Zbośnica zdśavstvene in babişke nege Slovenije -
Zveza dśuştev medicinskih sesteś, babic in zdśavstvenih tehnikov Slovenije
SEKCIJA MEDICINSKIH SESTER IN
Z D RAVSTVEN IH TEHN I KOV V ON KO LOG II I
33. STROKOWI SEMIT{AR
DMED BoLIvIŠNICo ilv DoMoM(
IZZIV MEDICINSKI SESTRI ZA KONTINUIRANO
oN KoLoŠKo ZDfulVSTVENo N EGo
STAIV DARD I Z DRAVSTVEN E N EG E
oN KOL}ŠKEGĂ I NŠTITUTA LI UB LIANA
Rogla, 28. in 29. 9. 2006
Uśedili:
Marija-Mira logonder, viş. med. ses.
Katarina Lokar, prof. zdr.vzg.
Viş' pred. mag. Brigita Skela Saviě, uni. dipl. org.
Recenzija:
Katarina Lokaé, ptof. zôt.vzg.
Viş. pśed. mag. Bśigita Skela Saviě
Denis Mastnak-Mlakaś, dipl. m. S.' spec. kéin. diet.
Lektośiśanje:
Sonja Petranoviě
Izdala:
Sekcija medicinskih sester in zdśavstvenih tehnikov v onkologiji pri Zbonici
zdravstvene in babişke nege Slovenij î - Zvezi druştev medicinskih sesteś, babic in
zdravstvenih tehnikov Slovenije
Zalożila:
sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v onkologiji pri zbornici
zdravstvîne in babişke nege Slovenij e - Zvezi dśuştev medicinskih sester, babic in
zdśavstvenih tehnikov Slovenije
R²ěunalnişka pśiprava:
Studio N, Ljubljana
Tisk:
Gśafiko d.o.o., 300 izvodov
cIP - Katalożni Zapis o publikaciji
Narodna in univerziteĎna knjiÁnica, Ljubljana
616-006-083(063)
ZBORNICA zdravstvene in babişke nege Sloveniie - Zveza druştev
medicinskih sestel babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
Sekcija medicinskih sestel in zdéavstvenih tehnikov v onkologiji.
Strokovni seminaé (33 ; 2006 ; Rogla)
Med bolnişnico in domom : izziv medicinski sestri za
kontinuiéano onkoloşko zdĎavstYeno nego l Zbornica zdravstvene in
babişke nege Slovenije - Zveza déuştev meőicinskih sester, babic in
zdéavstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in
zdéavstvenih tehnikov v onkologiji, 33. strokovni seminaé, Rogla,
28. In 29. 9. 2006 ; [uredili Marija_Mira Logondeé, Katarina
Lokarl. - Ljubljana : Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih
tehnikov v onkologiji pri Zboénici zdravstvenî in babňşke nege
Slovenije - Zvezi druŠtev medicinskih sesteé. babic in zdśavstvenih
tehnikov Slovenije, 2006
IsBN-10 96l-ř424-43-2
ISBN-13 978-961-6424-43-l
l. Gl. stv. nasl. 2. Logonder, Mira
228901376
VSEBINA:
Kontinuiśana zdravstvena nega
Viş. péed. mag' Béigita Skela Saviě
Kontinuiśana zdraystvena nega z vidika patśonaŽne medicinske sestre
Maéija Milavec Kapun .
Zdśavstvena nega bolnika na onkoloşkem kirurşkem zdravljenju
ob odpustu iz bolnişnice in pri ambulantni obravnavi
Helena Jeraj Urşiě' Vesna ostroŽnik
Zdravstvena nega bolnika na zdśavljenju z śadioterapijo in
kombiniranem zdśavljenju ob odpustu iz bolnişnice in pri ambulantni obśavnavi
Helena Bokal
Pomen dokumentacije za kontinuirano zdśavstveno nego
Katarina Lokar .
Zdravsfvena nega bolnika na sistemskem zdśavljenju ob odpustu iz bolnişnice in
pri ambulantni obśaYnaYi
Marjana Beénot
Zdravstvena nega bolnika v paliativni oskśbi ob odpustu in pri ambulantni obśavnayi
Z|atka Mayrlę, Marija_Miéa Logondeé
Standaśdni zdśavstvene nege onkoloşkega inştituta Ljubljana
Standaśd v zvezi z v celoti implantiranim centralnoYenskim katetrom
s podkożnim pśekatom - vAP
Viş. péed. mag. Bśigita Skela Saviě in sodelavci
Hśanjenje bolnika po nazogastśiěni sondi
Laura Petrica in sodelavci
HśaĄieqie bolnika po gastśostomi
Denis Mlakar-Mastnak in sodelavci
Hranjenje bolnika po jejunostomi
Denis Mlakaé-Mastnak in sodelavci
Subkutana aplikacija Goseśelina (Zoladex@) -
implantanta s poda|jşanim sproşěanjem
JoŽica Jelen Juriě in sodelavci
Pśevez epiduśalnega katetśa, pśeYez s şivom fiksiśanega subaśahnoidalnega katetśa
Maéija-Mira Logonder in sodelavci
Bolusne aplikacije analgetiěne terapije po epiduralnem katetśu
Marija-Miéa Logonder in sodelavci
Menjava bakteśielnega fi|tra na epiduśalnem in subaśahnoidalnem katetru
Marija-Miéa Logonder in sodelavci
Mefiava konekta na epiduśalnem in/ali subaśahnoidalnem katetru
Maśija-Mira Logonder in sodelavci
Oglasi sponzorjev:
AstraZenneca
MERCK
Zatva|a sponzośjem
Seznam strokovnih seminaśjev od ustanovitve do danesStran
5
11
20
29
38
46
56
6'.7
68
't3
8ř
100
111
115
t22
1,29
132
136
r37
138
139
Konténuiś ana zdr avstvena ne g a
Bśigita Skela Saviě
Uvod
Kontinuirana zdśavstvena obravnaval postaja vse bolj pomembna v zadnjem
desetletju, saj se zdśavstveni sistem sreěuje s poveěanim ştevilom kéoniěnih obolenj
in s tem povezanim potrebnim hitrejşim obratom pacientov na bolnişniěni ravni.
Tako se sistem obśavnave pacientov podaljşujî na primarno raven, kar se kaŽe s
skrajşevanjem lîŽalnih dob v bolnişnicah in zveě,jim obsegom dela na terciarni,
sekundaśni in primarni śavni. Ugotavljamo, da ima kontinuirana zdravstvena
obravnava in s tem povezana zdśavstvena nega vedno veěji pomen za kakovostno
obravnavo pacientov.
Zdravstveni zavoôikotorganizacije se v zagotavljanjl24-urne obśavnave sreěujejo
s ştevilnimi razhajanji na nivoju oddelkov, razlięnih strok, delovnih izmen in
posameznikov (Cook in drugi, 2000). Tako bolnişnice uporabljajo śazliěne pristope
zavzpostavitev kontinuirane obravnave, ki v neposredni praksi povzroěajo ştevilne
pśobleme (Kéogstad in dśugi, 2002).
Definécija kontinuiśane obśaYnave pacienta
Kontinuiteta je stopnja zdtlŽevanjarazlięnih nepovezanih dogodkovv zdravstveni
obravnavi, ki se kaŽe kot skladen in povezan pristop zdravstvenega osebja do
pacienta in qiegovih potśeb ter v dobrem medsebojnem sodelovanju osebja, ki
izvajazdravstveno obravnavo pri pacientu (Haggerty s sod., 2003).
V pregledu literature je śazvidno, da ima kontinuirana zdravstvena oskrba dolgo
zgodovino na podśoěju pśimarne ravni (Hennen, Ď97 5; Freeman, 1985; Hjortdahl'
1992; Freeman, Hjortdahl 1997). Koncept kontinuirane obravnave ni pogosto
soroden z bolnişniěno obśavnavo (Kéogstad in dśugi, 2002). Velikokéat se izraz
uporablja pśi dolgotrajnih hospitalizacýah (Tśesch in dśugi, 1985)' v psihiatśiji
(Sheśn, 1986) in zdravstveni negi (Smith' 2000)' Prav tako je zaznatilporabo izraza
1 Kontinuiś²na zdr²vstven² negaje del zdśavstvene obfaýnaýe inje nikakor ne moremo obé²ynav²ti loěeno, z²to
pśispevek govośé o kontinuiś²ni zdśaýstýeni obraýnayi v kateri delujejo vsi strokovnjaki, ki so vkljuěeni v péoces
obśavnave pacient² v zdśaýsfueni ustanovÇ torej tudé medicinske sesére in tehniki zdraystyene nege'
Viş, pśed, mag Bśigita Skela Saviě, aniv. dipl. ośg.
onkoloşki inştitut Ljubljana
5
kontinuirana obśavnava v smislu kontinuitete dela posameznega zôravstvenega
delavca pri posameznem pacientu, kjer Kśogstad in drugi (2002) poudarjajo, da
kontinuiéana zdravstvena obśavnava v bolnişnici zahtîva veě kot samo personalno
kontinuiteto zdravstvenih delavcev in da so moderne bolnişnice zap|etene
organizacije, kjer celovitost obravnave ni vkljuěena v njihovo oéganizacijsko struktuśo.
Pśistopi
Najpogosteje imajo pacienti izkuşnje z dvema pśistopoma, ki ju je śazvil sociolog
Goffman (1956; v Krogstad in drugi, 2002). Prvi koncept je kontinuitîta istih oseb
(>front stage<), ko se pacient nenehno sśeěuje z istim zdravnikom in z isto
medicinsko sestro. Ta osebna kontinuiteta je s stśani pacientov moěno ż,elena.
Dśugi konceptje kontinuitetaorganizacije (>backstage<), kije del organizacijskega
sistema organizacije. Pacient to zaęuti tako, da ga vsi zaposleni, s katîrimi je v
kontaktu, poznajo, prav tako njegov potek obśavnave in da zaposleni ne podvajajo
vpraşanj, postopkov in dajejo enaka navodila in infośmacije. Ta kontinuiteta temelji
na delitvi informacij in odgovornosti ter je strukturno podpéta z implementacijo
rutinskih postopkov, kot so predaje med delovnimi izmenami, napisanimi
smernicami dela in rednim sestajanjem osebja' Delo osebja v bolnişnici je tako
sestavljeno iz ştevilnih proceőur in rutin, ki jih bolnik nikoli ne vidi, venőar
zagoLavljajo kakovost in varnost njegovega zdravljenja. Takşno delovaqje je
usmerjeno v razvoj in péenos znaéja med zaposlenimi, kar se odraża tudi v kultuśi
otganizacije. Kéogstad s sodelavci (2002) povzema, da mora kontinuiteta istih oseb
(>front stage<), videna s strani pacienta, vedno izhajati iz kontinuitete organizacije
(>backstage<), ki naj deluje na vseh nivojih kot sistem, ki je podprt s stabilnostjo
osebja, z inteśnim izobtażevanjem, izgtadnjo timov, deljeno odgovornostjo, s
konsistentno obravnavo, péetokom informacij, fleksibilnostjo pśi delu in z
odgovornostjo.
Pereira (2005) poyzema spoznanja na podśoěju kontinuirane zdravstvene
obravnave z vidika infośmacijskega sistenra v zdravstverri rregi. Kontinuiśana
zdśavstvena obśavnava je povezana s kakovostjo informacij, ki jih imamo o
pacientu, in z njihovo uporabo (Bśunt in ostali, 1999; Anderson in Helms, 2000;
v Pereira, 2005). V tem kontekstu igra infośmacijski sistem zdravstvene nege veliko
vlogo (Mainous, Gill, l998; Bśunt in ostali, 1999; Anőeśson, Helms, 2000; Cook
in ostali, 2000; v Pereira, 2005).
Haggerty s sod. (2003) navaja tri vrste kontinuitete, ki so pomembne za zdśavstveno
obravnavo:
- Kontinuiteta informacij, ki se kaŽe z uporabo informacij glede na pretekle
dogodke in okolişěine, ki omogoěa ustrezno odloěanje zavsakega posameznega
6
pacienta in je poleg kontinuitete informacij o bolezni pacienta povezana şe s
pacientovimi prioritetami, vrednotami tn z razumevanjem konteksta.
Kontinuiteta zdravl]enja pacientove bolezni ali kliniěna kontinuiteta, ki se kaŽe
v konsistentnem, fleksibilnem in timsko povezanem pśistopu, ki je zlasti
pomemben pri kéoniěnih bolnikih.
Kontinuiteta odnosov med zdśavstvenimi delavci, ki so vkśuěeni v obravnavo
pacienta na razliěnih ravneh.
Pśednosti kontinuiśane obśaYnaYe
Stopnja kontinuitetî v zdśavstveni obravnavije povezana zizboljşavami v doseganju
kliniěnih ciljev. Tako Starfield s sod. povzema ştevilne śaziskave na to temo in
ugotavlja, da je kontinuiteta v zdravstvîni obravnavi poYezana z veęjo uporabo
preventive, z boljşim pśepoznava4|em pacientovih psihosocialnih problemoé z
manjşim ştevilom urgentnih sprejemov, z maqjşim ştevilom hospitalizacij na sploşno,
s kéajşo leŽaIno dobo, z boljşim razumevanjem pacienta glede njegovega sodelovaéla
v procesu obravnave in s pśavoěasnim odkéivanjem pacientovih pśoblemov
(Staśfielő, 1986; v http:/iwmś.chcś.brown.edu/pcoc/Contin.htm). Wasson in sod.
(1984;v Freeman in sod. |997)v randomizirani ştudiji ugotovi, da so pacienti, ki
so bili obravnavani po naěîlih kontinuirane obravnave, bolj zadovoljni z obravnavo,
imajo kéajşi ěas hospitalizacije in manj ponovnih sprejemov v bolnişnico.
Kontinuiteta zdravstvenî obravnave je zlasti pomembna za tîrminalno bolne
paciente, kjeś je izjemnega pomena prenos rîlevantnih informacij v procesu
pśehajanja pacienta med obravnavami in med ustanovami. Prav tako pa je
kontinuirana zdravstvena obravnava podroějî, ki ga pacienti moěno povezujejo s
svojim zadovoljstvom v zdśavstveni ustanovi in je sestavni del vpśaşalnikov za
merjenje izkuşenj pacientov (Picker Commonwîalth Instrument, 1991; McCusker
4-item Measure, 1984; Chao Patient Peśception Instrument, 1988; Nursing Needs
Assessment Instrument, 1998; v http://www.chcr.brown.edu/pcoc/Contin.htm).
Kontinuirana zdravstvena obravnava je pomembna za zadovoljstvo pacientov tako
na primarni kot sekundarni in terciarni ravni (Veenstra in drugi, 2000; Hjośtdahl'
1992) injo jî potśebno obravnavati z viőika pacientov in z vidika ośganizacije
(Kéogstad in dśugi, 2002).
Oviśe za YzpostaYétev kontinuiśane obśavnave
Velik problem pri vzpostavljanju kontinuiśane zdravstvene obravnave so teŽnje
śazlięnih poklicnih skupin v zdravstvu za razvoj svojih lastnih ciljev, pśoceduś in
rutin pśi obravnavi pacienta. Tako zdravniki in medicinske sestre delajo ob istem
7
pacientu in imajo razliě,în naěrt dela, loěene cilje, metode dela in loěen sistem
dokumentacije. Tako pacient postane del dveh razliěnih delovnih shem, ki se
odrażatav raz|ięni organizacijski kultuśi. Razliěnost organizacijske kulture se kaŽe
kot śazliěnost v vreőnotah, znanja in pśaksi. Kéogstad s sodelavci (2002) opozarja,
da loěeno delovanje posameznih strok povzśoěa velika razhajanja med njimi, kar
moěno slabi kontinuirano obravnavo in njeno konsistentnost. Izziv je tośej v
vzpostavitvi kontinuiranega in skupinskega uěenja ter v prepreěitvi majhnih otokov
specifiěnih spoznanj, ki se med seboj ne povezujejo. Sturmberg (2000) govośi o
tem, da mora biti kontinuiśana zdravstvena obśavnava, ki jo izvajajo razliěni
izvajalci glede na potrebe pacienta, vedno koordinirana. Tovrstna obravnava
zahteva tudi dobre medsebojne oőnose med zaposlenimi. Haśt (2002) dodaja, da
mora kontinuiéana zdśavstvena obravnava aktivno vkljuńiti pacienta, ki naj postane
aktivni ělan tima, ki ga obravnava. Aiken s sodelavci (1994;1998; 1999) ugotavlja,
da morajo biti za zagotavljanje kontinuirane obravnave prisotni koordinacija,
sodelovanje in skupni pśistopi. Poleg tega omenja şe sposobnost ośganizacije, da
sî sistem kontinuirane obravnave pśenese v pśakso, kaśje povezano s poznavanjem
śesursoY, kot so zaposleni, oprema, pśocesi idr. Tako mora biti strategija
menedżmenta bolnişnice usmeśjena v inteśprofesionalno izgraônjo timov in
izgradnjo kulture pśehajanja znanja in delitve odgovornosti (Risseś, 1999), karje
velika ovira na poti izgradnje kontinuirane zdravstvene obśavnave, saj so bolnişnice
v osnovi hieéaśhiěno usmerjene, kjeś je moěno pśisotna subkultura poklicnih
skupin in subkultura zôrayniki - menedŽeśji ter moěno iztaÁ,en individualizem
zdśavnikov in njihov biomedicinski pogled na obravnavo pacienta.
Zakljuěek
Kontinuiteta informacij vpliva na doseganje ci|ev zőravljenja, keś dviguje kliniěno
znanje in opozori na koristne infośmacije o pacientu. V zadnjem desetletju se je
izjenrno poveěala nobilnost pacienta znotraj zdśavstverre obśavtlavc' saj za njega
skśbijo ştevilni razlięni strokovnjaki, katerih ugotovitve vplivajo na odloěitve v zvezi
z njim. Znanje in ugotovitve zdravstvenih delavcev je potrebno nujno povezati
preko timskega dela za pacienta in v transparentnem informacijskem sistemu. Na
ta naěin bomo poveěali uěinkovitost in prepśeěili podvajanja v obśavnavi ter
mośebitno şkodo za pacienta. Kontinuiśana zdravstvena obravnava pomeni
izmenjavo śelevantnih informacij o pacientu znotraj in izven zdravstvenih ustanov.
In koněno, kontinuirana zdravstvena obśavnava mośa biti vedno poYezana z
dostopnostjo obravnave. Nihěî ne more biti razpoloŽljiv 24 ur na dan, zato je
timska obravnava nujnost (http://wwwchcr.brown.edu/pcoc/Contin.htm).
8
LĎteśataśa:
- Aiken LH, Smith HL, Lake ET. Lower Medicare mortality among a set of
hospitals known foś good nuśsing care. Meő Care 1994;32:771-787.
- Aiken LH, Sloane DM, Sochalski J. Hospital organisation and outcomes. Qual
Health Care 1998; 7:222-226.
- Aiken LH, Sloane DM, Lake ET Sochalski J, Weber AL. Organization and
outcomes of inpatient AIDS care. Med Care 1999; 3'l: 760-772.
- Cook RI' Rendeś M, Woods DD. Gaps in the continuity of care and progress
on patient safety. BMJ 2000;320:791-794.
- Freeman G. Pśiority given by doctors to continuity of care. J Roy Coll Gîn
Pract 1985; 35: 423-426.
- Fśeeman G, Hjortdahl P. What futuśe for continuity of care in general practice?
BMJ 1997; 314: 1870-1873.
- Haét JT' Continuity would be achieved with patient held records. BMJ
2002;324:851.
- Haggeśty J, Reid R, Freeman GK, Starfield BH' Adair CE' McKendry R.
Continuity of caśe: a multidisciplinaśy review. BMJ 2003;327:I2I9-I22I.
- Hennen BK. Continuity of care in family pśactice. Part 1: dimensions of
continuity. J Fam Pract l9'75;2:371-3'72.
- Hjortdahl P. Continuity of care: general practitioneśs' knowledge about, and
sense of responsibility toward their patients. Fam Pract 1992;9: 3-8.
- Kéogstad U' Hofoss D, Hjortdahl P. Continuity of hospital care: beyond the
question of personal contact. BMJ 2002; 324: 36-38.
- Pereiśa, F. Information relevance for continuity of nuśsing care. online Journal
of Nuśsing Informatics (OJNI)' 9' (3) [online]. Available aĎ http:lleaa-
knowledge.c om é ojni| nil 9-3lpereira.htm
- Risseś DT Rice MM, Salisbury ML, Simon R, Jay GD, Beśns SD. The potential
for improved teamwork to reduce medical errors in the emergency department.
The MedTeams Rîsearch Consortium. Ann Emeśg Med 1999; 34 373-383.
- Sheśn DL, Wilson NZ, Ellis RH, Bartsch DA, Coen AS. Planning a continuum
of śesidential/service settings for the chronically mentally ill: the Colorado
experience. Community Ment Health J 1986; 22:190-202
- Smith L, Daughtrey H. Weaving the seamless web of care: an analysis of
parents' perceptions of their needs following discharge of their child from
hospital. J Adv Nuśs 2000; 31: 812-820.
- Sturmberg JP. Continuity of caśe: towards a definition based on experiences
of practising GPs. Fam Pract 2000; 17: é6-20.
9
Veenstśa M, Pettersen KI, Sjetne IS. Patients' experiences at 21 Nośwegian
hospitals. Lośenskog: HELTEF Founőation for Health Seśvices Reseaśch, 2000
Tśesch DD, Simpson WMJ, Burton JR. Relationship of long-teśm and acute-
care facilities. The pśoblem of patient transfer and continuity of care. Am
Geriatr Soc 1985; 33: 819-826.
http : / /www. chcś.brown. edu/pcoc/ Contin. htm
10
Kontinuéśana zdśavstvena nega
z vidika patśonażne medicinske sestśe
Maśija Milavec Kapun
Patronażno varstvo je definiéano kot oblika zdravsWenega Varstva' ki opravlja aktivno
zdśavstveno in socialno varovanje posameznika' dśuŽine in lokalne skupnosti. Ti so
zaradi bioloşkih lastnosti, obolenj ali neprilagojenosti na okolje posebej oběut|ivi
na şkodljive vplive oko´a.
PatronaŽna zdravstvena negaje organizirana na primarnem nivoju zdravstvenega
varstva. Organizirana je lahko kot samostojna sluŽba ali kot del zdravstvenega
doma. PaÝonażna medicinska sestśa (PMS) je samostojna nosilka dejavnosti, ki
se izvaja na terenu: na bolnikovem oZ. varovaněevem domu, v drużini in v lokalni
skupnosti.
Podroěje pśeventivnega dela svoje dejavnosti PMS naěśtuje samostojno. obseg
pśeventivnega programa doloěa zavarovalnicav 27. ęlerul pravil osnovnega zôrav-
stvenega zavarovanja. Pri kuśativnem delu - zdravstvîni negi bolnika je patronaŽna
medicinska sestra del zdśavstvenega tima, katerega vodja je zdravnik.
Napredek znanosti prinaşa v medicino in zdravstvo manj agresivne posege, tako
bolniki hitśeje zakljuěijo zdrav´enje in rehabilitacijo na sekundarnem in teściarnem
nivoju zdravstvenega vaśstva. Na primarni nivo pa se prenesejo postopki in posegi
spremljanja zdravstvenega stanja, potśebno je tudi nadaljevati z izvajanjem
zdśavstvene nege' Za uspeşno in kakovostno nadaljevanjî zdravstvene nege po
odpustu iz bolnişnice je potrebno zagotoviti pśenos informacij, ki so bistvenega
pomena za kontinuirano zdravstveno nego.
Domaěe oko´e bolniku vedno ne nudi ustreznega okolja, kjer bi lahko potekalo
nadaljnje zdśavljenje in nadaljnja śehabilitacija. Problem pa je pogosto bolnikovo
slabşanje bolezni, terminalna faza, ko medicina ne vidi dobrega iziúabolezni in
Se zato s takim bolnikom skoraj ne ukvarja veě. odpuşěen je v domaěe okolje, kjeś
je zdrav´enje, zdravstvenanîga in oskéba takega bolnika teżka.
To so śazlogi vîě, da s skupnim sodelovaqjem med posameznimi nivoji zdravstvenega
varstva medicinske sestśe zagotovimo bolnikom kontinuirano zdravstveno nego.
Kontinuiśana zdśavstvena nega ima z vidika patronażnega varstva kar nekaj
pśednosti:
Maśija Milavec Kapun, viş. med. ses., dipl. spec. ped.
Papilot, z²vod za vzpodbujanje in razvijanje kvalitete żivljenja
11
Pśeventivné védik:
- odkéivanje zgodnjih znakov poslabşanja bolezni in hitrejşe ukéepanje
- zmanjşevanje/prepreěevanje pojava stranskih uěinkov onkoloşkega z&avljenja
- svetovanje in zdravstveno vzgojno delo z bolniki in s svojci, nadaljevanje
zaęetega dela
- psihiěna podpora, skéb za ěim boljşo psihiěno kondicijo, sprejemanje bolezni
- zmanjşevanje stresa bolnika, svojcev, zdśavstvenega osebja
- podpora k samostojnosti pri opravljanju temeljnih Življenjskih aktivnosti
- zagotavljanje ustśeznih bivalnih pogojev v domaěem okolju
Zmanjşeva²ie stśoşkov :
- pravoěasno ukrepanje ob poslabşanjih, bolj zahtevno je zdravljenje hujşih
zapletov
- ciklus onkoloşkega zdravljenjani prekinjen, veěja moŽnost zazdtavitve, ozdraviwe
- moŽnost hitrejşega odpuşěanja, cenejşe zdśavljenje v domaěem oko|ju, hkśati
pa moŽnost zanovega bolnika
Izobśażevanje:
- kot delrednega izobraÁevanja PMS
- pśidobivanje izkuşenj in prenos mneqj, spoznanj in pogledov
- poznavanje delovanja posameznih organizacij: meje delovanja, pooblastila
Veěja varnost, pśepśeěevanje neżelenih dogodkov:
- bolnik ne pade iz sistema
- veńja sled|ivost
- izboljşano dokumentiśanje
- kontinuiteta őela ostalih sluŽb
- zmanjşan stśah bolnika in svojcev, oběutek veěje varnosti
Razéskava o kontinuiśané zdravstveni negi Y Batśonażni slużbi
Namen in cilj śaziskave med PMS
Med PMS v ZdravsWenem domu Ljubljana (ZDL) jebna izvedenaanketa z namenom,
da se zberejo qjihova mne4|a glede odpuşěanja bolnika iz onkoloşkega inştituta (oI)
inzagotavljanja kontinuiśane zdśavstvene nege. Podani bodo pśedlogizanaôaljnje
skupno sodelovanje v pśid bolnika v pĎocesu onkoloşkega zőśavljenja.
t2
Metoéla dela
Razdeljenih je bilo 105 vpraşalnikov med vsemi PMS v ZDL, ki so bilî prisotne
na delovnem mestu v zaěetku junija 2006. Vrnjenih je bilo 75 vpraşalnikov, kar
predstavlja 7l,2 % vseh vpraşalnikov. Vpśaşalnik je bil sestav|jen iz l1 vpraşanj
razlięnih tipov' Pri nekatîrih vpraşanjih je bilo moŽnih veě odgovośov. Kljub
zahtevnosti analize ankete z odprtimi oblikami vpraşanj smo tako PMS omogoěili,
da so podale take odgovore, ki so izraŽali dejansko njihovo mnenje in opaŽanja.
a) Glede deleża obiskov onkoloşkih bolnikov so PMS v 71' % ocenile, da je 10-30 %
vsîh njihovih obiskov namenjenih onkoloşkim bolnikom. Tako naj bi vsaka
PMS obiskala letno 120-360 onkoloşkih bolnikov. Kar 16 % vpraşanih je
menilo, da je del'eŽ obiskov onkoloşkih bolnikov med 30 in 50 %.
b) Kot na pśoblem pri obravnavé onkoloşkega bolnika v patśonażnem vaśshu so PMS
podale skupno 246 odgovorov, karje v povpśeěju 3,28 odgovora na anketiranko.
50
40
30
20
10
0
abcdefgh
Gśaf I: Problemi pri obr²vnavi onkoloşkega bolnika y dom²ěem okolju (N=75)
Legenda: a - pomanjkanje specialnih znanj s podśoěja onkoloşke zdr²vstvene nege
b - obr²vnava umirajoěega
c - bolnikovo nesprejemanje bolezni
d - neustrezno vodenje analgetiěne teśapije
e - neobveşěenost o odpustu bolnika
f - pomanjkanje sodobnih materialov
g - neseznanjenost bolnik² in/ali svojcev z diagnozo, s prognozo
h - dśugo
Kot najveěji pśoblem se je izkazalo neustrezno vodenje analgetiěne terapije,
tesno pa mu sledi tudi pomanjkanje specialnih znanj s podroěja onkoloşke
zdravstvene nege.
osîbni izbrani zdravniki imajo zelo malo możnostilprllożnosti za opravljanje hişnih
obiskov na bolnikovem domu. Hitremu tempu razvoja paliativne oskśbe pa osebni
zdravniki, posebno pod okéiljem zavarovalnice in njenih pravil, le steżka slediio.
13
Hitśi śazvoj onkologije in onkoloşke zdravstvene nege ter polivalentno delovanje
patéonaŽne sluŽbe, ki zahteva şiéok spekter tudi specialnih znanj, paje verjetno razlog
za njihov oběutek pomaéfkaé{a znaqj s tega podroěja pśi veě kot polovici PMS.
V patronaŽnem vaśstvu postaja vedno bolj problematiěna tîma zagotav|janje
sodobnih materialov. Bolniki so pri zagotavljanju tega odvisni od svojih
finaněnih sposobnosti.
c) Pśvo obvestilo o pśésotnosti onkoloşkega bolnika na terenu PMS logiěno péidobijo
s strani osebnega zdravnika, ki jih preko Delovnega naloga seznani in jih
pooblasti za izvajanje doloěenih medicinsko-tehniěnih posegov. PMS bolj ali
manj neodvisno vstopajo v svojem delu kurativne dejavnosti v zdravstveni tim,
katerega vodja je zdravnik.
70
E obiěajm
l rôlo
O nikdi
B bĎez odg
10
0zdlMjk s@ slużba lel Ms lel svo]ci poşb s6edje,
prijalelji
Gśaf 2: Kdo prvi obvesti PMS o onkoloşkem bolniku na njenem terenu (N=75)
Vsekakor bi bilo potrebno poglobiti sodelovanje pśi pśedaji bolnika tudi s strani
medicinskih sester iz onkoloşkega inştituta Ljubljana' Pogosto patronaŽno
sluŽbo obveşěajo delavke iz socialne sluŽbe, vendar le-te zelo slabo poznajo
bolnika in vedo le malo o njem ter pogosto niso seznanjene o naěrtovanem
delu. PMS izrażajo nezadovoljstvo glede takega poteka informacii o odpustu
bolnika. Prav gotovo bi bilo potrebno kontinuirano zdravstveno nego podpreti
s pisno dokumentacijo.
d) Na vpraşanje o posegih in énteśvencijah zdśavstvene nege v domaěem okolju je
bilo podanih skupno kar 314 odgovorov.
Kar 89 % ankelirank je navedlo oskrbo ran pri onkoloşkih bolnikih, sledi
analgetięna teśapija teś oskéba stom. Nekateśe so navajale şe naslednje posege
in intervencije: pomoě pri odvajanju blata, klizme, vstavljanje in izpiranje
stalnega urinskega katetra, sodelovanje z ZoD, osebnim zdravnikom, pśeYen-
tivna dejavnost, kontrola zdravstvenega stanja, vitalnih znakov, vse po nalogu
zdravnika.drugo H6pic zoD nôorm
negMlci
l4
70
60
50
40
30
20
10
0rane analg th store parant th umilajoěi os nega psih podor zdĎ vg' swtoEnje
Graf 3: Postopki in posegi v domaěem okolju
PMS dajejo vîliko poudaśkanaizxajanje medicinsko-tehniěnih posegov, le dobrih
20 % jIhje navedlo posege kotje zdśavstvena vzgoja, psihiěna podpośa, .'.
ob tem se postavlja vpśaşanje, ali s strani medicinske sestre potrebuje onkoloşki
bolnik samo strokovno izvedene medicinsko-tehniěnî posege. Prepriěana sem, da
bi bilo potrebno podroějî zdravstvenovzgojne dejavnosti, psihiěne podpore in
svetovanja bolniku in svojcem bo´ poglobiti in razşiriti. Pri tem je potrebno zaradi
sistema delovanja vkśuěiti ZZZ\, ki bi plaěeval tî stośitve zdravstvene nege.
e) Kot najbo´ oěiten pśoblem onkoloşkega bolnika v domaěem okolju so se na podlagi
ankîtî izkaza\e boleěinî. Ta problem je navedlo kar 65 % anketiranéh PMS.
boleěine psihiěne slisl€ finance n$eznanjenGt niGebnega
Żdrawika lereĎ]adrőireka pfehrana pĎeŁEt
Gśaf 4: Najpogostejşi pśoblemi bolnika v domaěem okolju (N=75)
Tesno sledijo psihiěne stiske: strah' osamljenost, nemoě, sprememba psihiěnîga
stanja, nespśejemanje bolezni. Poleg navedînega na Gśafu 4 so navajale tudi
problematiko zaradi ran, nepokretnosti bolnika, odnosa zdśavstvenih delavceŁ
odnosa ZZZ\ do umiśajoěih, vikend odpusti, pśepozne informacije PMS,
problem śehospitalizacije ob poslabşanju stanja, posledice prejemanja kemo-
terapije - stranski uěinki.
