši-ti prihod dneva, ko bodo mogli naši vojaki zopet praznovati svoj božič doma, v svetu, ki bo zopet miren, je neobhodno potrebno, da naložimo v mesecema november ln december ns tisoče milijonov dolarjev v vojne bonde in znsmke. 2, Največje vsžnostl je, ds se zmaifcjša pritisk povpraševanja po onih vrstah blaga, ki postajajo redke, pritisk, katerega se je posebno bati za božič. Po zadnjih cenitvah (meseca septembra 1948) tajništva za trgovino, bodo imeli Amerikanci letos vsi skupaj 35,000,000,000 dolarjev več denarja na razpolago po plačanju davkov—kot se jim nudi blaga in drugih ugodnosti, za katere bi mogli ta denar potrošiti. Ako pridejo vsi ti dolarji na trg, da pritisnejo na cene redkih vrst blaga in drugih dobrin, bodo s svojo ogromno maso potisnili cene navzgor. December je po navadi eden najboljših mesecev za prodajo na drobno. Letos bodo imeli Amerikanci več denarja ns razpolago za nakupe božičnih daril kot kdaj koli prej. Ako bo vsakdo hotel kupiti vse, kar se mu poželi in kar premore, se bo pritisk na strukturo vseh naših cen nevarno povečal, a naše zaloge različnega blaga se bodo resno zmanjšale. Vojni bondi pa niso le dar, ki ima prihodnjost zs onega, ki dar dobi, temveč so obenem še darilo našim vojakom in vsemu narodu. Darilo našim vojakom ... dolarji, katere naložimo za božič v vojne bonde, pomagajo plačeva* ti orožje ln oskrbo za naše vojake in mornarje in vrhu tega tudi povspešujejo dan zmage. Darilo vsemu nsrodu . .. nc le v tem, ds je prispevek k vojnemu naporu, temveč tudi radi tega, ker pomaga držati cene na nizki stopnji in nam ohranjuje ono zdravo, trdro Ameriko, katero hočemo vsi zase in za svoje otroke, ter za vojake, ki se bodo vrnili iz svojih bojev nazaj—v čas mirnih božičev. Vssk vojni bond, katerega kupite za božič prijatelju, sorodniku sli samemu sebi. bo jsko važen prispevek k našemu naporu, da se draginja ne poveča. Draginja pa grozi pred vsem radi tega. ker Imajo ljudje v teh vojnih razmerah mnogo več dolarjev v žepu kot je primerne ga blaga na razpolago. Ako se bodo vsi tldolarjl pehali za redkim blagom na trgu, bo nastal tak pritisk na cene, da bodo vsi napori kontrole cen v nevarno-sti, ds se izjalovijo. Ako pa naložimo te'dolarje v vojne bonde, pomagamo obenem zmanjšati pritisk ns cene in Uko premoremo k temu. ds ostanejo ns svojem nizkem nivoju Nskupo-vsnje vojnih bondov Je ena od sedmih važnih stvari, katere moramo kot zasebniki storiti v prid splošnoatl s tem. ds prepre-< čimo naraščanje draginje tn povišanje cen. l AU sta aarotenl ne dnevnik Proevete' t Podpirajte eval lletf Janko N. Rogelj Božič je tu! Od ust do ust gredo besede: Vesele božične praznike! Božična voščila pošiljamo v pismih, božične darove po pošti svojim prijateljem v Ameriki, ki živijo v svobodi in izobilju. Srečen božič ln veselo novo leto nam je le navaden človeški izraz, ker vsi drugi tudi teko pravijo. Ng tisoč ln milijone dolarjev bo zapravljchlh v na-kupljenih darilih v znamenju dobre volje in iskrenega prijateljstva. Vse to je lepo in dobro, a Še boljše bi bilo, da bi nekaj teh dolarjev darovali tja, kjer jih najbolj težko čakajo in potrebujejo. Kam?—Na to vprašanje je tako samaritansko in plemenito odgovoril glavni urad Ameriške bratske zveze v Elyju, Minnesota. To je plemenita ideja glavnega tajnika, brata Antona Zbaš-nika, ki mi jfe poslsl ček za $60.00, na Ime Jugoslovanskega pomošnega odbora, slovenska sekcija, v Ameriki. V priloženem pismu mi piše: "V glavnem uradu smo imeli vsakoletno bo&čno navado, da smo si izmenjali božična darila. Letos smo opustili to navado, da si ne bo treba nikomur beliti glave, kaj bo kupil temu ali onemu in Če bo mogel darilo dobiti ali ne, pa smo soglasno sklenili, da bomo dali ta denar v bolj častne ln plemenite namene, za naše uboge, trpeče ln krvaveče brate in sestre v Sloveniji." Vsoto $60.00 so prispevali sledeči: Glavni tajnik Anton Zbaš-nlk $12.00, glavni blagajnik Louis Champa $10.00; pomožni