Razvoj in znanost ZNANSTVENA PRILoGA SCIENCE SUPPLEMENT Urednik/Editor prim. prof. dr. Marjan Bilban, dr. med. VSEBINA – TS – C ONTENTS Milan Srna, mag., univ. dipl. inž. str., predstojnik CSNV, ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d., Ljubljana ocENJEVANJE TVEGANJA; ZAKAJ JE TREBA ocENJEVATI TVEGANJA? Eden od razlogov je jasen - v EU je to zakonska zahteva. Večina direktiv in predpisov o varnosti strojev določa, da mora biti ocenjevanje tveganja izvedeno. Tudi večina evropskih harmoniziranih standardov tipa A & B se sklicuje na to in na vsebino standarda EN 1050 » načela za ocenjevanje tveganja«. Tisti, ki se ukvarjajo z varnostjo strojev, se zavedajo, da je ocenjevanje tveganja sestavni del varnostne strategije. Ne sme biti breme, temveč koristen pripomoček, s katerim so zagotovljene nujno potrebne informacije, izdelovalcu in uporabniku pa je zagotovljeno, da sprejmeta nujno potrebne odločitve za doseganje varnosti. RISK ASSESSmEnT, Why IS A RISK ASSESSmEnT nEcESSARy? One reason is obvious - in the EC it is a legal requirement. Most of the directives and regulations regarding machinery safety state that a formal risk assessment should be carried out. Most of the harmonized European A & B type standards refer to it and the subject itself has a standard — EN 1050 »Principles for Risk Assessment«. People concerned with the safety of machinery realize that risk assessment is an integral part of a safety strategy. Risk assessment is not a burden. It is a helpful process which provides vital information and allows the user or designer to make logical decisions about ways to achieve safety. Delo in varnost 52/2007/2 27 Razvoj in znanost PoSToPEK ocENJEVANJA TVEGANJA ZA STRoJE mag. Milan Srna, univ. dipl. inž. str. UVOD Ocenjevanje tveganja je zaporedje logičnih korakov, ki na sistematičen način omogočajo preiskavo nevarnosti, povezanih s stroji. Oceni tveganja sledi zmanjševanje tveganja po določbah standarda SIST EN ISO 12100. Ponavljanje postopka vodi do ponavljajočega postopka izločanja nevarnosti in uvedbe varnostnih ukrepov. 1. Obveznosti proizvajalca stroja ali njegovega pooblaščenega zastopnika Proizvajalec strojev ali njegov pooblaščeni zastopnik mora zagotoviti izvedbo ocene tveganja, da bi določil: • zdravstvene in varnostne zahteve, ki veljajo za stroje, • stroji morajo biti nato načrtovani in izdelani ob upoštevanju rezultatov ocene tveganja, • s ponavljajočim postopkom ocenjevanja tveganja in že omenjenega zmanjšanja tveganja proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik: > določi omejitve strojev, vključno s predvideno uporabo in njihovo razumno predvidljivo napačno uporabo, > ugotovi nevarnosti, kijih lahko povzročijo stroji, in z njimi povezane nevarne situacije, > oceni tveganje, pri čemer upošteva, kako hude bi bile morebitne poškodbe ali okvare zdravja in kolikšna je njihova verjetnost, > ovrednoti tveganje, da bi ugotovil, ali je treba zmanjšati tveganje, > odpravi nevarnosti ali zmanjša tveganje z uporabo varnostnih ukrepov. 1.1. načela vključevanja varnosti Stroji morajo biti načrtovani in izdelani tako, da ustrezajo svojemu namenu in jih je mogoče upravljati, nastavljati in vzdrževati, ne da bi izpostavljali osebe tveganju, kadar se te dejavnosti izvajajo v predvidenih razmerah, vendar tudi 28 ob upoštevanju vsake njihove razumno predvidljive napačne uporabe. Cilj sprejetih ukrepov mora biti, da se odpravijo vsa tveganja v vsej predvidljivi življenjski dobi strojev, vključno s fazami prevoza, sestavljanja, razstavljanja, onesposobitve in razreza. Ko izbira najprimernejše načine, mora proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik v navedenem zaporedju uporabljati naslednja načela: o odpraviti ali čim bolj zmanjšati tveganja (varno načrtovanje in izdelava strojev), o sprejeti potrebne varnostne ukrepe v zvezi s tveganji, ki jih ni mogoče odpraviti, o obveščati