15
Zgornjigraf potrjuje to, da je za ustśezno analgetiěno terapijo onkoloşkih bolnikov
v domaěem okolu zelo slabo poskéb´eno. To pa je gotovo razlogza doŽivljaqje
stresa in osebnih stisk PMS na delovnem mestu.
f) Kako naj bi potekala pśedaja informacije o odpustu bolnika po koněani hospita-
lizaciji, so si PMS skoraj enotne in jih kar 92 % meni, da bi mośale biti infor-
macije posredovane telefonsko in pisno.
tr teéefonsko
I pisno
tr teleĎonsko in pisno
tr druqo
Graf 5: Kako naj bi potekala predaja informacije o odpustu bolnék² (N:75)
Potek infośmacij bi mośal potekati skladno z odpustom bolnika oziéoma v skladu
z Navodilom o zagotavljanju zőravstvenih in socialnovarstvenih storitev. Glede
na ta navodila bi bilo potrebno odpust bolnika naěrtovati Že ob spśejemu in
vzporedno Z obravnavo v bolnişnici sodelovati s primarnim nivojem zőśavswenega
varstva, kjer lahko że v ěasu zôravljenja potekajo priprave na odpust bolnika iz
bolnişnice.
g) Kar 93 % PMs meni, da bi jih morala o odpustu bolnika iz bolnişnice obvestité
odgovorna medicinska sestra na oddelku.
sp|arĎt soc sl ol Ďvls na odd svojci/bolnik drugo
Graf 6: Kdo naj bi obveşě²l PMS o odpustu bolnika (N:75)
1670
60
50
Tak naěin obveşěanja je izredno uěinkovit, ker se lahko nemoteno naôaljuje z
naěrtovanimi aktivnostmi v zdśavstveni negi. Problem je predvsem to, da je
delovanje PMS na teśenu in so v tem ěasu nedosegljive. Reşitev tega problema
je lahko skozi ustśezno organizacijsko ukéepanje na obeh straneh (oI in PMS).
Del reşitve bi bila uporaba informacijske' telekomunikacijske tehnologije.
h) Kontinuiteta zdśavstvene nege s strani PMS je v veěini (7l %) ocenjena kot
zadovoljiva. Le 8 anketiśank je menilo, da je kontinuiteta dobra.
slabodobro
zadovoljiv
GśaĎ 7: ocena kontinuitete zdś²vstvene nege onkoloşkega bolnika (N:73)
Podana ocenaje lahko śazlog veě, da nismo zadovoljni z obstojeěim stanjem in
da naredimo korak veě h kontinuiéani zőravstveni negi, h kateri bo vsak prispeval
kaś najveě v dobśo bolnika, kije sśedişěe naşega skupnega delovanja.
i) Pri kontinuirani zdravstveni negi je komunikacija dvosmerna, kar pomeni, da
mośajo infośmaciie o bolniku potovati v obe smeri' oddajnik in spśejemnik
sporoěila pa morata zagotavljattpéave informaciie ob pravem ěasu pśavi osebi.
ni izkuşenj oběasno ne Ve za drugo
posreduje rroŽnost, je
Gśaf 8: Povratne informacije PMS n² or (N:74)40
17
Veliko se pogovaśjamo o informacijah o odpustu bolnika, pogosto pa se
pozablja na povratne informacije ob sprejemu bolnika nazaj v bolnişnico. Na
tem podśoěju je zelo malo ali skoraj niě naśejenega, marsikateśa PMS pa ěuti'
da je to potśebno in naredi kaś najveě.
50 % PMs navaja, da oběasno obveşěa in posreduje povratne informacije stśokov_
nemu osebju na onkoloşkem inştitutu Ljub´ana. ostala polovica s tem nima
izkuşenj, nekatere menijo, őa je to nujno potrebno. To podśoěje je prav tako del
kontinuirane zdravstvene nege, ki bo potreboval veě pozośnosti in skupnih
prizadev anj za izbolj şaqj e stanj a.
j) Pśedlogé za izboljşanje in kaj lahko ponudi onkoloşké inştitut Ljubljana PMS
Iz tazloga, da so PMS na zadnji dve vpraşanji podobno odgovaśjale oz. oblÇ
kovale skupen odgovor, sta ti dve vpraşanji zdrużeni. Skupaj je bilo podanih
154 predlogov.
iebr neposredni r6dno pisna
kontakt z Ms, obveşěanje navodila
zdĎoběasna materiala3 predhodni
sreěanja dni obisk PMs na
ot
Graf 9: Predlogi za izboljşanje (N=65)
Podani pśedlogi so zbśani in oblikovani kot del predlogov zanadaljnje sodelovanje
z onkoloşkim inştitutom Ljubljajater zalzbo!şaé{e kontinuiśane zdravstvene nege:
. Izmeô vseh je najveě PMS izśazilo potśebo po izobrażevanju s podśoěja
onkoloşke zélśavstvene nege (deéavnice, seminarji, usposahljanje na oélééeéku, ..').
Izboljşanje znaĄbi prispevalo k veńji stopnji zaupanja in veěji povezanosti
med medicinskimi sestramiv patronaÁi in na onkoloşkem inştitutu Ljub|ana.
Vse to bi prispevalo h kakovostnejşi kontinuiéani zdśavstveni negi.
. Możnost neposśednega kontakta z medicinsko sestro ali onkologom na
oddelku, ki je odgovoren za bolnika. PMS si Želiio konkéetnih nasvetov in
n avo dil v zv ezi z nad alj ev anjem zdś avlj enj a in izv aj anj em zdravstven e n ege
pri konkéetnem bolniku.
. Del pśotokola odpusta bolnika oziroma kliniěne poti mora postati dvo-
smerno obveşńanje med stśokovnjaki. PMS so izrazile predlog, potśebo po
obveşěanju ob odpustu bolnika.
18
. ob tem pśiěakujejo izdelana jasna strokovna navodila, ki bodo v pomoě pri
nadgśajevanju znanja in pśi vsakdanjem delu.
. Zdravstvena nega mora bolj intenzivno upoéabljati sodobna komunikacijska
sredstva' ki pomenijo prihranek ěasa in s tem zmanjşajo stroşke, poveěajo
povezljivost med bolnişnico in domom ter omogoěajo veějo dostopnost
strokovnega osebja.
. Skupno oblikovanje standardov za oskébo onkoloşkega bolnika s sodobnimi
materiali ter skupna pözadevanja za njihovo zagotav|janje.
. Oblikovanje tima za odpuste.
. Lobiranje za negovalno bolnişnico.
Zakljuěek
ob vse hitśejşem tempu żivljenja, ob vse veějih, kompleksnejşih zahtevah na
delovnih mestih je vse teŽje vidîti stvaśi v drugaěni luěi. Medicinska sestśa s svojim
şirokim znanjem in s celostnim pogledom na ěloveka in njegove potśebe lahko
veliko veě prispeva k dobśi kontinuirani obravnavi bolnika. Kontinuiteta dela je
potrebna tudi mîd posameznimi sluŽbami.
ob skupnem sodelovaélu énprizadevanjih onkoloşkih in patśonaŽnih medicinskih
sestîr se bo bolnik poěutil vaśnega, imel bo veěje zaupanje v naşe postopke, v veějem
obsegu bo pripravljen sodelovati in bo éako v boljşi pripravljenosti na poti k zdrauju.
t9
Zdśavstvena nega bolnéka
na onkoloşkem kiśuśşkem zdśavljenju
ob odpustu éz bolnişnice in pśé ambulantné obśavnavi
Helena leśaj Uśşiě' Vesna ostśożnik
Kiruśşko zdravljenje je ena od osnovnih dejavnosti onkoloşkega inştituta. Glede
na medicinsko diagnozo, stopnjo bolezni, kliniěno stanje bolnika in sprejete klinińne
pśakse je lahko opeśativno zdrav´enje primaśno ali pa sledi pśedhodnemu obsevanju
inlali zdrav|jenju s citostatiki. Redkeje so potśebne urgentne in paliative operacije.
Pri progśamiranih operacijah je po ustśezni predoperativni pripśavi manj zapletov,
s tem pa je tudi kśajşe bivanje v bolnişnici, kar pa ne pomeni, da je bolnik brez
ustreznega naôzora zdravnika in medicinske sestre. Bolnika odpustimo domov z
ustreznimi ustnimi in pisnimi navodili, zdravniku in patronaŽni medicinski sestśi
pa poşljemo odpustno pismo in odpustni dokument zdravstvene nege, saj je le na
ta naěin mogoěe bolnika varno odpustiti iz bolnişnice v zgodnjem poopeśativnem
obdobju.
Glede na potśebe je vsak bolnik obravnavan individualno v multidisciplinaśnem timu.
Infośmiśanje bolnékov
K dobśi pripravi bolnika na operativni poseg vsekakoś sodi dobra informiranost
in ozaveşěenost bolnika, pri kateśi je bistvena ustrezna komunikacija med
zdśavnikom, medicinsko sestro in bolnikom.
Dejavniki, ki vplivajo na informiranost bolnika, so:
- obseŽnostinfośmacij,
- ěas podajanja infośmacij,
- śesniěnostinformacij,
- metode komunikacije,
- omejitve v komunikaciji,
- jezik.
Pisne infoémacije (zlożenke) so veějega pomena oő verbalne komunikacije, saj
bolnik v tem stresnem obdobju in strahu morda ne dojema naşih navodil in nas
Helena leśaj Uśşiě, viş. med.ses., ET , Vesna ostśożnik dipl. m. s.
o n ko lo ş ki inştitut Ljub lj ana
20
)ne Slişi(. Pisne informacije pomagajo bolniku poěasi dojeti in naěrtovati odhod
v bolnişnico, uskladiti sluŽbo, druŽino in socialno okolje. Pojavlja se jim veliko
vpraşanj glede potrebe operacije, pooperativnih zapletoé stśah jih je boleěine,
anestezije, hospitalizacije, ... Na onkoloşkem inştitutu Ljubljana bomo zaradi½elje
po ěim boljşi infośmiranosti in s tem pripravljenosti bolnikov na operativni poseg
zaěeli z uěnimi urami, na katerih bomo bolnikom predstavili potek priprave na
operacijo, jih ozavestili glede morebitnih zapletov in jim őali navodila, ki so
poérebna ob odpustu bolnika. omogoěeno bo tudi telefonsko svetovanje za bolnike
pred opeśativnim posegom in po njem.
Ci´i:
- bolnik bo fiziěno in psihiěno pripśavljen na operativni poseg in bo seznanjen
z osnovnimi infośmacijami o poteku in naěinu zdravljenja,
- bolnik bo pouěen o poteku kirurşkega zdravljenja in ukéepih za zmanjˇevanje
ali odpśavljanje zapletov pred operativnim posegom'
_ bolnik bo pouěen o pomenu pravoěasnega prenehanja jemanja zdravil, ki lahko
vplivajo na veěje krvavitvî po operaciji,
- bolnik bo pouěen o primeśni higienski pripravi na operativni poseg,
- bolnik bo pouěen o osebnih pripomoěkih, obleki in dokumentaciji' ki jo bo
potreboval ob sprejemu in v ěasu hospitalizacije,
- bolnik bo imel możnost postavljanja vpraşanj, izrażanja strahov, misli, dvomov,
Ž,îlja, ...
Pśiprava na opeśatiYni poseg
Priprava na operativni poseg je psihiěna in fiziěna.
- Psihiěna priprava bolnika je naloga vseh sodelujoěih v zdśavstvenem timu
(zdravnik, medicinska sestra, anesteziolog, anestezijska medicinska sestra, po
potrebi Stomateśapevt, fizioterapevt, psihoonkolog). Še posebno je potrebna
dobśa psihiěna pripśava pri bolnikih' pri katerih bo operaclja pustila posledice
v smislu spremenjene telesne podobe.
- Fiziěna pripśava pomeni pripravo organizma na opeśativni poseg in anestezijo,
da bi s tem zmanjşali moŽnost poopeśativnih zapletov. Potreben je pregled pśi
operaterju in anesteziologu. Bolnik mora opraviti doloěene preiskave glede na
zahtevnost in obseŽnost opeśativnega posega (RTG' EKG, pśeiskave kĎvi, urina,
doloěitev kśvne skupine). Po potrebi opravi şe izotopne pśeiskave, UZ' CT MR'
citoloşko punkcijo, pregled pri internistu, ...). Pred operativnim posegom mośa
bolnik dobiti ustrezen prehranski reŽim glede na vśsto operacije. Ęe je bolnik
oslabljen ali izsuşen, ga ustrezno prehransko dohranjujemo.
2t
Na dan operacije mora biti bolnik higiensko pripravljen. Zaşěitimo kśitiěne
toęke za nastanek razjed zaradi pritiska, bolnik odstrani oétopedske pripo-
moěke (zobna proteza, oěala, kontaktne leěe) in nakit ter izprazni mehur. Na
dan opeśacije mora biti Ďeˇę, zaltije le pśemedikacijo po naroěilu anesteziologa.
Povijemo mu noge, saj s tem zmanjşamo moŽnost nastanka tromboze.
Ambulantno opeśativno zdśavljenje in dnevni hospital
Ambulantne opeśacije so planiśane in so primeśne za bolnike, ki potrebujejo manjşi
kirurşki poseg in nirazloga zaraői katerega bi ostajali v bolnişnici'
V zadnjem ěasu teżimo k vse kéajşim leŽalnim dobam zaradi mnogih prednosti, ki
jih le{a pśinaşa. Dandanes izvajamo ambulantne operacije za posege, zakatere je
şe pred nekaj leti veljalo, da morajo biti bolniki po njih hospitalizirani. Zaradivse
hitrejşih odpustov iz bolnişnice teś ambulantnih operacij se je skéb za dobto
pooperativno okśevanje pśeneslo iz bolnişnic na dom. Vse veějo vlogo za pśepre-
ěevanje akutnih zapletov imata drużinski zôravnikin patrona½na medicinska sestra.
Poopeśativni zaplet lahko dîfiniśamo kot vsak odmik od nośmalnega okéevaqja
ali povratka v normalno funkcijo. Doloěenih zapletov ne moremo prepreěiti,
drugim se skuşamo izogniti s skébno predopeśativno pśipravo in svetovanjem
(dihalne vaje' psihiěna priprava bolnikoé prenehanje kajenja, pśenehanjejemanja
zôravil, ki vplivajo na strjevanje kévi, ustśezna podporna péehrana).
Prednosti ambulantnih operacij so:
- minimalna odsotnost iz normalnega żivljenja,
- ěim hitrejşa vrnitev v dśuŽinsko okolje,
- veěje zadovoljstvo bolnikoé
- manjşa nevarnost bolnişniěnih infekcij'
- zmanjşevanje ěakalne dobe,
- neodvisnost operacije od razpo|ożljivosti postelj,
- fiksen datum operacije,
- veěje şteviéo obravnavanih bolnikov.
Meśila primeśnosti bolnikov za ambulanIno operacijo so:
- starost,
- prehranjenost,
- dihalna funkclja,
- srěna funkcija,
- spśemljajoěa obolenja (hipertenzija, diabetes, ...).
22
Po opśavljenem ambulantnem operativnem posegu bolnik odleŽi v polintenzivni
sobi, kjer se spremljajo njegove vitalne funkcije do pśedvidenega odhoda domov
(fśekvenca in volumen dihanja, telesna temperatura, srěni utrip). Ko zdravnik odredi,
bolnik lahko zapusti bolnişnico. Zapleti, do katerih lahko pśide doma, so:
- Kévavitev: Bolnik mośa biti pozoren na operativni predel. Ęe opazi, dak´izamaka
skozi obliŽ ali povoj, je potrebno ugotoviti obseg kévavitve in prepreěiti nadaljnjo
krvavitev. Izvaja se kompresija' Kot posledica kévavitve v podkoŽje lahko nastane
hematom, kaś bolnik ěuti kot pritisk v predelu operativne rane. Prepoznamo ga
po modśikasto - śdeěi oteklini v okolici rane. V vseh primerih je potrebna
pśeděasna kontrola pri leěeěem ali deŽurnem kiśurgu onkologu.
- Infekcija rane: Infekcija se każe s pordelo otîklino rane, ki je na otip topla in
boleěa. Lahko se pojavi povişana telesna temperatuśa, gnoj v rani, boleěina, '..
Zaradi mośîbitne dehiscence rane in uvedbe antibiotika je potśebna preděasna
kontrola pri leěeěem ali deżuśnem kirurgu onkologu.
- Nabiranje Seroma: Seśom je pooperativno nabiranje limfne tekoěine (ki pa ne
sme biti kéi ali gnoj) v okolici rane. Potśîbno ga je punktirati, zdravljenje ni
nujno takojşnje - lahko odloŽimo za kakşen dan.
- Dehiscînca ranî: Do dehiscence ranî pride pogosto pśi inficiranih ranah. Takoj
je potrebna kontśola pśi leěeěem ali deŽurnîm kirurgu onkologu.
Hospitalno opeśatiYno zdśavljenje
Pri veějih operativnih posegih je hospitalizacija nekoliko daljşa' a şe vedno bistveno
kśajşa, kot je bila pred leti. Razlog Za to so novejşe tehnike operativnih posîgov'
pśedvsem na podroěju opeśacije dojke, malignega melanoma, rektuma, saśkomov
mehkih tkiv. V pśeteklosti je prevladoval koncept śadikalne kirurgije, ki predvideva
odstranitev tumorja skupaj s celotnim prizadetim ośganom ter popolno odstranitev
podroěnih bezgavk. Ta vrsta kirurgije je zagotavéjala velik deleŽ bolnikov, ki so
preŽiveli, vendarje zaradi obseżnosti operacije puşěala veliko invalidnost in s tem
slabşo kakovost Življenja. Danîs izvajamo modificirane śadikalne posege, ki şe
vedno zagotavljajo enako ugodne śezultate, puşěajo pa manjşo invalidnost. Kiruśgija
postaja vse bolj nataněna in usmerjena na celotno odstranitev tumośskega tkiva.
Razvil se je koncept ohranitvene kirurgije. Seveda je ta naěin opeśacije uporaben
predvsem pri razmeroma majhnih tumorjih, pśi veějih pa je şe vedno potrebno
odstraniti celoten organ. Tudi v takih primerih je s sodobnimi posegi śekonstruk-
tivne kiśurgije velikokrat mogoěe nadomestiti izgubo posamîznega otgana, tako
funkcionalno kot estetsko, kar pa vpliva tudi na samo kakovost Življenja naşih
bolnikov. Razvil se je koncept biopsije varovalne bezgavke, ki predvideva odstranitev
samo ene (vaśovalne) bezgavke, izkaterc je mogoěe sklepati o zajetnosti bezgavk
v celotnem podśoěnem limfnem bazenu. Ęe je rezultat biopsije varovalne bezgavke
23
pozitiven, potem menimo, őa so tudi druge bezgavke v podśoěnem bazenu pozitivne,
ěe pa je le-ta negativen, potem sklepamo, da so podśoěne bezgavke negativne. Samo
v pśimeru, da so podroěne bezgavke pozitivne, oőstśanimo vse bezgavke, sicer pa
ne. Seveda pa moramo poěakati na definitivni histoloşki izvid, ki ga bolnik dobi v
petih do sedmih dneh po operativnem posegu. Šele tedaj lahko z gotovostjo
govorimo o realnem stanju bezgavk. Le v majhnem odstotku se zgodi, da bezgavke,
ki so bilî śred opeśacijo rregativlre, dejansko niso. V tclll pśilltcśu je potrebna şe
ena opeśacija za odstśanitev bezgavk. V veěini pśimeśov odstśanimo le eno
bezgavko, kaś moěno zmanjşa pooperativno invalidnost.
Pśofilaktiěna kiśuśgija
Że d,olgo je znano, da je v nekateśih dśuŽinah pogostejşe zbolevanje zaraői
doloěenih vśst raka' Zarudi dśuŽinske obremenjenosti se vedno pogosteje izvajajo
genska testiśanja in gensko svetovanje. Nastanek dednega raka dojk in jajěnikov
povezujemo s prirojenimi mutacijami genov BRCA I in 2.
Nosilka mutacijskega gena ima na izbiro:
- pogoste kontśolne pregleőe
- kemopśeventive (pśepśeěevanje nastanka bolezni zzdśavňli), ki trenutno poteka
le v okviru kliniěnih śaziskav.
- kirurgéio
Jajěnik pśi Ženskah, staśejşih od 40 let bilateralna odstśanitevjajěnikov injajcevodov.
Dojka: bilateśalna mastektomija s takojşno śekonstrukcijo. Pśed izvedbo teh
opeśacij je potśebno daljşe obdobj e za razmislek (6 mesecev), ker gĎe za
iśeverzibilne in fiziěno ter psihiěno obśemenjujoěe posege, ki pa ne nudijo
popolne zaşěite pred boleznijo.
Fast tśack opeśacije
V tujini se veőno bolj razvija Fast tśack pśogśam, kar pomeni hitro pooperativno
okśevanje in kéajşo hospitalizaciio. Velik poudarek je na sami pripravi na operativni
poseg, predvsem na zdravstvenovzgojnem podśoěju. Cili pśogśama je zmanjşati
poopeśativne zaplete in pospeşiti okśevanje teś ěimpśejşno vrnitev v domaěe okolje.
Pśimeś bolnéşnice na Danskem - bolniké po opeśaciji kolona:
Pred operacijo se bolnik pogovori s kiśurgom glede operacije, nato şe z anestezio-
logom in medicinsko sestro, ki mu nataněno posśeduje infośmacije glede poteka
spśejema in mu opişe sam potek hospitalizacije.
24
_ Dan pśed opeśacijo: bolnik normalno je şe şest ur pśed opeśacijo in dodatno
dobiva proteinske napitke.
- Na dan operacije bolnike zyeęer posedajo in so zunaj postelje za dve uri. Popijejo
do 1000 ml tekoěine, poleg tega zaużijejo şe dva pśoteinska napitka' Na prvi
pooperativni dan popijejo do 2 1 tekoěine, zautňjejo obiěajno hrano (niě diete)
in zrayen popijejo ştiri proteinske napitke. odstrani se tudi urinski kateter' Na
drugi pooperativni dan se odstrani epiduralni kateteÇ bolniki se normalno gibajo
in prehranjujejo. Tretji pooperativni dan so bolniki po kosilu odpuşěeni.
_ osmi poopeśativni dan pridejo bolniki na kontrolo, poberejo se şivi. Kirurg se
z njimi pogovori glede histoloşkega izvida.
- Trideseti dan po operaciji pridejo bolniki na pogovor z medicinsko sestro, s
katero se nataněno pogovośijo o pooperativnem okśevanju v domaěem okolju
od odpusta iz bolnişnice dalje ter o morebitnih teÁavah, izkuş´jah.
Na onkoloşkem inştitutu Ljubljana smo zaěîli z vpeljevanjem Fast track pśograma.
Velik poudarek je na podroěju dobśe prehranske pripśave pred operativnim posegom.
Bolniki, ki so predvidenizaveęje operacije, zaęnejo s pitjem proteinskih napitkov
en teden pred operacijo' da bi ohranili pozitivno eneśgijsko ravnoteŽje in
konstantno telesno teŽo, prav tako paje tudi Samo pooperativno okśevanje hitrejşe
in boljşe. Glede pripśave ěrevesja (ěişěenje) se Fast track progśam postopno
vpeljuje, siceś pa şe vedno poteka standardni naěin pśipśave, s tem da bolniki
pijejo proteinske napitke şe en dan pśed operacijo.
Vedno bolj izpostavljamo pomembnost informiśanja bolnika' pogovora, zdravstvene
vzgoje, zato zaęenjamo s posvetovalnicami za zôravstyeno nego. TeŽimo k naěelu,
da se bolniki ěim hitreje vśnejo v domaěe okolje, da so hospita|izacije ěim kśajşe.
obravnavali smo Žî nekaj bolnikov po danskem Fast track programu, rezultati so
bili razliěni.
Kliniěne poti
Kliniěna pot je multidisciplinaren naěśt medicinske oskébe, ki nataněneje opre-
deljuje kljuěne korake oskébî bolnika z doloěenim bolezenskim stanjem. Primerna
je kot naěin uvajanja nacionaénih kliniěnih smernic v kliniěno prakso.
Prednosti uporabe kliniěnih poti so: skéajşanje hospitalizacije, zmanjşanje stśoşkov
zdravstvene oskébe, izboljşanje kakovosti oskśbe, laŽji nadzor kakovosti, prepro-
stejşe izvajanje statistiěnih analiz, ugodnejşi potek zdśavljenja, veěje zadovoljstvo
bolnikoé izboljşanje komunikacije med zdravniki in medicinskimi sestrami,
zmanj ş anj e ě asa za izp olnj evanj e medicinske dokumentacij e'
25
Na onkoloşkem inştitutu Ljubljana se naěrt kliniěnih poti şe ne vpeljuje, vendar
pa se v pśihodnosti obeta, da jih bomo zaěeli uvajati, saj pridejo najbolj do izraza
pri pogostih bolezenskih stanjih, katerih zdśavfienje je drago in terja multidisci-
plinarno sodelovanje. Najboljşi pśimer so kirurşki posegi.
Poopeśatévna zdśavsfvena nega
Pooperativna zdśavstvena nega se nanaşa na ěas neposredno po operativnem posegu
(bolnişnica) in na obdobje rehabilitacije v domaěem okolju.
V ěasu hospitalizacije so bolniki pod nadzorom zdravnikov in medicinskih sester,
ki skrbimo za ěim boljşe okrevanje, lajşanje boleěin, uravnavanje prebave, za
ustrezno prehrano (diete) ter ustrezen vnos tekoěin, nego rane, spśemljanje vitalnih
funkcij in prepreěevanje zapletov.
Preő odpustom bolnika v őomaěe okolje şe dodatno izvajamo zdravstvenovzgojno
delo, saj bo le dobro pouěen bolnik mirno zapustil bolnişniěni oddelek. Pśi
starejşih in slabo pokéetnih bolnikih se preko onkoloşke socialne slużbe poveŽemo
s patronaŽno sluŽbo, ki ji naroěimo obisk, opişemo problem in postopek obravnave
bolnika. Izpolnimo tudi obśazec obvestilo patronaŽni slużbi, kjer şe pisno
dokumentiramo navodila.
Drenażna steklenica
Zaradi hitśih odpustov iz bolnişnice veěina bolnikov odhaja domov z drenaÁno
steklenico s podtlakom' ki jo je potrebno dnevno menjati, beletiti je treba koliěino
izlońka' da ob kontroli kirurg vidi dinamiko. opazovati je potśebno barvo in
koliěino izceőka ter okolno mesto ob drenu. Pred odpustom bolnika nauěimo
menjave dtenaŽne steklenice. Ęe se bolnik ni sposoben le-tega nauěiti in da nima
v bliŽini svojcev, ki bi mu pri tem pomagali, moramo poskébeti, da obvestimo
patronaŽno slużbo, ki ji predamo ustrezna navodila.
Pśevez śane
Po potśebi v domaěem okolju izvajajo pĎeyeze run patonaŽne medicinske sestśe.
Naěin pteveza vedno odredi kirurg, medicinske sestre pa predamo nataněna
navodila patronażni sluŽbi. Pri prevezah ran na domu nastajajo teŽave zaradi
manjşe izbire sodobnih oblog, ki so v bolnişnicah na razpolago, v patronaŽni
slużbi pa ne oZ. ne v zadostni koliěini in kakovosti. Bolniki se v domaěe okolje
vraěajo tudi z runami, ki se celijo peś sekundam, pogoste pa so to tudi maligne
śane, ki zahtevajo sodobne obloge za pospeşeno celjene, prepreěevanje neprijet-
nega vonja, zagotavljajo veějo mobilnost, pospeşujejo granulacijo tkiva, ... Maligne
26
śane so zabolnika lahko veliko breme, saj se ob tem sreěuje zruzlięnimiteŽavami,
ki ga şe dodatno obremenjujejo (boleěina, neprijeten vonj, velika koliěina izloęka,
srbeŽ, nekro za tkiv a, okużba rane).
Boleěina
obvladovanje boleěine je eden izmed bistvenih ciljev pooperativnega obdobja.
Boleńina ovira gibanje, vpliva na bolnikovo razpoloŽenje, zadovo|stvo, na poěitek
in spanje. Bolniki po kirurşkem zdśavljenju oőhajajo v domaěo okolje z recepti za
ustrezne analgetike, pri bolnikih z napreôovalo boleznijo in po doloěenih vrstah
operacij (apuntacije okoněin) pa tudi z epiduralnimi ali subarahnoidalnimi katetri,
po katerih jim kontinuirano teěe pśotiboleěinska meşanica. Bolnika in svojce v
protiboleěinski ambulanti pouěimo glede ravnaqja, mośebitnih zapletov in ukéepov'
Bolnik dobi pisna navodila, prav tako patrona½na sluŽba.
Stome
Nekatera śakava obolenja in tudi druge bolezni zahtevajo operativni poseg,
katerega posledica je dihalna, hśanilna ali izloěalna stoma, ki bolniku docela
spremeni telesno podobo. Ž'e takoj po opeśaciji bolnike' ki so fiziěno sposobni,
ter Ąiihove svojce zaěnemo uěiti ravnanja s stomo. Po Žî´i bolnika se dogovorimo
za sśeěanje z dobro rehabilitiranim stomistom - prostovoljcem. Pred odpustom
domov dobi bolnik naśoěilnico za ortopedske pśipomoěke' ki jih brezplaěno dobi
v ośtopedskih trgovinah. Zaruôi nadaljevanja zdśavstvenî nege in bolnikove
varnosti moramo ustno in pisno obvestiti patronaŽno medicinsko sestśo o
bolnikovem prihodu domov in o njegovih zdśavstvenih potśebah' Pomemben
dejavnik pśi rîhabilitaciji je bolnikova samoorganiziranost. Bolniki se vkljuěujejo
v druştva' ki jim pomagajo, da se otśesejo oběutka izloěenosti, jim dajejo potśebno
samozavest, omogoěajo medsebojne stike in izmenjavo izkuşenj.
Zakljuěek
Zdravstvena nega bolnika na onkoloşkem kiśurşkem zdravljenju ob odpustu iz
bolnişnice in pri ambulantni obravnavi je danes za medicinsko sestśo vedno veěja
odgovornost, ker bolniki odhajajo iz bolnişnice bistveno prej kot v preteklosti'
Zaraditegaje potreben şe veěji poudarek na zdravstveni vzgoji in pisnih navodilih,
ki so namenjena bolniku in medicinski sîstśi v osnovnîm zdravstvenem varstvu.
27
Upośabljeni viśi in liteśatuśa:
l. Hendeśson V. osnovna naěela zdravstvene nege. Geneva, 199'7
2. Ivanuşa A' ŻeleznikD. Standardi aktivnosti zdravstvene nege. Maribor,2002.
3. Kisner N et. al. Zdravstvena nega. Maribor, 2001.
4. Mlakaś Mastnak D. UravnoteŽena varovalna prehrana. okno 2004; l: 36-3'7.
5' Saltcr M. Spścmcnjcna tclcsna podoba' John Wilcy & Sons Ltd' 19BB.
6. Priroěnik iz onkologije in onkoloşke zdravstvene nege. onkoloşki inştitut
Ljubljana, 1995 in 2000.
'l. Zbonik: seminaś v Laşkem, 4' in 5. oktobeś 1996. Ljubljana: Sekcija
opeśacijskih medicinskih sester pri Zbornici zdśavstvene nege Slovenij e, 1996.
8. 15. onkoloşki vikend DruŽinski zdśavnik in śak: zbośnik. Ljubljana:
Kanceroloşko zôraż,enje Slovenskega zdravnişkega druştva: Zveza slovenskih
druştev za boj proti raku, 2000.
9. 17. onkoloşki vikend Novosti v onkologiii in smeśnice za obśavnavo bolnic z
śakom dojk in bolnikov z malignim melanomom: zbornik. Ljubljana:
Kanceśoloşko zôtuŽenje Slovenskega zdravnişkega druştva: onkoloşki inştitut
Ljubljana: Zveza slovenskih dśuştev za boj péoti raku, 2004.
l0. Hajdinjak A. Sodobna zdśavstven a nega. Ljubljana, 2006.
11. Zbornik predavanj )ooßX. podiplomskegateęaja kirurglje, od Ď7. - 18. oktobra
2003. Ljubljana: Kiruśşka klinika' Kliniěni center, 2003.
12. Visit / Seminar on >Fast - tśack Colonic Suśgery< Hvidovśe Hospital,
Novembeś 9-10' 2004.
13. Manley K, Bellman L (eds.). Surgical nursing: advancing pśactice. Edinburgh:
Churchill Livingstone 2000.
14. Royal College of Nursing. Day surgery infośmation. London: Royal College
of Nursing, 2004.
15. KearneyN'RichaśdsonA(eds.).Nursingpatientswithcancer:pśinciplesand
practice. Edinbuśgh, New Yośk: Elsevier, Chuśchill Livingstone, 2006.