tajnik Francis Tomsich $8.00, pomočnice v glavnem uradu* sestra Barbara Matesha $6.00, sestra Katherine Peshel $6.00, sestrs Elizabet h Sever $6 00, sestra Antonia Novak $6.00 in sestra Ann Grahek $6.00. Posnemanja vredna ideja za vse Slovence v Ameriki. Vsepovsod bi ae morsls isvajstl ta plemenita ideja. Kjer koli je kaka slovenska skupins, povsod bi morsl nekdo začeti z nabiranjem božičnih, dar jI za naše zasužnjene brate in sestre onkraj morja. Dejanja naj kažejo iskrenost ln bratoljubje v naših srcih, samo besede ne zadostujejo. Mrzel ln leden, Žalosten in kr-vsv bošlč bo v domovini nsših očetov ln mster, kjer se v Uko zgodovinskih in svetovno rsz-burkanih časih bo£i naša hrabra in bojevita slovenska armada za ideale slovsnstva in človeštva. Rdeča in topla slovenska kri kaplja v beli sneg, nepremagljivi slovenski junaki umirajo v gozdovih, planinah In gorah tudi za to svobodo, kstero uživamo mi ameriški Slovenci. Ves svet se čudi žilavi odpornosti rdeče slovenske krvi, ves svet Išče na zemljevidu malo Slovenijo, ki je bils prodana in izdana okupatorjem, toda nikoli ne premagana. To je tvoj In moj nerod, ki si s bojem, krvjo In smrtjo odkupuje zlato in svetlo svobodo. Poročevalec ns slovenskem radiu v Londonu Je oni dan Uko proseče ln preroško naglasil: "SveU ln krvaveča slovenska zemlja sc že ozirs v prihajajoče Jutranje zarje zmago-slsvne slovansk« Rusije." In U krepka Slovenija gleds tudi za zahajajočim sobicam, katero sije na ameriško Slovenijo, kl je stopila v akcijo pomoči in obrambe Za to dajmo in pomagajmo, vsak čas in kjer koli nam je dsns prilik« In baš zdaj jej tisti čas, &Ldos<> mislimo o trpljenju IjudTkl so naše krvi, saj božičr.; prazniki nas miselno vežejo prek/) morja. In če imamo v srcu malo kapljo tople slaven-1 ske krvi, brst m sestrs, potem nsj gre tflfl roka v žep po do-Ur sli vaš, Juri i kor pač kdo po more. , Podprite plemenito idejo bra-ts Antons Zbašnlka. posnemajte vse one, kl oo podpirsli in spre jell njegov nasvet. ln če beete to storili, potem vsm bo me lahko v prijetni zavesti uživati ve«*-le božične petz nike in srečno novo leto Vesel je eni, ki sprejema, a mnogo bolj srečen Je oni, ki Uhko daje HvaU lena za poslane denarne prlapevke v imenu JPO-KH'—A vi. brstje ln ae»tre, posnemajte eMOPPTOGB DAVG LEFT—j TO »kfejRS OUT ecaaiMMc ioa MAUC* * tU* .vmavi*; * BafCkisrints Sej/s Nova prijava I za davke do 15. decembra Washington — Komisar sa dohodke, Robert E. Hannegan, poziva vse davkoplačevalce, da sa mi odločijo, dali so obvezani odposlati svoj originalni ali popravljeni formular takozvane "deklaracije cenitve dohodkov in Victory takse" do dne 15, decem bra ali prej ali ne. G. Hannegan objaanjuje, da je la malo davkoplačevalcev zdaj dolžnih, da se jsvijo, ter predlaga, naj vsakdo zase odloČi, dali je prizadet ali ne. Pretežna večina davkoplačevalcev nima ničesar več javiti do vsakoletne deklaracije dohodkov tn Vlctory takse, za katero je zadnji rok 15. marca 1944. Vendar pa je nekaj davkopUčevalcev, ki so poslali svoje "deklaracije" meseca septembra in imajo plačati rok dav ka do 15. decembra, plačilo, za katero jim lokalni kolektor dohodkov mora poslati račun. V splošnem bodo morali poslati svoje podatke do 16. decembra sli prej naslednji: 1. Farmarji, katerih dohodki so dovolj veliki, da jih morajo javiti davčni oblasti, a so mogli odložiti deklaracijo na podlagi posebnih določb zakona, kl jim dovoljuje, da počakajo do 15, decembra. 2. Posameznici, ki so sicer ja vili svoje dohodke meseca septembra, a so svoje dohodke pod cenjeval! za več kot 20 odstot kov in radi tega so dolžni, da pošljejo popravljeno deklaracijo, ds se izognejo globam. 