narodskih Odgovorni vrednik Dr. «fanez Ulein eis l j Veljajo začelo leto po pošti ij {{4 fl., scer 3 fl., za pol leta}) 2fl. po posti,scer 1 fl.30kr. U= ==ii Tečaj XI, saboto 29. oktobra 1853. List 87. Gotov pomocek zoper krompirjevo bolezin Sušiti se pa dá semenski krompir na večviž ali 1) berž po tem, koje iskopan bil, v nalašna pravljenih sušivnicah (pečéh), ali £) pri maj h nih kmetijah v zlo gorki hiši, kjer naj, pa ne pre V važni reči se člověk ne smé prenagliti; zato debelo nasut, do spomladi ostane, ali 3) če je čez po rusovskih skušnjah (Konec.) sem namenil se, prihodnje leto se več in mnogo zimo ves zdrav ostal verstno skušati z vélim krompirjem. Med tem pa den pred sajenjem ? v zlo zakurjeni izbi] en te sem prebiral časnike kmetijske, zvediti: jeli so ze tudi drugod kaj tacega skusili; kar zvém, da v Vitebski okrajni grajšak Losowsky že skoz 4 leta ravno tako ravná s semenskim krompirjem ravnu iako ravna- s seiiieiiskim Kroiupirjťiu, in » j ^ ^ v, m a aj • — ^aiu, da ta celi čas je na njegovi grajšini Ostruwni krom- ker vsak krompir čez zimo nekoliko močnatih delov pir čisto zdrav bil. Pa tudi temu grajšaku se zgubi; ta zguba se pa odverne, ako se krompir je le přiměřilo, da je ta pomocek zvedel, in scer berž v jeseni posuši. Na spomlad naj se krompir takole: Pred 5 leti, ko je dal krompir kopati na zgodaj (rano) sadi. Tako svetje po omenjenih večletnih skušnjah Toliko mora krompir posušen biti, da zve ne in se zgerbanči. Hitro ga posušiti je bolji kot počasi. Bolje je tudi ga koj v jeseni posušiti zakaj ? zato SVOjl njivi, jt, i^icijo se £á majmuni i\i um jjii uivviii, rv , ga nevedoma v žep vtaknil, in ko domu pridši za- rusovski deržavni svetovavec in učenik v kmetijski pazi, da ga ima pri sebi, ga je vergel za peč, kjer učilnici Gorygorečki gosp. A. N. K. Bollmann. je obležal do spomladi.1 Spomladi ga najde vsega m zvenjenega, kali je igraje se z majhnim krompirčkom Temu svetu, poterjenemu tudi'po naših doma in radoveden,' ali tak posušeni sad se cih skušnjah, dostavimo mi le to: naj se primejo Aau, ga vsadí. Losowskv se ne more prečuditi ko * - - -------- - • ~ ----------~ ? - - vidi veselo rast tega krompirčka; še bolj vesel pa nj eni semenski krompir sadijo. vsi kmetovavci te skus nje, m naj vsi zve je bil ko je izkopal v jeseni iz te jame veliko Storiti to je lahko; škodovati ne more nikakor. J V Mil ^ nu j Vy l/ií\U|JUl * J VOUUI 1AI ily j W III Vj > tilftU ív.— ^ ------ — %) v -------7 ------'---- " v w v * • pega in zdravega sada. Odsihmal je bil sklenil vès Naj se tedaj za semenski krompir že zdej zdrav semenski krompir sušiti dati in tako ravná z veli- odloči, čez zimo po danem nauku spravi v gorak kim pridom do današnjega dneva. 5 11 ^ «».paiv «venu, m Suhi krompir me je še le opomnil, da tudi kar ga bo čisto zdravega ostalo, naj se sadí kraj pa tako, da ne bo kalil, ampak zveni! in druge semena kmetovavci pri nas (na Husovském) zgodaj na spomlad. pred setvijo sušiti dajo, tako: lanéno seme v ne x kterih krajih, v druzih žito, posebno pa proso: v zahodni Rusii sušijo semensko ćebulo, ktero Naj bravci „Novic" to svetjejo vsim kmeto vavcem ! čez zimo v dimnicah shranijo in jo za tega voljo Pregled IlOVih ŽÍVÍI10Z(lraVIlÍŠkÍl} SkUŠÍllj dum ka imenujejo. Tudi od kumar in dinj je znano, da po starej em semenu se bolje ponašajo kot po novem; georginje, ktere se pozimi