uporabnike o preostalih tveganjih, ker so sprejeti varovalni ukrepi pomanjkljivi, o navesti zahteve po posebnem usposabljanju in opredeliti potrebe po zagotavljanju osebne varovalne opreme. Pri načrtovanju in izdelavi strojev ter pri izdelavi osnutkov navodil mora proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik poleg predvidene uporabe stroja predvideti tudi vsako njegovo razumno predvidljivo napačno uporabo. Stroji morajo biti načrtovani in izdelani tako, daje preprečena nenormalna uporaba, če bi taka uporaba povzročila tveganje. Kadar je primerno, morajo navodila opozoriti uporabnika na nedopustne načine uporabe strojev, ki pa so se izkazali kot možni na podlagi izkušenj. Stroji morajo biti načrtovani in izdelani ob upoštevanju omejitev, ki jih predlaga upravljavec zaradi potrebne ali predvidljive uporabe osebne varovalne opreme. Stroji morajo biti dobavljeni z vso posebno opremo in dodatki, ki so bistveni za njihovo varno nastavljanje, vzdrževanje in uporabo. 2. Ocenjevanje tveganja obsega: • analizo tveganja in • vrednotenje tveganja. Analiza tveganja daje potrebne informacije za vrednotenje tveganja, ki omogoča tudi presojo o varnosti strojev1 in obsega: 1 Po standardu SIST EN ISO 12100 1 sposobnost stroja, da lahko opravlja svoje funkcije in da se lahko prevaža, inštalira, nastavi, vzdržuje, demontira in odstrani (po končani uporabi) pod pogojem, da se uporablja namensko, kot je dolo- Delo in varnost 52/2007/2 Razvoj in znanost • določitev omejitev za stroje, • identifkacijo nevarnosti, • ocenjevanje tveganja. Ocena tveganja se opredeli na presoji, ki temelji na kvalitativnih metodah. Le-te so, kadar je mogoče, dopolnjene tudi s kvantitativnimi. Kvantitativne metode so primerne predvsem, kadar sta resnost in obseg škode visoka. Pomembne so za oceno in za ugotovitev alternativnih možnih varnostnih ukrepovterza to, da ugotovimo, katera daje boljšo varnost. 2.1. Potrebne informacije za ocenjevanje tveganja Informacije za ocenjevanje tveganja terza kakršnekoli analize morajo vsebovati: • omejitve za stroje, • zahteve za faze v času trajanja stroja, • načrte in druge oblike oz. načine ugotovitev narave stroja, • podatke o vrsti in preskrbi z energetskim medijem, • podatke o preteklih dogodkih, nezgodah in nesrečah, • podatke o poklicnih boleznih oz. okvarah zdravja. Informacije je treba stalno posodabljati skladno z razvojem. Primerjave med podobnimi nevarnimi stanji različnih tipov strojev so mogoče, če so na voljo ustrezne informacije o nevarnostih in o okoliščinah ob nesrečah v teh stanjih. Če ni podatkov o nesrečah (nezgodah) v preteklosti, ali je znanih le malo ali so manj resne, to ne sme biti osnova za odločitev oz. domnevo o majhnem tveganju. Za kvantitativne analize lahko uporabimo podatke iz različnih virov (statistika, evidence, poročila laboratorijev, itd.), če so primerni za uporabo, vendar mora biti v dokumentaciji to posebej opredeljeno. 2.2 Določitev omejitev za stroje V oceni tveganja mora biti upoštevano: • faze trajanja stroja2, • omejitev za stroje, vključno z na-membnostno uporabo3, čeno v priročniku (navodilih) za uporabo, ne da bi povzročil poškodbe ali zdravstvene okvare. 2 »življenjska doba »stroja projektiranje, konstruiranje, izdelava, transport in montaža (sestavljanje, inštalacija), uporaba, nastavitev , usposabljanje, čiščenje, vzdrževanje, odstranitev, demontaža in varno odlaganje; 3 uporaba stroja, ki ustreza navodilu proizvajalca, ali ki je običajno prepoznana glede na obliko, konstrukcijo in funkcijo. Namembnostno določena uporaba pomeni usklajenost s tehničnimi navodili, in sicer: Delo in varnost 52/2007/2 Slika 1. Kontrolni list, identifikacija nevarnosti - primer • vse načine predvidljive uporabe stroja (v industriji, hobi programih, …), ki ga lahko upravljajo osebe, opredeljene po spolu, starosti, itd., • predpostavljeno raven usposobljenosti, izkušenj ali zmožnosti predvidenih