3. Osebe,- kl meseca septem bra niso napravile nobene dekla racije, ker so cenile, da njihovi dohodki niso dovolj visoki, da bi biU deklarseljs potrebna, a so od tega časa prišli v eno naslad njih kategorij: a. Vsakdo, ki ceni, da bo imet v Uku koledarskegs leta 1043 več ko 100 dolarjev bruto dohod kov iz virov, ki niso mezdo, od kaUrih se odtrguje in ksUrih dohodki so obenem tako veliki, da morajo poslati takozvani "In come Tax Return" ($500 za po samezno osebo, $1200 za poročen par ali $620 za poročenega posameznika). b. Vsaka possmezns oseba, kl pričakuje, ds bo imela v teku leU $2700 skupnih dohodkov. c. Vsaka poročena oseba ali poročen par, kl pričakujejo poss-mič sli skupno zaslužiti v teku leta $3500 iz dohodkov. d. Vsskdo, ki j« moral leta 1942 poslati deklaracijo, a ceni svoje dohodke v letu 1943 na manj kot v letu 1942. Nekaj br morda tudi takih davkoplačevalcev, kl so poslslL svoje jroprsvljene deklarac ije] predlog, meseca aeptembra in tudi plačali polovico davka po svoji cenitvi, ki pa bodo mnenja, da je znesek, katerega Jim bo kolektor zaračunal za decembrski rok. V vseh Ukih slučajih je treba poslati pripravljeno deklaracijo akupaj z računom, prejetim od koiektorja, In v slučaju, ds Je dotičnlk že prejel povračilo, tudi U dokument, vaa to do dne 15. decembra. "Deklaracija za 16. december," je dejal lUnnegan, "je v stvari le nadaljevanje In Izpopolnitev septem brake deklaracije. Ob« sU stopnji v plačevanju davkov po sistemu "Psy-aa-you «o" kot to določa rakon za dohodninske davke Iz leU 1943 " Hennegsn je tudi obljubil, ds bodo uradi davčnih kolek t oi jev širom dežele davkoplačevalcem zopet pomagali pri sestavljanju njihovih deklsrscii, kolikor je la mogofo. ~€em. Ceenefl rila j!hf Poleg »eronskih voščil imoj-U tudi ns vsšth ustnicah base de Daj, brat. daj! Pomagaj, sestrs' ZAPISNIK seje SANS« 21. avgutta 1943 (Nadaljevanje) POPOLDANSKA SEJA | Predaednik Kristan nato prečita apel jugoslovanskim Amerfkan- cem glede kampanje za 3. vojno posojilo, v teku katere se Je Združeni odbor zavezal kupiti $25,000.000 vojnih bondov,—Nadalje prečita "poslanico", katero je sprejel Združeni odbor in ki je naslovljena bolgarskim gerilcem. Sledi razprava glede kampanje za 3. vojno posojilo. Predsednik pojasni, da bo za Združeni odbor vodil kampanjo med jugoalo-vanskiipi Amerikanci Zlatko Balokovld. Rabi pa veliko kooperacije od strani lokalnih odborov, društev, organizacij Itd. Zalar meni. da bomo določeno kvoto lahko dosegli, ako bodo slovenski listi kampunjo oglašali ter ako bodo ljudje poročali o kupljenih bondih. Kuhal omenja, da je gl,odbor SNPJ na svoji seji že sprejel predlog za kooperacijo v tej kampanji. Najvažnejše Je, da ljudje res prijavijo pravilne vsote kupljenih bondov. Ii SANSo-vega urada se bodo razposlale potrebne listine, da bodo tajniki lahko poročali o uspehih v njihovih naselbinah. SANS seveda ni aktiven v vseh naselbinah, radi tega bo njegov resultat le delen. Sestra Prisland dostavlja, da je tudi ona kot predsednica napravila apel na podružnice SZZ. Predsednik Kristan je mišljenja, da bi poleg podatkov o kupljenih bondih naše podružinee »hirale tudi podatke o naših fantih v ameriški armadi ali mornarici, ravnotako podatke o slovenskih odllkovancih.—Brat Zalar pa je mnenja, da bo lažje podpornim organizacijam dobiti podatke o vojakih, kakor pn našim podružnicam. | Predlagano ln podpirano je, da se oba apela sprejmeta, Soglasno sprejeto. KrUtan poroča, da je Združeni odbor zvišal kvoto (Jelegatov za vss ko narodnostno skupino iz pet na sedem, radi tega smatra potrebno, da SANS Izvoli Še dva nadsljns delegaU. Omenja, da je na seji Združenega odbora bila izražena želja, da bo eden izmed novih delegatov tudi katoliški duhovnik, ena pa ženska. Nominiran Je rev. Urankar (kot duhovnik) po bratu Zalarju ter sestra Prisland (kot dama) po sestri Zupančič in oba sta soglasno izvoljena kot delegata za Združeni odbor, V raspravo pride veševašna konference med lastopniki Amerika in Anglije, kl ae baš te dni vrši v Quebecu. Brat Kukal predloži pismo od dr J s. Čoka, kl apelira, da bi SANS podvzel potrebne korake ln ds bl podružnice v telegramih zahtevale, da konferanti rešijo primorsko vprašanje v prid