do terdega posušé, rasejo in cvetó lepši od druzih. za vsacega gospodarja imenitnih Skušnje z 0 tro bi so učile, da goveji želodec otrobe • V tudi s plevami vred popolnoma prekuhati ali prebaviti Če dalje pomislimo, da krompir ni korenina, zamore, in da oljnati del otrobov mleko mastno na- ampak da je popovje, mladíka, bomo tudi lahko redi to je iz taceta mléka se napravi vec sirovega spoznali, da tisto ravnanje, ki je za korenike do- masla (putra). ne mora tudi pravo biti za krompir. Semen • * • û # « • • v t 1 t Snažnost pomaga prešiče hitrejši îzpîtatl(odebe bro ski krompir spravljati, ki se ni posušil, je liti). Nek kmetovavec je imel 12 prešičev; bili so vsi napčno. Morebiti da nekterim kajžarjem krompir le enake teže, ko jih je pitati zacel; pita! jih je skoz 7 za tega voljo manj gnjije, ker mervico svojo čez tednov. 6 izmed njih je vsaki dan cedil s scetjo (kar- " , * taco) in čohálom (štrigelnom), 6 pa ne. Ceravno je zimo pri sebi v hisi spravljeno imajo Čmu tedaj novo seme iz ptujih krajev naro čevati? Čmu krompirjeve kalí saditi? Čmu iskati namestnikov krompirjevih, čmu ulúka in druzih kor uni, ki niso bili sčetani in sadov, kteri so proti krompirju kakor noc in dan! šestero snaženib 6 meric graha manj snědlo, jeven dar vsak izmed njih okoli 30 funtov več vairal ka o sterglani. Bolni krompir, dokler ni popolnoma zgnjil in Naj vsak, ki ta božji dar sadí, ga pred ako se je prešičem in kravam le po matem vzivati da jal, ni škodoval ne zdravju ne mléku. Če je bil pa po 5 posusí, in zvenjenega naj sadí, in kmalo bo vse bolezni konec! « Mož veliko obeta; Bog daj, da bi resnica bila! Pomocek polnoma gnjil in v cern sok zmehcan presicem po- Iz letopisa Kanstatt-ovega pod naslovom : Jahresbericht iiber je lahak. da ne more ložji biti. Vred. die Leistun2;en in der Thierheilkunde von Canstatt. Vred. klađan, so po gin i li v 1 ali 2 dnéh po hudem vnetja imena na rimskih kamnih, ktere so iz Skandatovega in snetju želodca in čev. častja vzete in podobě sanov na rimskih kamnih, kakor Znamnja dobro molžne krave so: 1) veliko in tudi ime SAANIVS in DRACONIA. Še žive vspomene mehko vime; na Holandskem posebno živinorejci na to na Krakovo častje imamo m gledajo, da tišti del vimenove kože, ki je zadej med stegnama, je prav mehak in ima veliko luskinic na v Ljubljani i in ime vesi Krak predmestje Krakovi u v gornjem Stajeru Koroške zgodovioarje, posebno pa visokoučene * ki se kakor prah lakko odpraskati dajo ; 2) velike g. barona Ankershofe sebi, mlečne žile ; 3) da je med vsakima d v é m a verte n-cama skor ravno na sredi herbta globi na viditi, taka a y kteremu se pri tej pri-ložnosti oćitno zahvalujem za prijazno sprejetje in pripomoć, ktero mi je skazoval, ko sem letos v celovškem živina ima večidel tudi precej širok herbet in križ; 4) če lepo uredjenem historiskem muzeji si gradiva nabiral za so žile na presredku, to je, med ritnikom in sramnico, domačo zgodovino prav ocitne; včasih so bolj na strani v gubah kože skřite, škega sana vsestranski uvažavajo v živo opomnim: naj povest od celov in se prikazejo se le, ako se koza nad presredkom z roko mocno stisne. Po skušnjah Magne-ta so te žile naj gotovši znamnje posebno dobre molžne krave; 5) Gue nonovo mlečno zercalo ni zanesljivo. (Dalje sledí). Slovensko slovstvo » Slovensko berilo za V. g im naz i a In i razred. Starozgodovinski pomenki Namesto