uporabnikov (delavec na stroju, vzdrževalci, začetniki, itd.), • izpostavljenost drugih oseb. 2.3. Identifkacija nevarnosti Ugotoviti (odkriti) je treba vse nevarnosti, nevarna stanja in nevarne dogodke, povezane s strojem. V pomoč pri tem so nam različne metode. Sicer pa so nevarnosti opredeljene v standardu SIST EN ISO 12100-1. To so predvsem: • mehanske nevarnosti: nepravilno ali pomanjkljivo varovanje vrtljivih oziroma gibljivih delov, ki so vključeni v delovni proces drobljenja, obrezovanja, zbadanja, udarjanja oziroma vleke, prosto gibanje delov ali materiala (padanje, kotaljenje, drsenje, prevračanje, razletava-nje, nihanje, razsutje...), ki ogroža delavce, premiki delov delovne opreme, premikanje vozil, nevarnosti poklopa, zaklopa, zagrabitve nevarne površine (ostri robovi, koti, konice, hrapave površine, štrleči deli...), • nevarnosti električnega toka: neposredni dotik, nezavarovani • predvidljivo nepravilno obnašanje zaradi običajne nemarnosti, ne zaradi namerne nepravilne uporabe stroja, • refeksno obnašanje, če stroj slabo deluje, ob nesreči, odpovedi itd. med uporabo stroja. deli pod napetostjo (neizolirani prosti vodi, tokovni odjemniki…), neposredni dotik, zavarovani deli pod napetostjo, kompenzacijske naprave, električne omarice, električne napeljave…), posredni dotik (oprema, vezana na električno energijo, npr. stroji, oprema, naprave, prenosno orodje…), statična elektrika, udar strele, obločni plamen… • nevarne snovi: nevarne snovi, ki jih stroj obdeluje, uporablja, oddaja, lahko povzročijo nevarnosti zaradi vdihavanja zdravju nevarnih snovi oziroma njihov vdor v telo skozi kožo, uporaba vnetljivih in eksplozivnih snovi, pomanjkanje kisika (zadušitev),… • fzikalni dejavniki: izpostavljanje hrupu, ultrazvoku, mehanskim vibracijam, ionizirajočim in neionizira-jočim sevanjem, laserskim žarkom, snovem z visoko in nizko temperaturo, prisotnost snovi pod tlakom (stisnjen zrak, para, tekočine), • ergonomski dejavniki: prilagoditev delovnega mesta pri stroju delavcu... 3. Ocenjevanje tveganja po SIST EN 1050 Za ocenitev tveganja lahko uporabljamo različne metode, kot so: – predhodna analiza nevarnosti (Preliminary Hazard Analysis PHA), – metoda MOSAR (metoda, organizirana za sistemsko analizo tveganj, Method Organised for a Systemic Analysis of Risks), 29 Razvoj in znanost – analiza drevesa napak (FTA Fault Tree Analysis), – tehnika DELPHI, – analiza napak in posledic FMEA (Failure Mode an Effect Analysis). 3.1. Kombinacija elementov tveganja Tveganje, ki je povezano s posebnim stanjem ali tehničnim postopkom, je odvisno od naslednjih elementov: 3.4. Resnost (stopnja možnih posledic) Resnost je mogoče oceniti z upoštevanjem: a) koga ali kaj varujemo: 1) osebe, 2) lastnino, 3) okolje; b) resnosti poškodb ali poslabšanega zdravja: 1) majhna (navadno jo je mogoče popraviti), 2) resna (navadno je ni mogoče popraviti), 3) smrt; c) velikosti, števila (za vsak stroj): 1) ena oseba, 2) več oseb. 3.5. Verjetnost nastanka poškodbe Verjetnost nastanka škode je funkcija V= f (p,v) Pogostnost in trajanje izpostavljenosti: – potreba po dostopu v nevarno območje (na primer normalno upravljanje, vzdrževanje ali popravilo), – narava dostopa (na primer ročno podajanje materialov), – čas zadrževanja v nevarnem območju, – število oseb, za katere je dostop potreben, – pogostnost dostopa. Verjetnost, da se nevaren dogodek zgodi: – zanesljivost in drugi statistični podatki, – nezgode v preteklosti, – poklicne bolezni in okvare zdravja v preteklosti, – primerjava tveganja.4 4 Primerjava tveganja Ali se lahko tveganje, povezano s strojem, ali kateri od delov vrednotenja tveganja primerja s tveganjem pri podobnih strojih: - podobni stroji so varni, - namembnostna uporaba strojev in način izdelave obeh strojev sta primerljiva, - nevarnosti in elementi tveganja so primerljivi, - tehnične specifkacije so primerljive, ELEMENTI TVEGANJA