28
Zdśavstvena nega bolnika na zdśavljenju z radioteśapĚo in
kombinéśanem zdśavljenju ob odpustu iz bolnéşnéce
teś pśi ambulantni obravnavi
Helena Bokal
Zdśavstvena nega in odpust pacéenta, ki se zdśavi z obsevanjem
Zdravstveno nego obsevanega pacienta delimo na:
. zdśavstveno nego obsevanega pacienta, zdravljenega s teleśadioteśapijo (TRT);
vir sevanja je zanaj pacientovega telesa;
. zdravstveno nego obsevanega pacienta, zdravljenegaz brahiradioterapijo (BRT);
vir sevanja je v pacientovem telesu.
Zdśavstvena nega pacienta, ki se zdśavi s teleśadioteśapijo
obsevanje ali radioterapija pomeni uporabo radioaktivnih Žarkov z veliko energijo
za uniěenje rakastih celic, ki ima za posledico popoln ali delen propad tumośja.
Żarki, á'l uniěujejo śakaste cîlice, poşkodujejo tudi zdrave celice, ki so v é{ihovi
bliŽini. Zdrave celice si obiěajno hitro opomorejo, rakaste celice pa ne. Keś
ionizirajoěe sevanje najbolj prizaôene hitśo deleěe se celice, bodo med zdravimi
tkivi najveě poşkodb utrpele koŽa in sluznice na obsevanem podroěju. Na sreěo
so te poşkodbe ob dobri zdravstveni negi pśaviloma popolnoma popravljive.
Na nastanek neŽelenih uěinkov obsevanja vplivajo: velikost obsevalnega po|ja'
obsevani del telesa, vişina prejete doze, individualna oběutljivost. Zdravljenje z
obsevanjem je vse pogosteje kombiniśano s sistemskim zdśavljenjem. Ęe v ěasu
obsevanja pacient prejema citostatike, bodo neŽeleni uěinki moěneje izra½eni.
NeŽeleni uěinki obsevanja se deliio na akutne, ki nastanejo med samim obsevanjem
ali neposredno po njem, in na subakutne teé kśoniěne, ki nastajajo şest in veě
mesecev po obsevanju. Akutne teÁ,ave so obiěajno posledica odmiranja radiosen-
zibilnih celic tumorja alibaza|nega sloja zdravega tkiva, ki v koněni fazi akutne
reakcije povzroěajo erozije nako½i in v sluznicah obsevanega podroěja. Na to se
ěesto nacepijo infekti ali pa pride do krvavitev iz o½ilja hitro razpadajoěega
tumorja. Subakutne in kéoniěne posledice se razvijajo zaraôi okvar poěasneje
deleěih se celic in okvar na oŽiljll, kar se pojavlja tudi veě let po obsevanju.
Helena Bokal, dňpl. m. s.
o nko lo şki inştitut Ljub lj ana
29
Akutne reakcije, ki spśemljajo zdéavljenje z obsevanjem, so lahko:
- sploşne: izgllba teka, nausea, bśuhanje, diareja, utrujenost (obsevalni maěek)'
padec levkocitov, trombocitov, anemija, izěrpanost;
- lokalne: spremembe na kożi' spremembe na sluznici, spremembe na organih,
ki so zajeti v obsevalno polje.
Pozne oz. kroniěne reakcije koŽe na obsevanje so: fibroza, kot posledica poěasne
atśofije malih Žil kapilar, rudio(ezija- razjeda, ki se ne zaceli, in hiperpigmentacija
obsevanega predela.
Pri fśakcionirani TRT se praviloma po l0 odmerkih obsevanja pojavita radioder-
matitis (vnîtje koŽe na obsevanem poőroěju) in radiomukozitis (vnetje sluznice
na obsevanem podśoěju). ob upoştevanju in izvajanju preventivnih in kurativnih
aktivnosti zdravstvene nege se spśemembe v dveh do treh tednih po koněanem
obsevanju veěinoma popolnoma pozdravijo.
Radiodermatitis poteka na veě stopnjah. Pri nas je uveljavljeno razvrşěanje po
kriterijih Svetovne zdśavstvene organizacije (wHo)' pri kateśem loěimo ştiri
stopéfe, pri ěemeś je 4' stopnja najteżja oblika. Stopnje radiodermatitisa po
klasifikaciji WHO so:
- stadij 0: intaktna koŽa;
- stadß l: rdeěina koŽe:
- stadij II: suho luşěenje koŽe;
- stadij III: vlaŽno luşěenje koŽe (posameznî do obseŽne razjede)' moŽnost velike
infekcije;
- stadij [V: nekśotiěni ulkus.
Radiomukozétés prav tako poteka na ştirih stopnjah po klasifikaciji WHo:
- stadij 0: nepoşkodovana sluznica; sluznicaje rozabarveinvlaÁna,brez poşkodb;
- stadij I: śdeěina sluznice;
- staééij IT: śééîěina, oteklina in posamezne razjede na sluznici;
- stadij III: obseżne ruzjede po veějem delu sluznice;
- stadij IV: globoke, obseŽne razjede po vsej sluznici.
Seznanjanje pacienta s priěakovanimi neŽelenimi uěinki obsevanja in aktivno
vkljuěevanje v preventivne ukéepe in zdravljenje pacientu omogoěata, da vidi izhod
iz trenutnih zapleĎov v ěasu zdtavljenja z obsevanjem. Pri tem je velika in
pomembna vloga medicinske sestre, saj s svojim strokovnim znanjem in z
aktivnostmi zdśavstvene nege vpliva na potek in izid zőravljenja. Z lstrîzno
zdravstveno nego uspemo prepreěiti hujşe zaplete obsevanja, ki so lahko za
pacienta zelo neprijetni.
30
Delo medicinske sestre poteka v smislu preventive. Na tem podroěju samostojno
naěśtuje in izvaja zdravstveno nego. Pri zdravljenju zdravn1k indicira sredstva z
zdravilnim uěinkom, medicinska sestra pa jih vkljuěi v standardiziran naěrt
zdravstvene nîge po posameznih stopqjah. Medicinska sestra mora poznati vse
ştiri stopnje śadiodermatitisa in radiomukozitisa in jih med seboj kliniěno loěiti,
kerje zdravstvena nega razlięna glede na stopnjo prizadetosti'
Pacientu, zakaterega se naěrtuje zdrav||enje z obsevanjem, moramo najprej podati
spéoşna navodila, ki so enaka ne glede nalokalizacijo ter dozo obsevanja in so
yezana predvsem na nego koże in sluznic med obsevanjem. Podamo sploşna
navodila o osebni higieni telesa in negi obsevanega predela koŽe in sluznic. Sledijo
specifiěna navodila, ki se razlikujejo glede na lokalizacijo ter dozo obsevanja in
géede na pśiěakovane neŽelene uěinke obsevanja.
MoŽni neż,eleni uěinki obsevaqja, kot so: glavobol, slabost, bśuhaqjî, dvojni vid,
motnje zayestiin ravnoteŽja, poşkodba lasişěa, vplivajo na specifiěno zdravstveno
nego pacienta pri obsevanju moŽganskih tumośjev.
Motnje v prehraé{evanju, pri poŽiranju, dihanju, teÁ,avî pśi govoru, radiomukozitis
(poşkodovana ustna sluznica), radiodermatitis (poşkodovaéakoż,a), kserostomija
(okvara Žlez slinavk), spremenjen zananjiviôezvplivajo na specifiěno zdśavstveno
nego pacienta pri obsevanju oRL podroěja.
MoŽni neŽeleni uěinki obsevanja, kot so:radioezofagitis (boleěina med poŽiranjem,
pekoěa boleěina za pśsnico in v żrelu), radiopnevmonitis (teŽko dihanje, suh draŽeě
kaşelj, povişana telesna temperatura, tişěanje za pśsnico), motnje pri poŽiśanju, vplÇ
vajo na specifiěno zdravstveno nego pacienta pri obsevanju organov v pśsnem koşu'
MoŽni neŽeleni uěinki obsevanja, kot so: slabost, bśuhanje, ôiareja, meteorizem,
radioproktitis (vnetje sluznice zadnjega dela ěrevesja in anaénega kanala),
radiocistitis (vnetje sluznice seěnega mehuśja), vnetje sluznice zunanjega spolovila
(pri ginekoloşkem obsevanju), motnje v spolni funkciji, vplivajo na specifiěno
zdravstvîno nego pacienta pri obsevanju ośganov v trebuhu.
Preden zaěnemo pacienta obsevati, mora biti pouěen o naěinu zdśavljenja, o
neŽelenih uěinkih obsevanja in o prepśeěevanju le-teh. Ęe pacient s tem ni seznaé{en,
mu nîŽeleni uěinki obsevanja pomenijo poslabşanje oz. napredovanje bolezni, kar
pa zelo slabo vpliva na njegovo psihiěno staq|e.
Pacientu razloÁimo potek zdravljenja, smisel markiéanega polja, ki bo obsevano,
poloŽaj, v kateśem bo obsîvan' ter ěas obsevanja. Pacientu pojasnimo pipravo za
obsevanje na simulatorju, ki zahteva njegovo sodelovanje. Pacientu povemo, da je
obsevanje neboleěe. opozorimo ga, da bo med obsevanjem v prostoru Sam, vendar ga
bo śentgenski inŽenié sprem|jal preko ekéana' Povemo mq da je v ěasu zdśavljeqja s
31
TRT povsem nenevaren za okolico. Lahko se dśuŽi s komerkoli, tudi z otroki in
noseěnicami. Prav tako ga pouěimo, da oznak nakożine Sme brisati, keś so potrebne
(so nameq|ene nataněni nastavitvi obsevalnih polj). Z obnav|janjem koŽe bodo oznake
sěasoma same izginile. obsevanje obiěajno traja pet do sedem tednov, lahko pa tudi
manj. Veěina bolnikov se obseva enkéat dnevno in petkśat tedensko. obsevanje tśaja
le nekaj minut, pśavilna in nataněna nastavitev za obsevanje pa dlje kot samo obsevanje'
Lasje in dlake, ki so v obsevalnem po{iu, izpadejo obiěajno kmalu po koncu obse-
vanja ali pa Že med obsevanjem. Takşno izgub|aqje las je neboéeěe, le koża je
nekoliko pordela. Lasje ponovno zśastejo po nekaj mesecih. Pri visokih ôozah je
izgtbaftajna.
Med obsevanjem in po njem rakaste celice na obsevanem podroěju razpadejo. Ti
razpaô|i pśodukti povzroěijo pri pacientu utrujenost, ki je neposreőno odvisna od
velikosti obsevalnega polja ter od organa, kije obsevan. Zaraôitegaje pacient lahko
fiziěno manj zmogljiv. Poěitek je potśeben bolj kot po navadi. Tudi spanje
pripomore k dobremu poěutju, zato je pomembno, da obsevan pacient dovolj spi.
Veěini obsevanih pacientov med obsevanjem ni potśebno spremeniti obiěajnega
Življenjskega śitma in navad. opustijo naj le nekaterî tazvaôe. KajeĄje je v ěasu
obsevanja şkodljivo, saj poslabşuje oskśbo tkiv s kisikom, ki je za uěinkovitost
obsevanja nujno potreben. Kajenje tośej zmanjşuje uěinek obsevanja in s tem
veśjetnost ozdravitve. Po koněanem zdravljenju kajenje moti procese celjenja z
obsevaqjem poşkodovanega tkiva. UŽivanje alkohola v ěasu obsevanja odsvetu-
jemo, saj lahko pitje alkohola okéepi neŽelene uěinke obseva²ja.
Dobra prehśanjenost obsevanega pacienta ima odloěilen vpliv na potek zdravljenja
in moěno vpliva na kakovost Življenja pacienta v ěasu zdravljenja. Med zdrav|en-
jem je pomembno, da pacientom zagotovimo optimalno pśehśambeno podpośo.
Medicinska sestra mośa v naěśt zdravljenja vkljuěiti preventivne ukrepe za
pśavoěasno pśepoznavanje zapletov zaradi obsevanja, kj se izratajo kot motnje v
prehśanjevanju. Ti ukrepi so vezani na lokalizacijo obsevanja in pacientovo
prehśansko stanje' Keś obsevalno zdravljenje lahko izzove celo vrsto razliěnih
situacij, v katerih je moteno nośmalno prehranjevanje, je nujen individualni
pśistop. Pacienta in svojce seznanimo s pśiěakovanimi spremembami v pśehśa-
njevanju, o pomenu pśavilne pśehrane za uspeşnost zôravljenja, s preventivnimi
ukéepi in s kośistnostjo njihovega sodelovanja. Pacientu svetujemo in ga pouěimo
o naěinu prehranjevanja in pitja med zdśavljenjem. Zagotovimo mu beljakovinsko
in energijsko bogato hrano, hrano pśimerne konsistence in morebitno potśebno
ustrezno dieto teś njegovo sodelovanje pri izbiśi vrste hrane. Prav pśehśana je
mnogokrat pśvi naěin, kako pacient aktivno pristopi k zdśavljenju in s tem k
izboljşanju svojega zdravstvenega stanj a.
32
Zdravljenje z obsevanjem ima telesne in duşevne uěinke na paciente. Podśoěja
zdrav|jenja z obsevanjem so na koŽi velikokśat opazna in tako vidna zunaé{emu svetu.
oběutka strahu in tesnobnosti sta pri pacientih, ki se zdravijo z obsevanjem, zelo
pogosta. Ti pacienti imajo mnogo strahov, npś. strah pred tem, da bodo zgoreli, postali
śadioaktivni, ... Taki strahovi in tesnobna stanja imajo velik vpliv na telesno podobo.
Pomoě medicinske sestre pri psihosocialni oskrbi je usmerjena k lajşanju
sprejemanja bolezni, pospeşevanju samooskébe in uěinkovitemu navajanju na novo
nastalo situacijo. Razumevajoě in spodbuden odnos medicinske sestre bistveno
pripomore k dobri rehabilitaciji, ki tśaja od zaę,etka zdrav|jenja do koněne
vkljuěitve pacienta v domaěe okolje.
Zôraystvena nega obsevanega pacienta je najveěkśat zelo zahtevna in terja od
medicinske sestre multidisciplinarno znanje, nenehno angażiranje in etiěno
oběutljivost. Zdravstvena nega obsevanih pacientov zahtevaprocesno metodo dela.
Potek bolezni je pśi vsakem posameznikl razlięen, ravno tako so reakcije na
obsevanje raz|iěne, zato je potreben individualni pristop. obsevani pacient
potrebuje zdśavstveno nego, kije odvisna od stopnje bolezni, bolezenskih znakov,
zapletov, ki nastanejo med obsevanjem, sploşnega telesnega in duşevnega poěutja
pacienta in njegove sposobnosti za samooskébo. Upoştevati moramo' da je vsak
pacient osebnost zase in ima zato edinstvîne tîŽavî.
Pacienti, ki se zdravijo z obsevanjem, so lahko hospitalizirani ali pa se zdravijo
ambulantno. Paciente informiśamo in jim svetujemo pri zdravljenju z obsevanjem
v posvetovalnici za onkoloşko zdravstvîno nego. S tem pomagamo pacientom in
njihovim svojcem pśi sooěanju in reşevanju śazlię,nih tîŽ.av, ki so posledica
zdravljeqia z obsevanjem. To omogoěa şiroko obravnavo onkoloşkih pacientov in
kontinuirano zdéavstveno nego v zunajbolnişniěni obravnavi.
Zdśavstvena nega pacienta' ki se zdśavi z bśahiśadioteśapijo
Brahiradioterapija (BRT) je del śadioterapije, torej zdravljenja z ionizirajoěimi
sevaqji. osnovna pśednost BRT je v tem, da vir sevanja vstavimo v neposredno
bliŽino tumorja ali v tumor sam' Zaruôi zmaqişevaqja dozî v smeri pśoti okolici
tumorja so poşkodbe zdravegatkjvabistveno manjşe. Po koněanem obsevanju se tako
zgodnje kot pozne posledice obravnavajo po istih strokovnih standardih kot pri TRT.
Za zôravljenje z BRT je pacient sprejet na posebno opremljen oddelek, saj je pacient
z vstavljenimi viri ionizirajoěega sevanja za okolico nevaren. |zva1anje BRT zahteva
posebno otganizacijo dela, zaşěitne prostore in posebej usposobljeno osebje.
Zdravstveno nego takih pacientov lahko izvajajo le posebno usposobljene medicinske
sestre.
JJ
Zdravstvena nega pacienta, ki se zdravi z BRT, se razlikuje glede na vrsto
zdravljenja, in sicîr se deli na zdravstveno nego pacienta z oőprtimi viri sevanja
(pacient jih poprje ali pa mu jih apliciramo parenteralno) in na zdravstveno nego
pacienta z vstavlenimi zapfümi viri sevanja.
Medicinska sestśa pacienta in njegove svojce pouěi o naěinu in poteku zdravljenja,
seznani jih s priěakovanimi neżelenimi uěinki zdravljenja ter o prepreěevanju in
lajşanju le - teh.
Pacienta na zdravljenje z BRT pśipravimo psihiěno in fiziěno. Pouěimo ga o
zahtevi po izolaciji in o pomenu omejitve obiskov.
Pri delu z odprtimi viri sevanja moramo vedno misliti na moŽnost kontaminacije.
Da ne bi prişlo do incidenta z radioaktivnim mateśialom, z detektorjem preverjamo
vse, karkoli odnesemo iz bolnikove sobe. Pacienta negujemo ěim hitreje in iz ěim
veěje oddaljenosti, ker intenzivnost fiakost) sevanja pade s kvadśatom razdalje'
ob oőpustu pacient prejme pisna navodila o ravnanju v domaěem okolju.
Odpust pacienta
Pśi péipravi na odpust sodelujemo vsi zdśavstveni delavci, ki smo sodelovali pri
zdśavljenju in zdravstveni negi. Sodelujemo in komuniciśamo med seboj, s
pacientom in svojci.
odpust pacienta mora biti planiran. Pśipśava na odpust je dolgotśajna in zahteva
multidisciplinaren pristop. Kakovostna priprava pacienta na odpust zagotavlja
kontinuiteto zdśavstvene nege po odpustu. Dobra priprava na odpust naj bi bila
zagotovilo ustśezne in kakovostne zdravstvene nege po odpustu na domu' V ěasu
pripśave na odpust se osredotoěimo na iskanje pomoěi za pacienta po odpustu v
domaěem okolju, věasih pa se je potrebno povezati z razliínimi zdravstvenimi ali
socialnimi centśi, vse s ciljem zagotavljanja kontinuirane zdravstvene nege pacienta.
S kakovostno pripśavo na odpust pacientu olajşamo pśilagoditev v okolju. Najveěje
zagotovilo dobro planiranega odpusta je dobśa komunikacija.
Za zmanjşanje strahu preôizvajanjem samooskébe pśi pacientu in druŽini Áe med
samo hospitalizacijo izvajamo zdravstveno vzgojo in nenehno preverjamo njeno
uěinkovitost. Pśiskśbimo razliine oblike uěnih pripomoěkov (zlożenke, kśrjiżice,
videokasete)' kajti pacienti imajo śazlięne zmoŽnosti in sposobnosti uěenja.
Pacientu in druŽini damo teéefonsko ştevilko, lahko tudi internetni naslov, da se
v stiski lahko obrnejo na zdravstvene delavce. Postopke zdśavstvene nege, ki jih
bodo doma izvajali pacient ali njegovi svojci, mośajo le-ti znati demonstrirati.
Skozi celoten pśoces priprave na odpust pacienta in svojce spodbujamo, da
34
postavljajo vpraşanja ňn izrazijo dilemî glede skébi oZ. nege doma. ob odpustu şe
enkéat preveśimo' ěe pacient in svojci śazumejo vsa navodila in ěe imajo dovolj
znanja za izvajanje samooskébe.
Ęe je potrebno, pacientu in svojcem priskébimo strokovno pomoě. Kadar pacient
potrebuje mîdicinsko - tehniěne pripomoěke, mu preko medikosocialne sluŽbe
zagotovimo naroěilnico za dobayo pripomoěkov. Pomembno je, da o vsem pisno
(odpustni dokument zőravstvene nege) in ustno informiramo patronaŽno
medicinsko sestro. V Odpustnem dokumentu zdravstvene nege poleg osnovnih
podatkov zabîleŽimo oceno pacientovega stanja ob odpustu (po Življenjskih
aktivnostih) ter izpostavimo naroěila zdśavstvene nege' ki so pomembna za
kontinuirano zdravstveno nego pri pacientu, ki se jî obseval. Ta naroěila so
individualna in razlięna za vsakega posameznika, glede na njegove negovalne
probleme in so vezana na lokalizacijo obsevanja.
Pśed odpustom pacienta pouěimo o:
- pśavilni in zôravi pśehśani,
- pśavilni negi koże in sluznic po koněanem obsevaqju,
_ vaśovanju pred okuŽbami,
- zmerni fizięni aktivnosti in rekreaciji,
- negi v domaěem okolju, o tem pouěimo tudi njegove svojce,
- potrebi, da obvestimo patrona½no sluŽbo,
- koristnosti rîdnih in mośebitnih preděasnih kontrolnih pregledov.
Neposredno pśed odpustom pacienta obvestimo svojce, pacientu vrnemo obleko
in druge osebne dokumente ter otganiziramo prevoz oz' spremstvo. Poskébimo,
da pacient dobi vso ustrezno dokumentacijo: odpustno pismo oz. obvîstilo za
osebnega zdravnika, recepte in navodila o jemanju zôravil, napotnice in navodila
za morebitne naroěene preiskave, potrebna pisna navodila za pacienta ter odpustni
dokument zdravstvene nege za sluŽbo zdravstvîne nege in datum ter uro kontrol-
nega pregleda.
35
Zakljuěek
Medicinska sestra samostojno naěśtuje zdravstveno nego in izvaja postopke
zdśavstvene nege, katerih cilj je prepreěiti oz' omiliti też,ave, ki so posledica
obsevanja' pacientu olajşati trpljenje in doseěi najvişjo mogoěo stopnjo udobja,
doseěi, da bo lahko pacient opravljal dnevne Živ´enjske aktivnosti.
Stśokovne standaśde za prepreęevanje in obvladovanje neŽelenih uěinkov zdśavljenja
z obsevanjem mośajo poznati ne le medicinske sestśe v bolnişnici, temveě tudi
medicinske sestre, ki izvajajo zdravstveno nego na domu.
Kakovostna zdravstvena nega onkoloşkega pacienta zahteya interdisciplinaśno
timsko delo znotraj onkoloşkega inştituta Ljubljana in zunaj njega. To delo bi
olajşali z dobro podpśtim raěunalnişko - infośmacijskim sistemom, ki bi omogoěil
dober pretok pacientovih infośmacij in pomagal podpiśati komunikacijo med
zdravstvenimi sodelavci.
Zdravstvena vzgoja in uěenje pacienta sta pomembni nalogi medicinske sestre, pri
ěîmer mośa spoştovati pacientovo Živéjenjsko pśiěakovanje in kakovost njegovega
Življenia. Pacient in ělani njegove druŽine mośajo biti opogumljeni in pouěeni o
tîm, kako lahko aktivno pśispevajo k realistiěnim ci|jem zazdravétye oz. ozdśavitve.
Kakovostno izobtaÁ,ena medicinska sestśa je vir podatkov pacientu in 4iegovim
svojcem. Paciînte moramo pouěiti o tem, da lahko sami ali s pomoějo svojih
bliżnjih z razlięnimi ukśepi nîŽelene uěinke obsevanja omilijo in tudi uspeşno
obvladajo. Celovit pśistop, ki bo vk|uěil tudi dśuŽinske ělane, bo pozitivno vplival
na pacienta in tako zagotovil njegovo aktivno sodelovanje pri obsevanju.
Bivanje v bolnişnici povzroěi pacientu izgubo identitete in neodvisnosti. Eden
izmeô naěinov, s katerim to pśepéeěimo, je spodbujanje k temu, da naredijo zase
to, kar zmorejo. Navajanje na to, da skśbi|o sami zasî, je pomemben korak k
vśaěanju v vsakdanje Življenje.
36
Liteśatuśa in viśi:
_ Anon. Radiation therapy and you, a guide to self - help during canceś treatment.
Bethesda: National cancer institute US, 2003.
_ Bernot M. odpust bolnika iz bolnişnice. Stśokovni standard. onkoloşki inştitut
Ljub´ana' 2005.
- Beśnot M, Mariněek G. Zdravstvenanega staśostnika, ki se zdravi z obsevanjem.
V: 30. stśokovni seminar' Starost in rak. Sekcija medicinskih sester v onkologiji.
Ljubljana, 2003.
- Bokal H. Vloga medicinske sestśe pri bolnikih, zdravljenih z obsevanjem.
Diplomska naloga. Ljubljana, 2005.
_ Ceraś C. Zdravstvena nega obsevanega bolnika s pljuěnim rakom. V: Pljuěni
rak.22' izobraŽevalni dnevi iz onkologije za medicinske sestre. Brdo pri Kéanju,
1998.
- Colyer H. The context of radiothîśapy care. V: Supportive care in radiotherapy.
Edinburg, 2003.
- Erjavşek Z, Senię B. Motnje v prehranjevanju v zvezi z obsevalno terapiio. V:
Pomen prehśane pśi nastanku in zdravljenju malignih obolenj. 25. strokovni
seminar iz onkologije in onkoloşke zdravstvene nege za medicinske sestre.
Radenci, 1999.
- Janěar B. Moderno zôravljenje z obsevanjem - obsevanje bolnikov s tumorji
glave in vratl,l. Zveza slovenskih druştev zaboJ ptoti raku. Ljubljana, 2003.
- Leşniěar H. Radioteśapija, kaj jî to? V: onkologija. Strokovni ěasopis za
zdravnike. onkoloşki inştitut Ljubljana, 1997; letnik I' şt. 1.
- Leşniěaś H. osnove radioteśapije. V: Pśiroěnik iz onkoloşke zdśavstvene nege
in onkolog|je. onkoloşki inştitut Ljubljana' 2000.
- Otto S. E. Oncology Nursing. Mosby - Year Book, 1994.
- Seniě B, Erjavşek Z,PollhT. osnove zdravstvene nege pri teleradioterapiji in
bśahioradioterapiji. V: Priśoěnik iz onkoloşke zdravstvene nege in onkologiie.
onkoloşki inştitut Ljubljana' 2000.
- Velepiě M. Razvoj in pomen onkoloşke zdravstvene nege. V: Priroěnik iz
onkoloşke zdravstvene nege in onkologije. onkoloşki inştitut Ljubljana' 2000.
37
Pomen dokumentacije za kontinuiśano zdśavstveno nego
Kataśina Lokaś
Uvod
Dokumentacija zdśavstvene nege znotraj pacientove zdravstvene dokumentacije
je sestavni del varnî in uěinkovite prakse zdravstvene nege. Razumljiva' izěrpna in
nataněna dokumentacija predstavljazapis o strokovni presoji in prikaŽe pśispevek
zdravstvene nege pśi zdravstveni oskébi (1).
Medicinske sestre so odgovorne za neposredno delo s pacienti in za dokumentiéanje
zdśavsWene nege V pacientovo zőravstveno dokumentacijo. V prejşnjih letih doku-
mentiéanje ni veljalo zazelo pomembno sestavino dela medicinskih sester. Danes pa
vse, kar medicinska sestra zapişe v zdravstvîno dokumentacijo v néezi s pacientovo
zdravstveno oskébo, ni pomembno le za pacienta (2). Pravno gledano je dokumen-
tacija zdśavstvene nege enako pomembna kot nudena zőravstvena nega (3).
Glavna korist dokumentacije je izboljşanje komunikacije meő zdravstvenimi delavci
za zagotavljanje kontinuitete kakovostne individualno naěrtovane zdravstvene
oskébe pacienta (4).
Namen in pomen zdśavstvene dokumentacéje
Komunékacija
Dokumentacija je v osnovi komunikacija, ki odseva pacientov pogled na lastno zdravje
in dobro poěutje, na nudeno zdravstveno oskśbo, na uěinek nudene zdravstvene oskrbe
in na kontinuiteto zdravstvene oskébe. Vsi zdśavstveni delavci potśebujejo nepéestan
dostop do informacij o pacientu, da lahko nudijo varno in uěinkovito zdrav|enje ter
zdravstveno nego in oskśbo. Uěinkovita dokumentacija omogoűa medicinskim
sestram in drugim zdravstvenim delavcem komuniciranje o nuőeni zdśavstveni
oskśbi in pomoě pacientom pśi odloěanju glede pśihodnje zdśavstvene oskébe (1).
Jasna, popolna in nataněna pacientova zdravstvena dokumentacija nudi zanesljiv
in trajen zapis informacij o pacientu. Zdravstvena dokumentacija je lahko v
papirnati ali elektronski obliki. obiěajno dokumentiéajo medicinske sestśe in drugi
zdravstveni delavci, so pa tudi situacije, v kateéih pacienti in svojci sami dokumen-
tirajo oskśbo z namenom komunikacije s ělani zdravstvenega tima (1).
Kataśina Lokar' viş. med, ses,, pśoĎ. zdn W,
o nko lo ş ki inştitut Lj ub lj an a
38
Kontinuéteta zdravstvene oskrbe
Dobra dokumentacija zagotav|ja zdravstvenim delavcem tekoěe in veljavne podatke,
opise problemov, diagnoze, ciIje in strategije za pospeşevanje kontinuitete
zdravstvene oskébe. Na primer, jasno identificirane in dokumentirane izvedenî
zdravstvenovzgojne stśategije omogoěajo drugim medicinskim sestram nadalevanje
zdravstvenovzgojnega dela pri pacientu. Nataněna dokumentacija tudi oőraż'a
uěinkovitost nudene zőravstvene oskébe (1).
Pravna odgovośnost
Zdravstvena dokumentacijaprikaŽe odgovornosti medicinskih sester in jim pripişe
zasluge za njihovo profesionalno delo. Uporablja se za ugotavljanje odgovornosti
in reşevanje vpraşanj in problemov v zvezi z zôraystvîno oskébo ter v pravnih
postopkih (1).
Zakonodajne zahteve
Medicinske sestée so dolŽnî dokumîntirati svojo profesionalno prakso v skladu z
zakonom in v skladu s sploşno sprejetimi profesionalnimi standardi. Zakon o
zdśavstveni dejavnosti (5) obvezujî zdśavstvenî zavode k vodenju zdravstvene
dokumentacije v skladu s posebnim zakonom. Zakon o zbirkah podatkov s
podśoěja zdravstvenega vaśstva (6) pa doloěa vrste podatkoé ki jih je potrebno
evidentiśati, tudi na podroěju zdravstvene nege:
Naziv zbiéke podatkov Vsebina Namen
Osnovna medicinska
dokumentacija:EMŠo, ştevilka zdśavstvenega
zavarovanja, ime in priimek,
genogśam, zakonski stan,
izobéazba, poklic, naslov stalnega
bivalişěa, naslov zaěasnega bivalişńa,
telefon, diagnoza, datum stika,
nańrtovani stiki' ştevilka zdravnika,
teĎapjja' napotitev, vzrok zańasne dela
nezmoŽnosti, vzrok smrti,
zavarovalnişki status, razlog obravnave,
socialna anaméeza druŽine, naěśt
zdśavstvene nege.Osnovno medicinsko
dokumentacijo upoéabljajo
izvajalci zdravstvene
dejavnosti pri zagotavljanju
zdśavstvenega vaéstva.
Osnovna medicinska
dokumentacija slużi tudi
kot vir podatkov za evidence,
opredeljene v tem zakonu.
Evidenca patronażne
zdravstvene negeNegovalna déagéoza, opśavljene uée v Spremljanje dela patśonaŽne
zdravstveninegi,genogśam,varovanci, zdravstvenenege.
naroěniki, intervencije, strokovne stoéitve,
izv ajanje zdśavstvene vzgoj e'
39
Naziv zbirke podatkov Vsebina Namen
Evidenca zdravstvene nege Negovaléa dlagnoza, kategoéije bolnikov Spéemljanje dela zdéavstvene
po zahtevnostnih stopnjah zdravstvene nege.
nege v bolnişniěni oskébi in socialnih. zdravstvenih in varstvenih zavodih,
postopki in posegi v zdravstveni negi,
ki so navedeni kot samostojne stoéitve
v novi nomonlrioturi zdéovstvgnih otoritgv,
zdéavstvenovzgojna dejavnost, nesreńni
péimeri v zdéavstveni ustanovi in na
domu, ki nastanejo v iasu obravnave
bolnika / varovanca.
Evidenca
zdravstvenovzgojnega
delaVsebina, metoda, oblika dela, zajeta
populacija, izvaja|ci, opéavljene ure,
razdeljeé mateéial,
uporabljena tehnologija,
ośganizator in mesto izvajanja.
zdravstvenovzgojnega dela.Spremljanje, vrednotenj e,
programiranje in naěrtovanje
zdravstvenovzgojnega dela ter
raziskovaqie in prouěevanje
Zboénica zdravstvene nege Slovenije je pripravila nacionalne Smeśnice za zagotay-
ljanje kakovosti Zdśavstvene nege, kjer sta Zapisani tudi usmeritvi po ustśeznem
dokumentiśaqju zdravstvene nege (7):
. sprotno dokumentiranje postopkov in posegov v dokumentacijo zdravstvene
nege v skladu z zakonskimi in etiěnimi predpisi;
. poroěanje dśugim zdśavstvenim strokovnjakom in zavodom za zagotavljanje
kontinuirane zdśavstvene negî'
Izboljşevanje kakovosté
Informacije iz zdravstvînî dokumentacije se pogosto uporab´ajo za vrednotenje
pśofesionalne pśakse med procesi izboljşevanja kakovosti. Posamezne medicinske
sestre lahko uporabljajo informacije iz dokumentacije za śefleksijo lastnega dela
ter naredijo potrebne spremembe glede na dokaze ( 1).