novega (Konec.) . (hic) stoji v berílu po ve čí ni Castje indiškega Boga Skanda na rimsko slovenskih spoinenicih. Razložit Davorin Terstenjak. (Konec.) govornikov in pisavcov dozdanjih ta, zato ker govore Slovenci po besedah gosp. sostavljavca ali ta ali pa te ali h pa nikoli nikjer; to ti kakor ti st i se sliši y ti pa ne. Res, da se bolje ujemalo izgledu I ep i y ta y to po a-o y ali slovničar nima pravice oblik, med y Vsaki čitatelj pozna povest odcelovskega sana kteri je ne pozna, naj jo bere pri Wagneru v bukvah: des Herzosthurns Kârn- Ijudstvom nerabljenih, samovoljno ustvarjati bila ena izjema manj v slovnici. * y zato y da bi Topographische Beschreibung Kranjec, Kranjsko, ne Krajnec, Krajn then". Al manj znana je povest poljskega Kraka, ktero iz Kadlubekove zgodovine (Vine. Kadlubek Hist. Polon ep. IV.) posnamem, in která se tako glasi: „Na povratku iz Koroškega pokliče Krak (Cracus) vse Poljce v zbor. Poljci želeći večin spomin Kraka imeti, so osnovali krasno mesto okoli spodnje pećine, ktero so po imenu njegovem Krak Krakovio zvali. Bil je pa v ber-logu neke skale zmaj strašne grozovitosti, ki so ga nek O l op h a gum (vse požerečega) imenovali. Vsaki teden se je moralo požrešni pošasti določeno število goved žerto-vati (darovati), namest kterih, ako bi jih ne bili poljo-delci žertovali, bi bilo ravno toliko človeških glav zmaju Izpeljava iz besede sko. kraju lezi), ne velja jajo razločno „Kranjec 2 r> u kraj :U (zato ker dežela n a Štajerski Slovenci izgovar ne ?? Krajnec « Gorenci y ki iz govarjajo: kon, pan, namesto konj, panj, pravijo Ivránc, Kránsko; ker pa pišemo konj, panj itd., moramo pisati tudi Kranjec, Kranjsko; zakaj da mora j v besedi biti, ni dvomiti. Dolenci (kranjski) iz- govarjajo: Krajnec, Krajnsko; ali oni izgovarjajo tudi : kojn y pajn y zajn; ker pa pišemo: konj, panj, zanj y moramo dosledno tudi pisati Kranjec, Kranj ne Krajnec, Krajnsko zapadlo. - Tišti Krak, pervi Poljski kralj, je slul pred venskem iz oko, ne Krajnec, Krajnsko 3). Po misli gosp. Miklosiča seje naredilo ime Kranjsko, Kranja iz imena „Cam i a" po prestavi glasov, kakor v staroslo- Kristusovim rojstvom več kot 400 let, pred Aleksandrom Velikim pa blizo 100." Ne veliko različna je koroška povest, samo da so povestničarji velik anaehronizem storili, ker to povest težki » Polikarpa a Polikrap. Kakor vecjemu delu pisavcov je tudi cr Miklosiča pisava po izpeljavi še imenitnejša od pisave po izgo varjanju. Zato piše: Kosezki, francozki, možki y so med 7. in 8. stoletje po Kristovém rojstvi postavili i Ta povest ni samo neskončno važna za mythologa Že Nestor 2), ruski le y temoč tudi za zgodovinoslovca. topisec, pravi, da so pervi Slaveni prišli iz Nor i ka v severne kraje, — Kadlubek dá tudi iz Koroške Kraka priti in sicer 400 pred Kristusovim rojstvom. Ta opazka dosledno tudi namesto: skubsti iz: Kosez, Francoz-a, mož-a, težek (težák). Prav za prav bi se moralo pisati: Kosez-ski, francoz-ski, (primerjaj tem oblike: franeozovski, rusovski); ker je pa s iz govora popolnoma izpadel, in ker ga ni doslej nihče pisal, naj ostaue pri starem. Kdor pa piše: franeoski, angleški, moški itd. po glasu, mora pisati je znamenita, ker je brez dvombe preselovanje Slavenov ve£ka itd. y povedka Druga skupsti, po j ~ ------------f ---- j -----—------- i-----------j ~-----------t t(/i\u i tu. l/i u^u je , ua pi