slovenskega naroda. Tudi prečita brzojavko od Zveze jugoslovanskih društev v Nevv Yorku, kl urglra, ds Slovenci pošiljajo številna telegrame Uj konferenci,— Izražen« so razna mnenja in vprašanje, kot ali se res delajo rasne koncesije Itsliji ns račun Slovencev, odnosno Jugoslovanov? AH ni treba pozornosti, da se ne prenaglimo in sahUvamo nekaj, o čemu se sploh ne bo rsspravljslo? V splošnem prevladuje mnenje, da so obema vladama ža znane naše želje ln sahteve Slovencev, radi tega bi ae smatrale ponovnu zahteve le za nadlegovanje. Brat Kukel prečita telegram Louisa Adamiča, v katerem Je omenjeno, da dr. Čok sam sedaj smatra, da Je nevarnost že minila ter da priporoča, da za enkrat nlč*aar o tem ne ukrenemo. Zaključeno je, da pomožni Ujnik obvesti newyorŠka društva, da eenimo njihovo zanimanje, toda, da razmere ne zahtevajo kakega koraka ob tem času. Brat Kristan sporoča, da bo v kratkam sestavil "spomenico" ss sovjetsko vlado In jo odposlal ruskemu poslaništvu v Wsshlngton. Brst Zalar predlaga, da Ukoj v listih opozorimo naše organi««-clje ln društva, da ne jemljejo nobenih korakov na svoje roke, pač ps da puste celo stvar SANSu v skrb. SANS Je edina organisa-cija, ki sme govoriti v imenu vseh ameriških Slovencev. Druge orgunlzacijs bi nam znale nsše delo le kvariti, ako bi se vmešavale. Predlaga tudi, da se "spomenica" sovJeUki vladi pošlje čim prej mogoče. Predlog je podpiran tn spre jat. Rev Ojnan tudi dostavlja, da Je potrebno apelirati na narod, nsj se v vseh zsdevah obrne na SANS In ničesar ne podvzame posamič, kajti to bl le škodilo skupni stvuri, koristilo pa nikomur Brat Zeisr In rev. Omsn omenjata, da SANS nujno potrebuje rednega Ujniku in apelirata na rev. Urarikarja, da sprejme že preje ponujano mesto. Rev. Urankar odklanja pozicijo, ne samo iz razlogov, kl jih Je navedel že preje, temveč tudi radi dejstva, da ima sedaj kot župnik v So, Čhioagu še več dela kot preja. Sprejet je predlog, da se objavi v listih drja. Čoka zahvala Adamiču za Udegram, ki ga je poslal predsedniku Rooseveltu za časa kapltuliranja lulije. Predsednik Kristan prečita pismo, kl gs je naslovil Zvesl Jugoslovanskih časnikarjev v Londonu z ozirom na njihovo resolucijo, v ksUri je bils kritizirana Jugoslovanska vlada radi cenzuriranja vestt i« stare domovine In drugega. Predlagano, podpirano in sprejeto, da se odgovor predsednika odobrava. Predsednik Krtetaa želi, da se ponovno razpravlja gleda finančne podpore za Združeni odbor. Sicer Je velika večina odbornikov SANSa glasovala "za", vendar amatrs, da se o vprašanju lahko še enkrat ukrepa ns tej seji,—Brat Zalar predlaga, da ae dovoli vsota $1000 iz MANHove blagajne, Rev Omaa sporoča, ds sU rev. Uran« kar In on svoja g Is sov s "proti" uma k ni Is ter |Kidpirs Zalar Jev Pierfiog je soglasno sprejet. Ob tej priliki se razvije daljša razprava o sovjetski Rusiji in o tališču, ki ga sovjeUks vlada zavzema napram cerkvi. Zatem se razpravljs o zapisniku Slovenskega narodnega kongresa in brst Calnkar je ponovno jioobloščen preskrbeti, da bo popoln zapisnik prirejen. Brat Zalts ajrellrs, ds se v bodoče ukoj napravijo izčrpkl zapisnika vsake SANSove seje ln se nsj Isti takoj raipošljejo listom za priobčIUv. Brata Zalar ln Kristan govortU o potrebi ptedsejnih komunikejev, aH "releasov" zs časnikarje, da naa na bodo nadlegovali ns vsaki seji. Ker se seje vrše ob sobotah, dobe listi material prepozno za nedeljsko izdsjo, vsled česar največkrat ničesar ni prh občenega. « Brst Kukal predloži prošnjo Pram^a Gsbrovška, da bi HANS xa» ložll brošuro o ekonomskih in trgovskih vprašanjih TrsU. Ravno tako razna poročila o postopanju Italijanov s slovenskimi ujetniki v koncentracijskih taboriščih v okupirani Sloveniji in severni Italiji. Omenja, da je gradivo precej obširno In gs Je potrebs najprej preučiti; zato bl bilo potrelta Izvoliti ožji odbor, kl naj bi stvar pregledal in poročal predsedniku. Brat ZoUs predlaga, da ae izvoli odbor