TVEGANJE je funkcija RESNOSTI in VERJETNOSTI NASTANKA POŠKODBE R (tveganje) = R (posledica/škoda) x V (pogostost/verjetnost) Možnosti za izognitev ali omejitev poškodbe a) kdo upravlja s strojem: 1) usposobljene osebe, 2) neusposobljene osebe, 3) nihče; b) hitrost nastanka nevarnega dogodka: 1) nenadoma, 2) hitro, 3) počasi; c) kakršnokoli zavedanje tveganja: 1) na podlagi splošne informacije, 2) na podlagi neposrednega opazovanja, 3) na podlagi opozorilnih znakov in opozorilnih naprav; d) človeška sposobnost za izogibanje ali omejevanje škode (na primer refeks, spretnost, možnost umika): 1) mogoče, 2) mogoče pod nekaterimi pogoji, 3) nemogoče; e) na podlagi izkušenj in znanja: 1) o stroju, 2) o podobnih strojih, 3) brez izkušenj. 3.6. Vidiki, ki jih je treba upoštevati pri ugotavljanju elementov tveganja Izpostavljene osebe Ocenjevanje tveganja upošteva vse osebe, ki so izpostavljene nevarnosti, pomeni upravljavce in druge osebe, za katereje mogoče predvidevati, da bijih stroji lahko ogrožali. - pogoji za uporabo so primerljivi. Uporaba metode primerjanja ne odpravlja potrebe po ocenjevanju tveganja za posebne pogoje uporabe, kakor je opisano v tem standardu (na primer, kadar se motorna žaga za rezanje mesa primerja z motorno žago za rezanje lesa, se oceni tveganje, povezano z različnimi materiali). 30 Vrsta, pogostnost in trajanje izpostavljenosti Ocenjevanje izpostavljenosti obravnavani nevarnosti (vključno z dolgoročno posledico za zdravje) zahteva analizo, ki upošteva tudi vse načine upravljanja stroja in metode dela. Posebno to velja za potrebe dostopa med postavljanjem, učenjem, spreminjanjem ali popravljanjem poteka, čiščenjem, iskanjem napak in vzdrževanjem. Ocenjevanje tveganja upošteva stanja, ko je treba nujno izključiti varovalne sisteme (na primer med vzdrževanjem). Razmerje med izpostavljenostjo in učinki Upoštevati je treba razmerje med izpostavljenostjo nevarnosti in njenimi učinki. Prav tako učinke akumulirane izpostavljenosti in sinergične. Kadar učinke upoštevamo, ocenjevanje tveganja, če je mogoče, temelji na primerno priznanih podatkih. Človeški dejavniki Človeški dejavniki lahko vplivajo na tveganje in jih je treba upoštevati pri ocenjevanju tveganja. To so na primer: – medsebojni vpliv oseb in strojev, – medsebojni vpliv med osebami, – psihološke vidike, – ergonomske učinke, – zmožnost oseb, da se zavedajo tveganja v danem stanju glede na njihovo usposobljenost, izkušnje in zmožnost. Ocenjevanje zmožnosti izpostavljenih oseb upošteva naslednje vidike: – uporabo ergonomskih načel pri načrtovanju strojev, – naravno ali pridobljeno zmožnost za opravljanje zahtevanih nalog, – zavedanje tveganja, Delo in varnost 52/2007/2 Razvoj in znanost ELEMENTI TVEGANJA TVEGANJE JE FUNKCIJA RESNOSTI IN VERJETNOSTI T= f (R,V) RESNOST Možne poškodbe, ki lahko nastanejo zaradi obravnavane nevarnosti VERJETNOST NASTANKA POŠKODBE (škode) je odvisna od ~CL Pogostosti in trajanja izpostavljenosti oseb nevarnostim -JD- Verjetnosti nastanka nevarnega dogodka ¦JZL- Tehničnih in drugih možnosti izognitve poškodbi ali njeni omejitvi - stopn o zau anja, da bodo zahtevane naloge izvedene brez namernih ali nenamernih nepravilnosti, – skušnjave k odklonom od predpisanih in nujnih varnih delovnih postopkov. Zanesljivost varnostnih funkcij Ocenjevanje tveganja naj upošteva zanesljivost komponent in sistemov. Treba je – ugotoviti okoliščine, ki lahko povzročijo škodo (na primer odpoved komponente, izpad energije, električne motnje), – kadarje primerno, jetreba uporabiti kvantitativne metode za primerjavo alternativnih varnostnih ukrepov, – dati informacije, ki bodo omogočile izbiro primernih varnostnih ukrepov, komponent in naprav. Komponente in sistemi, za katere je ugotovljeno, da zagotavljajo varnostno kritične funkcije, zahtevajo posebno pozornost. Kadar varnostne funkcije zagotavlja več kot ena varnostna naprava, mora biti izbira