iiiRv , ma ucocuaiiii . uci aon iz Helvecie, Vindelicie in zapadnegaNorika čez Tatranské nemški, laški itd. namesto: berački, nemški, la/bki na priliko , z besedami: beraški, gore (Karpate) se začeti moglo zavoljo izselovanja Cei togallov, ktero historiki med leto 388—382 pred Kristu y tukaj so ee spremenili es, es in risk Celtosrallov koncu som stavlajo 3J, cez Alpe in Rajno. je vzročil, da so v Helvecii prebivajoči Slaveni dalje na- francos izpadel, in a, i se y glasita le hs v s y ondi je pa £ zato, kakor s y S zloga stojita: franeoz-ki, anglež-ki y (po ker na glasu prej rivali proti baltiskem morju , in tako basen Skanda-Krakov (Krokov) do Vltavě in Visle přinesli. Da je pravlica od celovškega sana starejša kakor , angles), pa tudi zato, ker pred k stojita. Pred terdimi prehaja namreč mehki glas tudi v terdega, kakor terdi pred mehkim v mehkega: s klinom, z gnojem. iz 7. y 8. ali 9. stoletja po Kr., nam poterdujejo lastna Tukaj naj stojí opomba, da je v staroslovenščini Povesti od umorjenja drakonov (lindvernov) se pri severno-slovenskih narodih pogosto najdejo, to je znamnje, daje basen o Kraku bila obcinska (glej: Tkaný II. stran 158.) Že ostrourrtni Rakowiecki (pravda ruska I. str. 160, 166, II. str. 303) je Kraka in Leha za basnoslovske osebe imel. Mi bomo v clanku „o Norei, o Čehu, Lehu, Mehuu itd. ob-sirneje govorili. Tudi ruske povesti poznaj o drakoubivca in Ne daleč od Krakovega (poldrugo uro) še stojí hiša, ktera se velí „pri Sk an dru I1,4 Tudi kraj Skanderče opominja na Skanda. — Koliko čisto indiških imen še je na Kranskem v V J najti: Skander, Cander (kar pomeni mesec). — Azman y kar v sanskritu pomeni pecina, skala, Felsen . Klippe), Vega i kar pomeni berzost, velocitas njegovo ime je Kurilo, nekteri pišejo Čuril lerina, Celerinus, Arko zevni o (k V c » Berzavina, Cae-Cunder, Sunder, kar pomeni slu-kar pomeni toliko kot Jarin, Jerala. 2 primeri feača in cača, /četna in četna). Ali ni Kurilo pre stávek priimena Kar ti kej a? Nestor, edit Simkovski 17. 18. Dion Sic. XIV. 313. y Jarsa (jarko solnce). Prosim slovenske rodoljube: naj mi takošne imena nabirajo in pošlejo, kterih korenika ni slo- •3 venska ali nemška. Ali tudi Kranja. i'kranja? Pis. Vred. Vred. končaj nareči j iz prilogov Da 5) 9k i« 55 ski-a-o" vedno ali od tuge, da se je ž ujo za dolgo časa oprostil. Bilo i ne o. toraj je ta izjema tudi v beriJu obveljala; na pri- nas je, ki smo na zazeljeno kot kanje cakali okoli 150 liko: to slovensko dete zna po slovenski in (po) laški ? glav! zdravíc ni bilo ne daha ne sluha, kar mi ona ffe možki vede itd. Večjidel Kranjcov izgovarja tudi se je čudno zdelo morebiti je bila tega čutara kriva ? po lašk', nemsk', možk* itd. Miadi možje, celô isti častniki želodcu nekoliko Ker je to berilo slovensko, ni hotel gosp. so- zadovolivši, so začeli tako gromovito dva po dva pre etavljavec nic neslovenskega va-nj jemati; oblika in pevati razne pesmi junaskega obsezka, eseda je slovenska, bodi si kjer ko li med Slovenci pravijo, gromečega da 9 kakor boga slišal ne bil. Tudi mene je navadna. Sicer naj bo staroslovensčina zvezda bil moj sosed pregovoril, da sim jo z njim zatulil 'I* danica, ki nam pravo pot kaze, na ktero se moramo toraj Mazika se vé da se je le pri plesu glasila, pisaje po slovenski vedno ozirati, ako nećemo zahajati. Ob enajstih v noč je nevesta vsakemu pirniku dala