Jasna, popolna in nataněna dokumentacija olajşa vrednotenje pacientovega
napredka Y smeri zaż,elenih śezultatov zdravstYene oskrbî. Prav tako pa tudi
omogoěi mîdicinskim sestram prepoznavanje podroěii, kjer so potrebne izbo´şave'
Slaba (nezadostna) dokumentacija ne pśispeva popolnih, v najslabşem primeśu
celo kakéşnihkoli pisnih dokazov o kakovosti nudene Zdravstvene oskébe (1).
Raziskovanje
Zôravstvîna dokumentacija je lahko dragocen vir podatkov za raziskoyanje y
zdravstvu. Zvidika zdravstvene nege se zdravstvena dokumentacija lahko upośab||a
40
za ocenjîvanje intervencij zdravstvene nege in vśednotenje doseŽenih rîzultatov
kot tudi za pĎepoznavanje problemov na podroěju zdravstvene oskrbe in
dokumentiranja. Nataněno dokumentiśane informacije so bistvene za zagotavljanje
nataněnih raziskovalnih podatkov. Preko raziskovanja lahko medicinske sestre
izboljşajo prakso zdravstvene nege (1).
Financiranje in upśav|janje s sredstvi
Podatki iz zdravstvîne dokumentacije lahko identificirajo vrsto in koliěino
zdśavstvene oskébe, ki jo pacient potrebuje, zdravstveno oskrbo in storitve, ki so
mu bile nudene, ter uspeşnost in razpoloŽljivost te oskébe' Vsi ti dîjavniki lahko
vplivajo na financiśanje in razporejanje sredstev. Iz pacientove dokumentacije je
możno pridobiti şe delovno obremenitev ali kategośijo pacientov glede na
zahtevnost zdravstvene nege. Medicinskî sestre so odgovorne za nataněno
dokumentiranje podatkoé povezanih z zdravstveno nego, delovno obremenitvijo
in s kategośizacijo (l).
Moga dokumentacéje pśé kontinuéśani zdśavstveni oskśbi
Komunikacija in koordinacija med izvajalci zdravstvenega varstva sta sî izkazali
za odloěilni pri pacientih, ki potrebujejo zdśavstveno oskrbo v raztliinih zdśavst-
venih ustanovah in na razlięnih nivojih zdravstvenega varstva (8). Sisteme zdravst-
venega varstva oznaěuje kompleksnost, raznovrstnost in razliěnost. Sistemi so infor-
macijsko intenzivni (9) in specializkani (10). Kompleksnost je posledica pśemika
z individualnih procesov (poudaśek na neformalnih mreżah, komunikacija meő
zdśavstvenimi delavci ali pa med pacienti in zdravstvenimi delavci) na organiza-
cijske pśocese (pouőarjene so neformalne in formalne stśuktuśe kot koordinacijski
mehanizmi) pri nudenju zdravstvene oskébe, raznolikosti izvajalcev zdravstvenega
varstva in raznolikosti organizacijskih okolij' v kateśih izvajalci delajo: bolnişnice,
patronaÁna sluŽba, socialnozdśavstvene ustanove itd. Nastal je tudi premik pri
oskśbi bolnika na domu (1I). Zaraői zgodnejşega odpuşěanja pacientov se morajo
kompleksnejşi problemi pacientov reşevati doma ( 12)' kar pa poveěa potrebo po
koordinaciji in pśetoku informacij med razliěnimi organizacijami in nivoji
zdravstvenega varstva ( 13).
obstaja pśepśiěanje, da kontinuitîta infośmacij izboljşa rezaltate zdravstvene
oskébe, saj poveěa pśi zdravstvenih delavcih poznavanje pomembnih dejstev o
pacientu. Mobilnost pacientov in ştevilěnost ljudi, ki so vkljuěeni v njihovo oskébo,
se je v zadnjih desetéetjih izśedno poveěala. Koliěina nastalih informacij je tako
obseŽna, da je nemogoěe, da bi jo zdravstveni delavci ob&ż'ali v spominu. Torej
4T
so ta őejstva zapisana v zdravstveni dokumentaciji in njihovo poznavanje naj bi
izboljşalo kakovost zdravstvene oskébe vsaj na dva naěina (14):
l. z izboljşevanjem uěinkovitosti, s pśepśeěevanjem podvajanja in z olajşanim
sledenjem pomembnim kliniěnim ugotovitvam in
2. z zmanjˇevanjem moÁ,nega oşkodovanja s prepreěevanjem nepéimeśnih
intervencij.
V tem kontekstu kontinuiteta pomeni, őa so vse relevantne informacije na voljo
zdśavstvenim delavcem, ki skébijo za pacienta, ne glede na to, ali je le-ta v isti orga_
nizaciji ali pa pśehaja med organizacijami oziroma śazliěnimi nivoji zdśavstvenega
varstva (14).
Znotraj iste oéganizacije jî kontinuiteta zdśavstvene oskśbe odvisna od aktualnih,
nataněnih, obnovljivih, śazumljivih in uporabljenih podatkov. Pri prehajanju med
śazliěnimi organizaijami ali nivoji zdravstvenega varstva pa je ta kontinuiteta v
nevarnosti, ěe podatki ne prehajajo, ěe prehajajo, a se ne pśeberejo, ěe se pśeberejo'
a so narobe razumljeni, so pravilno śazumljeni, a se ne upoştevajo ( l4).
Predpisi za dokumentiranje se lahko razlikujejo od organizacije do ośganizacije.
Standardi glede vodenja dokumentac|ie pśihajajo iz razlięnih viśov kot je na pśimer
zakonodaja (2). Poleg zgoraj omenjenih predpisov pa obstajajo tudi sploşne
smernice, ki jih je potrebno upoştevati pśi zapisovanju infośmaclj v pacientovo
dokumentacijo. Te smernice so enake zaysa podśoěja prakse zdśavstvene nege,
ne glede na to, kateri sistemi in metode dokumentira1ia se upośabljajo. Predstav-
ljajo minimalna pśiěakovanjav zvezi z negovano dokumentacijo. Dokumentacija
mora biti nataněna, resniěna ocena vrste in ěasa dogodkov. Metoda dokumentiéanja
bi mośala omogoěati organiziranje infośmacij na tak naěin, da le-te podajo jasno
sliko pacientovih potreb, aktivnosti medicinske sestre in pacientovih odgovorov na
aktivnosti zdravstvene nege. Dokumentiśanje medicinske sestre bi moralo biti (1):
. jasno, jedrnato in izěrpno;
. nataněno, resniěno in iskéeno:
. śelevantno;
. odéażalo naj bi opaŽeno, npś. >pacient odklanja kopel<, >pacient kaŽe znake
depśesije: ne je, teŽko zaspi< in ne neutemeljene zakljuěke, kot so >pacient ne
sodeluje<, pacient je depresiven<;
. pśavoěasno in zakljuěeno med zdravstveno nego ali po njej;. kéonoloşko;
. popoln zapis nudene zdravstvene nege, vkljuěno z oceno stanja, identifikacijo
zdśavstvenih problemov, nańśtom zdśavstvene nege, izvedbo in vrednotenjem;. ěitśivo in neizbrisljivo;
42
. trajno;
. obnovljivo;
. zaupno;
. k pacientu usmerjeno.
Dokumentacija zdravstvenî nege bi mośala ( 1):
. vkljuěevati datum in ěas zdśavstvene nege in dogodka ter zapis o naknadnem
ali p ozabljenem evidentiranju dogodka;
. identificirati osebo, kije nudila zdravstveno nego;
. vsebovati pomembne informacije in ne nepomembne fśaze;
. vkljuěevati to, kar je bilo opaŽeno in se izogibatiizjavam, kot so >zdi se<, >videti
je< pri opisovanju opażanj;
. vkéjuěevati podpis in strokovni naziv;
. izk´uěevati podvajanje informacij.
Medicinskî sestre' ki sledijo omenjenim smernicam in pśedpisom dokumentiśanja,
zagotavljajo nataněno dokumentacijo. Sledenje smeśnicam je koristno za medicinsko
sestśo, pacienta, druge ělane zdravstvenega tima in za vsakega, ki uporab|ja
pacientovo dokumentacijo pri svojem ôelu. Ża| pa obstoj predpisov in smeśnic şe
ne zagotavlja, da medicinskî sîstśe dokumentirajo zdśavstveno nego na pśimeśen
naęin (2).
Zakljuěek
Pśoblemi v komunikaciji so najpogosteje navedena ovira za nudenje kakovostne
in varne zdravstvene oskrbe (15). Telefoniranje je şe vedno pri|ubljen naěin
izmenjave infośmacij, a je nepraktiěen (16). Polîg tîga pa je pomembno pri
zagotavljanju kontinuitete zdravstvene oskrbe med organizacijami, razjasniti,
katero vrsto informacijje potrebno izmenjati ob sprejemu v bolnişnico (I7)' raniIi
uěinkovito komunikacijo in upravljanje zinformacijami v ěasu naěrtovanja odpusta
(18) kot tudi stśuktuśo in vsebino informacij ob odpustu (19). Pacienti pogosto
prehajajo med śazliěnimi orgaéizacijami in nivoji zdravstvenega vaśstva brez
kakéşnekoli dokumentacije. Ęe pa do komunikacije le pride, je ta pogosto v obliki,
ki ni uporabna za spśejemnega zdśavstYînîga delavca (15).
Uěinkoviti dokumentacijski obśazci poskśbijo za ogrodje in vodijo dokumentiranje.
Da ostanejo uěinkoviti, jih je potrebno redno pśegledovati in śevidirati ( 1). Ravno
s tem namenom smo Se v letoşnjem letu v Dejavnosti zdravstvene nege
onkoloşkega inştituta Ljubljana odloěili za revizijo obstojeěega odpustnega
dokumenta zdśavstvîne nege, saj smo spoznali, da le - ta ni veě pśimeśno ogrodje
43
za posredovanje śelevantnih informacij o pacientu in njegovi zdravstveni negi. Pri
oblikovanju novega odpustnega dokumenta zdravstvene nege So nas vodila naşa
prepśiěa´ia in vrîdnote o zdravstveniin organizacijski politiki teś zunanji dejavniki
kot so na primer sploşni standaśdi zdśavstvene obravnave za bolnişnice, ki so
namenjeni nenehnemu izboljşevanju kakovosti in vkljuěujejo tudi poglavje o
nepretrgani zdravstveni oskrbi bolnika. Standard o pretoku infośmacij med
izvajalci namśeě doloěa, da bolnişnica poskébi, da kliniěne informacije doseŽejo
strokovnjake, bolnişnico ali zdravstvîni zavod, ki bodo skrbeli za naôaljnjo
nepśetrgano zdravstveno oskśbo. To stori ob premestitvi pacienta, ob njegovem
odpustu, ob zahtevi po konzultaciji ali ob napotitvi őrugam (20).
Lňteśatuśa
1. College of Nuśses of ontario. Nursing documentation standards. Toronto:
College of Nurses of Ontario, 2005.
2. FrankStrombośg M, Christensen A. Nurse documentation: not done or worse
done the wĎong way - part I. oncology Nursing Fośum 200128: 697-702.
3. Frank-Strombośg M, Chśistensen A. Nurse documentation: not done or wośsî
done the wrong way - part II. Oncology Nursing Forum 2001;28:841-846.
4. BjűrvellC, Thośell-Ekstrand I. Development of an audit instrument for nuśsing
care plans in the patient rîcośd. Quality in Health Care 2000; 9: 6-13.
5. Zakon o zdravstveni dejavnosti' Uradni list Republike Sloven{je ştevilka 36 l 2004'
6. Zakon o zbirkah podatkov s podroěja zdśavstvenega varstva. Uradni list
Republike Slovenije ştevilka 65 l 2000.
7. Nacionalne smernice za zagotavljanje kakovosti v zdravstveni negi. Filej B,
Kadivec S, Zupaněiě P (ur.)' Ljubljana: Zbotnica zdravstvene nege Slovenije
- Zveza dśuştev medicinskih sester in zdśavstvenih tehnikov Slovenije, 2000.
8' Pśeston C, CheaĎeś Ě Bakeś R, Hea'śnshaw H' T,eft in limbo: patients'views cln
care acśoss the primary / secondary interface. Qual. Health Care 1999;8: 16-21.
9' Tange HJ. Thî paper-based patient śecord: is it really so bad? Comput. Meth.
Prog. Biomed. 1995; 48:127-l3Ď. Cit. po Helleso R, Sorensen L, Lorensen M.
Nuśses' information management acśoss complex health care organizations.
International Jouśnal of Medical Informatics 2005;74: 960-972'
10' Philipsen H, Stevensen FCJ. Modeśnization, śationality and continuity of caśe:
theośetical concepts and empiśical findings. Sociol' Focus 1997; 30: 189-204.
Cit' po Helleso R' Sośensen L, Lorensen M. Nuśses'infośmation management
across complex health care organizations. Inteśnational Journal of Meőical
Infośmatics 2005; 7 4: 960-97 2.
44
11. Sosial-og, Helsedepartemînted, S@mspill' Elektronisk samarbeid i helse-og
sosialsektoren. Sosial-og Helsedepaśtmentet, 2004. Cit. po Helleso R, Sorensen
L, Lorensen M. Nurses'information management acśoss complex health care
organizations. International Journal of Medical Informatics 2005;'74:960-972.
12. Hofseth C, NorvollR. Kommunehelsetjenesten-Gamle og nye Utfośdśingeś: en
studie av sykepleietjenesten i sykehjem og hjemmesykepleien. Oslo: SINTEF
Unimed, 2003. Cit. po Helleso R, Sorensen L, Lorensen M. Nurses'
infośmation management across complex health carî organizations.
International Journal of Medical Informatics 2005: 74: 960-972.
13.Helleso R, Lorensen M. Inter-organizational continuity of care and the
eectronic patient record: a concept development. Int. J. Nurs. Stud. 2005;42:
807-822. Cit. po Helleso R, Sorensen L, Lorensen M. Nurses' information
management across complex health care organizations. International Journal
of Medical Informatics 2005;74: 960-9'72.
14. Donaldson M. Continuity of care. Center to improve care of the dying. Najdeno
na: http: / /www.Gwu. edu/ - cicd/toolkit/ contin.htm
15.Terśell KM and Miller DK. Challenges in transitional care between nursing
homes and emergency departments. J Am Med Dir Ass oc 2006; Aticle in press.
16' Patterson PK, Blehm R, Foster J, Fuglee K, Moore J. Nursî information needs
for efficient care continuity across patient units. J. Nurs. Admin. 1995;25:.28-
36. Cit. po Helleso R, Sorensen L, Lośensen M. Nurses' infośmation
management across complex health care organizations. International Journal
of Medical Informatics 2005; 7 4: 960-97 2.
17. Jewell SE. Discovery of the discharge process: a study of patient discharge from
a caĎe unit for elderly people. J. Adv. Nurs. 1993; 18: 1288-1296.
18. Bull MJ. Patients' and professionals' peśception of quality in discharge planning.
J Nurs.Care. Qual. 1994;8: 47-6I. Cit. po Helleso R, Sorensen L, Lorensen M.
Nurses' information management across complex health care organizations.
International Journal of Medical Informatics 2005:74: 960-972.
l9.Andîrson MA' Helms L. Communication between continuing caĎe
organizations. Res. Nurs. Health 1995; 18: 49-57. Cit. po Helleso R, Sorensen
L, Lorensen M. Nurses' information management across complex health care
organizations. International Jouśnal of Medical Informatics 2005;74: 960-972.
20. Robida A. Pśiroěnik sploşnih standardov zdravstvene obravnave za bolnişnice.
Ljubljana: Ministśstvo za zôravje, 2004.
45
Zdravstvena nega bolnéka na sistemskem zdśavljenju
ob odpustu iz bolnişnice in pśé ambulantni obśavnavi
Marjana Bernot
Zdraviti koniěno bolezen kot je rak pomeni zahtevno strokovno in odgovorno delo.
Leta raziskav in testiranj so pśipeljala do velikega napśedka inrazvoja zdravljeqia v
onkologi|i in onkoloşki zdravstveni negi. Sistemsko zdśavljenje in zdravstvena nega
bolnika z rakom na sistemskem zdśavljenju veljata danes za eno najpomembnejşih
podroěij sodobne obravnave bolnika zrakom. Na razvoj onkoloşke zdśavstvene nege
bolnika na sistemskem zdrav|jeqju je vplival razvoj novih zdravil, naěinov zdśavljenja
in obvladovanje neŽelenih uěinkov zôravljenja'
Vzpośedno z razvojem stroke sî je spremenila tudi obśavnava bolnikov z rakom na
sistemskem zdravfieqju, ki zahteva za őobro strokovno obśavnavo in sprem||arle bol-
nikov nînehno izobrażevanje in pridobivanje specializiśanlh znanj. Nove usmeriwe v
zdśavstveni politiki zdravljenja kśoniěnih bolezni in potśebe po śacionalnejşi uporabi
sredstev dajejo prioriteto zdravfienju, ki poudarja, daje bolnik veěji del zôravljeĄav
domaěem okośu. Bolnik na sistemskem zdrav|ienju je hospitaliziśan le v primerih slabşe
kondiclje, ki ni primerna za ambllantno zdravljenje, oz|éoma zaradi zahĎevnosti zdrav-
´eqja. Poslediěno temu so se śazvile dnevne bolnişnice, poveěalo se je ştevilo bolnikov na
ambulantnem sistîmskem zdśavljenju. Povezava bolnişnice in bolnikovega doma ter
spremljanje bolnika tudi po odpustu v domaěem oko||u je tako v danaşnjem ěasu postal
pogoj stśokovne obśavnave bolnika, zaradikateregaje takşen naěin zdrav|jenja mogoě.
Strategija razvoja onkoloşke zdśavstvene nege daje preőnost aktivni vlogi bolnika
v procesu zdśavljenja, ohranja kakovost żivljenja med sistemskim zdravljenjem in
żivljenjem z napredovalo boleznijo teś omogoěa kontinuirano skrb za bolnika.
Aktivnosti zdravslvene nege dajejo velik poudarek zőravstveni vzgoji bolnika na
sistemskem zdravljenju. Usmerjene so v infośmiranje, uěenje, svetovanje in pomoě
bolnikom' ki ob pśoblemihzlnaj bolnişnice znajo pśavoěasno in pravilno ukśepati
oziroma poiskati pomoě.
Sistemsko zdśavljenje
Sistemsko zdravljenje rakazajema hormonsko, citostatsko in bioloşko zdravljenje.
Posamezna sistemska zdravljenja se lahko med seboj kombinirajo, s ěimer Želimo
doseěi boljşo uěinkovitost zdravljenja. Sistemsko zőravljenje je lahko edini izboś
zdśavljenja, pogosto pa se dopolnjuje s kiśurşkimin|ali z obsevalnim zdravljenjem.
Marjana Beśnot, dipL m. s., uniy. dňpl. org.
o n ko lo şki inştitut I.i u b li an a
46
Pripśava na zdśavljenje
Ne glede na to, kako bo zdśavljenje potekalo, je osnovni pogoj dobśa celostna priprava
bolnika na sistemsko zdravljenje, od kateśe je poslediěno odvisen potek zdśavljenja,
pojav zapletov in nîŽelenih uěinkov zdśavljenja teś koněno tudi sam rezu|tat
zôravljeĄa. Celostna priprava je psihiěna in fiziěna ter v prvi vśsti individualna.
Razliěna zdravi|aoz. shîme zôravljenja, vrsta rakave bolîzni, starost bolnika, telesna
kondicija ter priěakovani neŽelîni uěinki zdravljenja zahtevajo razlilino pripravo
bolnika.
Psihiěna pśiprava bolnika vkljuěuje psihosocialno oceno stanja bolnika, kar pomeni,
da ugotovimo, koliko bolnik pozna svojo bolezen, ali ima Že kakşne izkuşnje z
zdravśînjem, kakşne so domaěe śazmere (podpora domaěih) in da koněno pridobimo
njegovo soglasje za zdravljenje (4). Sledi informiéanje bolnika. Prve informacije o
ôiagnoz| bolezni in naěinu zdravéjenja dobi bolnik od zdravnika. Medicinska sestra
nadaljuje s psihofiziěno pripravo bolnika v smeri naěrta zdravljenja in mu priskśbi
pisna zdravstvenovzgojna in informativna gradiva.
Fiziěna priprava (4) je odvisna pśedvsem od vśste planiśanega sistemskega zdrav|jeqia.
V pśimeru zdśavljenja s citostatiki vkljuěuje:
1. Negovalno anamnezo in oceno trenutnega stanja.
2. Izvedbo diagnostiěnih pśeiskav ki so namenjene zamejitvi bolezni in oceni funkcije
posameznih ośganskih sistemov.
3. Kéiokonzervacijo spîśme.
4. Dolońitev in pśipśavo poti vnosa zdéavil.
Peroralna oblika vnosa, v obliki tablet ali kapsul, kije najpogostejşi naěin izven-
bolnişniěnega zdravljenja s citostatiki. V bolnişnici najpogosteje apliciéamo cito
statike pśeko periferne vînske kanile. Nekateri citostatiki, ki teěejo kontinuiéano
24 ué in veę, zahtevajo vstavitev centralnih venskih katetrov. ostali naěini so şe:
intraarterijelna, intratekalna in intramuskularna aplikacija ter aplikacija v telesne
votline in organe (intraplevralno, intraperitonealno, intravezikalno, ...).
5. Pśimerno hidraciio bolnika pśed zaěetkom zdrav|jenja.
6. Aplikacijo pśedpisane premedikacije in podporne terapije.
Po navodilu zdśavnika bolniku apliciramo zdravila (antiemetiki' kortikosteśoidi'
sedativi, ...), kévne derivate, imunogéobuline itd.
Bolniku pred zaěetkom sistîmskega zdravljenja damo nekaj pśaktiěnih napotkov.
Svetujemo mu, da (5):
. Si uredi zobovje: zarudi poveěane pśeoběutljivosti ustne sluznice in zmanjşane
odpornosti, ko je poveěana nevarnost za infekcije v ěasu zdravljenia, bolnikom
namreě odsvetujemo posege v ustni votlini, ěe ti niso nujno potrebni; stanje
47
neurejenega zobovja se lahko v ěasu zdravljenja tako şe poslabşa in povzśoěa
urgentne posege v zobovje, ki zahtevajo ustĎezno zaşěito pśed infekcijami
(antibiotiěno zaşěito);
. se pogovori s sorodniki in prijatelji' ki mu bodo v ěasu zdravljenja stali ob
stśani in jih pripravi na svoje zdśavljeqje;
. naveŽe stike s podpornimi skupinami in z druştvi;
. naredi nekaj za svojo duşo (izpolni si żeljo, za katero je do sedaj primanjkovalo
ěasa: ogled novega filma, sprehod z otroki, ....).
Iz naslova kéatkih hospitalizacij in ambulantne obravnave bolnikoé kň zaęenjajo z
zdśavljenjem, je v zadnjem letu şe kako pomembna razşirjena dejavnost onkoloşke
zdśavstvene nege, ki bolnikom omogoěa vkljuěîvaĄjî v individualno in skupinsko
posvetovalnico o zdravstveni vzgoji bolnika na sistemskem zdravljenju. Boéniki se
lahko glede na planiśano zdśav||enje vkljuěijo tudi v ostala posamîZna podśoěja
zdravstvene nege (10).
Med sistemskim zdśavljenjem in po njem
Bolniku povemo in ga pouěimo' da (ll):
. upoşteva pśidobljena navodila v zvezi z zdravljenjem in naěinom Življenja v ěasu
zôravljenja in po zdravljenju,
. je pozoren na neŽelene uěinke, ki se lahko med zdravljenjem pojavijo, Zna
ustrezno ukéepati in poiskati pomoě, ko je to potrebno,
. v ěasu zdravljenja nî jemlje zdtavil, ki mu jih ni predpisal zdśavnik,
. skébi za svoje zdravje po priporoěilih medicinske sestśe in zdravnika,
. skrbi Za UstĎezno péehśano, ki naj bo po pśiporoěilih visoko kaloriěna in
bîljakovinsko bogata,
. se pogovaśja o svojih oběutkih in doŽivljanjih teś skébi zapsihofizięno kondicijo
telesa.
Medicinske sestśe, ki spremljajo bolnika na sistemskem zdravljenju, se mośajo
zaveôatizahtevnosti zdravljenja, ki bolniku najveěkéat povzroęa meşanico moěnih
ěustvenih stanj in velikokéat tudi stśes. Buckalew (8) poudaśja tśi stśokovne pristope:
1. pomoě bolnikom pri razpoznavanju zaskśbljenosti, sooěanju in pomoě ob
sistemskem zdravljenju,
2. bolniku dopustiti, ponuditi moŽnosti' da izrazi oběutke o sistemskem
zdravljenju in neŽelenih uěinkih svobodno terbrez pśisile,
3. multidisciplinaren pśistop obravnave bolnika (vkljuěevanje stomoteśapevtov,
paliativnega tima, podpośnih skupin, prostovoljk, ...).
48
Kot je bilo v prispevku Že omenjeno so potek sistemskega zdravljenja, pojav
neżelenih uěinkov in spremljanje bolnika glede na vrsto sistemskega zdravljenja
razlię,ni. V nadaljevanju so opisana posamîZna podroěja in znaěilnosti sistemskega
zőravljensa.
Zdśavljenje s citostatiki
Zdravljînje s citostatiki (t. i. kemoterapija) je oblika sistemskega zdravljenja, ki
vpliva in deluje na celotno telo. Citostatiki so razliěnazdrayiIa' ki uniěujejo rakave
celice, pri tem pa lahko zaěasno poşkodujejo tudi nekatere zdrave celice v telesu.
Poteka glede na izbtano shîmo zdravljerya, ki jo doloěi zdravnik ob upoştevanju
bolnikove sploşne kondicijî in bolezenskega stanja (4). V shemi zdśavljenja je
lahko prisoten en citostatik, veěinoma pa se aplicira kombinacijo dveh ali veě
citostatikoé ki medsebojno potenciśajo delovanje na tumorsko celico.
Pojav neŽelenih uěinkov je eden od razlogov, da citostatike apliciramo v ciklusih.
Nastanejo zaradi citotoksiěnega delovanja citostatika ne le na maligne celice,
ampak tudi na hitro deleěe se celice zôravih tkiv. V ěasu, ko vemo, da se lahko
pojavijo ne½elîni uěinki, je zelo pomembno, da je zdravstvena oseba, ki skébi za
tega bolnika, strokovno usposobljena, zna prepoznati neŽelene uěinke, bolniku
ustrezno svetuje in ga pouěi, kako naj jih omili. Glede na ěas pojava delimo
neŽelene uěinke na (6):
Akutne
1. Takojşnje :
- alergiěne reakcije éazliínih stopenj
- srěne aritmije
- boleěina na mestu aplikacije
2. Zgodnie:
- prvih 48 ur po aplikaciji
- slabost, bruhanje' temperatura, motnje ledviěne funkcije,lokalne in sistemske
spremembe nakoÁi, preoběutljivostne kożne reakcije, gripozno stanje, cistitis
Subakutne
3. Intermedéaśne:
- od 3 do 10 dni po aplikaciji
- supresija kostnega moz5a, mukozitis, anoreksija, nevśopatija, zaprtje,
spremembe nakoŽi, sprememba okusa
49
Kśoniěne
4. Pozne:
- od nekaj tednov do nekaj let
- koŽne reakcije (alopecija, hipeépigmentacija koż,e,spremembe nohtov)
- okvare organov oz. ośganskih sistemov (miokardiopatija, pljuěna fibroza,
ledviěna odpoved, okvara jotor)
- vpliv na spolno Življenje (zmanjşana śeproduktivna sposobnost)
- teśatogenost in kanceśogenost
Najpogostejşiinizrazitejˇi neżeleni uěinki citostatskega zdśavljenja so (4):
1. Supresija kostnega mozga:
+ anemija
+ levkopenija
+ trombocitopenüa
2. Gastrointestinalna toksiěnost:
=+ mukozitis
= slabost
+ silenje na bśuhanje
+ bśuhanje
= izgtba apetita (anoreksij a)
a kaheksija
= motnje v okuşanju
= zapfije
= diaśeja
3. NeŽeleni uěinki na őruge ośgane oz. organske sisteme
:+ spśemembe na koŽi (lokalne in sistemske)
= uěinek na peśiferni Živěni sistem
+ uěinek na kardiorespiśatorni sistem
+ uěinek na uśopoetski sistem
= uěinek na spolne Žleze
4. Povişana telesna tempeśatuśa
5. Aleśgiěne reakcije
6. Kśoniěna utrujenost oz. fatiglle
50
Glede na naştete neŽelenî uěinke se od stśokovno usposobljene medicinske sestre
z izkuşnjami pri spremljanju bolnikov na citostatskîm zdravljenju priěakuje in ve,
daznaukéepati in pomagati bolniku pri omilitvi ali prepreěeva²|u neżelenih uěinkov
(8)' Medicinska sestśa mora:
. znati pśepoznati neŽelene uěinke in o njih pouěti tudi bolnika;
. znati svîtovati bolniku, kako obvlada, omili ali prepśeěi neŽelene uěinke;
. znati bolnika pouěiti, kdaj mora poiskati zdravnişko pomoě.
V ěasu zôravljenja je bistvenega pomena, da bolniku ponavlja informacije, ki
pomembno vplivajo na sam potek zdravljenja. Pri bolniku tudi po dobleni citostatski
teśap||i, ko je pśaviloma Že odpuşěen v domaěe okolje, pśeverja, kako upoşteva navo-
őila' ki jih je prejel. Primer: Aéi bolnik:
. pl.je zadostne koliěine tekoěin;
. upoşteva zmanjşano odpornost organizma in veějo dovzetnost za infekcije;
. skébi zareôno odvajaĄje vode in blata;
. zna prepoznati neŽelene uěinke zdrav|jenja in poiskati pomoě, ko je to potśebno;
. pozna ukśepe za omilitev neŽelenih uěinkov;
. u½iva visokokalośiěno bîljakovinsko prehrano (ěe ni dśugaěe naśoěeno);
. skébi za zôtav naěin Življenja (śekéeacija, poěitek, ...)'
Hośmonsko zdśavljenje
Hormonsko zdravljenje je najstarejşe sistemsko zdśavljenje raka. Uěinkovito je pśi
zdśavljenju hormonsko odvisnih rakov, kot sta śak dojke, rakjajěnikoé redkeje pri
tumorjih mateśnice in pogosto pśi śaku pĎostate. Kar v onkologiji imenujemo
zdravljenje s hormoni, je v śesnici zdravljenje z antihośmonskim delovanjem.
Zdravljenje temelji na principu zmanjşanja vsebnosti spolnih hormonoé ki spod-
bujajo rast hormonsko odvisnegaruka. To lahko doseżemo z odstranitvijo spolnih
ŽIez, jaję,nikov pri Ženskah in mod pri moşkih ali z zavoro njihovega delovanja s
pomoějo zôrayi|. Zdraviéa zasedejo mesto na śakavi celici, kamor se veŽejo spolni
hormoni, ali zmanjşajo nastajanje spolnih hormonov v perifernih tkivih. Uporablja
se v kombinaciji z ostalimi podroěji onkoloşkega zdravĎjenja, za nadaljevanje
terapije ali kot samostojno zdravljenje.
Pomen hormonskeg a zdr avljenja:.
. dopoléri´no zdśavljenje: izbośşanie celokupnega preżivetja = veěji deleż ozdśavlienih;
. zdśavlienje metastatskih bolezni: podôjşanje preŽivetja = bolişa 2, 5, lG letna pśeŽivetja;
. zmanjşanje simptomov bolezni.
Hormonska zdravila so v obliki tablet' injekcjj ali perośalnih suspenzij.
51
Za medicinsko sestro, ki spremlja bolnika, ki prejema hormonsko zdravilo, je pomem-
bno, da pozna neŽelene uěinke, ki se lahko v ěasu zdtavljenja pojav|jo. NeŽeleni
uěinki hormonskega zdśavljenja so posledica zniż,anja nivoja spolnih hośmonov.
To pa so (13):
. navali vroěine in znoja,. hitro meqjavaqje razpolo½enja,. depresivna stanja,. zmanjşan libido in spolna nemoě pśi moşkih,. gastro-intestinalnisindrom,
. sploşna şibkost in utrujenost,. nihaĄje kévnega tlaka.
Bioloşko zdśavljenje
Bioloşko zôravljenje zajema şiśok pojem in velik napredek sistemskega zdravljenja
raka. Uspeşno dopolnuje klasiěno zdravljenje s citostatiki. Stśokovnjaki navajajo
(7,l7), da bo v prihodnje pśav gotovo izboljşalo uěinkovitost zdravljenja śaka s
pśecej manj neŽelenimi uńinki.