teh naprav dosledna glede na presojo njihove zanesljivosti in učinkovitosti. Kadar varnostni ukrepi vključujejo organizacijo dela, pravilno obnašanje, pozornost, uporabo osebne varovalne opreme, spretnost ali usposobljenost, takrat pri ocenjevanju tveganja upoštevamo relativno nizko zanesljivost takšnih ukrepov v primerjavi z dokazano zanesljivostjo tehničnih varnostnih ukrepov. možnost preprečitve ali zaobidenja varnostnih ukrepov Ocenjevanje tveganja upošteva možnost, da se varnostni ukrepi preprečijo ali zaobidejo. Delo in varnost 52/2007/2 Upošteva vse tisto, kar spodbuja preprečevanje ali zaobidenje varnostnih ukrepov, na primer: – varnostni ukrep upočasnjuje proizvodnjo ali pa ovira katerokoli drugo dejavnost oziroma želje uporabnika, – varnostni ukrep, ki se težko uporablja, – poleg upravljavca so vključene še druge osebe, – uporabnik ne priznava ali ne sprejema varnostnega ukrepa kot primernega za to funkcijo. Možnost preprečitve varnostnega ukrepa je odvisna od vrste varnostnega ukrepa (na primer nastavljivo varovalo, programirana naprava, občutljiva na približanje) in tudi od podrobnosti njegovega načrtovanja. Uporaba programiranih elektronskih sistemov prinaša dodatno možnost za preprečitev ali zaobidenje, če dostop do z varnostjo povezane računalniške programske opreme ni primerno načrtovan in nadzorovan. Ocenjevanje tveganja ugotovi, kje z varnostjo povezane funkcije niso ločene od drugih funkcij stroja in določi razpon dostopa. To je posebno pomembno, kadarje za diagnosticiranje ali popravljanje procesa potreben dostop na daljavo. Zmožnost vzdrževanja varnostnih ukrepov V okviru ocenjevanja tveganja je treba preveriti, ali je varnostne ukrepe mogoče vzdrževati na ravni, ki je nujna za zahtevano raven varnosti5. 5 Če varnostnih ukrepov ni mogoče zlahka vzdrževali v pravilnem delovnem redu, to lahko spodbuja preprečitev ali zaobidenje varnostnih ukrepov, da bi se omogočila nadaljnja uporaba strojev. Vrednotenje tveganja Po ocenjevanju tveganje še ovrednotimo, da določimo, ali ga je treba zmanjšati oziroma ali je varnost že zagotovljena. Če gaje treba zmanjšati, izberemo in uporabimo primerne varnostne ukrepe ter ponovimo ves postopek. Med tem ponavljajočim postopkom je za načrtovalca pomembno, da preveri, ali ob uporabi novih varnostnih ukrepov niso nastopile dodatne nevarnosti. Če se le-te pojavijo, jih dodamo na seznam ugotovljenih nevarnosti. Zaupanje, da je stroj varen, temelji na doseganju ciljev za zmanjševanje tveganja in ugodnih primerjavah tveganja. Doseganje ciljev zmanjševanja tveganja Zmanjševanje tveganja se lahko zaključi, ko so izpolnjeni naslednji pogoji: – nevarnost smo odpravili oziroma tveganje smo zmanjšali: a) z načrtovanjem oziroma z nadomestitvijo z manj nevarnimi materiali in snovmi, b) z varnostnim ukrepom; – izbran varnostni ukrep je tisti, ki po izkušnjah zagotavlja varno stanje ob namembnostni uporabi; – vrsta izbrane zaščite je primerna za uporabo glede na: a) verjetnost preprečitve oziroma zaobidenja, b) resnost škode, c) oviro za opravljanje zahtevane naloge; – informacija o namembnostno določeni uporabi je dovolj jasna; – postopki upravljanja pri uporabi stroja upoštevajo zmožnost osebja, ki uporablja stroj, oziroma drugih oseb, ki so lahko izpostavljene nevarnostim, povezanimi s stroji; – priporočena varnostna navodila za uporabo strojev ter s tem povezane zahteve za usposabljanje so primerno opisani; – uporabnik je ustrezno poučen o neznatnem (ničnem) preostalem tveganju v različnih fazah v času trajanja stroja; – kadar je priporočena osebna varovalna oprema, je potreba po taki opremi in po zahtevah usposabljanja v zvezi z njo ustrezno opisana; – dodatna opozorila zadoščajo. Dokumentacija V skladu s standardom SIST EN 1050 dokumentacija o ocenjevanju tveganja prikaže izveden postopek in dosežene 3 Razvoj in znanost rezultate. Kadar je pomembno, dokumentacija vsebuje še: a) stroje, za katere je bila opravljena ocena (na primer specifkacije, omejitve, namembnostno določena uporaba); – vse pomembne upoštevane predpostavke (na primer tovori, moči, varnostni faktorji); b) ugotovljene nevarnosti: – ugotovljena nevarna stanja, – nevarni dogodki, ki so se pri oceni upoštevali; c) informacije, na katerih je temeljila ocena tveganja: – uporabljeni podatki in viri (na primer nesreče v preteklosti, izkušnje, dobljene z zmanjševanjem tveganja pri podobnih strojih); – negotovost v zvezi z uporabljenimi podatki in njen vpliv na ocene tveganja; d) cilji, ki naj bi jih dosegli z varnostnimi ukrepi; e) izvedeni varnostni ukrepi za odstranitev ugotovljenih nevarnosti oziroma za zmanjšanje tveganja (na primer iz standardov ali drugih specifkacij); f) preostalo tveganje, g) rezultat končnega vrednotenja tveganja. Tabela vrednotenja po SIST EN 1050 vrednost dO 24 25 do 42 tveganje nepomembno znatno OCENJEVANJA TVEGANJA- IZRAČUN r(tveganje) =R (posledica/škoda) x V (pogostost/verjetnost) Ocena resnosti (R) T = R5 x (V2 + V5 + V8 ) T=10x (2 + 5 + 3) =100 Resnost poškodbe ali zdravstvene okvare VREDNOST R1 ni posledic 1 R2 majhne poškodbe posledice 2-3 R3 srednje težke poškodbe (brez trajnih posledic) 4-6 R4 težke poškodbe (možne trajne posledice) 7-8 R5 smrtne poškodbe 9-10 CCEkJdMhJATVE&MfcM - CTUhCiih OPOMBA če je ogrožena več kot ena oseba, je potrebno uporabiti višje vrednosti 1 VI ¦d J MMMlrf 1 L __l 1 rt M l * ¦ •* YHuA^p< j:.l VI i w ** 1 Y-« 4. Ocenjevanje tveganja po SIST EN 954-1 V standardu SIST EN 954-1 Varnost strojev- Deli krmilnih sistemov v zvezi z varnostjo -1. del: Splošna načela za načrtovanje6 6 Safety of machinery - Safety-related parts of control systems - Part 1: General principles for design 32 Delo in varnost 52/2007/2 Razvoj in znanost izhodiščna točka resnost poškodbe – neznatna (običajno popravljiva) poškodba – resna (običajno nepopravljiva) poškodba pogostost in čas izpostavljenosti nevarnosti – poredko do dokaj pogosto, čas izpostavljenosti je kratek, – pogosto do trajno, čas izpostavljenosti je dolg; možnosti za preprečitev nevarnosti – možno v posebnih pogojih, 2 – komaj možno; Izbira kategorij B 1 do 4 Kategorije za dele krmilnih sistemov, povezane z varnostjo • prednostne kategorije za referenčne točke, • možne kategorije, ki zahtevajo dodatne ukrepe, O ukrepi, ki so morebiti predimenzionirani za sprejemljivo tveganje. Povzetek zahtev za kategorije Kategorija7 Povzetek zahtev Sistemsko razmerje8 Načela za dosego varnosti B Z varnostjo povezani deli krmilnih sistemov in/ali njihove zaščitne naprave in tudi njihove komponente morajo biti načrtovane, izvedene, izbrane, sestavljene in kombinirane skladno z ustreznimi standardi, tako da lahko zdržijo pričakovane vplive. Nastanek napake lahko vodi do izgube varnostne funkcije. Opredeljeno pretežno z izbiro komponent 1 prva Zahteve v B morajo biti izpolnjene. Uporabljene morajo biti uveljavljene komponente in varnostna načela Nastanek napake lahko vodi do izgube varnostne funkcije, vendar je verjetnost nastanka manjša kot v kategoriji B 2 druga Zahteve v B in uporaba uveljavljenih varnostnih načel morajo biti izpolnjene. Varnostna funkcija mora biti preverjena v primernih intervalih s krmilnim sistemom stroja. nastanek napake lahko vodi k izgubi varnostne funkcije med preverjanji. izguba varnostne funkcije je zaznana s preverjanjem. Opredeljeno pretežno s strukturo 3 tretja Zahteve v B in uporaba uveljavljenih varnostnih načel morajo biti izpolnjene. Z varnostjo povezani deli morajo biti načrtovani tako, da: posamična napaka v kateremkoli od teh delov ne vodi k izgubi varnostne funkcije in kadarkoli je primerno izvedljivo, je posamična napaka zaznana. kako nastane posamezna napaka, varnostna funkcija deluje. zaznane so nekatere, vendar ne vse napake. akumulacija, kopičenje neznanih napak lahko vodi do izgube varnostne funkcije. 