Nekaj malega je po spregledbi ali pa po tiskar- robec (ruto) v dar, in po tem se je za njo darovanje ekem pogrešku ostalo; to pa naj nikogar ne moti, n. pr. : začelo, ki se je ravno tako, kakor med belimi Krajnci po Sniadeckomu namesto: poSniadeckem; na ka- godilo. Se je nevesta s solzami borila, sojejprec^ kih treb mestih stojí jega, jemu namesto ali njega, njemu; v spisu „brezzakonje" predaj nasmejala ga 5 m u i godci šalivi tako zakrožili, da se je žalostna revica večkrat i sala, ki bi si je krajnski in štajerski godci namesto prodaj; enkrat ali dvakrat medianski,per- nikakor ne upali dovoliti. zianski brez 9 namesto z j, in še kaka taka mervica v Tu sim tudi zvedil, da tam Horvate iznad Kar preveliki naglosti. Gosp. sostavljavec prosi toraj vljudno lovca ob Vukasovičevi cesti, kakor tudi bele Krajnce gospode učenike, da bi take mervice blagovoljno po pri- nazivajo Brajce. Zakaj nek? liki sami popravljali. 9 Kobe. Narodske šege Novičar iz slavenskih krajev En dan na piru (xenitninï) v Krajni (yojaški ] y'[ granici). Nekega dné pridem k svojemu prijatelu, ki se je drugi dan po dohodu mojem ravnal na pir (svatbo ali Iz Siska 19. oktobra. B. Ravno nam je došel ktero je za Laško na- parobrod „Sava" s žitom naložen, menjeno. Lahi bojo letos drago polento jeli: turšica je ze tù po 3 fl. 30 kr. vagán. ženitnino) k svojemu rojaku J5 Zbilj propos), dragi So rice 21. oktobra. Kdor se je že vozil iz brate! bi li htel iti z nami na pir". Moj rojak udaje Loke po Selski dolini proti Sorici, preprical se je lahko (mozi) svoju hčer za mlađega častnika (oficira) slim, da ti ta zabava ne bo dodijavna (nadležna) ? a kaj ne?" velim jaz 5) mi Za kako slaba je bila cesta sem ter tje. Pa saj bolja biti. Pomladi, kadar je sneg skopnil 9 ni mogla so župani 55 dil in čul, in to mi je drago bom gotovo kaj novega vi- V° svojih zupanijah tlako za cesto napovedovali kmetom. e( Ti so prišli, in vsak je posipal in popravljal svoj kos N Ko dan svane, se na tasče (tešče) podamo na pot. ceste, kakor je vedel in znal, kar velikrat pa tudi, ka-e gremo še četert ure, kar se mi pred oči postavi na kor se mu je ravno zljubifo^ ker ni imel ne umnega zapadnem boki podložnega berda lepa bela zidana hiša vodnika, ne zapovednika pri svojem delu. Torej se je na sred velikega z živim plotom ograjenega verta, okoli godilo ? da so tlacani, namesti blato s ceste podergniti lep slivár. Na vhodu v vert stojí lepa tanka, ko vila in jo potem s pripravnim peskom posuti, blato kar pri v belo oblečena divica, ki vsakega prihodnika objemši miru pustili in na to blato novega navozili. Kadar so na obe lici poljub v h • V na versto, jej za salo velim: „Dra meni s svojim poljubcem iti pusti. Ko jaz pridem tako prav po tlacanski cesto bolj pokazili kakor pa po _ * ««• « 1 « 1« • M V ,, , , • •• J » nevesta, zanesi « 5? A boga mi pravili, do druge pomladi se je potem večjidel ni nikdo r> veli ona dotaknil. Naj so jo kolesa se tako vderle, naj so jo v eko- ako vas ja ne poljubim, nečete imati delka kod stola dezevnem vremenu hudourniki se tako razderli I y ê\ W\ €\ lînk! « ^ ! A__- X: ~ no!! ci; rrociiil! i) a aa id la na ftirli rr irolibn J Y) moga (vhoda) nedovoliš" Tak me, krasna! ljubi, ako mi drugačje velim jaz pali, ali zasuli, da se je le, ce tudi z veliko nevar nostjo, peljati zamoglo, hajd! dobro je bilo. ko p klopi. V prostorno sobo stopivši