Med bioloşko zdśav|enje pśiştevamo monoklonska protitelesa, male molekule in
citokine ( 16). Delujejo glede na razliíne mehanizme. Zavfuajo celiěno rast nepo-
sśedno ali posśedno s prepreěevanjem rasti okolnega Ži|ja, kl tumośju omogoěa
pśehrano in s tem śast. Lahko vplivajo na śastni faktoś śakaste celice in s tem
ustavijo njeno rast' Bioloşka zdravila, ki uěinkujejo le naizbrane molekule celiěne
membrane, citoplazme ali jedra, so tako imenovana taśěna zdrayila (9). v
primerjavi s citostatiki so bistveno bo´ selektivna, pri ěemeś ostanejo zdrave celice
velikokéat nepoşkodovane. To je prav gotovo pomembna prednost teh zdravil.
Slaba stran teh zőśavil je izjemno visoka cena in v nekaterih pśimeśih dolgotrajnost
zdtavljenja. Z&avljenje poteka ambulantno, ali pa je bolnik spśejet v bolnişnico
za dan ali dva.
NeŽeleni uěinki, ki jih lahko medicinska sestra zazna péi bolniku, ki pśejema
bioloşka zdśavila, so:. aleśgiěne reakcije,. slabost, bruhanje,. glavobol,
. mrzlica,. vśoěina,. znaki obolenj srca.
52
Kasnejşi neŽeleni uěinki, ki jih bolniki navajajo, so:
. boleěine v mişicah in skéepih, diareja, otekanje nog in śok, boleěine v trebuhu,
suha koŽa, zmanjşana odpornost organizma, pojav aken, izpadanje las, ...
Razvoj sistemskega zdśavljenja
Zakonîcnaj poudarim smernice razvojazdravljenjaraka, ki jih bo morala upoştevati
in jim slediti tudi onkoloşka zdravstvena nega. Zdravniá'l (16'17) nakazajejo, da
pśihaja obdobje' ko vseh rakov ne bomo zdravili enako in glede na to, v katerem
organu so vzklili. Vsak rak ima svoje bioloşke lastnosti in za res uěinkovito zdtavljenje
so smernice razvoja in raziskav usmerjene v metode molekularne biologije, s
pomoějo katerih raziskujejo biologijo posameznega tumorja in temu primerno
zdrav´enje zaposameznega bolnika. To so pomembna odkśitja, ki bodo imela moěan
vpliv na ce|otno onkoloşko zdravljeéje, ne le na sistemsko zdrav´enje raka, ki bo
imelo pri tem veliko vlogo. Keś to, kar vemo, ni veě znanstvena fantastika, lahko że
danes zaěnemo razmişlj ati o razvoju onkoloşke zdravstvene nege bolnika na
sistemskem zdravljenju v bolnişnici in v bolnikovem domaěem okolju.
Zakljuěek
Za celostno obravnavo bolnika, ki prejema sistemsko zdravljenje, je potrebna
kakovostna timska obravnava bolnika teś povezovanje vseh ravni in oblik zdrav-
stvene oskśbe. Samo dobśo strokovno usposobljena in pouěena ekipa zdravst'
venega osebja bo znalabolniku na sistemskem zdravljenju pomagati, svetovati, ga
uěiti in spśemljati. Vsi mislijo in priěakujejo, da bo bolnik dobil vse potrebne
informacije v bolnişnici. Malo je verjetno in zato nesmiselno priěakovati, da bo
bolnik spśejel in razumel vse informacijî, ki so mu bile dane. Tako pomembno kot
znati na novo svetovati in pomagati, je tudi ponavljati Že povedano. Podporo pa
potrebujejo tuői bolnikovi svojci, şe posebej, ěe so v bolnikovo zdravljenje aktivno
vkśuěeni.
53
LňteśaĎuśa:
1. American Society of clinical Oncology. Oncologist-approved cancer information.
http:/iwww.asco.ośg/ 2 (3'8.2006)
2. American Cancer Society. Managing side effects of Chemotheśapy.
http: //www. canceś. org/docroot/MBC/content/MBC-2-3X-Scars-and_Woun
ds.asp?sitearea:MBC (3. 8.2006)
3. American Cancer Society. Sistemic Chemotherapy.
http://www.canceś.org/docśoot/CRI/contenti CRI-2_4*4x_Chemotherapy-44.
asp?siteaśea( 3. 8.2006)
4. Bernot M, Kośen P. Zdravstvena nega bolnika z rakom na sistemskem zdravljenju.
V: Celostna obravnava bolnika z rakom; 2006 Marec 3; Nova Gośica. Nova
Gośica: Dśuştvo medicinskih sester in zdśavstvenih tehnikov, 2006: 28-47.
5. Bśeastcancer organisation: Understanding Chemotheéapy.
http://search.plwc.ośg/vivisimo427 |cgi-bin/query-m eta?v%3aproject=site-plwc-
&v% 3afile=viv-3 orRoJ&v% 3 aframe=list&v% 3 astate=śooĎ%7 croot&id=N24&ac
tion:list&http://www.bśeastcancer.org| tre-sys:chemo_expect.html ( 14. 8.2006 )
6. Ęufeś T. Stranski uěinki citostatskega zdravljenja. ESMO_EONS Postgraduate
Course. CYTOSTATIC AGENTS - DELIVERYAND TOXICITY onkoloşki
inştitut, Ljubljana 8-10 April 1999.
7. Ęufer T. Nova zdravi\a za zdravljenje raka. onkolog||a 2001;Y:ˇt.2:7 5-76.
8. Doughérty, Bailey C. Chemotherapy. In: Corner J, Bailey C, eds. Canceś nursing:
caśe in context. oxfośd: Blackwell 2002:I'l9-22l.
9. LeşniěarH. Sodobni tśendi v onkologiji. V: Skela-Saviě B(uś), Logonder M(ur),
Lokar K(uś). Sodobni trendi v onkologiji in onkoloşki zőéavstveni negi, Rogla
29. in 30.9.2005. Ljubljana: Sekcija medicinskih sesteé v onkologiii priZbornici
zdśavstvene nege Sloveni1e, 2005 : 5-12.
10. Luken J, Middleton. Chemotheśapy and the administration of cytotoxic drugs
into established lines. In: Cancer care: Pśevent, treatment and palliation.
Oxford: Chapman&Hall 199 5: 77 -112.
1l. Mlakar Mastnak D in sod. Razşiśjen pśogśam posvetovalnice za onkoloşko
zdśavstveno nego na onkoloşkem inştitutu Ljubljana. Utrip 2005;10:17_18.
l2.National caś'ceĎ institut of health. Home care for Patients. Cancer changes
things. http://www. c ancer.gov I canceśtopicsi helping-yourselÇduśing-c
13. ocviśk J, Mavriě Z. NeŽeleni uěinki biotoşkih zdtavil. Ljub´ana: onkoloşki
inştitut Ljubljana, maśec 2006 (graőivo strokovnega seminarja: >Kaj mośa
medicinska sestśa vedeti o sistemskem zdravljenju raka in zdśavstveni negi?<).
Neobjavljeno.
54
14. Pajk B, Mavriě Z. NeŽeleni uěinki hormonskega zdravljenja. Ljubljana:
onkoloşki inştitut Ljubljana, 2006 (gradivo stśokovnega seminaśja: >Kaj mora
medicinska sîstra vedeti o sistemskem zdravljenju raka in zdśavstveni negi?<).
Neobjavljeno.
15. Skela Saviě B. Zôravstvena nega bolnika, ki prîjema citostatsko terapijo. V:
Velepiě M (ur.)' Skela Saviě B (uś.). Pśiśoěnik iz onkoloşke zdravstvene nege
in onkologije. Ljubljana: onkoloşki inştitut, 2000: 109-28.
16.Virant I, Sonc M, Ęufer T. Faśmakologija protitumornih uěinkovin s
poudarkom na interakcijah. onkologija 2006; X: ˇt'.1: 27 -3 3.
17. Zakotnik B in sod. Le ovinek na poti Življînja: KnjiŽica za pomoě bolnikom z
śakom in njihovim svojcem. Ljub{jana: Janssîn-Cilag, Division of Johnson &
Johnson, 2006
I 8. http :/ / sl.wikipedia.org/wiki/Imunoterapij a
55
Zdśavstvena nega bolnéka v paléativni oskśbi
ob odpustu én pśi ambulantni obśavnavi
Zlatka Mgvriě, Maśija-Miśa Logondeś
Uvod
Paliativna oskśba pomeni aktivno in celostno oskébo, nego in spremlanje bolnikov
od trenutka, ko se njihova boĎezen ne odziva veě na zdravljenje. V ospśedje pśide:
- zdravljenje boleěine in drugih simptomov napśedovale bolezni,
- paliativna zdśavstvena nega,
- lajşanje psihiěnih, socialnih in duhovnih problemov,
- pomoě in opora svojcem med boleznijo in v ěasu Žalovanja.
Paliativna oskéba podpira żivljenje in spśemlja umira²je kot naśavno dogajanje ter
omogoěa bolniku, da lahko do smrti samostojno odloěa o sebi. Smiselno je, da
bolnik pre½ivi pśeostale dneve v skladu s svojimi Željami in potśebami. Naşa vloga
pśi tem pa je omogońiti pogoje, ki so najbliŽje njegovim Željam.
V proces paliativne oskébe so vkljuńeni tudi svojci, ki se jim nudi podporo, da so
laŽje kos bolezni in żalovanju. odnos dśużine do neozdravljive bolezni in umiśanja
je odsev staqja v dśużbi, kjeś smo smrt potisnili v bolnişnice in s tem na nek naěin
prikéajşali posameznika in druŽino za postopno slovo in zaônje skupne tśenutke.
Ne glede na to, kje bolnik Živi zadnje dni Živ´enja, naj bo to skupna odloěitev
bolnika in svojcev glede na individualno negovalno, socialno in psihiěno stanje
posameznika. Kakoś traja povezava s svojci celo żivljenje, tako je tudi reşevanje
medsebojnih też,av,kj se prepletajo v odnosih posamezne druŽine, dolgotrajen pśo-
ces. Na tem mestu je potrebno poudaśiti pomen takojşnjega vkljuěevanja celotnega
paliativnega tima, ker je to najbolj zanesljiva pot do ustreznih rezultatov.
V paliativni zőravstveni oskśbi je zelo poudaśjen pomen dobre komunikacije'
Potśebna je, da si pridobimo zallpanje in sodelovaqje bolnika in svojcev. Pravica
bolnika je tudi, da o svoji bolezni izve toliko, kot sam żeli in predvsem na njemu
śazumljiv naěin. Sama osnova dobre komunikac|je pa je posluşanje bolnika v ěim
bo! umiéjenem okolju, kjeś bolnikve, da smo sizanjvzehěas. Lastnost posameznika,
da opusti lastne >pśavilne< predstave in sprejme bolnikovo mnenje z empatijo, pa je
pśedpogoj za uspeşnost in kakovost odnosa med medicinsko sestro in bolnikom.
Zlatka Mavriě, viş. med. ses., Maśňja-Mňśa Logonder, viş. med. ses.
o n ko lo ş ki inştitut Lj ub lj ana
56
Uvajanje paléativne zdśavstvene oskśbe
na onkoloşkem inştitutu Ljubljana
ZalaŽje razumevanje vsestranske obravnave bolnika' ki jo nudi paliativni tim, sledi
okvirna predstavitev organizacije paliativne zdravstvene oskśbe na onkoloşkem
inştitutu Ljubljana.
Paliativni tim sestavljajo:
- koordinator za pa|iativno oskébo,
- dve paliativni medicinski sestri konzultantki,
- paliativni zdravnik,
- socialna delavka,
- sobni zdravnik,
- sobna medicinska sestra,
- psihologinja,
- protiboleńinska sluŽba,
- fizioterapevt,
- dietetik,
- duhovnik..
Ęimprej po sprejemu paliativnega bolnika se mośajo vkljuěiti v obravnavo vse
sluŽbe, ki lahko pomagajo pri reşevanju njegovih teŽav. Naredili smo dokumentacijo,
ki uporabno prikaże teÁave in pripomore, da vkljuěimo potrebne ělane tima.
Tim se sestaja teőensko, obravnava pereěe pśobleme tako, da jih osvetli vsak
strokov²iak s svojega vidika, vsi skupaj pa poişěemo najboljşo moŽno śeşitev. Tim
je odprt Ďuôizapobude, vpraşaqja in nasvete, ki bi bili v pomoě delavcem na teśenu
in odpuşěenim bolnikom.
Pred odpustom bolnika se sestanejo ělani tima, ki so pri doloěenem bolniku
sodelovali s ělani bolnikove drużine, ki bodo udeleŽeni pśi njegovi oskrbi doma.
Vsak ělan tima poda svojcem navodila s svojega podroěja in pove, kje in kdaj je
dosegljiv za nasvete in vpśaşanja. Navadno to reşujemo z mobilnimi telefoni.
Naşa socialna sluŽba obvesti patronaŽno sluŽbo na terenu, ko pa je bolnik doma, je
kontaktna oseba, ki sprejema povratne informacije, koośdinator za paliativno oskśbo.
onkotoşki inştitut Ljubljana je prevelika ustanova, da bi za pokrivanje potśeb
paliativne zdśavstvene nege zadoşěali dve medicinski sestri konzultantki. Zaradi
boljşe komunikacije, uvajanja novosti in pregleda nad samim delom in ştevilom
bolnikov je na posameznem oddelku doloěena medicinska sestra, ki je prevzela
naôzor nad matińnim oddelkom.
57
Še v tem koledaśskem letu naj bi odprli odőelek za paliativno zdravstveno oskébo,
ki bo osnovna uěna in razvojna enota za paliativo. Precej zaostajamo za tljino,
kjer so specializacije za zőravnike iz paliativne medicine in medicinske sestśe iz
paliativne zdravstvene nege in oskébe obiěajne in se şe dolgo ne bomo mogli kosati
z njihovo organizacijo terenskih ekip in ustanov za paliativno oskébo. Uvajamo
pa drugaěen naěin dela in se bolniku skuşamo ěim bolj pśibliŽati v razumevaé{u
njogovih że|jo, potreb in stisk.
Eden od naěinov pśibliŽevanja in reşevanja teŽav, kijih doŽivljajo svojci in bolniki,
je tudi zaęetek delovanja posvetovalnice za paliativno zdśavstveno nego, ki je
namenjena svojcem neozdravljivo bolnih. Uěno uśo vodita medicinska sestra in
psihologinja, del ěasa pa je namenjen vpraşanjem in dilemam, ki jih sreěujejo.
MoŽno je tudi individualno svetovanje, ki ga opravlj amo ż,e sedaj na oddelkih ob
bolnikih in je del vsakodnevnih dolŽnosti vsake medicinske sestre.
Simptomi in negovalni pśoblemi' ké spśemljajo bolnika pśi napśedovali bolezni
Z napredovanjem maligne bolezni naraşěa ştevilo simptomov, ki bolniku slabşajo
kakovost Življenja. Pojav simptomov lahko pśedvidimo in jih z ustreznimi in s
pravoěasnimi ukéepi prepreěimo ali ublaŽimo (2,3). Simptome moramo iskati
ciljano, saj jih bolniki pogosto zamolěljo, ker mislijo, da >se tako ne da niě
narediti<. VaŽno je tudi, da ugotovimo, kako pomemben je posamezni simptom
zabolnika in koliko ga oviśa pri żelenih aktivnostih (15). Posamezni negovalni
problemi se prekéivajo in śazliěno izstopajo pri posamezniku.
V paliativni zdravstveni negi je poudarek na problemih bolnika in njegove drużine,
ne na bolezni. Naş ci| se je osredotoěiti na bolnika in kakovost qjegovega żivljenja.
Pśi tem moramo izhajati iz bolnikovegaĎazvmeyanja lastnega stanja in si skupno
znjimprizadevati uskladiti njegove Áelje oz. upanje zrealnimi cilji (16).
Osnovna nega:
V ěasu bolezni potrebuje ělovek ěedalje veě pomoěi pśi osnovnih higienskih in
pśehśanjevalnih potrebah. Prav tako je potśebna pomoě pri gibanju in veliko ljudi
teżko sprejema v intimni Svet svojih opśavil ěeda|e veě pomoěi strokovnega osebja.
Z oběutkom in s taktom moramo ponujati svoje usĚe, dovoliti, da opravi nekatere
stvaśi sam in da spśejme doloěeno vśsto odvisnosti.
Prehśana in prebava:
Dodajanje razlięnih zdtavil in analgezij² vedno slabşa gibljivost in spremenjen
pśehrambeni rcżim so śazlogi za teżave v pśebavi in odvajanju bolnika. Potrebno
je nataněno opazovanje, beleŽenje, pogovarja4|e o żeljahin ocenjevanje bolnikovega
stanja, da se ustśezno in spśoti prilagajamo spremembam.
58
Slabost in bśuhanje
ImaĎa ruzlilęne vzroke, od zapore ěśevesja, meĎastaz v géavi, lahko ju povzroěi
kaşe´, obsevanje doloěînih predelov telesa, kemoterapija' ...olajşati ali odstśaniti
skuşamo glavni vzśok, ostalo zdravljenje pa je medikamentozno.
Zapétie
Povezano je z manjşo gibljivostjo, medikamenti in z osnovno boleznijo. odpraviti
ga skuşamo glede na vzrok (ěim bolj balastna hrana, zadosten vnos tekoěin,
zdtavila in klistiś)'
Kaheksija
Nastopi zaraôi razvoja osnovne bolezni, maé{şega vnosa hśanil, bolniku pa pomeni
qiegova izguba mişiěne mase in spśemenjena telesna podoba tudi zunanji kazalec
slabe prognoze. Poslediěno sî lahko poglobi Žalost in oběutek nemoęi' Z
nataněnim sledenjem vnosa hrane dobimo podatek, koliko prehranskih dodatkov
bolnik potrebuje. Naş cilj je, da bi skuşali obdśŽati te½o in bolnikovo dobśo
samopodobo, zato poskébimo tudi za fizięno urejenost, za pömetna oblaěila in
nego koŽe' ki postane ohlapna in suha'
oteżkoěeno dihanje
Zabo|nikaje to ena najveějih stisk in strahov. MoŽno je' őa je simptom osnovnî
bolezni, metastaz, sekundarne infekcije, pliuěnih embolizmov, '.. Poskébeti je treba
za ővignjeno vzglavje, őovolj sveŽega in v|aŽnega zraka, po naśoěilu zdtavnika
tudi dodajamo kisik. V paliativni medicini zasedajo vidno mesto tudi sprostitvene
tehnike, to paje glede na stisko, kijo bolnik do½wlrja, gotovo ěas, kjeśje njihova
uporaba zelo upraviěîna. Z bolnikom ravnamo umirjeno in smo stalno prisotni.
Spanje in poěétek
Praviloma se precej razlikujeta od navad doma in se jim prilagajamo glede na
potrebe. Nespeěnost lajşamo s prilagajanjem opravil pri bolniku, zraęenjem
pśostośa, ..., medtem ko poveěano potśebo po poěitku spoştujemo in glede na to
organizitamo tudi opravila pri boéniku.
Psihiěno poěutje
Delno ga lahko razberemo iz vedenja bolnika samega, v daljşem śazgovośu pa se
ěesto odkśije tudi stśah, anksioznost, teżave, kijih bolnik şe Želi reşiti, żalost, bśezup,
agresija, ... Velikokéat zahtevatapśoblematika sodelovanje şirşega paliativnega tima
in povezovanje z osnovnim zdravstvom. Od njih dobimo dodatne informacije,
sodelovanje pa pśinese kontinuirano delovanje, ěe pride bolnik v domaěo oskébo.
59
Boleěéna
Je ena najpogostejşih teżav, ki jih reşujemo in ki jo bolniki najbo! s stśahom
pśiěakujejo. Z boleěino se sreěujejo tudi zdravstveni delavci v osnovnem zdravstvu
in na terenu. Na sśeěo je paleta lajşanja boleěin şiroka in uspeşna, pśotiboleěinsko
dejavnost pa je moŽno tazmetoma dobro ośganiziśati tudi na tîrînu. Keś je
dokazano, daje obvladovanje boleěine vîlikokrat teŽavno in obremenjujoěe,je ta
problematika v pśispevku predstavljena poglobljeno.
Boleěina je najpogostejşi simptom pri napśedovali bolîzni. V literatuśi navajajo, da
je srednje moěna do moěna boleěina prisotna pśi veě kot 75 % bolnikov v tem obdobju.
Boleěina je ne le najpogostejşa, ampak pogosto tudi najbolj straş|jiva tako zaboléika
in njegove svojce kot tllôiza medicinske sestśe in drugo zdravstveno osebje (1).
Żal pa boleěina ni edini problem. Spremljajo jo ştevilni dśugi simptomi, kot so
stśah, depéesija' nespeěnost, oslabelost in utrujenost, slabost, bruhanje, nejeşěnost,
hujşanje, kaheksija, zaprtje idr., kateśih vzśok ni le napredovala bolezen ampak so
v tesni odvisnosti od boleěine.
Boleěina moěno vpliva na kakovost bolnikovega Življenja in je şe kako pomembno,
da jo ustrezno blaŽimo. Dolgotrajna in neustśezno zdśavljena boleěina povzroęa
pśi bolnikih stśah, nezaupanje in celo depśesijo (9). Raziskave so pokazale, da bole-
ěina skrajşuje Življenje, povztoęa psihiěni stśes, zmaqjşuje telesno odpornost,
manjşa pokéetnost bolnika, ki lahko vodi v pnevmonije ali trombembolije. Huda
boleěina lahko pśed bioloşko vodi v socialno smrt, ko bolnik ni veě sposoben
interakcije s socialnim okofiem ( l'5). Nekateśi govore o spiśitualni smrti ( 13). Pśi
teh bolnikih ne gśe le zafizięno boleěino, kije posledicabo|ezni (vraşěanje raka-
vega tkiva ali izloěanja bioaktivnih snovi iz tumorja, ...), ampak zahkśatno péeple-
tanje razlięnih vidikov boleěine (psihiěni' socialno-ekonomski, kultuśni in duhovni).
Govośimo o totalni boleěini (6).
Naşa osnovna naloga je:
- prepoznavanje boleěine v vsej svoji kompleksnosti; pśi tem je potśebno
predvideti, pśepoznati in upoştevati vse dejavnike, ki vplivajo na bolnika in
njegovo doŽivljanje boleěine (9);
- ocenjevanje in merjeqje boleěine z uporabo razlięéih lestvic, pśimernih za
posameznega bolnika (5,1 I );- ustśezno lajşanje le-te.
Pśi tem je potreben individualni pristop in zaradi kompleksnosti péoblemov tudi
timsko delo, tako na nivoju bolnişnice kot tuői v povezavi s terenom' Bolnik z
napśedovalo boleznijo in s prisotnostjo boleěin (navadno gśe za meşano boleěino,
lokaliziśano na veě mestih) je slabo pokéeten, nezmoÁen prevozov v ambulanto'
zato je şe kako pomembna povezanost med posameznimi ustanovami in domom,
da se izognemo nepotśebnemu prevozu.
60
Znanstvene śaziskave in kliniěne izkuşnje kaŽejo, da je veěji del boleěine moŽno
odpraviti ali pa zmanjaşati do nivoja ohranitve visokî ravni kakovosti bolnikovega
Življenja. Pri tem uporabljamo farmakoloşkî in nefarmakoloşke metode. Pśi
farmakoloşkem zdravljenju vedno izbeśemo terap|jo, ki sledi naěelu uěinkovitosti,
enostavnosti, lahki dostopnosti in cenovni primernosti. Vveěini primerov, ęeniteżav
s poŽiranjem in zuŽivanjem, je po priporoěilih Svetovne zdravstvene otganizaclje in
Priporoěilih o zdravljenju bolîěine pri odśaslih bolnikih zéakom (7'5) najprimernejşa
in uěinkovitejşa terapija pśeko ust. Ko to ni mogoěe ali narava boleěinî zahtîva
drugaěen naěin, uporabljamo druge poti vnosa, kot so: transdermalni obliŽi
(Durogesic@, Transtec@), podkoŽne infuzije inlali spinalni katetri (8'18). Znano je,
da je pri veě kot polovici bolnikov z rakomv zaônjih tednih ÁivĚenja potrebna veě
kot ena pot vnosa opioidov. Izreônega pomena so tudi razlięne nefarmakoloşke
metode, ki bolniku omilijo teżave in olepşajo in osmislljo Življenje(5).
Kljub ştevilnňm dogĄjaqiem in moŽnostim lajşanja boleěin pa so ta vedenja premalo
prenesena v prakso (4). Tako bolniki şe vedno preveěkéat trpijo zaradi nîobvladane
boleěine.
Vzrok je v:
. zdravstvenih delavcih:
- nezadostno poznavanje zdravil, tehnik in naěinov zdravśenja ter pśipomoěkov,
- stśah pred sooěanjem z lastno boleěino in negativen odnos do boleěine,
- neresno jemanje bolnikovih toŽb, saj naj bi bila boleěina spremljevalka dolo-
ěenih bolezenskih stanj,
_ neśazumevanje bolnikovih potreb, neprepoznanje prisotnosti boleěine in
neprepoznanje dejavnikoé ki boleěino stopnjujejo ali omilijo,
- koniěno pomanjkanje ęasazanavezovanje zaupnega odnosa do bolnikov/svojcev
s pogovorom in z veěkratno oceno boleěine,
- stśah pśed odvisnostjo od zôravil, razvitjem tolerance in neŽelenimi stśanskimi
pojavi, ki bodo dodatno zapletli situacijo inzahtevali dodatne ukéepe (1'13);
. bolnikih:
- bolniki so premalo seznanjeni, da imajo pravico do ustreznega lajşanja boleěin,
- ne Želijo biti nadlîŽni in obremenjevati zdravstvenega osebja'
- stśah, da boleěina pomeni poslabşanje bolezni,
- boleěina je subjektivna in intimne narave, zato jo bolniki teŽko opişîjo lnizrazl1o
ter predstavijo drugemu,
- stśah bolnika pśed odvisnostjo od zdtavil,
- strah, da ne bo imel kaj vzeti, ko se bo staéfe şe poslabşalo in bo zdravila res
potreboval,
61
- strah pred neprijetnimi stranskimi uěinki,
- oběutek odvisnosti od drugih,
- oběutek, da je vsem v béeme,
- oběutek osamljenosti,
- pomaqikanje sredstev in neurejene drużinske Ďazmere;. sistemu:
- slabo sodelovanje med razliěnimi strokovnimi skupinami v zdravstvu,
- pomanjkanje ěasa, kadra,
- pomaĄjkaĄje skupnih standardov in navodil,
- pomanjkanje ne toliko zdravil kot ustreznih in kakovostnih mateéialov zaradi
omejenih finaněnih sredstev,
- pomanjkaqje bolnişkih postelj v negovalnih bolnişnicah za lajşanje doma
neobvladlj ivih simptomov.
Za ôosego skupnega cilja - zagotoviti bolniku optimalno możno kakovost zakljuěka
Žffieqja in tudi svojcem omiliti nepotrebne pśobleme in skébi, prispevamo in moramo
prispevati vsi:
. osebje:
- individualno delo z bolniki in s svojci (infośmiranje, uěenje in svetovaé{e),
- timsko delo na podroěju bolnişnice in terena,
- povezovanje vseh udeleŽencev pri oskébi bolnika,
- vk´uěevaqje svojcev in razliěnih sluŽb,
- skupen dogovor o dosegljivih ciljih,
- sprotno zaznavanje spśememb, hiteś odgovor nanje in preveśjanje uspeşnosti
izbranî terapije,
- poznati vse metode in naěine zdéavljenja in o njih pouěiti bolnika in svojce
( 10,14),
- poznaĎi poti vnosa in moŽnost śotacije opioidov (8),
- dokumentiranje,
- pridobivanje ustśeznih znanj (l8),
- sposobnost opazovanja, posluşanja,
- bolniku veśjeti, da ga boli (resen pśistop k bolniku zmanjşa boleńino),
- psihiěna podpora,
- vzeti si ěas in biti prisoten pśi bolniku (pogosto że sama pśisotnost pśi bolniku
olaj şa njegovo boleěino),
- zagovośniştvo bolnika,
62
- medicinska sestra je koośdinator in pobudnik,
- osebna rast in izoblikovanje svojega odnosa do boleěine in umiranja,
- skśb za lastno zôravje in sposobnost pśemagovanja prevelike ěustvene
vpletenosti in izgorelosti, kije lahko posledica. pśevelike ěustvenî vpletenosti
in prizadetosti, ko se dotikamo zgodb bolnikov in svojcev (12);
. bolniki/svojci:
- vkljuěiti svojce,
- individualno delo (seznanimo jih z vśsto in opisom boleěine, na kaj mośajo
biti pozorni, kako naj ocenjujejo in opisujejo boleěino, kako naj redno jemljejo
predpisana zôravil.a, kaj naj storijo ob prebijajoěi boleěini, kako titrirati
zôravila, kako ocenjevati uěinîk dane teśapije, opozorimo jih na opazovanje
stranskih pojavov, moŽnost lajşanja stranskih pojavov),
- pojav dśugih simptomov, ukśepi ob zapletih, moŽnosti zamenjave poti vnosa,
moŽnosti rotacije opioidov in pomen dokumentiranja (l4)'
- uěenje tehnik,
- sîznaniti z mo½nimi tehniěnimi zapleti in ukrepi,
- jasna navodila,
- prepoznavanje dejavnikoé ki veěajo ali blażijo boleěino,
- sprostitvene metode inizvajanje nefarmakoéoşkih postopkov (5);
. sistem:
- timsko őelo in sodelovanje vseh sluŽb,
- moŽnost kontakta in dosegljivosti (osebni zdravnik, patronaż,a, HosPIC'
onkolog, protiboleěinske ambulantî' ...)'
- planirani odpusti,
- pravoěasno zagotoviti pomoě in ustrezne pripomoěke doma,
_ zagotoviti ustrezne in kakovostne materiale in pripomoěke,
- enotne doktrine,
- enotni standardi (17),
- ustrezni kadrovski normativi,
- urejeno financiśanje,
- jasno, urejeno in poenoteno dokumentiranje.
Na podroěju zagotav|janja postav|enih ciljev je Že maśsikaj storjenega, ěaka pa
nas şe veliko dela predvsem na podroěju sistemske urejenosti (stanőardi in
poenotenje dela, kadrovski pśoblemi, financiranje). Najveě stośjenega je bilo na
podroěju izobraÁevanja zdravstvenega osebja in zdśavstvenovzgojnega ôela z
bolniki in s svojci. Na onkoloşkem inştitutu Ljubljana ż,e veě let poteka
63
izobrażevanje bolnikov/svojcev individualno v ambulanti in na oddelkih,24-wna
moŽnost telefonskih konzultacij osebnih zdravnikov z algologom v zvezi s terapijo
in z medicinsko sestro iz pśotiboleěinskî ambulante pri tehniěnih zap|etih. odpusti
so v veěini pśimeéov napovedani. Preko socialne sluŽbe in s povezovanjem s
patronażno sluŽbo skuşamo bolniku pśavoěasno zagotoviti ustrezne pśipomoěke.
Bolniki odhajajo domov z ustreznimi pisnimi navodili za patonatno sluŽbo in
zdravnika ( 18)' pisna obvestila za bolnike in svojce pa so v pśipśavi. ob odpustu
dobijo tudi material, ki ga potrebujejo, dokler se to ne uredi na terenu.
Izobrażevanju zdravstvenega osebja so namenjena ştevilna izobrażevanja v okviru
onkoloşkega inştituta Ljubljana. Dvakéat letno poteka seminar o obvladovanju
boleěine s teoretiěnim delom in z uěnimi delavnicami o delovanju elastomerskih
ěśpalk, podkoŽnih infuzijah in spinalnih katetrih (18).
Zakljuěek
Morda se je potśeba po timski obravnavi bolnikov in tesnîm sodelovanju med
vsemi vpletenimi v proces celostne oskébe najprej in najboli pokazala prav pśi
obvladovanju boleěine. Pśistop, ki ga zagovaśja paliativa, je v bistvu najboljşi in
potśeben uvajanja od prvega sśeěanja bolnika z bolnişnico oz.boéeznijo. Kot vemo,
je pri bolnikih v paliativni oskrbi pśisotnih veliko neprijetnih simptomov in
negovalnih problemov. Ztls1śeznim pristopom do bolnika, vkljuěevanjem svojcev
in drugih, znanjem in osebno zrelostjo ter empatiěnim odnosom jih lahko
pravoěasno predvidimo in jih tako prepreěimo ali pa vsaj moěno omilimo.
Neozdśavljiva bolezen naj ne pomeni boleěine in tśpljenja.
64
Liteśatuśa:
l. Ęeśv B. Kaj nas opredeljuje v teŽavnem odnosu do boleěine in umiranja ter
kako vpliva ta odnos na sodelovanje in povezovanje. V: Kśěevski Škvaśě N(ur.)
Zbornik predavanj 6. seminar o boleěini, Maribor 7.-8. junij 2002. Maribor:
Slovînsko zdruŽenje za zôr av|jen1e boleěine, 2002: 20 3-207
2' Ęervek J. Principi paliativne oskébe bolnika. V: Kéěevski Škvarě N(ur.) Zbornik
predavanj 6' seminar o boleěini, Maribor 7.-8. junij 2002. Maribor: Slovensko
zdruŽenje za zdr avljenje boleěine, 2002: 17 7 -l8I
3. Ęervek J. Principi paliativne oskrbe. V: Novakoviě S et al.(ur.) Zbośnik 18.
onkoloşki vikend, Laşko, 10.-l1' junij 2005. Ljub´jana: Kanceroloşko zdśuŽenje
Slovenskega zdśavnişkega zdrużenja, onkoloşki inştitut Ljubljana in Zveza
slovenskih zôruÁenj za boj proti raku,2005:9-l2
4. Fink R, Gates R. Pain Assîsment. In: Ferśell BR, Coyle N (ed.) Textbook of
Palliative Nursing, New York: Oxford University Press, 2001: 53
5. Fine PG, Mac Low C. The last Chance for Comfośt: An Update on Pain
Management at the End of Life. September 2005.