4 četrta Zahteve v B in uporaba uveljavljenih varnostnih načel morajo biti izpolnjene. Z varnostjo povezani deli morajo biti načrtovani tako, da: posamična napaka v kateremkoli od teh delov ne vodi v izgubo varnostne funkcije in posamezna napaka je zaznana pri ali pred naslednjo zahtevo za varnostno funkcijo. Če to ni mogoče, kopičenje napak ne sme voditi v izgubo varnostne funkcije. ko nastanejo napake, ostane varnostna funkcija vedno delujoča napake so pravočasno zaznane za preprečitev izgube varnostne funkcije. Opredeljeno pretežno s strukturo Kategorije Splošno Deli krmilnega sistema, povezani z varnostjo, morajo biti v skladu z zahtevami ene ali več kategorij. Kategorije niso namenjene za uporabo v kakršnemkoli zaporedju ali v kakršnikoli hierarhiji glede varnostnih zahtev. Navajajo zahtevan odnos z varnostjo povezanih delov krmilnega sistema glede na njihovo odpornost proti napakam. Kategorija B je osnovna kategorija. Nastanek napake lahko vodi k izgubi 7 Kategorije niso določene zato, da bi se uporabljale v kakršnemkoli določenem zaporedju ali v kakršnikoli dani hierarhiji glede na varnostne zahteve. 8 Ocena tveganja bo pokazala, ali je zaradi napake sprejemljiva popolna ali delna izguba varnostne(ih) funkcij(e) Delo in varnost 52/2007/2 varnostne funkcije. V prvi kategoriji dosežemo izboljšano odpornost proti napakam pretežno z izbiro in uporabo komponent. V drugi, tretji in četrti so izboljšane lastnosti z vidika izbrane varnostne funkcije, dosežene pretežno z izboljšanjem strukture z varnostjo povezanega dela krmilnega sistema. V drugi kategoriji je predvideno, da z rednimi periodičnimi pregledi preverjamo, ali so določene varnostne funkcije izvedene. V tretji in četrti kategoriji je to predvideno z zagotovitvijo, da posamezna napaka ne bo pripeljala do izgube varnostne funkcije. V četrti kategoriji in kadar je primerno izvedljivo v tretji, bode take napake zaznane. V četrti kategoriji bo odpornost na kopičenje napak določena. Direktna primerjava med kategorijami glede odpornosti proti napakam je mogoča le, če je vsakič en parameter spremenjen. Višje oštevilčene kategorije si lahko razlagamo le kot doseganje večje odpornosti proti napakam v primerljivih pogojih, npr. pri uporabi podobne tehnologije, komponent s primerljivo zanesljivostjo, podobnih pogojih vzdrževanja in primerljivih uporabah. Kategorija b Deli krmilnega sistema, povezani z varnostjo, morajo biti vsaj tako načrtovani, izdelani, izbrani, sestavljeni in kombinirani, da lahko v skladu z ustreznimi standardi ob uporabi osnovnih 33 Razvoj in znanost 1. Priročnik Varnost strojev, Direktivi EU 98/37 stroji; 73/23 električna varnostnih načel za določeno uporabo – dovoliti obratovanje, če niso bile nastanek nadaljnjih napak. V tem pri- vzdržijo: zaznane napake, ali meru kopičenje napak ne sme voditi v – pričakovane obratovalne obreme- – generirati izhodni signal za uvedbo izgubo varnostne funkcije. Pregled na- nitve, npr. zanesljivost, z vidika iz- primernega krmilnega dejanja, če pak se lahko prekine, če je verjetnost klopnih možnosti in pogostnosti, je zaznana napaka. Če je le mo- nastanka naslednjih napak ocenjena – vpliv snovi, uporabljenih v delov- goče, mora izhod vzpostaviti varno kot dovolj nizka. V tem primeru je šte- nem procesu, npr. detergentov v stanje. Če ni (npr. zvarjenje kontak- vilo napak v kombinaciji, ki jih je treba pralnem stroju, tov končnega stikala), mora izhod upoštevati, odvisno od tehnologije, – druge ustrezne zunanje vplive, npr. opozoriti na nevarnost. strukture in uporabe, vendar mora za- mehanske vibracije, zunanja po- Samo preverjanje ne sme privesti do dostiti kriterijem zaznavanja. lja, izpade ali motnje v napajanju z nevarnega stanja. Preverjalna naprava energijo. je lahko vključena v del(e), povezan(e) Viri: z varnostjo, ki zagotavlja(jo) varnostno Prva kategorija funkcijo, ali ločena od njih. Po zaznavanju napake moramo