rosén hleb na goli m Vsedemo se na klop, pričakovaj ne najdemo nic druzega i mize prazne Vsim omenjenim in neomenjenim zlegom v okom oko da bomo, kajti priti, in cesto zmeraj, kolikor moc, v dobrem stanu imeti, bodo naš prečastiti gospod okrajni poglavar od nismo doma ručka dobili, tù zajterkvali. Z nekim sta- Loke do S o rice postavili tri cestarje. Nastopili bodo pustim in se tako za- ti o vsih Svetih svojo službo. Pervi bo od Loke do , drugi od Dol en je vasi do pokritega rim krajščinikom se v po bunim, da nisim nič vedel, kadaj je nevesta s svojimi Dol en je vasi rojaki odšla na poroko. Ž ni s svojimi (rojaki) přišel po njo na dom, kakor je pri meni navada mosta pod Sušo in tretji od tù do konca v Sorici. Njih opravila bodo: cesto posipati, manjše škode na njih Ko se poldne približa, se začuje strelja grom,pe- popravljati, večje pa dotičnim gosposkam naznanjevati »r ■ • • v « . • // . . 1 i i 1 a • 1 1 _ a _ _____ J • _ ________•__J _ 9 sme o „Kraljevicu Marku se zlegaj « romotno po z besedo: skerbeti, da bo cesta povsod in zmeraj v do zraku, in muzika svira mično vmes. Dvé divici čuvši ta brem stanu. Primerno potrebno cestno orodje in naletno glas se zasučete okoli miz , ki so bile v enem okatrenu plačilo jim bo plačevala okrajna (kantonska) denarnica. ([trenutku) previđene z vsim orodjem za jesti Druga ravno tako previdna in modra naredba Svatovi pridši se po redu svoje časti okrog miz epoda okrajnega poglavarja pa zapoveduje, da si morajo asverste, mladencom ( in nevesti) p mesto soseske, kakor hitro in kolikor je mogoce vse pripravno pusti 5 zenstvo zasede zadnj klopi in govedino začemši Jedi se, z juho gasi v no orodje za ogenj omisliti. Kadar si ga omi 9 neprestance nosijo na mize tako da so se na zadnje pod pečenimi kokoši, racami mi (purami) in poviticami popolnoma š > elijo ) tuka morajo povedati in gospod okrajni poglavar sami - , « i • « « • • v . ga bodo potem ogledali, ali ogledati ukazali. Pricako i, lutuuii, tuna- ~ i' ~ o -—--- --------------— bile. Le za vino va*i zamoremo tedaj od posamnih županov, da se ne je bilo joj. Lesena plošnjasta posoda, ki je deržala okoli 18 veçèev (bokalov) in previđena s cevjo, je hodila okrog grozno počasi od soseda do soseda, ki so vza-jemno ljubav si s tim skazc deržala., dokler je srednji pil ? da sta jo vselej d in pivši se zjokal, ne vem, ali od mila, da ga je tako Ijubeznjivo okrepil 5 Tukaj mi se prilika ponuja omeniti mnenja nekega v muzíki jako zurjenega župnika, ki terdi, da si beli Krajnci s po-pevanjem „Kraljevica Marka" gerla tako habijo, da jim zbog tega postajejo nespretna za bolj umetne napeve. Ta je pa bosa! kajti se jih nahaja med takimi pevci mnogo, ki znaj» vsaki štajarski in krajnski napev drugač lepo zapeti kot ome-njeni gospod z vsimi svojimi notami. Pis. cerkovnikovi hiši, pa oslabí, in kakor kertični rov malo bodo obotavljali iskaje praznih izgovorov in ugovorov, ampak si prec oskerbeli po svojih županijah tako po- pred hišo pogine v zemljo, trebno gasivno orodje, ktero so „Novice" že tolikrát priporocale * in brez kterega ^^ smela. Saj bo vse to le njim samim v prid in hasen! potegne, in eni izmed štirih steklov kotnega vjame Posebno poredna je še střela na kora bila; tù odprè celo nobena vas biti ne zaklenjeno omaro ondi shranjenih svetilnic, eno narazen Soriški. razbije, eno čepinico pusti na kora UUIIDUII A