Dostopno na: http: / /www.medscape. com/viewprogram | 4 4 50 _pnt, 6- I 0. 2005
6. Kéěevski Škvarěa N. Boleěina in rak-sploşna naěela' V: Kéěevski Škvarě N(ur.)
Zbotnik pśedavanj 3. sîminar o boleěini, Zdravilişěe Atomske toplice,
18.inl9.junij 1999. Maribor: Slovensko zdrużenje za zdravljenje boleěine,
1999: 13-2Ż
7. Lahajnaś S. Priporoěila za zôravljeĄie boleěine pri odśaslem bolniku z rakom.
onkologija 2000; letnik IV şt.2: 86-l00
8. Lahajnar S. Lajşanje boleěine pri bolniku z rakom. V: Novakoviě S et al.(ur.)
Zbornik 18. onkoloşki vikend, Laşko, 10.-11. junij 2005. Ljubljana: Kanceéo-
loşko zdruŽenje Slovenskega zdravnişkega zdtuÁenja, onkoloşki inştitut
Ljubljana inZveza slovenskih zôruŽenj za boj pśoti raku,2005:64-67
9. Logonder M. Zdravstvena nega bolnika, ki ima boleěino. V: Priroěnik iz
onkoloşke zdravstvene nege in onkologije. Ljubljana, onkoloşki inştitut 2000:
194-206
10. Logonder M. Zdravstvena nega in oskśba bolnika s spinalnim katetśom. . V:
Novakoviě S et al.(ur.) Zbornik 18. onkoloşki vikend, Laşko, 10.-l1. junij 2005.
Ljubljana: Kanceroloşko zdtlŽenje Slovenskega zdravnişkega zdruŽenja, onko-
loşki inştitut Ljubljana inZveza slovenskih zdrltenj za boj pśoti raku, 2005: 68
11' Lokar K, Logonder M, Lahajnaś S. Sodobni trendi pśi obśavnavi bolnikov z
boleěino-ocenjevanje boleěine. V: Skela Saviě B(ur.), Logondeś M(uś.), LokaśK (ur.) Zbornik predavanj 32.stśokovnega seminaéja Sodobni trendi v
onkologiji in onkoloşki zdravstveni negi, Rogla' 29.-30' September 2005.
Ljubljana: Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v onkologiji,
2005:29-40
65
l2.Lunder U. Izgorevanje zdśavstvenih delavcev ob delu s teŽko bolnimi in
njihovimi svojci. V: Kéěevski Škvarě N(ur.) Zbornik predavanj 6. seminar o
boleěini, Maribor 7.-8. jun{j 2002.Maribor: Slovensko zdruż,enje zazőravljenje
boleěine, 2002: 2ll-2l5
13. Paice JA, Fine PG' Pain at the End of Life. [n: Feśrell BR, Coyle N (ed.)
Textbook of Palliative Nursing, New York oxford University Péess, 2001: 76
14. Pain Control. Auide for people with cancer and their families. National Cancer
Institute, American Cancer Society, 2003
15. Salobir U. Paliativna oskéba bolnika. onkologiia 2001; letnik V şt.2: 87-90
16. Skela Saviě B. Pomen zdravstvene nege pśi paliativni oskébi. V: Novakoviě S
et al.(ur.) Zbornik 18. onkoloşki vikend, I'aşko, 10.-l1. junij 2005. Ljubljana:
Kanceroloşko zdrlÁenje Slovenskega zdśavnişkega zdru½enja, onkoloşki
inştitut Ljubljana in Zveza slovenskih zôruŽenj zaboj proti raku, 2005: 13-17
17. Standardi oskrbe spinalnih katetrov. SluŽba zdravstvene nege in oskśbe,
onkoloşki inştitut Ljubljana 28.2.Ż006
18. Zdśavstvena nega in obvladovanje boleěine pri bolnikih zrakom. Pisno gradivo
teoretiěnega strokovnega izobtażevanja in uěnih delavnic. Ljubljana: Shlż.baza
zdravstveno nego in oskébo, onkoloşki inştitut Ljubljana, 2004. Neobjav|jeno.
ostala upośablj ena literatuśa:
- Henderon V. osnovna naěela zdravstvene nege. Ljubljana: Zbornica zdravst-
vene nege Slovenije, 1998
- Klevişar M. Spśemljanje umirajoěih, Ljubljana: DruŽina d.o.o., 1996
- Pera H. Razumeti umirajoěe' Ljubljana: Župnjiski uśad Ljub|jana - Dravlje, 1998.
- Skoberne M. Zdśavstvena nega umirajoěega. Zdśavstveni obzornik Ď986:20
187 -209.
66
Standaśdi zdśavstvene nege
onkoloşke g a énştituta Ljublj ana
67
St²ndardni posesi v zvezi z vensko valvulo I
ooNrcoloŠru
IréŠémśślNsTśnnE
OF ONCOLOCY
LIUBLIANA LJUBLIANA
Slużba za zdravstveno nego
DEFINICIJA
CVK PP ali venska valvula (v nadaljevanju) je popolnomaimplantLraézapśti cenhalni venski
sistem, ki je indiciran za bolnike, pri katerih je potśebno dolgotrajno intśavensko zdśavljenje
(kemoterapija, antibiotiki, hipertoniěne éaztopine, parenteéalna péehśana) ali ponavljajoěe se
intśavensko zdravljenje pri bolnikih z oslabljenimi peśifemimi venami ali oteżenim venskim
pristopom.
CILJI:
- izvesti aseptińno tehniko punkcije venske valvule
- prepreěiti moramo:r poşkodbo silikonskega septuma in katetśao ztańnoembolijo, pnemofluidotoraks
o ekstśavazacijo,o téombozo,. vnos mikéoośganizmov v tîlo preko venske valvule.
POSEGE Y ZVEZI ZVENSKO VALVULO LAHKO IZVAJAJO:o dipl.m.s./viş.med.ses.,. dipl.m.s. pripravnica pod nadzorom mentorja,o zdravnik,o ZTISMS (asistenca, heparinizacija in péebrizgavanje, odstśanitev igle).Naslov standarda:
STAI\éDĆRDNI PosEGI v zvEZI Z v ce|oti implantiranim centralnovenskim
katetrom s podkożnim Dśekatom ňcvK PP)-VENSKA VALVULAStrani
Lzl5
A'é'toś: Skela Saviě B.
Preeledal: Velepiě M'. Pomoe FDanrm potśditve:
17.06. 1998
l. śevizija Delovna skupina: Lokajner G', Tśajkoska D.,
Prijatelj B., Horvat M.' MatjaŽ E.' Pompe F.Datum potśdifue:
3t . 05. 2004
68
Standardni oosepi v zvezi z vensko valvulo 2
PUNKCIJA' APLIKĆCIJA TERAPIJE IN HEPARJNĎZ^CIJ^ VENSKE vĆLvULE
Poseg izvajamo V aseptiěni tehniki, zato potrebujemo asistenco ZTISMS
1'PRIPoMoĘKI, PoTREBNI zA IZVAJANJE PosEGA PLINKCIJE V. V.:
- set za punkcijo venske valwle,_ predpisana raztopina za ěişěenje vbodnega mesta'
- atravmatska igla primemî dolżine in debeline (Huberjev tip igel za vensko
valvulo),
- brizgalki 20 ml, 10 ml in 5 ml,
- Ďizioloşkaraztopina,
- Hepaśin za i.v. aplikacijo,
- sterilne preiskovalne rokavice,
- zaşěitna maska, kapa,
- ledviěka,
- sterilen prozorîn fiksacijski mateéial.
PRIPRAVĆ PRED IZVEDBo PosEGA
Koraki IZVEDBA RAZLAGA
I Pregled bolnikove knjiżice o vînski
valwli.Prîverimo lastnosti in rednost pśebrizgavanja
venske valvule.
2 Pśipravimo si vse pripomoěke,
potśebne za izvajanJî posega, naştete
v toěki 4.l .' in izbeśemo
atravmatsko iglo glede na namen
posega (glej toěko 10).To nam omogoěa nemoteno delo.
3 Pred posegom si śazkuŽimo roke po
standardu.odstśanimo vidno umazanijo in mikśoośganizme
s koże śok in izpod nohtov'
4 Bolniku éazlożimo namen posega' Pridobimo bolnikovo soglasje in sodelovanje pri
posegu.
5 Pregledamo in otipamo mesto, kjeś
ima bolnik vstavĚeno vensko
valvulo.Zanimanas stanje koże, velikost, oblika komoée,
poskuşamo lokalizirati silikonski septum' lega
venske valwle, povrşina silikonskega septuma
glede na povrşino koże.
69
Standardni nosesi v nezi z vensko valvulo 3
PUNKCIJA VENSKE VALVULE
Koraki IZVEDBA RAZLAGA
I
Razkużimo si śoke.odstranimo mikroorganizme s koże in izpod
nohtov.
) Naőenemo si masko in sterilne
preiskovalne rokavice.
3 Mesto vboda oěistimo po aseptiěni
metodi dela s predpisano
raztopino.
ěistimo od sredine navzven s
krożnimi potegi, in sicer 3x-6x.V podroěju intraklavikularne éegije in na
podéoěju stegna polje oěistimo v obsegu 10x10
cm, v kubitalnem podroěju pa 5x5 cm.
4 Naredimo aseptiěqo polje. Uporabimo sterilno papimo kompreso z okroglo
pĎîĎezano odprtino.
5 V sterilno 20 ml brizgalko
aspiriramo fi zioloşko śaztopino'
Na brizgalko nadenemo
atravmatsko iglo in iz nje
iztisnemo zrak.Że preř posegom izberemo atśavmatsko iglo
primeme debeline in dolżine, glede na th.' ki jo
bomo apliciéali.
Zażeéjeno je, da igelna osnova leżi na kożi.
HEPARJNIZACIJA
Koéaki IZ\rEDBA RAZLAGA
I Heparinizacija na dan vstavitve
venske valvule
I.v. valvulo prebrizgavamo skozi
igelni infuzijski podaljşek.
Na dan op. posega valvulo
pśebśizgavamo s 20 ml fizioloşke
śaĺopine in heparinsko meşanico
(glej korak 2) na 8 ur.
Drugi dan prebrizgavamo na 12 w
in od éretjega dne na 24 ur (en
teden).Kirurg vstavi i.v. valvulo v lokalni anestîZiji (ne
veőno).
Po posegu ima bolnik vstavljen igelni infuzijski
sistem (zraven kateśegaje lahko éediwac
déenaża).
) Po koněanem postopku aplikacije
terapije in prebrizgavanja venske
valvule izvedemo heparinizacijo.
Pripravimo heparinizacij sko
śaztopino:
dozaHeparina je od 100-500 I.E.
Heparina na I ml pripravljene
taztoÓine.Vedno pśipravimo sveżo raztopino
Pri pripravi opisane heparinske kljuěavnice
uporabimo Heparin * 25.000 I.E / 5 ml.
70
Stand²rdni posegi v zvezi z vensko v²lvulo 4
3 Heparinizirano śaztopino
vbrizgamo v vensko valvulo.
Ko vbrizgavamo zadnji ml te
śaztopine, istoěasno zapremo tudi
stişěek na igelnem sistemu.Prepreěimo vdor krvi v konico katetra vahule in
formiśanje trombusa.
4 Ring komore Ďiksiramo z ővema
prstoma in iglo pśavokotno
izvleěemo' Mesto vboda sterilno
pokśijemo.
ALI
Ęe ima bolnik veědnevno tefapijo,
lahko igla ostane v komori 7 dni.
V tem pśimeru po koněani
hepaśinizaciji igelni sistem
zamaşimo s steéilnim zamaşkom,
ki ga zaşěitimo s sterilnim
ztożeécem in ga fiksiramo, da ne
zaide v koŽne gube. Pred vsako
manipulacijo s sistemom in z
zamaşkom mesto zamaşitve
razkużimo.Mesto punkcije vsakodnevno nadzorujemo in
pśevijemo po standardu za oskébo centralnega
venskega katetśa.
5 Ce je bolnik koněal zdéavljenje s
citostatiki, doloěimo datum
naslednje hepaśinizacije, ki ga
poskuşamo uskladiti z datumom
kontrole na O.I.
Datum vpişemo v knjiżico
Pogovori o venski valvuli, ki jo
ima bolnik ori sebi.Valvula, ki ni v uporabi, mora biti prebrizgana in
hepaśinizirana na 4-ř tednov.
Vsako prebözgavanje in hepariéizacljo vpişemo v
knj iżico. obdobje prebśi zgav anja in
hepaiéizac1je traja do odstśanitve valvule, kijo
izvede kirurg.
ODVZEM KRVI IZ VENSI(E VALVULE Z ZAPRT'śI VACOUTAINER
SISTEMOM ZA ODV ZE.]śé KRVI ALI Z BR:IZG ALKO
Koéaki IZ\.EDBA RAZLAGA
1 Péebéizgamo valvulo z20 m|
fizio1oşke raztopine.Potrdimo lego katetra v vem.
) Sestavimo zaprti vacoutaineś
sistem oz. si pripśavimo steśilne
brizgalke.omogoěimo pravilen odvzem kśvi.
3 Aspiriramo 5 ml krvi in jo
zavrżeéé'o v ledviěko med
infektivne odpadke.To je kśi, ki je éazreěena s fizioloşko śaztopino in
ni primema za krr´re preiskave.
4 Aspiriramo potrebno koliěino kśvi
za laboratorij ske preiskave.Predhodno si pśipravimo usüezne epruvete oz.
steśilne brizgalke, in siceś glede na naroěene
kśvne oreiskave.
7l
Standaśdnň posegi v zvezi z vensko valvulo 5
5 Valvulo takoj prebśizgamo z20 ml'
fizioloşke éaztopine'Pśepśeěimo tvorbo tśombusa v valvuli
6 Izvedemo heparinizacij o po
postopku' ki je naveden v 8' toěki'
ali priklopimo infuzijsko śaztopino
in oskbimo vensko valvulo.
POSEBNA OPOZORILA:
. Uporabljajte aseptiěno tehniko dela.o Uporabljajte atravmatsko iglo
primerne debeline in dolżine, ki ima
infuzijski podaljşek s stişěkom.o Pśed vsako aplikacijo in po njej
vensko valvulo vedno prebrizgavamo.
e Med aplikacijo zdravil vedno
ustvarjamo pozitiven pritisk s
pomoějo bśizgalke in stişěka.
. Ęe se kateteśprisesa ob steno żňle,kar
nam onemogoěa odvzem krvi, naj
bolnik spremeni po|oÁaj, globoko
vdahne, zakaşlja itd.Debelina igle:
- navadna infuzija ali KT debeline 22G
- transfuzija, plazma, odvzîm krvi, 19-20 G
Dolżina igle naj bo takşna, da se igelni nastavîk
pśilega na kożo. V nasprotnem primeru ga
podloŽimo s sterilnimi zloÁenci.
Stişěek na infuzijskem podaljşku omogoěa
pravilno heparinizacijo, prepreěimo zśaěno
embolijo, refluks v konico katîha.
vEDNo UPoRĂBLJAMo
ATRĂVMATSKE IGLE s sTIŠěKoM
72
Hr²nienie bolnika po nazosastriěni sondiooNxoloŠrcl
INŠTIruTINSTIruTE
OF ONCOLOGYL'UBLIANA LfUBLjANA
Slużba za zdśavstveno nego
DEFINICIJA
Hranjenje po nazogastśiěni sondi' v nadaljevanju (NGS)' je dovajanje héane bolniku s pomoějo
cevke, ki je vstavljena v eno od nosnic, speljana skozi pożiralnik v żelodec. Poznamo veě
naěinov hranjenja po NGS' in sicer:
a) bolusno héanjenje.
b) hranjenje s pomoějo teżnostnega sistema.
c) hranjenje s pomoějo enteralne ěrpalke'
IZYAJALCT POSEGA:
- srednja medicinska sestrôzdravstveni tehnik,
- zdravstveni tehnik pripravnik poő naőzorom mentoźa,
- viş. m.s./dipl.m.s.,
nadzoéom
voDILA DOBRE PRĆKSE:- brizgalko zahéĄenje bolnika menjamo naŻ4 ur,
- brizgalko po merjenju rezidualnega volumna żeloděne vsebine po uporabi zavrżemo,
- sistem za enteralno ěrpalko upośabljamo 24 őo 48 ur,
- sistem zahśanjenje s pomoějo teŽnosti menjamo naŻ4ruf,
- na sobni tempeéatrśije lahko farmacevtsko pripravljena hrana v odpétem sistemu 8 ué (o
odprtem sistemu govorimo' ko farmacevtsko formulo sondne héane prelivamo iz steklenice
v hranilni vreěko)' v zaprtem sistemu pa 24 ur (o zapĎtem sistemu govośimo, ko na
steklenico farmacevtske formule sondne hrane prikljuěimo sistem za héanjenje),
- pri imunsko oslabljenem bolniku sistîm za hranjenje menjemo na24 w
- pśi imunsko oslabljenem bolniku upośabljamo za spiéanje sistema za héanjenje in NGS'
sterilno vodo.Naslov standarda: Hranjenje bolnika po nazogastriěni sondi Stéani:
54/13
Avtorji: Lauéa Petéica, Biserka Petrijevěanin, Helena
Uśşiě. Anastaziia Selih' Denis Mlakar_MastnakDatum potśditve:
22.3.200s
CIJI
l.
2.
3.
4.
5.
6.
7.Zagotoviti bolnikove energijske in héanilne potrebe.
Prepreěiti izgubo telesne teŽe, ohéaniti bolnikovo źlziěno moě in kondicijo.
Zagotoviti bolnikove potrebe po tekoěini.
Zagotovétl bolnikovo psihofiziěno ugodje.
Prepreěiti kontaminacijo sondne hrane in pripomoěkov za hranjenje.
Prepéeěiti moŽne komplikacije hśanjenja bolnika po NGS.
Pouěen bolnik iôali bolnikovi
I -''
UKREPI OB KOMPLIKACIJAH
1. Aspiraciia: ěe bolniku hrana zaide v sapnik, ga namestimo v polsedeěi polożaj in
aspiriramo. Takoj obvestimo zdśavnika.
2. odvaianie tekoěega blata: ěî bolnik odvaja tekoěe blato veěkśat na dan, obvestimo
zdravéika.
3. Slabost ali bruhanie: ěe je bolniku med héanjenjem slabo ali celo bruha, takoj pśenehamo s
héanieniem in obvîstimo zdravnika.
BoLUSNo HRANJENJE BoLNIKA Po NAZoGASTRIěNI soNDI
PRJPOMOCI(, POTREBNI ZA BOLUSNO HRANJENJE:
ledviěka za enkratno uporabo (ěe bomo rezidualni volumen po merjenju vmili nazaj v
żelodec, uporabimo sterilno ledviěko)'
staniěevina,
zaşěitna pod1oga,
50 ml béizgalka s katetrskim nastavkom,
sondna hrana (farmacevtsko pripravljena formula sondne hrane ali hśana, pśipśavljena iz
sveżih żivil)'
tekoěina za spiraéje sonde (ustekleniěena voda, pri imunsko oslabljenem bolniku
upośabimo sterilno vodo),
stetoskop,
stîśilni zlożînci a 5X5 cm'
blago razkużilno sredstvo, ki je na seznamu KoBo za tekoěe leto,
pean,
zamaşek za sondo, ěe imamo sondo béîz zamaşka,
zaşěitne pregIedovalne rokavice.
razku½il.o zaroke.
PRIPRĂVA PRED IZ\/EDBo PosEGA
Koraki TZVEDBA RAZLAGA
I Higiensko si umňjemo éoke. Zmanjşamo możnost kontaminacije
sondne hrane in nrioomoěkov
2 Pśipravimo prostor in pripomoěke za
izvedbo hśanjenja' Pripomoěke si
pśipravimo na tasi' sondno hrano
sîrviramo na pladnju.omogoěimo si nemoten potek dela.
Poskrbimo za kulturo serviranja obroka.
Ko bolniku serviramo sondno hrano na
pladnju, mu dajemo oběutek, da je to
hranjenje in ne poseg, ki ga żelimo pri
niem ooraviti.
J Bolnika osihiěno orioravimo na hśanienie. Zagotovimo si bolnikovo sodelovanie.
4 LeÁeěega bolnika namestimo v ustrezen
poloŽaj tako, da dvignemo vzglavje za30-
45o in mu na prsni koş namestimo zaşěitno
podlogo.
Pri nezavîstnem, intubiśanem ali
traheotomiranem bolniku napihnemo
mîşiěîk (cuff) na tubusu.Prepreěimo nevarnost aspiracije meő
héanjenjem in onesnażnje bolnikove
okolice.
ob mośîbitnem bruhanju prepreěimo
aspiracijo hrane v dihalne poti.
74
Hśanienie bolnika oo nazogastriěni sondi 3
Koraki IZVEDBA RAZLAGA
5 Razkużimo si roke in nataknemo zaşęitne
pśeg1edovalne śokavice.Zmanjşamo możnost kontaminacije éok
z Áeloděno vsebino.
6 Sprostimo péitrjeno NGS, njen proksimalni
del primemo in ga oěistimo z z|ożenci,
omoěenimi v razkuż1|u. Proksimalni del
NGS nato odlożimo na zaşěitno podloso.Pśepreěimo kontaminacijo hrane in NGS
pripravimo v poloŽaj za hranjenje.
7 NGS stisnemo s peanom' oőstranimo
zamaşîk iz NGS in ga polożimo na
zaşěitno podlogo. Proksimalni del NGS
podloŽimo zz|ożencem, vanj vstavimo 50
ml bśizgalko in poaspiriśamo żeloděno
vsebino.
Ęe da Želoděne vsebine ne aspiriramo'
labko pśeveéimo lego NGS tako, da vanjo s
pomoějo brizgalke vpihnemo 20 ml ztaka'
istoěasno pa s stetoskopom prislonjenim
na trebuşno steno nad pśedelom Žîlodca,
posluşamo'Pred vsakim fuanjenjem pśîverimo lego
NGS in primeśnost praznjeqja że|odca.
Poaspirirana tekoěina pomeni ' da |eżi
NGS v żelodcu.
Ęe pri vpihu zraka skozi NGS v Želodec
slişimo pok, pomîni, da leŽi sonda v
żelodcu'
8 Po zdravnikovem naroěilu pred héanjenjem
izmerimo koliěino rezidualnega
"olo-r,u. ěJlEE´őčiiĚčTolurnna veě
kot 200 ml, odloŽimo hranjenje za eno uro.
Ęe moramo po zdravnikovem naroěilu
zbrano koliěino rezidua|éega volumna
vrniti nazaj v żelodec, moĎamo rezidualni
volumen zbirati v sterilni lîdviěki.
Ęî zaradi prevelike koliěine éezidualnega
volumna odlożimo hśanjenje, bolnika
pustimo v polożaju z vzdignjenim
vzglavjem 30-45'.
Ęez eno uśo ponovno péweéimo koliěino
rezidualnega volumna. Ce je le -tega nad
100 ml, hranjenje prekinemo in obvestimo
zdravnlka.
Vsakiě, ko odstranimo brizgalko iz sonde,
stisnemo sondo s peanom. Lahko
upoéabimo posebno tehniko manipulacije s
sondo: bolnika namestimo v sedeě po|oÁaj'
sondo spustimo do viŠine prsnice S
proksimalnim delom. obrnjenim navzgoś.Koliěina rezidualnega volumna daje
podatek o primemosti praznjenja
Áe|odca.
Prepreěimo kontaminacijo żeloőěnî
vsebine in okolice. Pri bolniku
prepéeěimo razvoj motenj v
elektrolitsko-tîkoě inskem raé'novesju.
Prepśeěimo bruhanje in aspiéacijo
izbruhane mase v dihala.
Velik ostanek śezidualnega volumna
każe na prepoěasno praznjenje Áe|odca.
Prepreěimo vdoé zraka v Želodec in
zmanjşamo moŽnost napenj anja.
Ta tehnika manipulacije s sondo
prepreěi vśaěanje vsebine iz NGS nazaj
v żelodec.
9 Snamemo si śokavice, jih odlśŽemo v koş
za komunalne odpadke in si razkużimo
roke.Pśepśeěimo péenos infekta.
75
IZVEDBA POSEGA
Koraki IZVEDBA RAZLAGA
I Po zdravnikovîm naroěilu izvedemo
kontśolo śezidualnega volumna' Pri tem
śavnamo, kakorje opisano v 8. koraku
priprave na poseg.Koliěina rîzidualnega volumna daje
podaéek o primemosti praznjenja
żelodca.
2 Ko smo izmîrili rezidualni volumen'
proksimalni del sonde podlożimo s ěistim
zlo½eécem, vanj ponovno vstavimo 50 ml
bśizgalko (béez bata) in jo napolnimo s
pripravljeno sondno hrano.Bolusni naěin hranjenja posnema vzorîc
obiěajnega prehśĄevanja skozi usta.
Sondo dvignemo 45 cm nad bolnikovo
glavo, sprostimo pean in s pomoějo
prostega pada apliciéamo hśano s hitśostjo
l00mlv5minutah.
Priporoěen ěas hranjenjaje 15-20 minut'
Priporoěena koliěina hranî v obrokuje od
300 do 400 ml, ştevilo dnevih obéokov.je
5-6. zadéti nakasneie do 22. ure.Prehitro hranjenje in pśeobilen obrok
laŁlko izzoveta bruhanje, oběutek
napetosti v żelodcu, krěî ali dśisko'
4 Farmacevtski prepaĎat mora biti sobne
tempeĎatuśe, héana iz żivil pa ohlajena
oziroma ogreta na pribliżno 37" C.Zdravnik pśedpişe vśsto sondne héanî.
Farmacevtsko pripśavljene hśane ne
sîgéevamo' ker s tem uniěimo v vodi
topne in toplotno oběutljive vitamine.
Beljakovine zakrknejo in lahko zamaşijo
sondo, bakterije pa se hitreje
razmnożéieio.
5 Pred vsako izpraznitvijo brizgalke NGS
ponovno stisnemo s peanom.
Lahko uporabimo posebno tehniko
manipulacije s sondo: bolnika namestimo
v sedeě potożaj, sondo spustimo do vişine
pśsnice s pśoksimalnim delom' obmjenim
navzpor.S tem péepreěimo możnost vdora zraka
v sonőo in zmanjşamo możnost
napenjanja.
Ta tîhnika manipulacije s sondo
prepśeěi véaěanje vsebinî iz NGS nazaj
v żelodec.
6 Med hranjenjem spremljamo bolnikovo
poěutje.Upoştevati moramo bolnikove żelje in
pritożbe o morebitnem tişěanju v
Želodcu, slabosti, kolcaniu ipd'
7 Po koněanem bolusnem héĄenju NGS
sperîmo s 30 ml ustekleniěene vode.Prepreěimo zamaşitev NGS.
Ko smo NGS spéali, proksimalni del
zamaşimo z zamaşkom in ga pritrdimo na
del obśaza' kieś bo bolnika naimani oviral.Prepreěimo iztekanje tekoěine ié izpad
NGS.
APLIKACIJA ZDRĂVIL
1 Zdśavila daiemo po metodi bolusa. Pred
aplikacijo zdravil moramo NGS sprati s 30
ml mineralne negaziśane vode' Prav tako
moramo NGS sprati po vsaki aplikacdi
zdravil.az 20 ml ustekIeniěene vode.Prepreěimo meşanje hrane z zdravilom
zaradi meşanja zdravila s hrano se lahko
spśemeni delovanje nekaterih zdravil in
hrana lahko postane teżje prebavljiva'
Zagotovimo, da bo bolnik prejel celoten
odmerek zőravila.
,16
Hranienie bolnika po nazopastriěni sondi 5
OSKRBA PO IZVEDENEM POSEGU
Koraki IZVEDBA RAZLAGA
osKRBA BoLNIKĆ Po PosEGU
1 Po zakljuěenem héanjenju leŽeěemu
bolniku odstśanimo zaşěitno podlogo in ga
za pol ve namestimo v polsedeń polożaj.
Pri nezavestnem, infubiéanem a1i
traheotomiranem bolniku po 30 minutah
sośaznimo meşiěek na fubusu.Bolniku zagotovimo dobro poěutje in
prepreěimo éîfluks héanî iz żîlodca ié
aspiracijo v dihalne poti.
OSKRBA ZDRAV. DEL. PO POSEGU
I Hieiînsko si umiiemo roke' Pśepreěimo prenos infekta.
DoKUMENTIRANJE PosEGĆ
I Koliěino zauÁňĎe hś ane, r ezidlaléega
voluma, bolnikovo poěutje in odziv na
hśanjenje dokumîntiramo na terapevtski
list oziroma obrazec za evidenco koliěine
zaużite ttane in piiaěe'Zagotovimo nadzoś nad vrsto in
koliěino zalżite hrane -
UREDITEV PRJPOMOCKOV
I Po vsakem Ě@@!gjg brizgalko
speremo pod tekoěo vodo in jo shéanimo v
ěisti lîdviěki za enkśatno uporabo,
oblożeni s staniěevino.
Bśizealko za béanienie mîniamo na 24 ur'S spiranjem pripomoěkov za héanjenje s
toplo vodo oěistimo ostanke hśane in
prepreěimo rast mikoorganizmov'
't7
PRIPoMoČKl, PoTREBNI zA }IRANJENJE s PoMoCJo TEŽNoSTNEGA
SISTEMA:
lîdviěka za enkéatno uporabo (ěe bomo rezidualni volumen po merjenju vmili nazaj v
żelodec uporabimo sterilno ledviěko)'
staniěevina,
zaşěitna podloga,
50 ml brizgalka s katetrskim nastavkom (ěe bomo merili śezidualni volumen żîloděne
vsebine),
farmacevtsko pripśavlj ena formula sondne hrane,
tekoěina za spiranje sonde (ustekleniěena voda, pśi imunsko oslabljenem bolniku
uporabimo sterilno vodo),
stetoskop,
sterilni zloŽenci a 5X5 cm'
blago razkużilno sśedstvo, ki je na seznamu KoBo za tekoěe leto,
pean,
zamaşek za sondo' ěe imamo sondo brez zamaşka,
zaşěitne pregledovalne rokavice,
razkwżIlo za roke,
sistem za hranjenje z vreěko,
sistern za héanjenje z nastavkom za steklînico,
infuziisko stoialo.Hranjenje bolnika po nazogastśiěni sondi 6
HRANJENJE BoLNIKA Po NAZoGASTRJĘNI SoNDI s PoMoěJo
TEŽNoSTNEGA SISTEMA
PRIPRAVA PRED IZVEDBO POSEGA
Kośaki IZVEDBA RAZI-AGA
I Hňgiensko si umijemo éoke. Zmanj şamo możnost kontaminacije
sondne hrane in pśipomoěkov.
2 Pśipravimo prostor in pśipomoěke za
izvedbo hranjenja' Pripomoěke si
pśipśavimo na tasi, sondno hrano
serviśamo na pladnju.omogoěimo si nemoten potek dela.
Poskrbimo za kulturo sewiranja obśoka.
Ko bolniku serviramo sondno hśano na
pladnju' mu dajemo oběutek, da je to
hranjenje in ne poseg, ki ga Želimo pri
niem ooraviti.
J Bolnika osihiěno orioravimo na hśanienie. Zasotov imo si bolnikovo sodelovanie.
4 Leżeěega bolnika namestimo v ustrezen
polożaj tako, da dvignemo vzg|avje za 3o-
45o in mu na pésni koş namestimo zaşěitno
podlogo.
Pri nezavestnem, intubiranem ali
tĎaheotomiranem bolniku napihnemo
meşiěek (cufĎ) na tubusu.Prepśeěimo nevaśnost aspiracije med
hranjenjem in onesnaŽenje bolnikove
okolice.
Ob morebitnem bruhanju péepéeěimo
aspiéacijo béane v őihalne poti.
5 Razkużimo si roke in nataknemo zaşěitne
pregledovalne rokavicî.Zmanjşamo możnost kontaminacije rok
z żelodęéo vsebino.
78
Hrélnienie holnika Do nazogastriěni sondi 7
Kośaki IZVEDBA RAZLAGA
6 Sprostimo pritrjeno NGS, njen proksimalni
del primemo in ga oěistimo z z|oÁenci'
omoěenimi v razkużilu. Proksimalni del
NGS nato odlożimo na zaşěitno podlogo.Prepreěimo kontaminacijo héane in NGS
pripravimo v poloŽaj za hranjenje.
7 NGS stisnemo s peanom' odstśanimo
zamaşek iz NGS in ga poloŽimo na
zaşěitno poőlogo. Pśoksimalni del NGS
podlożimo zzIożencem, vanj vstavimo 50
ml brizgalko in poaspiriramo Želoděno
vsebino.
Ęe żeloőěne vsebine ne aspiriramo, lahko
preverimo lego NGS tako, da vanjo s
pomoějo brizgalke vpihnemo 20 ml zraka,
istoěasno s stetoskopom, prislonjenim na
trebuşno steno nad predelom żelodca,
posluşamo.Pred vsakim hranjenjem preveśimo lego
NGS in primernost praznjenja Áelodca'
Poaspirirana tekoěina pomeni, da leÁi
NGS v żelodcu.