treh članov, ln če uvidi, ds Je material vreden zaloJItve, naj jiredsednik odredi, da se ga izda v obliki brošure. Predlog Je podpiran in aprejet. V U ožji odbor ao izvoljeni; dr Kern, rev. Ifrankar In aestra Zupančič Rev Oman priporoča, da se nabavi nov pisemski papir, na ka-lerern naj bi bil poleg Imena še naslov vsakegs odbornika. Zaključeno, da ae to stori Vrši se krotka rsrpreva glede časopisov In glada Izročene kritike .» "sejah /a /apttimi vrati nakar piedsadnlk zaključi sejo ob šestih zvečer ETBIN KRISTAN, predsednik MIRKO U. KUHEL, zapisnikar. s - GUSARJI (Lse CLAUDE FAKKEKE r. j* (Se nadaljuje.) Tomaž Trublet, imenovan Tomaž Jagnje. ae pa ne briga niti za Strujo r/ Golfa, niti za veter. niti za zvezdo, aeverno ali pnejo zvezdo, ki Icaie pot. Tomaž Trublet, imenovan Tomaž Jagnje. prepušča vse delo svojemu poročniku. Poročnik nadzira moštvo in mu poveljuje, poročnik skrbi za hrano in smer, ze veter in jadra, Tomaž pe je, pije in spi, predvsem se pa najslajše zabeva v družbi svoje ljubice Juane. S skrbjo m žalostjo opazuje Louis Guenole to spremembo, ki se je zgodila s prijateljem kapitanom, ki je po svojem značaju in svojih navadah bil poprej pri deln in v bitki tako gibek in Uko robat. V spremembi vidi Louis le posledico skrivnostnega začaran ja. Kader zsto zagleda lepo Španko, si ne more ksj, ds se ne bi prekrižal, ssj je mnenje, da je lepe Španka pro-kleta čarovnica, ki je spremenile Tomaža In zares, bogami, huda čarovnija je tu na delu! Pa bolj nebeška, ko peklenska, kajti U čarovnija je ljubezen, goreča, vroča in ne-utešljiva ljubezen, Id se ni mogla nasititi. Čarovnik je mali lokostrelec Kupido, ki je brez strahu posUl ostre svoje strelke naravnost v še nedotaknjeno srce korzarjevo, ki je bilo brez dvoma obdano z najboljšim oklepom proti vsemu sovražnemu brodovju, pe prav nič proti črnim očem m beli polti tako krasnega, nekdaj Uko ponosnega in sedaj Uko krotkega in zaljubljenega dekleU — strastne ljubice, ki se razume ns nsjbolj vročs in zapeljiva ljubimkanja. Nadaljnji dnevi preidejo . . . Louis meri vssko uro morsko globino z ladijskim svincem in končno sklepe, ds kopno že ni več deleč. Od polarne zvezde dalje meri in izračuna, da je U kopnina najbrže otok Quessent eli Heuasa, kakor ga imenujejo zdol-nji Bretonci. Dečki se pe začno prepirati, kdo med njimi spleza prvi v koš, da si pridobi ko-iuljo iz jsdrskegs platna, ki jo mora kapitan pokloniti vsakokrat dotlčnemu. ki prvi zagleda francosko obšlo po povrstku iz tujine. Tods imenovane košulje ni pridobil nikdo med njimi, kajti za pristanišče jf usoda to pot odlo-čils "Lepi podlasici" drug kraj. ne pe otoks QuesssnU in fte msnj Ssint Mslo . . . Napočilo je jutro petdesetega in šeq|ega dneva, odkar so zapustili Tortugo — bilo je baš jutro dneva pred božičem — ko zapazi strežni mornar naravnost pred seboj množico jader, ki so izgledala, kakor da se gibljejo pred vetrom v iztočni smeri, torej v isti smeri, kskor "Lepe podlasica** sama. Razdalje med njo in novimi jadri se očividno zmanjftuje. Louis se pa zanaša na brzino svoje ladje in nadaljuje svojo pot To zapazi ena teh ladij m se odloči od drugih, koliko je vseh, se še na to razdaljo ne da.dognali — Ur se vleže preko, kakor da hoče "Lepi podlasici" zapreti pot ln onemogočiti zasledovanje Ludvik dvigne svoj daljnogled pred oči tn spozna, da je U ladja kraljeva vojna ladja, domača francoska, torej prijateljska, in da je prav lepa ln močna. Vse to je spoznal po redni opremi in po zakriti dvojni baUriji ter po krasni zasUvi lz bele, z lilijami izvezene svile, pUpoUjočo vrh velikega jambora. Nekaj hipov kasneje je razbral že tudi ime U vojne ladje — bila je "Predrzni" — in pa plemiča, ki stoji na poveljniškem mostovŽu m s ponosnim obličjem zapoveduje moštvu, v roki pa drži dalinogTed ali trobilo. čim se fregaU približa vojni ladji na razdaljo, da so se mogli sporazumeti, se tudi ona vleže preko in pod vetrom Plemič pa pričn? govoriti