uAuijv y uiiu vi/pmii/ii punu u» AUI U < ui i Dopis iz Sneèniskega grada 25. oktob. Pre- cerkve, S m oda ni bilo ni kjer nič. i i • • v i i « i • a i« i § m i • i ifV i« V « # i rv r > druge verže v sred tekli teden je grajsinski gojzdnar v gojzdu kake tri ure od Sneperske grajšine na med veda naletel, ki seje kakih 8 korakov od njemu koračil. Gojzdnar střelí dvakrat na-nj ; medved njega po koncu vzdignil in proti Ali ste slišali že kaj tacega? Naj poredniši razbojnik bi si ne bil kakor ta poredna strela. Vse je razdjano, še le nov In resnicno je vse; vsega tega izmislil, ze precej po pervem střelu zadét puška ni bila s mm mmjHM ' ■ ■ na tla telebi; ker pa veliki altar je razbit,— in cerkvica grozno revna Brod niki so nekdaj sv. Miklavža častili > al zdaj jim hla kroglo nabasana, ampak vsmertena; se tedaj po (šreteljni), torej zver ni bila koncu spravi in nad svojega morivca plane, ga za roko rovati ne sterpé. popade, le z obličkami pón lajte pred nosom memo vleče, in pred siti horva skega vina so zdaj ob vodi, pa sv. Miklavžu tudi da Bogati I žitni kupci v Ljubljani bi s taco pa od zadej zgrabi in kakih 6 korakov znali še hvaležni biti varhu svojih ladij, sv. Miklavžu. Loirar. kteri V . je imenovanega gojzdnarja deleč verže. spremijeval, sproži tudi svojo puško, da bi bil medveda j vsmertil, ali střel mu odpové kne. #] r h- Voncina. lz Ljubljane. Od licealne knjižnice v Lju- zatorej se med vedu vma- bljaniinod muzeja v Dolu (Lustthal) predsednik Gojzdnar je bil v smertni nevarnosti, ako bi se medved ne bil k psu ojzdnarja tm obernil, ki ga je sčipal družtva zgodovinskega v Zagrebu slavni gosp. Ivan Ku j in je tako kuljević v svojem poslednjem potopisu takole piše: n «r popustil, ki k sreći ni nevarno ranjen Medveda ni bilo mogoče potem dobiti; nadjati se je vender, da je konec storil. našem gojzdu več. 9 Pa takih gostov je še v D n. ■H^papi Na povratku svojem iz Mletk (Benedk) sem v Ljubljani sopet obiskal licealno knjižnico, v kteri sem se prepriča!, da njena zbirka glagoljskih rokopisov med naj bogate je zbirke našega carstva spada, in da bi starosla- Iz Moravč 24. okt. Ne da hotel s tim svo venskim filologom od velike koristi bilo, ako bi šli za en teden ali za celi mesec v Ljubljano rokopise tište na- jim dopisom „Novícam" novo prigodbo naznanjati, ker to ? kar jim pišem, se je přiměřilo 26. dan p m. 5 V ali popi tančniši preiskavat. V lepi zbirki rajnega barona E r sati hočem le bravcem strašno in zares čudno in evojoglavno moč střele, ki je v pravém pomenu besede razsajala omenjeni dan po cerkvi sv.Miklavža. berga, v njegovem gradu Dolu, dvé uri za Ljubljano, našel sim dokaj stvari, sosebno umotvorov (umetnih izdelkov), kterih se tii nadjal nisem. Tu imel sem pri- Sv. Miklavž, čuvaj gornje Save, patron brodnikov, varh ladij, ki tako veličastno gleda na vse strani, komu neznan? Hudih valov dokaj je že slišal šumeti ob svojem podnožji, al kaj tacega se mu je javaljne še liko obogatiti svoj imenik u metni ko v jugoslavenskih z je pac imeni nekterih dosadaj mi neznanih slovenskih umetni- izdelanih od in tudi pomnožiti imenik izdelkov, j kadaj přiměřilo! Trikrat zaporedoma strela vdari, in taka strela, da je bila vsa cerkev v ognji ; tù doli v Moravčah in un kraj Save se je tako 'treslo i da so okna klepetale. kov mož našega naroda. Zraven lepega muzeja ali zbirke starin iu umetvorov je