za- ------ -----..... Izpolnjene morajo biti zahteve katego- držati varno stanje, dokler napake ne oprema, Milan Srna, Stilgraf 2003 rije B in te točke. odstranimo 2. Pravilnik o varnosti strojev (Uradni Z varnostjo povezani deli krmilnega list rs, št. 25/06) sistema prve kategorije morajo biti Tretja kategorija 3. Pravilnik o električni opremi, ki je načrtovani in izdelani z uporabo uve- namenjena za uporabo znotraj do- ljavljenih komponent in uveljavljenih Izpolnjene morajo biti zahteve katego- ločenih napetostnih mej (Uradni varnostnih načel. rije B, uporabljena uveljavljena varno- list rs, št. 27/04) Uveljavljena komponenta za uporabo, stna načela in zahteve te točke. 4 Varnost strojev in naprav na evrop- povezanoz varnostjo, je tista, kije bila: Z varnostjo povezani deli krmilnih sis- skih izkušnjah Milan Srna Stilgraf – široko uporabljana v preteklosti, temov tretje kategorije morajo biti na- 1996 z uspešnimi rezultati v podobnih črtovani tako, da posamična napaka v 5 Sichere Maschinen in Europa Teil aplikacijah ali kateremkoli od delov ne vodi k izgubi 1, Rolf Reudenbach, Verlag Tech- – ki je bila narejena in preverjena z varnostne funkcije. Napake s skupnim nik& Information 2001 upoštevanjem načel, ki izkazujejo vzrokom je treba upoštevati, če je 6 Sichere Maschinen in Europa Teil primernost in zanesljivost za apli- verjetnost nastanka takih napak po- 2 Rolf Reudenbach Verlag Tech- kacije, povezane z varnostjo. Pri membna. Kadarkoli je izvedljivo, mora nik& Information 2001 nekaterih uveljavljenih komponen- biti posamezna napaka zaznana pri 7 Sichere Maschinen in Europa Teil tah so lahko nekatere napake tudi naslednji zahtevi za varnostno funkcijo 3 Rolf Reudenbach Verlag Tech- izključene, ker je znano, da je nji- ali pred njo. nik & Information 2003 hov delež zelo nizek. Odločitev, da 8 Vodnik za dobavitelje nizkonape- sprejmemo določeno komponento Četrta kategorija tostne električne opreme Ministr kot uveljavljeno, je lahko odvisen Izpolnjene morajo biti zahteve katego- stvo za gospodarstvo 2000 p rije B, uporabljena uveljavljena varno- 9. Guide to the Implementation of Di- stna načela in zahteve te točke. rectives Based on New Approach Druga kategorija Z varnostjo povezani deli krmilnega and Global Approach, European Izpolnjene morajo biti zahteve katego- sistema četrte kategorije morajo biti Commission, 1999 rije B, uporabljena uveljavljena varno- načrtovani tako, da: 10. EN 292-1 ISO 12100-1 Safety of stna načela in zahteve te točke. – posamezna napaka v kateremkoli machinery – Basic concepts, ge- Z varnostjo povezani deli krmilnega od teh z varnostjo povezanih delov neral sistema druge kategorije morajo biti ne vodi k izgubi varnostne funkcije 11. EN 292-2 ISO 12100-2 Principles načrtovani tako, da so njihove funkci- in for design je v primernih intervalih preverjene s – je zaznana posamezna napaka pri 12. EN 1050 ISO 14121 Safety of ma- krmilnim sistemom stroja. Varnostne ali pred naslednjo zahtevo za var- chinery – Principles for risk asses- funkcije moramo preveriti: nostno funkcijo, npr. takoj pri vklo- sment – pri zagonu stroja in pred nastopom pu, na koncu obratovalnega cikla 13. EN 61496-1 IEC 61496-1 Safety nekega nevarnega stanja in stroja. Če to zaznavanje ni mogo- of machinery – Electro-sensitive – periodično med obratovanjem, če če, kopičenje napak ne sme voditi protective equipment – Part 1: Ge- ocena tveganja in način obratova- do izgube varnostne funkcije. neral requirements and tests nja kažejo, daje to potrebno. Če zaznava nekaterih napak ni mogo- 14. EN 954-1 ISO 13849-1 Safety- Uvedba preverjanja je lahko avto- ča vsaj pri naslednjem preverjanju po related parts of control systems matična ali ročna. Vsako preverjanje nastanku napake zaradi tehnologije ali -Part 1: General principles for de- varnostne(ih) funkcij(e) mora: tehnike tokokroga, je treba predvideti sign 34 Delo in varnost 52/2007/2