skozi trobilo, in sicer stavlja najprej na morju običajna vprašan js: "Hoj! Vi Um na fregati! . . . Kdo ste? . . . Odkod prihajate'* Kam nameravaUT** Ludvik Guenole odgovori po istint Ime Trubletovo takoj pokale dobre posledice. Čim čuje plemič to ime, postane takoj uljudnejši, bolj ko so to po navadi gospoda kraljevi častniki, kadar govore z navadnim korzarjem. "Hoj," nadaljuje in ae predsUvi ssm, "jaz pe sem vitez de HarteJoire, njegovega Veličanstva kapitan na Uj ladji s štiridesetimi in štirimi topovi. Ps veste li vi, da je vaš Saint Malo tesno blokiran od holandakega brodovja, ki je zasedlo ves rokavski preliv od Pas de Ca-lais pe do QuessanU? Zato smo ps mi tu, dvs kraljevska kapitana in en zapovednik esksdre, da spremljamo konvoje trideset in dveh trgovskih ladij in jih spravimo v katerokoli dobro francosko luko, če je še kje kstera, ki so jo sovražniki pozabili blokirati. . . Ves presenečen po Uj neugodni novici, u-mol k ne naš poročnik. Besede viteza de Har-Uloire ao bile izgovorjene skozi trobilo in so zvenele dovolj razločno in jasno. Moštvo "Lepe podlasice", ki ss je gnetlo ze zapovedujo-čim poročnikom, je slišslo vssko besedico. Louisu ni trebelo, ds poglede zs se, dovolj jasno čuje vznemirjeno njih mrmranje. Vitez da HarteloUr dvigne še enkrat svoje trobilo k ustom, la zskliče: "Hoj! Mislim, ds nimaU preveč dobrih izgledov, da se vrnete sedsj v svoj Ssint Mslo in ds prodrete sovražno blokado. Ns izbero vam pe dajem, ds se pridružite tej družbi in eskor-ti. Mi smo trije, vse dobre vojne ladje njegovega Veličsnstvs kralja, nsmreč "Francoz", z admiralsko zastavo gospoda zapovednika esksdre de GabareU, potem "Predrzni** in "Prekanjena". Stoindeset topov. Verstvo bo torej dovolj, ps pomoz* bog!" Ts trenuUk začuti Louis, kakor da se težke roka spusti ns njegovo ramo in obstane tam. Nensvsdni glasovi so privabili Tomaža Tru-bleta, imenovanega Tomaža Jagnje, da je prišel na sprednji kasteL Ko zagleda kraljevega kapitane, gs pozdravi s klobukom in njegovo pero se zagibljs v loku, toda zelo ošsbno. In s tsko gromkim glasom, ds so Tomsis prsv dobro razumeli na obeh lsdjsh vkljub še vedno precejšnji rszdsljl ln vkljub Umu, ds ss nl posluževal trobils, zskliče: . "Hoj! Vi Um ns vojni Udji! Gospod vitez! Jaz, Tomaž Trublet. kapitan, rsd sprejemam vsŠe viteško povsbilo ln se vam pridružujem, seveda ne zato, ds bi me vi ščitili in varovali, marveč da z vami vred ščitim in varujem trgovske ladje "in čast našega kralja Ludovika! Namesto stoindeset topov jih imsmo skupsj stotrideset in šest. Vsrstvs bo torej dovolj, ps pomoz' bog!" Nsto se zopet pokrije, vitez de HarUloire pa pozdravi sedsj ssm in sname svoj klobuk precej globoko . .. 30 VeUr žgoče brije s severa. Dolgi zeleni valovi spreleUvajo po morju in potresajo Udje, M se zaleUvajo ln nagibajo po strani. Debeli oblaki pokrivajo nebo, meglene cunje se vls-čljo nad vodo. Na iztoku se bledo jutro še bori s črno nočno tmino "Pri moji duši," mrmra Louis Guenole, se naslanja na ograjo strežnega mostovžs Ur si ogleduje okolico, "če se vreme hitro ne zjss-ni, pa menda Holsndci nimajo preveč Izgledov, ds nas zapazijo v tem kotlu! Toda, aH bomo tudi mi mogli najti dostop do tega pristanišča v Havru, ko je toliko peičin pred njim?" (Dalje prihodnjič.) MR^OCCANTRANSFBIOFSICKSAILOR Deset povesti Anton Novačan MURI PREGANJA VRANE (Se nadaljuje.) "Svatov ni. semnja ni. praznika m Pijanci, praviš? Kateri? Odkod* Čakaj, čakaj Zdi se mi, c. arvcda je, tisti le majhni Je Zadnigar, tleti s harmoniko Je f-nir* Godcev Kdo pa je tretji črni, visoki?" Tisti tretji, črni, visoki je ma bal % klobukom na vir strani in bil med vsemi najbolj vesel Stopali im* počaai in dostojanstveno kakoi )<• /daj zaigrala harmonika, in 41t v Camarjevo kremo "To bo gotovo nekaj cisto po-srbneKa je mrmral Luka "to bo gotovo vrlika pijača " Ugibala »ta na vse strani in Jurija so objele trmne slutnje Zagledal je svojo ieno, ki jr le/, la