Ęe pri vpihu zraka skozi NGS v Želodec
slişimo pok, pomeni, da leżi sonda v
żelodcu.
8 Po zdravnikovem naroěilu pred hranjenjem
izrnerimo Ě!fu42!gĚgĚ9g²
volumna. Ęe je rezidualnega volumna veě
kot 200 ml' odlożimo hśanjenje za eno uro.
Ęe moramo po zdravnikovem naroěilu,
zbéano koliěino rezidualnega volumna
vmiti éazaj v Želodec, mośamo śezidualni
volumîn zbiéati v steśilni ledviěki.
Ęe zaraői prevelike koliěine rezidualnega
volumna odloŽimo héanjenje, bolnika
pustimo v poloŽaju z vzdignjenim
vzglavjem 30-45".
Ęez eno uro ponovno péeverimo koliěino
rezidualéega volumna. Ce je rezidualnega
volumna nad 100 ml, hranjenje prekinemo
in obvestimo zdravnika.
Vsakiě, ko odstranimo brizgalko iz sonde,
stisnemo sondo s peanom. Lahko
uporabimo posebno tehniko manipulacije s
sondo: bolnika namestimo v sedeě polożaj,
sondo spustimo do vişinî prsnice s
proksimalnim delom. obmjenim navzgor.Koliěina śezidualnega volumna daje
podatek o primernosti praznjenja
żelodca.
Prepreěimo kontaminacijo żeloděne
vsebine in okolice. Pri bolniku
prepreěimo śazvoj motenj v
elektrolitsko-tîkoě inskem ravnovesju'
Pśepreěimo bruhanje in aspiracijo
izbruhane mase v dihala.
Velik ostanek rezidualnega volumna
każ'e éa prepoěasno praznjenje żetodca.
Pśepreěimo vőor zrakav żelodec in
zmanjşamo moÁnost napenjanja.
Ta tehnika manipulacije s sondo
prepreěi véaěanje vsebine iz NGS nazaj
v żelodec.
9 Snamemo si éokavice, jih odvrżemo v koş
za komunalne oőpadke in si razkużimo
roke.Prepreěimo pśenos infekta.
79
IZVEDBA POSEGA
Kośaki IZVEDBA RĂzLAGA
I Pri tem naěinu héanjenja uporabimo dva
sistema zattanjeéje, in sicer:
l. Sistem zahranjĄe zwîěko.
2. Sistem za béanjenje z nastavkom za
steklenico farmacevtsko pripéavljene
formule sondne héane.
Sistem za hśanjenje z vreěko napolnimo z
ustekleniěeno vodo injo obesimo na
infuzijsko stojalo. Na séeklenico
farmacevtsko pripravljene formulî sondne
héane namestimo infuzijski sistem za
hranjenje in ga napolnimo s sondno héano,
nato sa obesimo na infuziisko stoialo.Zdéavnik predpişî farmacevtsko
formulo sondne héane glede na
bolnikove héanilnî in energijske potrebe
teś spremlj ajońe bolezni.
Hśanjenje s pomoějo teŽnostnega
sistema nam sicer ne omogoěa nataněne
nastavitve péetoka héane, vendar ga
lahko koristno upośabimo pri bo1nikih,
ki imajo pri bolusnem hranjenju
kakśşnekoli teżave.
2 Po zdéavnikovem naroěilu izvedemo
kontrolo rezidualnega volumna. Pri tem
ravnamo, kakorje opisano v 8. koraku
oriorave na Doses.Koliěina śezidualnega volumna daje
podatek o primernosti prazéjeéja
żîlodca'
3 Ko smo izmeśili rezidualni volumen,
proksimalni del NGS podlożimo s ěistim
zlożencem in ga spojimo s sistemom za
héanjenje s steklenico formule sondne
bśane.
4 Sprostimo pean na NGS, s stişěkom na
sistemu śeguliramo hitrost pretoka héane'
Priporoěeni ěas hśanjenjaje od 20 do 30
minut. Priporoěena koliěina héane v
obroku je od 300 do 400 ml' ştevilo dnevih
obrokovje 5-6'zadéji nakasneje do 22'
ure.Prehitro hranjenje in preobilen obéok
laktko izzov eta bruhanj e, oběutek
napetosti v Že1odcu, kśěe ali dśisko'
5 Med hranjenjem spremljamo bolnikovo
poěutje'Upoştevati moramo bolnikove żelje in
pritoŽbe o morebitnem tişěanju v
Želodcu, slabosti' kolcaniu ipd.
6 Po zakljuěenem hranjenju s pomoějo
teŽnostnega sistema zamaşimo sistem za
héanjenje s steklenico, v proksimalni del
NcS vstavimo sistem za héanjenje z
vreěko in NGS speremo s 30 ml
ustekleniěene vode.Prepreěimo zamaşitev NGS.
7 Pri zamenjavi sistemov moramo NGS
stisniti s peanom.
Lahko uporabimo posebno tehniko
manipulacije s sondo: bolnika namestimo
v sedeě polożaj, sondo spustimo do vişine
prsnice s péoksimalnim delom, obmjenim
n.avzgoĎ.Prepreěimo możnost vdora zraka v NGS
in zmanjşamo możnost napenjanja.
Ta tehnika manipulacije s sonőo
prepreěi vraěanje vsebine iz NGS nazaj
v żelodec.
8 Ko smo NGS sprali, proksimalni del
zamaşimo zzamaşkom in ga pritrőimo na
dîl obraza. kier bo bolnika naimani oviral.Prepreěimo iztekanje tekoěine in izpaô
NGS.
80
Hranienie bolnikapo nazogasĎriěni sondi 9
Kośaki IZVEDBA RAZLAGA
APLIKACIJA ZDRA\'IL
I Zdravila daiemo po metodi bolusa. Pred
aplikacijo zdśavil moéamo NGS sprati s 30
ml minîéalne negaziéane vode. Prav tako
moramo NGS sprati po vsaki aplikaciji
zdravila z20 ml ustekleniěene vode.Prepreěimo meşanje hrane z zdéavilom'
Zaradimeşanjazdravé|a s héano se lahko
spremeni delovanje nekateśih zdravil in
hrana labko postane teżje prebavljiva.
Zagotovimo, da bo bolnik pĚel cîloten
odmerek zdravila.
OSKRBA PO IZVEDENEM POSEGU
Kośaki IZVEDBA RĂZLAGĆ
OSKRBA BOLNIKA PO POSEGU
1 Po zakljuěenem héanjenju leżeěemu
bolniku odstśanimo zaşěitno podlogo in ga
zapolwe namîstimo v polsedeě polożaj.
Péi nezavestnem, intubiranem ali
traheotomiśanem bolniku po 30 minutah
spraznimo meşiěek na fubusu.Bolniku zagotovimo dobro poěutje in
prepreěimo reĎluks héane iz żelodca in
aspiéacijo v dihalne poti'
OSKRBA ZDRAV. DEL. PO POSEGU
I Hisiînsko si umiiemo rokî. Preoreěimo ośenos infekta'
DOKUMENTTRANJE POSEGA
1 Koliěino zauŽňte lu ane, rezidualne ga
volumna, bo1nikovo poěutje in odziv na
hranjenje dokumentiéamo na terapevtski
list oziśoma obrazec za evidenco koliěine
zaużite lu ane in pii aěî.Zagotovimo nadzor nad vrsto in
koliěino zavÁite hr anî.
UREDITEV PRIPoMoČKov
I Pri hranieniu s pomoěio teżnostnega
sistema. sistem za héanjenje z véeěko
menjamo na24 ur, sistem za héanjenje z
nastavkom za steklenico pa zavtżemo po
zakliuěînem celodnevnem héanieniu'S spiśanjem pripomońkov za bśanjenje s
toplo vodo oěistimo ostanke héanî in
prepreńimo śast mikoorganizmov.
8l
HRĆNJENJE BoLNIKĆ Po NAZoGASTRIěNI soNDI s PoMoěJo ENTERALNEěnp´éro
PRIPoMoČKI, PoTREBNI zA HRANJENJE s PoMoĘJo ENTERALNE
ěnpaé'xp:
ledviěka za enkratno uporabo (ěe bomo śezidualni volumen po meqieqju vmili nazaj v
żelodec, uporabimo steśilno ledviěko)'
staniěevina,
zaşěitna podloga'
50 ml brizgalka s katetrskim nastavkom (ěe bomo merili rezidualni volumen żeloděne
vsebine),
farmacevtsko pripravljena formula sondne héane,
tekoěina za spiranje sonde (ustekleniěena voda, pri imunsko oslabljenem bolniku
uporabimo sterilno vodo),
stetoskop,
steśilni zloŽenci a 5X5 cm,
blago śazkużilno sśedstvo, kije na seznamu KoBo za tekoěe leto,
pean,
zamaşekza sondo, ěe imamo sondo béezzamaşka,
zaşěiÇne pśegledovalée rokavice,
tazké½}|o za roke,
enteralna ěrpalka,
sistem za héanjenje, ki je skladen z enteralno ěrpalko,
infuziisko stoialo.
PRIPRAVA PRED IZVEDBO POSEGA
Koraki IZVEDBA RAZLAGA
I Higiensko si umijemo roke. Zmanj şamo możnost kontaminacije
sondne héane in oripomoěkov.
Ż Pripravimo péostoś in pśipomoěke za
izvedbo hranjenja. Pripomoěke si
pripravimo na tasi, sondno héano
seśviramo na pladnju.Omogoěimo si nemoten potek dela.
Poskśbimo za kultuśo seśviéanja obroka.
Ko bolniku serviramo sondno héano na
pladnju, mu dajemo oběutek, da je to
hranjenje in ne poseg, ki ga żelimo pri
njem opraviti.
3 Bolnika osihiěno oöoravimo na hranienie. Zagotovimo si bolnikovo sodelovanie.
4 Leżeěega bolnika namestimo v ustäezen
poloŽaj tako, da dvignemo vzglavje za30-
45o in mu na prsni koş namestimo zaşěitno
podlogo.
Pśi nezavîstnem, intubiranem ali
tfaheotomiéanem bolniku napihnemo
meşiěek ňcuffl na tubusu.Pśepéeěimo nevarnost aspiracije med
héanjenjem in onesnażenje bolnikove
okolice.
ob morebitnem bruhanju prepreěimo
aspiracijo héane v dihalne poti.
5 Razkużimo si roke in nataknemo zaşńitne
pregledovalne rokavice.ZmĄşamo moŽnost kontaminacije rok
z żîloděno vsebino.
82
Koraki IT,VEDBA RAZLAGA
6 Sprostirno péitrjeno NGS, njen proksimalni
del pśimemo in ga oěistimo z zlożenci,
omoěenimi v éazkuŽilu. Proksimalni del
NGS nato odlożimo na zaşěitno oodloso.Prepreěimo kontaminacijo héane in NGS
pripravimo v polożaj za hranjenje.
1 NGS stisnemo s peanom, odstranimo
zamaşîk iz NGS in ga polożimo na
zaşěitno pod1ogo. Péoksimalni del NGS
podlożimo zzloÁ,encem, vanj vstavimo 50
ml brizgalko in poaspiriramo żeloőěno
vsebino.
Ęe żeloděne vsebine ne aspiśiramo, lahko
preveéimo lego NGS tako, da vanjo s
pomoějo brizga|ke vpihnemo 2o ml zraka,
istoěasno s stetoskopom, prislonjenim na
ffebuşno steno nad predelom Želodca,
oosluşamo.Pred vsakim hranjenjem pśeveśimo lego
NGS in péimemost pśaznjenja Želodca.
Poaspirirana tekoěina pomeni, da leżi
NGS v żelodcu.
Ęe pri vpihu zéaka skozi NGS v żîlodec
slişimo pok pomeni, da leżi sonda v
żelodcu.
Po zdéar´likovem naroěilu pred hranjenjem
izmeśimo koliěino rezidualnega
uol r-rru.lě´" ."´duuliĚu rrô..mna veě
kot 200 ml' odloŽimo hśanjenje za eno uro'
Ęî moramo po zőéavnikovem naroěilu,
zbrano koliěino éezidualnega volumna
vmiti nazaj v Želodec, moĎamo rezidualni
volumen zbirati v sterilni ledviěki.
Ęî zaradi péevelike koliěinî rezidualnega
volumna odlożimo hśanjenje, bolnika
pustimo v poloŽaju zvzdignjenim
vzglavjem30- ň".
ěez eno uśo ponovno péeverimo ko1iěino
śezidualnega volumna. Ce je rezidualni
volumen nad 100 ml, hranjenje prekinemo
in obvestimo zdéavnika.
Vsakiě, ko odstranimo brizgalko iz sonde,
stisnerno sondo s peanom. Lahko
upośabimo posebno tehniko manipulacije s
sondo: bolnika namestimo v sedeě poloża1,
sondo spustimo do viŠine pśsnice s
proksimalnim delom, obrnjenim navzgor.Koliěina rezidualnega volumna daje
podatek o primernosti praznjenja
że]'odca.
Péepreěimo kontaminacijo Želoděne
vsebine in okolice. Pri bolniku
prepreěimo éazvoj motenj v
elektrol itsko-tekoěinskem ra vnoves.j u.
Pśepreěimo bruhanje in aspiéacijo
izbruhane mase v dihala.
Velik ostanek śezidualnega volumna
każe na prepoěasno péaznjenje żelodca.
Pśepéeěimo vdor zraka v żeloőec in
zmanjşamo moŽnosé napenjanja.
Ta tehnika manipulacije s sondo
prepéeěi vraěanje vsebine iz NGS nazaj
v żelodec.
9 Snamemo si rokavice, jih odvśżemo v koş
za komunalne odpadke in si razkużimo
roke.Pśepreěimo prenos infekta.
83
Hranjenje bolnikapo nazogastriěni sondi 12
IZVEDBA POSEGA
Koraki IZVEDBA RAZLAGA
1 Po zdravnikovem naroěilu izvedemo
kontśolo rezidualnega volumna. Pri tem
éavnamo,kakorje opisano v 8. koraku
oriorave na Doseg.Koliěina éezidualnega volumna daje
podatek o primernosti praznjenja
Áelodca'
) V vreěko sistema za enteralno ěrpalko
pripśavimo pśedpisano farmacevtsko
formulo sondne héane, z njo napolnimo
sistem in ga priklopimo na proksimalni del
NGS. Sistem vstavimo v enteśalno
ěrpalko' jo vkljuěimo in nastavimo
prîdpisano hitrost b´anieni a.Zdravnik predpişe farmacevtsko
formulo sondne hrane glede na
bolnikove hranilne in energijske potrebe
ter spremljajoěe bolezni.
Enteralna ěrpalka omogoěa razliěne
nastavitve pretoka héane, ki ga zahteva
kontinuirani Drosram hśanienia bolnika'
3 Spśostimo pean na NGS in pöěnemo s
hranjenjem. Bolnika hranimo po
kontinuiranem programu héanjenja, ki ga
predpişe zdravnik. obiěajno hranimo 3x
po 4 uśe z enournim presledkom.obiěajno se kuntinuirani naěin hranjenja
uporablja pśi bolnikih' ki leżijo v
intenzivni enoti.
Kontinuirani naěin hranjenja prepreěi
morebitno diarejo ali krěe v żelodcu
zaéadi velikih odmerkov hśane naenkrat.
4 Med héanjenjem spremljamo bolnikovo
poěutje.Upoştevati moramo bolnikove żelje in
pritożbe o mośebitnem 1işěanju v
Želodcu' slabosti' kolcaniu ipd.
5 Po zakljuěenem h´anjenju s pomońjo
sistema za enteéalno ěrpalko NGS speremo
s 30 ml ustekleniěene vode.Péepreěimo zamaşitev NGS'
6 Ko smo NGS sprali' péoksimalni del
zamaşimo z zamaşkom in ga pritrdimo na
del obraza, kier bo bolnika naimani oviral.Prepśeěimo iztekanje tekoěine in izpad
NGS.
APLTKACIJA ZDRAVIL
I Zdravila daiemo po metodi bolusa. Pred
aplikacijo zdravil moramo NGS sprati s 30
ml mineralne éegazléane vode. Prav tako
moramo NGS sprati po vsaki aplikaciji
zřrav]la z 20 ml ustekleniěene vode.Pśepéeěimo meşanje héane z zőtaviIom.
Zaradimeˇaéjazdravila s héano se lahko
spremeni delovanje nekaterih zdravil in
héana lahko postane teżje prebavljiva.
Zagotovimo, da bo bolnik prejel celoten
odmerek zdravila.
OSKRBA PO TZVEDENEM POSEGU
Kośaki IZVEDBA RAZLAGA
osKRBĂ BoLNIKĂ Po PosEGU
I Po zakljuěenem héanjenju leżeěemu
bolniku odstranimo zaşěitno podlogo in ga
zapolute namestimo v polsedeě poIo½a1.
Pri nezavestnem, infubiéanem ali
traheotomiĎanem bolniku po 30 minutah
spraznimo meşiěek na tubusu'Bolniku zagotovimo dobro poěutje in
prepreěimo refluks héane ňz że|odca in
aspiracijo v dihalne poti.
OSKRBA ZDRAV. DEL. PO POSEGU
l Higiensko si umijemo roke. Pśepreěimo prenos infekta.
84
Kośaké IZVEDBA RAzLAGĆ
DOKUMENTIRANJE POSEGA
1 Koliěino zaużite Ir aée, rezidualne ga
volumna, bolnikovo poěutje in odziv na
héanjenje dokumentiramo na terapevtski
list oziroma obéazec za evidenco koliěine
zaużite ht anî in pij aěe'Zagotovimo nadzoś nad vésto in
koliěino zauÁite hr ane.
UREDITEV PRIPoMoĘKov
I Pri hgienic-ü_p9$9şj-o si ²
enteśalno ěśpalko" héanilno vreěko in
sistem speśemo s toplo vodo.Véeěko in
sistem za hranjenje menjamo na24 do 48
ur.S spiśanjem pripomoěkov za branjenje s
toplo vodo oěistimo ostankî héane in
prepreěimo rast mikoorganizmov.Hranjenie bolnika po n²zogastriěni sondi 13
LITERATURA:
1. AKE Recommînőations: enteral and parenteral nutritional support in adults. Vienna:
Austéian society ofclinical nutrition, 2002.
2. Fawcet H. Nutritional support for hospital patients.Nursing standards ,1995;48:25-28.
3. Ivanuşa A.,ŻîIeznikD. Standradi aktivnosti zdśavstvene nege. Mariboś: Visoka
zdravsfuena şola' 2002
4. Kennedy J. Enteśal feeding for the critically ill patient. Nursing standards ,1997;33: 39-43.
5. Kisneé N., Rozman M., Klasnic M., Pemat S. Zdravstvena nega' Mariboé: obzoýa,200l
6. Marllet J., Bailey C. The Royal Marsden NHS trust manual of clinical nursing procedures.-
4th ed., 1996.
7. Padula C., Kenny 4., Planchon C., Lamoureux C. Enteral feedings: what the evidence says:
avoid the contamination of feedings and its sequelae with this śesearch-based pśotocol. AJN,
2004;7:62-69.
85
Hranjenie bolnika po gastśostomi I
oNroI-oŠru INsTnuTEIś.´Šrmrr or oNcoLoGYLJUBL'ANA LJUBLJANA
Slużba za zdśavstv€no nego
DEFINICIJA
Gastrostoma je hśanilna stoma, ki jo bolniku operativno naśedijo tako, da steno Želodca naşijejo
na trebuşno steno. Skozi trebuşno in żeloőěno steno vstavijo gastrostomsko cevko, ki v żelodcu
leŽi v smeri pśoti pożiralniku. Gastśostomsko cevko lahko bolniku vstavijo operativno ali s
pomoějo gastroskopa - PEG (perkutana endoskopska gastśostomija). obiěajno leżi gastrostomska
sonda v zgornjem levem kvadśantu tśebuha. Sonda je v żelodcu pśitśjena z baloněkom,
napoljnenim z redestilirano vodo, z z'lnanie strani pa na koŽo.
CILJI
l. ZaBotoYitibolnikove eneégijske in hranilne potrebe.
2. Prepśeěiti Águbo telesne teże, ohraniti bolnikovo fiziěno moě in kondicijo'3. Zagotovňtibolnikove potrebe po tekoěini.
4. Zagotoviti bolnikovo psihoĎiziěno ugodje'
5. Pśepreńiti kontaminacijo hrane in pripomoěkov za enteralno hranjenje.ř' Prepéeěiti możne komplikacije héar{enja bolnika po gastrostomi.
7. obéanimo suho intaktno kożo ob stomi'
TZVAJĂJ,CT POSEGAo srednjamedicinskasestrôzdśavsweni tehnik,e viş. m.s'/dipl.m.s.,o pripravnik pod nadzorom mentośja.
VODILA DOBRE PRAKSE
1. Preveza stome:
o Prevezo gastrostome naredimo prviě dva dni po vstavifvi, nato pa vsak dan lx.o Kożo okrog gastrostomske cevke oziroma okrog diska ( ěe ima gastĎostomska cevka disk)
oěistimo s fizioloşko raztopiéo, okrog cevke namestimo preklano opojno oblogo 10 x l0
cm' oblogo fiksiramo na kożo s Ďiksacijskim obliżem, ki namĄ drażikożo in je pśi
- odstranitvi ne poşkoduje.
ce mesto ob sondi każe znake infekcije: rdeěina, oteklina, boleěina in eksudat, o tem
obvestimo leěeěega zdravnika in upoştevamo standatd za nego inficirane éane'o
Naslov standarda:
HRANJENJE BOLNIKA PO GASTROSTOMIStrani:
64/13
Avtor: Denis Mlakar-Mastnak, Helena Uéşiń
Delovna skupina: Biserka Petśijevěanin' Laura petrica,
Anastaziia ŠelihDatum potfőitve:
27. 09. 200s
86
aPri zatekanju hrane ob sondi, ki ni posledica preobilnega obroka, izpada cevke ali
popuşńanja baloněka inje péi bolniku obiěajno, zaşěitimo kożo ob sondi z zaşěitnim
mazilom ali hidrokoloidnim obliŽem (hidrokoloidni obliż ima funkcijo zaşěite in
zdravlj enja poşkodovane koże).
2. Izbira in oskśba oripomoěkov:
o brizgalko za hranjenje bolnika menjamo na24 ur,
o brizgalko po merjenju éezidualnega volumna żeloděne vsebine po uporabi zavrż'emo,
. sistem za enteralno ěrpalko uporabljamo 24 do 48 ur,
o sistem zahranjenje s pomoějo teżnosti menjamo na24ué,
. na sobni tempeéaturi je lahko farmacevtsko pripravljena héana v odprtem sistemu 8 ur (pri
odprtem sistemu farmacevtsko formulo sondne hrane prelivamo iz steklenice v héanilno
vreěko), v zaprtem sistemu pa 24 ur (pri zapĎtem na steklenico farmacevtske formule
sondne héane prikljuěimo sistem za héanjenje)'
o pri imunsko oslabljenem bolniku sistem zahéanjeĄe menjemo na24 ué,
o pri imunsko oslabljenem bolniku uporabljamo za spiranje sistema za hśanjenje in
qastrostomske cevke steéilno vodo'Hśanjen-ie bolnika po gastrostomi 2
UKREPI OB KOMPLIKACIJAH
l. ĄpĚsljc: ěe bolniku hrana zaide v sapnik, ga namestimo v polsedeńi polożaj in aspiéiéamo.
Takoj obvestimo zdravnika.
2. odvaianie tekoěega blata: ěe bolnik odvaja tekoěe blato veěléat na dan, obvestimo o tem
zdéavnika.
3. Slabost ali bśuhanie: ěe je bolniku meő hranjenjem slabo ali celo bruha'takoj prenehamo s
hranieniem in obvestimo zdravnika.
BOLUSNO HRANJENJE BOLNIKA PO GASTROSTOMI
PRIPOMOCKI, POTREBNI ZA TZVAJANJE POSEGA:
a) Bolusno hśanienie:
o ledviěka za enkratno upoéabo (ěe bomo rezidualni volumen po meéjenju vrnili nazaj v
że|odec, uporabimo sterilno ledviěko)
o staniěevina,
o zaşěitna podloga,
o 50 ml bözgalka s katetśskim nastavkom,
r héana za hranjenje bolnika po gasĎostomi (farmacevtsko pripśavljena formula enteralne
hrane ali héana, pśipéavljena iz sveżih żivil),
C Ďekoęina za spiranje gastśostome (ustekleniěena voda, pśi imunsko oslabljenem bolniku
upoéabimo sterilno vodo),
. stetoskop,
o sterilni zloÁenci a 5X5 cm,
o blago éazkużilno sredstvo, ki je na seznamu KoBo za tekoěe leto,
. pean,
l zamaşekza sondo' ěe imamo sondo brezzamaşka,
o zaşěitnepregledovalnerokavice'
l razkużilozaroke.
87
PRIPRAVA PR,ED IZVEDBO POSEGA
Koraki IZVEDBA RAZLAGA
1 Higiensko si umijemo roke. Zmanjşamo możnost kontaminacije
sondne hrane in pripomoěkov'
2 Pripéar'imo prostor in pripomoěke za
izvedbo hranjenja. Pripomoěke si
pśipéavimo na tasi, sondno hrano
serviśamo na pladnju.Omogoěimo si nem×ten potek clela'
Poskrbimo za kultuśo serviranja obroka.
Ko bolniku serviśamo sondno hrano na
pladnju,mu dajemo oběutek, da je to
héalrjenje in ne poseg, ki ga żelimo pri
niem opraviti.
3. Bolnika psihiěno pripśavimo na hśanjenje
in si pridobimo njegovo privolitev za
zaę,etek hranjenja.Zagotoviréo si bolnikovo soőelovanje.
Bolnik ima pravico do inlośmiranosti in
őo odloěanja.
Prepreěimo nevarnost aspiracije rned
hranjenjem in onesnaŽenje bolnikove
okolice.
ob morebitnem bruhanju prepśeěimo
aspiracijo hśane v dihalne poti.4. Leżeě,ega bolnika namestimo V ustrezen
polożaj tako' da dvignetno vzglavje za 30-
45" in mu pod gastrostomsko cevko
namestimo zaşěitno podlogo.
Pri nezavestnem intubiśanem ali
traheotomiranernu bolniku napihnemo
meşiěek (cufĎ) na tubusu.
5. RazkuŽimo si roke in nataknerno zaşěitne
péegledovalne rokavice.Zmanjşamo możnost kontaminacije rok
z Áeloděno vsebino.
6. Pred hranjenjem preverimo poloŽaj
gastrostomske cevkî rn se prepśiěamo o
pravilni péitrditvi sonde v żîlodcu teś
stan'iu şivov.Zagotovimo si varen priěetek héanjenja.
7 Proksimalni dîl gastĎostomske cevke
pśimemo in ga oěistimo z zlo½enci'
omoěenimi v razkużilu. Proksimalni del
cevke nato odloŽimo na zaşěitno podlogo.Prepreěimo kontaminacrjo hrane in
gastrostomsko cevko pripravimo v
polożaj za hśanjenje.
8. Gastéostomsko cevko stisnemo s peanom,
odstśanimo zamaşek in ga polożimo na
zaşěitno podlogo. Péoksimalni del cîvke
podlożimo z z|ożencem' vanj vstavimo 50
ml brizgalko in poaspiriramo Želoőěno
vsebino,Pred vsakim hranjenjem preverimo lego
gastrostomske cevke in péimemost
praznjenja Želodca. Poaspirirana
tîkoěina pomeni, da leżi gastrostomska
cevka v żelodcu.
88
I(oraki IZVEDBA RAZLAGA
9 Po zdéavnikovem naroěilu pred hśanjenjem
izmerimo koliěino rezidualnega
volumna. Ęe je rezidualnega volumna veě
kot 200 ml, odlożimo hranjenje za eno uro.
Ęe mośamo po zdravnikovem naśoěilu
zbrano koliěino éezidualnega volumna
vréiti nazaj v żelodec, moramo śezidualni
volumen zbirati v sterilni ledviěki.
Ęe zaradi prevelike koliěine rezidualnega
volumna odlożimo hranjenje, bolnika
pustimo v polożaju z vzdignjenim
vzglavjem 30-45".
Ęez eno rrĎo ponovno preveéimo koliěino
rezidualnega vo|umna. Ęe je le´ega nad
100 ml' hranjenje pśekinemo in obvestimo
zdravnika.
Vsakiě, ko odstśanimo brizgalko iz sonde,
stisnîmo gastśostomsko cevko s peanom'Koliěina éezidualnega volumna daje
podatek o primernosti praznjenja
½eloőca.
Prepreěimo kontaminacijo Želoděne
vsebine in okolice. Pri bolniku
prepreěimo razvoj motenj v
îlektéol itsko_tekoěinskem śal'novesju'
Omogoěimo, da se żelodec izprazni,
prepreěimo bśuhanje bolnika in
aspiracijo izbruhane mase v dihala.
Velik ostanek śezidualnega volumna
każe na pśepoěasno praznjenje żelodca.
Prepreěimo vdor zraka v żelodec in
zmanj şamo możnost napenj anja'
10. Snamemo si rokavice' jih odvrżemo v koş
za komunalne odpadke in si éazkużimo
roke.Prepéeěimo pśenos infekta.
ézvEDBA PosEGA
Koraki IZVEDBA RĂzLAGA
1. Po zdravnikovem naśoěilu izvîdemo
kontrolo rezidualnega volumna. Pri tem
ravnamo, kakorje opisano v 9. koraku.Koliěina rezidualnega volumna daje
podatek o primernosti praznjenja
żelodca.
) Ko smo izmerili rezidualni volumen,
proksimalni del gastźostomske cevke
podlożimo s ěistim zloŽencem, vanj
ponovno vstavimo 50 ml bśizgalko (brez
bata) in jo napolnimo s pripśavljeno
sondno hrano.Bolusni naěin hśanjenja posnema vzorec
obiěajnega péehranjevĄa skozi usta.
3. Sprostimo pean in s pomoějo prostega
pada apliciramo hrano s hitéostjo 100 ml v
5 minutah.
Priporoěen ěas héčnjenjaje l5-20 minut.
Priporoěena koliěina héane v obroku je od
300 do 400 ml, ştevilo dnevih obrokov je
5-6, zadnji nakasneje őo 22. ure.Prehitéo héanjenje in preobilen obéok
lahko izzoveta bruhanje, oběutek
napetosti v żelodcu, kéěe ali drisko.
89
Hranjenie bolnika po gastrostomi 5
Kośaké IZVEDBA RAZLAGA
4. Farmacevtski preparat mośa biti sobne
tempeśature, ltana iz ½ivi| pa ohlajena
oziroma ogreta na pśibliżno 37" C.Zdravnik predpişe vśsto sondne hśane.
Farmacîvtsko pripravljene hrane ne
segrevamo' ker s tem uniěimo v voői
topne in toplotno oběutljive vitamine.
Pri segrevanju beljakovine zakrknejo in
lahko zamaşijo sondo, bakterije pa se
hitreie razmnożuieio.
5. Pśed vsako izpraznitvijo brizgalke
gastśostomsko cevko ponovno stisnemo s
peanom,S tem prepreěimo możnost vdośa zraka
v gastrostomsko cevko in zmanjşamo
możnost napenjanja.
ř. Med hranjenjem spremljamo bolnikovo
poěutje.Upoştevati moramo bolnikove żelje in
pritożbe o morebitnem tişěanju v
żelodcu' slabosti, kolcanju ipd.
7. Po koněanem bolusnem hśanjenju
gastrostomsko cevko speśemo s 30 ml
ustekleniěene vode.Prepreěimo zamaşitev gastśostomske
cevkî.
8. Ko smo gastrostomsko cevko spśali,
proksimalni del zamaşimo z zamaşkom.Prepéeěimo iztekĄe tekoěine iz cevke.
APLIKACIJA ZDRAVTL
1. Zdravi|a daiemo pri vseh treh nańinih
hśanjenja po metodi bolusa. Péed
aplikacijo zdravil moramo gastrostomsko
cevko spśati s 30 ml vode' Prav tako
moźamo gastśostomsko cevko sprati po
vsaki aplikaciji zdravila z 20 ml
ustekleniěene vode.Prepreěimo meşanje htane z zdravilom'
Zaradi meşaéja zdravi|a s héano se lahko
spremeni delovanje nekaterih zdéavil in
brana lahko postane teżje prebavuiva.
Zagotovimo, da bo bolnik pĚel celoten
odmerek zdrzvila.
OSKRBA PO IZVEDENEM POSEGU
I(ośaki IZVEDBA RAZLAGA
OSKRBA BOLNIKA PO POSEGU
1. Po zakljuěenem hranjenju leżeěemu
bolniku odstranimo zaşěitno podlogo in ga
vsaj za pol uśe namestimo v polsedeě
polożaj.
Pśi nezavestnem, intubiranem ali
tśaheotomiéanem bolniku po 30 minutah
spraznimo meşiěek na tubusu.Bolniku zagotovimo dobro poěutje in
prepreěimo refluks héane iz żelodca ié
aspiracijo v dihalne poti.
OSKRBA ZDRAV. DEL. PO POSEGU
I Higiensko si umijemo śoke. Prepreěimo prenos infekta.