tukaj tudi imenitna knjižnica in bogat arkiv; za tega voljo svetjem vsakemu preiskovavcu slavenske povestnice, naj na svojem potu skozi Ljubljano v Italio nikar ne zanemari zbirke Dolske, kjer bo mar- Strela prelomi magnet in ga verže doli v berdo i pre sikaj našel ? cesar drusrod zastonj išče" ("Neven.) terga jabelko na turnu, železo prelomi na verhu, v sredi in pri tleh (pomniti je, vse trikrat tikoma tam, kjer je sostavljeno bilo), in vdari pri tleh skoz turnski zid v Novičar iz mnogih krajev Povračilo, ktero bojo gospodarji za opoldansko jed, zag red, kjer kamne turnskega zida razdrobi in napravi ktera se popotnim soldatom dati ima, od vsih Svetih na široko luknjo. Tù žagredsko omaro proč odríne, razdrobi prej skozi prihodnje leto iz cesarske dnaruice do duri dvéh zgornjih omaric, srednje pa s pozlaćenim kel- bivalo, je doloceno za spodnjo Austrijo po 8 i o kr. za Au bom se ne dotakne; predale razbije, da klinci proč stoje, strijo nad Anižo in Koroško po 6 kr., za Štajarsko, Cesko, in gré skoz nasprotni zid, ter tako luknjo naredi, da bi Marsko, Šlezko in Krajnsko po 7 kr., za Tirole in Lasko clovek zlezel skoz. Verže zunaj težko m aut no trugo 9 kr., za Terzasko, Istrijo in Gorisko po 8 kr., za 12 proti cerkvenemu obzidju, turnske stopnice vzdigne, in izhodnih kresij Galicije, za Dalmacijo in Bukovino po 4kr., neke škodlje, pod stopnicami zložene, s toliko močjo za- za 7 zapadnih kresij Galicije, za Horvasko, Slavonsko bije v stopnice, da jih ni mogoče vùn iztergati. streiá IH I mt MMlMH M kev Druga in Erdeljsko po 5 kr. za Ogersko in Vojvodino po 5J 4 kr. °ré iz žagreda, kodar predere vrata, not v cer » Vožnja po celi novi železnici čez goro Semerin ar » od nv? • razbije pol v^imv^ti «aiuij« ^ u« auoi umaniii> iu mi iuui^iíuovuim^» uv vwiv^uiw "«"«j j »» * w v pádel bil, ako bi se ne bil naslonil na tabernakel. Stran- koti uro in 37 minut; skoz veliki predór (tunel), ki je na sto pil velikega altarja da altar omahne inbi Miirzzuschlaga do Glognice nazaj, ni terpela unidan vec ske podobě svetnikov položi na tla, angelja izverha po- 780 sežnjev dojg, terpi vožnja 3 Va minut, stavi v klop, deske in klince in svečnike iz velikega želni poglavar Stajarskega, grof Strasoldo altarja zažene doli za velike vrata. Perte na altarju zvije je svojo službo 24. t. m. Prihodnji mesec bo nek ze vkup > in jih na stopnice dene; iz svetilnice pa verže telegraf med Horvatijo in Dalmacijo dodelan. v bandero. Prižnici po- Iz Tur čije še ni nič gotovega, kakor to, da so nek in francozke vojne barke v Dardanele pri-kakor se pravi, ne da bi se v vojsko vta- vse angleske pa olje in bombaz proti strani bere nekaj šopkov in razbije spodno rožo; s stranekih altarjev pomeče table, eno razgerne lepo po altarju, eno jadrale proti strani na zid nasloni. Okna vse čisto razdrobi, da knile, ampak le kot priče vojske! Turki so za dnar v ne najdeš za dlan velikega stekla več; z drobnimi če- silni zadregi, zato je odstopil dozdaoji minister dnarstva. pincami je nastlana cerkev. Na zadnje izdere kamniti En Anglež je obhodil celi svet v 6Va mescih; pred prag velikih vrat, in jo vdere doli po bregu. En delj so se potrebovale 3 leta za pot okoli sveta y odkar so gré v germovje, samo da pred za čevelj na široko cer- parobrodi znajdeni, se zamore ta pot v 3 mescih kovnikovo ajdno njivo preora; en slaběji del gré proti storiti.