iz vam *rm na lalost in nrvoho. tn ie ves poražen čakal >rnine novice ' KranCka, Francka!" j« jc klical l.uka in Ji tri naproti. Zasopla je bila Francka Lah- no je zardevala v lica in velike temne oči ao trudne zastajale. Prijela se je za vozno ročico ln kailjala. hudo jo je bilo gledati. "No, kaj?" je vpraial Jurij. Popravila si je na glavi beli. veliki, s črnimi krogi posutt robec ln pogledsU ns Jurija ps zopet po besi la oči. Znovs je zardela in se igrala s prsti na prsih Zganila te ustne, hoUla govori* ti, a že so ji pritekle solze. No, no!" jo je tolažil Luka. "Ssj ni hud dsnes Jurij, ne boj se ga, Jurij je dobre volje." "Tonač je prišel tvoj brat," je dejala Francka, med solzami, "ps jsz nisem kriva, da je pri-šel. Ne tiraj me, Jurij, lepo U prosim. Tonač se je vrnil, pripeljal se je, domov pe ni po-gledsl. Mimo je šel, mešetarja Zadnigarja poklical, godca God-čevega povabili Vsi trije hodijo s harmoniko po vssi gori in doli in Tonač se pri vsaki hiši zsdi-ra: Z Nemškega ssm prišel, denar imam. Pri čamarju se vidimo, če ste fte moji!" Jurij je pogledsl mrko ns vss. Se je pele harmonika, še so stali ljudje ns pragovih. "Otrokom je denar metal!" je Še dejala Francka in vsa srečna, de je "opravila, hitela nazaj cčz Locnleo. Luka je ogrinjsl svoj jopič in nestrpno iskal klobuka na vozu. "Treba je Iti in pogledati," je govoril, "gddec Godcev in Zadni-gar nisU za Tonsčs. Odrla bi ga na meh, razbojnika, Bog mi odpusti grehe .. " Približal ju je Juriju, ki je zrl v tla in si grizel ustne. "Nehajvar In ko je Jurij molčal, je stopil Luks k plugu, ds bi gs razdrl. "Nehajva!" je ponovil. ♦Orjiva!" je za vpil Jurij divje, da se je razlegalo po Ločnici. In Luka, kakorkoli sam svoj in v skušnjavah zavoljo krčme, je pristopil brez ugovora h konjema in jel zspregsti. III. Zopet je hreščal plug. Kakor debela, rjavkasU kača se je vila Jurij je srdito vpil, Luks viharno poganjal, bičal konja in oziral v strahu nazaj na Jurija. Juriju ni bilo nič-pp volji; zdaj se mu je brazda preveč krivila, zdaj mu je šlo vse prepočasi. Pobiral je gredoč kamenje in ga metal v goniča in po konjih. Ro-gsl se je in preklinjal, zmerjal kovača, ki je koval plug, in grozil, da bo prodal njivo magsri zs dvs beliče. Bamel je bolj m bolj ter nensdoms velel ustsvitL Ustavil je plug in stopil h konjema. "Ti, ti vlačugar!" je zssiksl in sunil sUrcs daleč po njivi In tresoč se po vsem ttvo(u je začel preUpsti konjs, obrnil bič, ki se mu je po dveh, treh udarcih razklal in zlomil. Vrgel je bil pa tla in zavihtel pesti, pehe konjs in ju suval, ds sU se vzpenjala, silila iz ojnic in blls ob plug. Luks je tekal krog njega, bolno vekal, klical g^ in gs prosil: "Pomiri se, zs Bog* svetega Ne bij konj, bij mene, konja ni-sU kriva." Prenehal je Jurij in del. Globoko mu je klonila glava med gola komolca, težko je sopel in bil ves potrt Tsko gs je bile zsdels strast Luks se mu je boječe približal. "Lej, Jurij, bič si zlomil," je dejsl potiho. Zsksj le, zsksj, zs Bogs svetegs!" Jurij je vzdihnil. Vzdignil ss je in šel h konjems, ki sU se pred njim boječe ozrle in se stresla. Začel ju je gladiti z ras-kavo roko; božal ju js po glsvi, nategoval jima grivo, govoreč Hudo je, hu- ... Ns, na, ns ..." "Zakaj le. zakaj, za Bogs svetega.'" je ponavljal Luka, popravil ojnic« In prijel zs vajeti. "Brat ee ti je vrnil, pri Čamarju nas čaks lep večer, vse bo pove-dal Tonač, kod je hodil in kje je bii Čemu se jeziti, konja pre-tepeti! Kri, kri rogovilasU in "Molči!" je kliknil Jurij od daj. Zopet je Ukia brazda. "No, in še mene si sunil," je nadaljeval Luka, "kakor da je krivica pri meni! Si jezen na braU? Ker se je vrnil in te spomnil svojih starih hudobij? catoi vozil Ker zdaj po vssi razgraja, domu pa ne pogleda? Odpusti mu, Jurij, jrse mu odpusti Ds ti veš, kako hudo je po svetu in lepo teko, da noriš od veselja in da noriš od žalosti, kadar se vrneš v domači kraj! Čuj, kako poje harmonika. O, tuji kraji. . ." Razgrel se je Luka in razgo-vodl se je in sipel besede, kakor bi jih sejsi "O. le mS jeziti se in greha ne delsti Lej. kako lepo še sije solnce. Oglato žgolijo lastovke. Škrjsoec prepeva, lej, ves kraj raeži in posluša. Poglej, kakfats je Ločnice. Dobra zemlje, pridna zemlja, svete zemlje. Lej vra-... Kričijo, ne prenehajo .. TQ*Pl 14- DECEUno. f^^00 * Po »vetu r< trt*kloniI se je vse ruzje nad pij gom in držal za rogovUo tolik da ee ni plug izvrnil. Sram« bilo svoje togote pred črno Ijo, ki se mu je sipala pod no( mi, sram pred zahajajočim sol cem. Gnusno čuvstvo lastne o vrednosti mu je leglo na Cemu se je tsko razkačil! tisU pravda s Tonačem zar* deleža in takratne razprtijel njim! Skregal se je Tonač z d mom, z vso vssjo, delež zapil šel, nikoli pisal in visel nad <_ mOm kakor hud oblak vsa let že. In vendar Jurij je davno vi odpustil, Jurij je davno vic » zabil. H (Dalje prihodnjič.) Muri, poženi jih. Kje pa si, Muri? Muri, Muri . . • In gs je klical glasno, zateglo, ga ščuval in vabil in Muri#je preganjal vrane. Letele so, črno krake je, proti solncu, plule visoko pod nebom, krožile niže in niže, delje in dalje. Luka pa je imel ušesa na vssi, čarobno so se gs dotikali glasovi harmonike. Tonač, veliki Tonač se je vrnit I "Kadar se srtčsts, roko mi) daj! Zakaj veliko je trpel, veliko je skusil. Poglej mene! Zsstsls mu je v grlu besede in solze so stopile sUrcu v oči Zakrilil je z rokami in viharno al. Njegovo borno življo- Razni mali oglati MORA SI PRODATI na 2143 \ Hth St 2 SadsL zidana hita, pr* jatna in S stan., parna gorkota. i I nadstrop. zidane delavmea SOsSP. Bsrksfemo v soboto ali* kličite Berwyn 4465 OPERATORICE NA ŠIVALNEM STROJI Vladno, stalno ali delno delo. Ni) vilja pleča. Začetnice učimo Doi| kontraJrti. Ako niste sedaj upodn v vladnem delu, pridite pripravi) aa delo UNITED STATES TENT * AWNING CO. 2319 W. Huron Street POTREBUJEMO ŽENSKO ta splai na klina dela. Stalno io najuij plača. TeL Wellinfton 6626 Uvaks vesti ee v dnevniku Tre evetL" AH I* čitate vsak 4m TISKARNA S.N.P.J. zs njim svežs brazda, razpadaU 1 zamolklim ubitim glasom: v pretrgane grude in legala drh-j "Na, na . . . Hudo je, oj, kako U k sosedi. Urno je ŠU zaprega. je hudo. Ne bojte se mene, go- *************************** ********* ****************' Zemllevld osrčja Berlina, tarče saveenftšk^a bombardiran)s U trska. my native land Spisal LOUIS ADAMIČ Nova knjiga, katero bo Čitalo stotisoče ljudi širom Zdr. držav, med njimi mnogo važnih vladinih funkcionarjev v Washingtonu, posebno še oni, ki delajo na vojaških, re-lifnih in političnih načrtih za Jugoslavijo in Balkan. Knjiga MMy Native Land" bo vzbudila fte posebno pozornost med slovenskimi in drugimi jugoslovanskimi Amerikanci, ker ae tiče Slovenije in Jugoslavije—pozoriifla že nad leti najbolj neustrašenega odpora proti nacijski in fašistični okupaciji, civilne vojne, revolucije in proti»-revolucija. V MMy Native Laad" nam Louis Adamič podaja zanimivo zgodbo južno-slovanakih dežel in narodov od sedmega stoletja naprej. Vsebuje 530 strani CENA $3.75 IZVOD Naroča se pri 0 PROLETARCU 2201 So u tli f*awitdale Avenue. Chicago 23, ItHaois V zalogi tudi ostala književna dela Louisa Adamiča dela in shode, vizitnicc, knjige, koledarje, lsteke itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkerr. angleškem jesflni in drugih........ »A ČLANSTVO SNPJ. VABOCA V SV6J1 TISKABVI .. Vsa pojsnUa dsje sodstvo tiskan* Pišite po Informacije na naslov: : SNPJ PRINTER Y Atmm ■ . • CUcao* » DU«* naročite si dnevnik PROSVETO «PJ.T LIIS »nieifsSOe^la ia hMs M M snd HM Ust vsak dsa. ^i«.., t.,,-,1 Sla i » ——^ mmmmm ulBv UHn NB d« |S preseli proč od družina in bo sasrsl tktl Asa Is doShn v preneha bW flaa i taval san iwl ■m smu aa ■■■ , « ja tako akup« Prosveto, to Ukoj nameniti upravni*vu b«u. doplačati dotlteo vsote listu Pvssvets. Ako taji m mora uptaenliteo sniftati datum sa to vsoto naročniku. BsLkOa rJL 8HPJ. Am ..ČL