DoKUMENTIRANJE PosEGĂ
! Koliěino zaużéte hr ane, rezidualnega
voluĎnna, bolnikovo poěutje in odziv na
héanjenje dokumentiramo na teśapeltski
list oziroma obrazec za evidenco koliěine
zaużite hraée in oiiaěe.Zagotovimo nadzor nad vrsto in
koliěino zaużite Lt aée.
90
Hś²nienje bolnika po îastrostomi 6
HRANJENJE BoLNIKA Po GAsTRosToMt s PoMoěJo TEŽNoSTNEGA
SISTEMAUREDTTEV PO POSEGU
Koraki IZVEDBA RAZLAGA
1. Po vsakem bolusnem hśanieniu brizgalko
speremo pod tekoěo vodo in jo shéanimo v
ěisti ledviěki za enkĎatno upośabo,
oblożeni s staniěevino.
Bśizealko za hranienie meniamo na24 ut.S spiranjem pripomoěkov za hranjeĄe s
toplo vodo oěistimo ostanke hrane in
prepreěimo rast mikéoośganizmov.
POTREBNI ZA IZVAJANJE POSEGA:
Hśanienie s oomoěio teżnostnega sistema:
o ledviěka za enkratno uporabo (ěe bomo rezidualéi volumen po meéjenju vrnili nazaj v
żelodec, upoéabimo sterilno ledviěko)'
o staniěevina,
o zaşę,itna podloga'
o 50 ml brizgalka s katetrskim nastavkom (ěe bomo meöli rezidualni volumen Želoděne
vsebine),
r farmacevtsko pripravljena formula sondne héane,
o tekońina za spiranje sonde (ustekleniěena voda, pri imunsko oslabljenem bolniku
uporabimo steéilno vodo),
. stetoskop,
. sterilni zloŽenci a 5X5 cm'
. blago raz|²lżilno sredstvo, ki je na seznamu KoBo za tekoěe leto,
o pean,
. zamaşek za sondo, ěe imamo sondo bśez zamaşka,
o zaşěitnepregledovalnerokavice,
C razkużilozaroke,
o sistem zabtanjenje z vreěko,
. sistem za héanjenje z nastavkom za steklenico,
. infuz´sko stojalo.
PRIPRAVA PRED IZVEDBO POSEGA
Koraki IZVEDBA RAZLAGA
1. Higiensko si umijemo roke. Zmanj şamo możnost kontaminacij e
sondne héane in pripomoěkov.
, Péipéavimo prostoé in péipomoěke za
izvedbo héanjenja. Pripomoěke si
pripéavimo na tasi, sondno hrano
serviramo na pladnju.omogoěimo si nemoten potek dela.
Poskébimo za kulfuro serviranja obroka.
Ko bolniku serviśamo sondno héano na
pladnju, mu dajemo oběutek, da je to
héanjenje in ne poseg, ki ga Želimo péi
njem opraviti.
3. Bolnika psihiěno péipravimo na héanjenje
in si péidobimo njegovo privolitev za
zaěîtek hranienia.Zagotovimo si bolnikovo sodelovanje.
Bolnik ima péavico do informiranosti in
do odloěania.
9l
Hr²nienje bolnika po gastśostomi 7
Kośaké IZ\/EDBA RAZLAGA
4. Leżeěega bolnika namestimo v ustrezen
polożaj tako, da dvignemo vzglavje za 30-
45" in mu pod gastrostomsko cevko
namestimo zaşěitno podlogo.
Pri nezavestnem, intubiśanem ali
traheotomiranem bolniku napihnemo
meşiěek (cuff) na tubusu.Prepśeěimo nevamost aspiéacije med
héanjenjem in onesnażenje bolnikove
okolice.
ob morebitnem bruhanju prepśeěimo
aspiracijo héane v dihalne poti.
5. Razkużimo si roke in nataknemo zaşěitne
pregledovalne rokavice.Zmanjşamo możnost kontaminacije rok
z żeloděno vsebino.
6. Pred hranjenjem pśeverimo polożaj
gastrostomske cevke in se prepriěamo o
péavilni pritrditvi sonde v żelodcu in stanju
şivov.Zagotovimo si varen pśiěetek hśanjenja'
7 Proksimalni del gastrostomske cevke
primemo in ga oěistimo z zloÁenci,
omoěenimi v éazkużňIu. Proksimalni del
cevke nato odlożimo na zaşěitno Dodloso.Pśepśeěimo kontaminacijo hśane in
gaskostomsko cevko pśipśavimo v
poloÁaj za hranjenje.
8. Gastrostomsko cevko stisnemo s peanom,
odstranimo zamaşek in ga polożimo na
zaşěitno podlogo. Proksimalni del cevke
podloŽimo zzlożencem, vanj vstavimo 50
ml brizgalko in poaspiriramo żeloděno
vsebino.Pred vsakim héanjenjem preverimo lego
gastśostomske cevke in pśimeśnost
pśaznjenja Želodca. Poaspiriéana
tekoěina pomeni, da leżi gastrostomska
cevka v żelodcu.
9. Po zdravnikovem naroěilu pred héĄenjem
izmerimo koliěino rezédualnega
'olo*o"' ...@!gu 
rrô,'mna veě
kot 200 ml, odlożimo héanjenje za eno uro.
V primeru, da moramo po zdśavnikovem
naśoěilu zbrano koliěino rezidualnega
voluĎnĎra vmiti nazaj ý żelodec' moramo
rezidualni volumen zbiśati v sterilni
ledviěki.
Ęe zaéadi péevelike koliěine śezidualnega
volumna odlożimo hranjenje, bolnika
pustimo v polożaju z vzdignjenim
vzglavjem 30-45".
Ęez eno uro ponovno preverimo kolińino
rezidualnega volumna. Ęe je rezidualnega
voluĎnna nad l00 ml, héanjenje prekinemo
in obvestimo zdravnika.
Vsakiě' ko odstranimo brizgalko iz sonde,
stisnemo gastňostomsko cevko s peanom.Koliěina rezidualnega volumna daje
podatek o pömernosti péaznjenja
żeloőca.
Prepreěimo kontaminacijo żeloděne
vsebine in okolice. Pri bolniku
prepreěimo razvoj motenj v
elektrol itsko_tekoěinskem ravnovesju.
Omogoěimo' da se żelodec izpśazéi'
prepreěimo bruhanje bolnika in
aspiracijo izbruhane mase v dihala.
Velik ostanek śezidualnega volumna
każe na péepoěasno praĄenje ż,elodca.
Prepéeěimo vdor zraka v Želodec in
zmani şamo moŽnost napenl'ani a.
92
Koraki IZVEDBA RĂZLĆGA
10. Snamemo si rokavice, jih odvrżemo v koş
za komunalne oőpadke in si śazkużimo
śoke.Péepreěimo prenos infekta.
IZVEDBA POSEGA
Kośaki IZ\/EDBA RĂZLĆGA
1. Po zdravnikovem narońilu izvedemo
kontrolo śezidualnega volumna' Pri tem
ravnamo' kakorje opisano v 9.kośaku'Koliěina rezidualnega volumna daje
podatek o primemosti praznjenla
żelodca.
) Pri tem naěinu hranjenja uporabimo dva
sistema zattaéjenje, in sicer:
1. Sistem za hranjenje z vreěko.
2. Sistem za héanjenje znastavkomza
stek1enico faśmacevtsko pśipravljene
formule sondne héane.
Sistem za béanjenje z vreěko napolnimo z
ustekleniěeno vodo (za spiranje sistema po
héanjenju) in jo obesimo na infuzijsko
stojalo. Na steklînico farmacevtsko
pripéavljene formule sondne hrane
namestimo infuzijski sistem za héanjenje
in ga napo1nimo s sondno héano, nato ga
obesimo na infuzijsko stojalo.Zőr avnik péedpişe farmacevtsko
formulo sondne héane glede na
bolnikove hśanilne in energijske potrebe
teé spremljajoěe bolezni'
Hranjenje s pomoějo teżnostnega
sistema nam sicer ne omogońa nataněne
nastavitve pśetoka hśane, vendar ga
lahko koristno uporabimo pśi bolnikih,
ki imajo pśi bolusnem hranjenju
kakrşnekoli teżave.
3. Ko smo izmeśili éezidualni volumen,
proksimalni del gastrostomske cevke
podloŽimo s ěiséim zloŽencem in ga
spojimo s sistemom za hranjenje s
steklenico formule sondne hśane'
4. Sprostimo pean na gastrostomski cevki, s
stişěkom na sistemu reguliramo hitrost
pretoka hrane' Priporoěeni ěas héanjenjaje
od 20 do 30 minut. Pśiporoěena koliěina
hśane v obśoku je od 300 do 400 ml'
ştevilo dnevih obrokov je 5-6' zadnji
nakasneje do22. ure.Prehitro hranjenje in preobilen obrok
Iatko izzoveta bruhanje, oběutek
napetosti v żelodcu, kśěe ali drisko.
5. Med hranjenjem spremljamo bolnikovo
poěutje.Upoştevati moramo bolnikove Želje in
pritożbe o morebitnem tişěanju v
żelodcu, slabosti, kolcanju ipd.
6. Po zakljuěenem hranjenju s pomoějo
teżnostnega sistema zamaşimo sistem za
hśanjenje s steklenico, v proksimalni del
gastśostomske cevke vstavimo sistem za
hraĄenje z vreěko in gastrostomsko cevko
speśemo s 30 ml ustekleniěene vode.Péepéeěimo zamaşitev gastrostomske
cevke.
93
Kośaki IZVEDBA RAZLAGA
7 Pri zamenjavi sistîmov moramo
gastrostomsko cevko stisniti s peanom.Prepśeěimo możnost vdora zrakav
gastrostomsko cevko in zmanjşamo
możnost napeniania.
8. Ko smo gastrostomsko cevko sprali,
proksimalni del zamaşimo z zamaşkom.Pśepéeűimo iztekanje tekoűine.
APLéKĆCIJA zDRĆyIL
1. Zőśavila daiemo pśi vseh treh naěinih
hśanjenja po metodi bolusa. Pred
aplikacijo zdravil moramo gastrostomsko
cevko sprati s 30 ml vode. Prav éako
moramo gastrostomsko cevko sprati po
vsaki aplikaciji zdravilaz20 ml
ustekleniěene vode.Prepśeěimo meşanje hraéle z zdéavÇIom.
ZaradimeşĄa zőravila s hrano se lahko
spremeni őelovanje nekaterih zdravil in
héana lahko postane teżje pśebavljiva.
Zagotovimo, da bo bolnik prejel celoten
odmerek zdśavila.
OSKRBA PO IZVEDENEM POSEGU
Kośaki IZVEDBA RAZLAGA
osKRBĂ BoLNIKA Po PosEGU
1. Po zakljuńenem héaĄenju leżeěemu
bolniku odstśanimo zaşěitno podlogo in ga
vsaj za pol ure namestimo v polsedeě
polożaj.
Pri nezavestnem, intubiéanem ali
tśaheotomiśanem bolniku po 30 minutah
soraznimo mîşiěek na tubusu.Bolniku zagotovimo dobro poěutje in
prepśeúimo śefluks héane ňz Želodca in
aspiracijo v dihalne poti.
OSKRBA ZDRAV. DEL. PO POSEGU
1. Higiensko si umijemo śoke. Prepśeěimo pśenos infekta.
DOKUMENTTRANJE POSEGA
1. Koliěino zaużite hr aée, rezidualne ga
volumna, bolnikovo poěutje in odziv na
hśanjenje dokumentiramo na teśapevtski
list oziśoma obrazec za îvidenco koliěine
zau½ite hr ane in pij aěe.Zagotovimo nadzor nad vrsto in
koliěino zal½ite Iu ane.
UREDITEV PRJPOMOCKOV PO POSEGU
1, Pri héĄenju s pomoějo teżnosürega
sistema sistem za héanjen-je z vreěko
menjamo na24w, sistem za héanjenje z
nastavkom za steklenico pa zavrżemo po
zakljuěenem celodnevnem hranjenju.S spiéanjem pöpomoěkov za hranjenje s
toplo vodo oěistimo ostanke hrane in
pśepreěimo rast mikoośganizmov.
94
HRANJENJE BoLNIKA Po GAsTRosToMé s PoMoěJo ENTERALNE
ěnp´r-xn
POTR.EBNI ZA IZV AJ ANJE' POSEGA:
Hranienie s pomoěio enteśa|ne ěrpalke:
o ledviěka za enkéatno uporabo (ěe bomo rîzidualni volumen po meéjenju vrnili nazaj v
żelodec, uporabimo steśilno ledviěko)'
o staniěevina,
o zaşěitna podloga,
o 50 ml brizga|ka s katetrskim nastavkom (ěe bomo merili rîzidualni volumen żîloděne
vsebine),
o fannacevtsko pripravljena formula sondne héane,
o tekoěina za spiranje sonde (ustekleniěena voda, pri imunsko oslabljenem bolniku
upośabimo sterilno vodo),
. stetoskop,
. steśi1ni zlożenci a 5X5 cm,
. blago razkuÁźlno sśedstvo, ki je na trenutno na sîznamu KoBo za tekoěe leto,
. pîan'
o zamaşek za sondo, ěî imamo sondo bśez zalr'aşka'
o zaşěitnîpregledovalneéokavice,
o razkllż1lo zaroke,
o enteralna ěrpalka,
o sistem zahranjenje, ki je zdrużljiv z înteśalno ěryalko,
. infuzijsko stojalo.
PRIPRAVA PRED IZVEDBO POSEGA
Koraki TZVEDBA RĂZLAGA
Higiensko si umijemo śoke. Zmanjşamo możnost kontaminacije
sondne hrane in pripomoěkov.
) Pripravimo prostoś in pripomoěke za
izvedbo hranjenja. Pripomoěke si
pripravimo na tasi, sondno fuano
seśviśamo na pladnju'omogoěimo si nemotîn potek dela.
Poskébimo za kulturo serviranja obśoka.
Ko bolniku serviśamo sondno hrano na
pladnju, mu dajemo oběutek, da je to
hranjenje in ne poseg, ki ga Želimo pri
niem ooraviti.
3. Bolnika psihiěno pripravimo na hśanjenje
in si pśiőobimo njegovo pśivolitev za
zaěetek hranien_ja.Zagotovimo si bolnikovo sodelovanje.
Bolnik ima pśavico do informiśanosti in
do odloěanja.
4. Leżeěega bolnika namestimo v ustfezen
poloŽaj tako, da dvignemo vzglav1e za30-
45" in mu pod gastrostomsko cevko
namîstimo zaşěitno podlogo.
Pri nezavîstnem' intubiranem ali
traheotomiéanem bolniku napihnemo
meşiěek (cufĎ) na fubusu'Prepreěimo nevarnost aspiracije med
hranjenjem in onesnażqie bolnikove
okolice.
Ob morîbitnem bśuhĄu pśepreěimo
aspiśacijo hrane v dihalne poti.
95
Kośaké IZVEDBA RĂZLAGA
5. Razkużimo si roke in nataknemo zaşěitne
pregledovalne rokavice.Zmanjşamo możnost kontaminacije rok
z żelodě,no vsebino.
6. Pśed hśanjenjem pśeverimo polożaj
gastrostomske cerlke in se prepriěamo o
pravilni péitrditvi sonde v żelodcu ter
staniu şivov'Zagotovimo si varen priěetek héanjenja.
7 Proksimalni del gastrostomske cevke
pśimemo in ga oěistimo z zloÁeéci,
omoěenimi v razku½i´u. Proksimalni del
cevke nato odlożimo na zaşěitno podlogo.Pśepreěimo kontaminacijo héane in
gastrostomsko cevko pśipśavimo v
poloÁaj za hranjenje.
8. Gastrostomsko cevko stisnemo s peanom,
odstéanimo zamaşek in ga polożimo na
zaşěitno podlogo. Proksimalni del cevke
podlożimo zzIożencem, vanj vstavimo 50
ml bśizgalko in poaspiriśamo żeloőěno
vsebino.Pśed vsakim hranjenjem pśeveśimo 1ego
gastrostomske cevke in primernost
praznjenj a że|odca. Poaspi ri śana
tekoěina pomeni, da |eżi gastśostomska
cevka v żelodcu.
9. Po zdravnikovem naroěilu pred hranjenjem
izmerimo koléěino rezidualneganolo'otta.]ffiffikot 2oo -1,
odlożimo héanjenje za eno uro.
Ęe moramo po zdśavnikovem naśoěilu
zbśano koliěino rezidualnega volumna
vmiĎi nazaj v żelodec' moéamo rezidualni
volumen zbirati v sterilni ledviěki.
Ęe zaradi péevelike koliěine éezidualnega
volumna odlożimo héanjenje, bolnika
pustimo v polożaju z vzdignjenim
vzglavjem 30-45".
Ęez eno rréo ponovno preveéimo koliěino
rezidualnega volumna' Ęe je le-tega nad
100 ml' hśanjenje prekinemo in obvestimo
zdravnika.
Vsakiě' ko odstéanimo bśizgalko iz sonde,
stisnemo gastrostomsko cevko s peanom.Koliěina śezidualnega volumna daje
podatek o primernosti praznjenja
żelodca.
Prepreěimo kontaminacijo żeloděne
vsebine in okolice. Pśi bolniku
prepéeěimo razvoj motenj v
elektrolitsko_tekoěinskem ravnovesju.
omogoěimo, da se żelodec izprazéi,
prepreěimo bśuhanje bolnika in
aspiracijo izbruhane mase v dihaéa.
Velik ostanek rezidualnega volumna
każe na pśepoěasno pśaznjenje żelodca'
Pśepreěimo vdoś zéaka v Želodec in
zmanjşamo możnost napenjanja'
10. Snamemo si śokavice, jih odvśŽemo v koş
za komunalne odpadke in si razkużimo
roke.Pśepreěimo prenos infekta.
96
Hranienie bolnika Do paslrostomi 12
IZVEDBA POSEGA
Koraki IZVEDBA RAZLAGA
1 Po zdravnikovem naroěilu izvîdemo
kontrolo śezidua|éega volumna' Pri tem
ravnamo kakorje opisano v 9. koraku
priprave na poseg.Koliěina rezidualnega volumna nam
daje podatek o primemosti praznjenja
że1odca'
, Pri tem naěinu hranjenja lahko uporabimo
dve tehniki za brĄenje''
a) Véeěko s sistemom za hranjenje po
entîralni ěrpalki.
b) Originalno plastenko s sondno hrano s
prilagojenim sistemom za hranjenje po
enteralni ěrpalki.
Ęe uporabimo vreěko s sistemom za
hranjenje po entîralni ńrpalki' v vreěko
vlijemo preőpisano farmacevtsko formulo
sondne hśane' z njo napolnimo sistem, ga
vstavimo v enteralno ěśpalko in
priklopimo na proksimalni del
gastrostomske cevke.
Ęe uporabimo originalno plastenko s
sondno hrano nanjo pśiěvstimo péilagojen
sistem za hśanjenje po enteralni ěrpalki in
ga napolnimo s sondno hrano, nato ga
vstavimo v entera1no ěrpalko in
priklopimo na proksimalni del
gastrostomske cevke.
Enteralno ěrpalko vkljuěimo in nastavimo
DredDisano hňtrost hraniînia.Zdravnik predpişe farmacevtsko
forrnulo sondnî hranî glede na
bolnikove hranilnî in energijske potśebe
ter spremljajoěe bolîzni.
Enteralna ěrpalka omogoěa razliěne
nastavitve pretoka fuane, ki ga zab'teva
kontinuiśani pfogram hranjenja bolnika.
3. Sprostimo pean na gastrostomski cevki in
priěnemo s héanjenjem. Bolnika hranimo
po kontinuiranem pśogramu hranjeĄa' ki
ga péedpişe zdravnik. obiěajno héanimo 3x
po 4 uśe z enoumim péesledkom.obiěajno se kuntinuirani naěin héanjenja
uporablja pri bolnikih, ki leżijo v
intenzivni enoti.
Kontinuirani naěin hranjenja prepśeěi
morebitno diaśejo ali krěe v Želodcu
zaradi velikih odmerkov hrane naené<śat.
4. Med héanjenjem spremljamo bolnikovo
poěutje.Upoştevati moĎamo bolnikove żelje in
pritożbe o morebitnem éişěanju v
żelodcu. slabosti. kolcaniu iod.
5. Po zakljuěenem héanjenju s pomoějo
vreěke s sistemom za hranjenje po
enteśalni ěrpalki sistema za enteralno
ěrpalko gastrostomsko cevko speremo s 30
ml ustîkleniěîne vode.
Po zakljuěenem héanjenju s pomoějo
originalne plastenko s sondno hśano s
pśilagojenim sistemom za hranjenje po
enteralni ěrpalki' sistem za fuanjenje
zavrżîmo. Gastrostomsko cevko speremo s
pomoějo brizgalke s 30 ml ustekleniěene
vodî.Péepéeěimo zamaşitev gastĎostomske
cevke.
97
Hranienje bolnika po pastrostomi 13
Kośaki IZVEDBA RAZLAGA
6. Ko smo gastrostomsko cevko sprali,
proksimalni del zamaşimo z zamaşkom.Prepreěimo iztekanje tekoěine.
APLIKĆCIJĆ ZDR'^\´L
1. Zdśavila daiemo pri vseh treh nańinih
héanjenja po metodi bolusa' Pred
aplikacijo zdravil moéamo gastrostomsko
cevko sprati s 30 ml vode. Prav tako
moramo gastrostomsko cevko sprati po
vsaki aplikaciji zdraviIa z Ż0 ml
ustekleniěene vode.Prepreěimo meşanje hranî z zdéavilom.
Zarad;lmeşanja zdravila s héano se lahko
spremeni delovanje nekateśih zdravil in
hśana lahko postane teżje pśebavljiva.
Zagotovimo, da bo bolnik prejel celoten
odmerek zdravila.
OSKRBA PO IZVEDENEM POSEGU
Koraki IZVEDBA RAzLAGĂ
OSKRBA BOLNIKA PO POSEGU
L, Po zakljuěenem héanjenju leżeěemu
bolniku odstranimo zaşěitno podlogo in ga
vsaj za pol uśe namestimo v polsedeě
polożaj.
Pśi nezavestnem, intubiéanem ali
tśaheotomiranem bolniku po 30 minutah
spraznimo meşiěek na tubusu.Bolniku zagotovimo dobro poěutje in
péepéeěimo refluks hśane iz Áelodca in
aspiracijo v dihalne poti.
osKRBA ZDRĆV. DEL. Po PosEGU
I Higiensko si umijemo éoke. Prepreěimo prenos infekta.
DOKUMENTIRANJE POSEGA
1 Koliěino zalżite hr ane, rezidualne ga
voluma, bolnikovo poěutje in odziv na
héanjenje dokumentiramo na terapevtski
list oziśoma obéazîc za evideéco koliěine
zauÁite hé ane in pij aěe.Zagotovimo nadzoś nad vrsto in
koliěino zalżite hé ane.
UREDITEV PRIPOMOCKOV PO POSEGU
1 Pri héanjenju s pomoějo sistema za
enteralno ěrpalko hranilno vreěko in
sistem speremo s toplo voőo.Vśeěko in
sistem za hranjenje menjamo na24 ôo 48
ur.S spiranjem pripomoěkov za héanjenje s
toplo vodo oěistimo ostanke héane in
pśepśeěimo śast mikéoorganizmov'
LITERATURA IN VIRI:
1. AI(E Recommendations: enteral and parenteral nutśitional support in adults. Vienna:
Auskian socieĚ ofclinical nutrition, 2002.
2' Urşiě H. Hśanjenje po gastrostomi in jejunostomi z uporabo enteśalne ěrpalke. V: Pomen
péehéane péi nastanku in zdravljenju malignih obolenj/25. strokovni seminar iz onkologije
in onkoloşke zdśavstvene za medicinske 14. in 15. oktober 1999 ué
98
Hr²nienje bolnile² po gastrostomi 14
B. M. H.. Dśolc. Ljubljana: Sekcija medicinskih sester v
Jpri Zbornici zdśavstvene nege slovenije, 1999;72 - 6.
Ivanuşa A., ŻîlezétkD. st²ndźadi aktivnosti zdśavstvene nege. Maśiboś: Visoka
zdśavsfuena 2002
99
Hranjenie bolnika po iejunoséomi ]
oNrcoI'oşrc
INŠTśśrś
LJUBLJANA
Slużba za zdravstveno nego
DEFINICIJA IN RAZLAGA
Jejunostoma je héanilna stoma. Preko trebuşne stene v mişiěno plast jejunuma kinrrg uvede
silikonski ali PVC kateter śazliěnih dîbelin bśez baloněka' Kir,rrg uvede kateter v jejunum z
laparotomijo a1i z minimalno invazivno kirurşko metodo PEJ (perkutana endoskopska
CIJI
1. Zagotoýéti bolnikove energijske in héanilne potrebe'
2. Prepśeěiti izgubo telesne teże' ohraniti bolnikovo fiziěno moě in kondicijo.3. Zagotovitibolnikove potrebe po tekoěiéi.
4. Zagotoviti bolnikovo psihofiziěno ugodje.
5. Pśepreěiti kontaminacijo héane in pripomoěkov za enteśalno héanjeqje.
6. Pśepreěiti możée zapLete ttanjenja bolnika po jejunostomi.
7. ohraniti suho intaktno kożo
IZVAJALCI POSEGA. sreőnjamedicinskasestśa/zdravstveni tehnik,o viş. m.s./dipl.m's.,
apripravnik pod nadzorom mentoria.olNsmLśśE
OF ONCOLOGY
LfUBLIANA
Naslov standaéda:
HRĂNJENJE BoLNIKĂ Po JEJUNoSToMISérani;
30/11
Avtoé: Denis Mlakar-Mastnak, Helena Urşiě
Biseśka Petriievěanin. Laura Petrica. Anastaziia ŠelihDatum potrditve:
28.2.2006
voDILA DoBRJĽ PRAKSE
1. Pśeveza stome:
o Pśevezojejunostome naredimo pśviě dva őni po vstaviźvi, nato pa vsak dan lx.. Kożo okrog jejunostomske cevke oziroma okrog diska (ěe da ima jejunostomska cevka disk)
oěistimo s fizioloşko éaztopino, okrog katetra namestimo pśeklano opojno oblogo 10 x 10
cm. oblogo fiksiramo na kożo s fiksacijskim obliżem, ki najmanj draÁi koÁo in je pri
odstéanitvi ne poşkoduje.
o Ęe mesto ob jejrrnostomi kaÁeznake infekcije: rdeěina, oteklina, boleěina in eksudat, o tem
obvestimo leěeěega zdéavnika in upoştevamo standard za nego inĎiciéane éane.o Pri zatekanju héane ob katetéu, ki ni posledica preobilnega obśoka, izpada katetéa in je pri
bolniku obiěa-jno, zaşěitimo kożo ob sondi z zaşěitnim mazilom ali s hidśokoloidnim obliżem
(hidrokoloidni obliż ima funkcijo zaşěite in zdravljenja poşkodovane koże).
2. Izbéra in oskśba pripomoěkov:
o brizgalko za héanjenje bolnika menjamo na24 vr,
o volumna ěéevesne vsebine
100
. sistem za enteralno ěrpa1ko uporabljamo 24 do 48 ué, hkrati zamenjamo tudi Lopezovo
valvulo,
o sistem za hśanjenje s pomoějo teżnosti menjamo na 24 w, hkrati zamenjamo tudi Lopezovo
valvulo,
o na sobni temperatuśi je lahko farmacevtsko péipravljena hrana v odpśtem sistemu 8 ur( o
odprtem sistemu govorimo, ko farmacevtsko formulo sondne héane prelivamo iz steklenice v
hranilno vreěko) v zaprtem sistemu pa 24 ut (o zaprtem sistemu govorimo, ko na steklenico
farmacevtske formule sondne hrane prikljuěimo sistem za hranjenje),
o péi imunsko oslabljenem bolniku (bolnik v enoti za intenzivno terapijo, bolnik z
neuüopenéo) sistem za héanjenje menjemo éa24 ué'
o péi imunsko oslabljenem bolniku (bolnik v enotl za intenzivno teśapijo, bolnik z
neutropenijo) upoéabljamo za spiśanje sistema za hranjenje in jejunostomskega katetra
sterilno voőo.
3. Izbira enteralne prehśane
. izberemo farmacevtsko pripravljeno enteralno prehrano, ki je hipoosmolama in namenjena
hranjenju po jejunostimi.
4. oznaěitev ieiunostome
o jejunostomalni katereter na mestu izstopaiz koże oznaěimo z vodoodpomim oznańevalcem,
ki omogoěi preverjanje ustreznosti lege katetra, pö tem preverimo razdaljo od izstopa katetra
izkoże in őo oznaěitve, ki moéa bti vedno enaka.
UKRT,PI OB KOMPLIKACIJAH
o odvaianie tekoěega blata: ěe bolnik odvaja tekoěe blato veěkrat na dan, obvestimo
zdravnika.
o Slabost ali bruhanie: ěe je bolniku med héanjenjem slabo ali celo bruha, héanjenje
preki''"'''o in preveśimo koliěino ńśevesne vsebine. Ęe je reziduaLnega volumna za dyal´atno
kolińnino vnesene héane, hranjenje prekinemo in obvestimo zdrar´rika' v nasprotnem péimeru
pa zmanjşamo hitrost héanjenja iôali koliěino obroka teé o vsem obvestimo zdravnika.
r Napenianie: ob napenjanju lahko zamaşek na jejunostomskem katetru odpremo, da se
izlońijo morebitni plini iz ěrevesja.
BoLUsNo HRĆNJENJE BoLNIKA Po JEJUNoSToMI
PRIPoMoěKI, PoTREBNI ZA IZVAJANJE PoSEGA:
e ledviěka za ellŁ´atno uporabo (ěe bomo śeziőualni volumen po meśjenju vmili nazaj v ěrevo
upoéabimo sterilno ledviěko),
o staniěevina'
o zaşěitnapodloga,
o 50 ml btizgalka s katetrskim nastavkom,
o héana za hśanjenje bolnikapojejunostomi,
r tekońina za spiéĄe jejunostome (ustekleniěena voda, pri imunsko oslabljenem bolniku
uporabimo sterilno vodo),
101
Hra²ienie bolnika po ie-iunostomi 3
o 3 sterilni zlożenci a 5X5 cm,
r blago razkużilno sredstvo, kije na seznamu KoBo za tîkoěe leto zarazkużevanjej. katetra'. Lopezova valvula ali pean,
C zamaşekza sondo' ěe imamo sondo brezzamaşka,
o zaşěitnepregledovalnerokavice,
o razkuż1lozaroke.
PRIPRAVA PRED TZVEDBO POSEGA
Kośaki IZ\'EDBA RĂZLAGA
t. Higiensko si umijemo éoke. Zmanjşamo moŽnost kontaminacije
enteralne hrane in pripomoěkov.
) Pśipravimo pśostor in pripomoěke za
izvedbo hśanjenja. Pripomoěke si
pripéavimo na tasi, enteśalno hrano
serviramo na pladnju.omogoěimo si nemoten potek dela'
Poskrbimo za kulturo seśviéanja obroka.
Ko bolniku serviramo enteralno hrano
na pladnju, mu dajemo oběutek, da je to
béanjenje in ne poseg, ki ga żelimo péi
niem opraviti.
3. Bolnika psihiěno péipéavimo na hśanjenje
in si pśidobimo njegovo privolitev za
zaěetek hranienia.Zagotov imo si bolnikovo soőelovanje.
Bolnik ima pravico do informiranosti in
do odloěania.
4. Leżeěega bolnika namestimo v usffezen
polożaj tako, da dvignemo vzgIavje éa 30-
45" in mu pod jejunostomsko cevko
namestimo zaşěitno podlogo'Prepreěimo nevamost aspiracije med
hranjenjem in onesnaŽenje bolnikove
okolice.
Razkużimo si roke in nataknemo zaşěitne
pregledovalne rokavice.Zmaéjşamo możnost kontaminaciie rok
s ěrevesno vsebino
6. Pśed héanjenjem preverimo lokacijo
maśkacije na jejunostomskem katetru ter
stanje şivov'Pśepriěamo se o pravilnem polożaju in
pśavilni pritrditvi jejunostomskega
katetra. Zagotovimo si vaéen priěetek
héanienia.
7 Proksimalni deé jejunostomskega katetra
primemo in ga oěistimo z zlożenci,
omoěenimi v raz]rcuÁilu. Proksimalni del
katetra nato odloŽimo na zaşěitno oodloso.Péepreěimo kontaminacijo hśane in
jejunostomsko cevko pripravimo v
polożaj za hranjenje.
8. Peteliněek na Lopezovi valvuli obréremo
tako' da onemogoěimo vdor zraka v
jejunostomski kateter in nato odpremo eno
od vhodnih odprtin na Lopezovi valvuli
(ěe upośabimo pean' z njim stisnemo
jejunostornski kateter, nato odstranimo
zamaşek in ga poloŽimo na zaşěitno
podlago).
Proksimalni del katetra podlożirno z
z|oÁencem, vanj vstavimo 50 ml bśizgalko
s katetśskim nastavkom, napolnjeno z
enteśalno prehśano.Kateter in pśipomoěke pśipśavimo v
po|ożaj za hśanjenje.
102
IZVEDBA POSEGA
I(ośaki IZVE.DBA RĂZLAGA
1. Z obéatom peteliněka na Lopezovi valvuli
omogoěimo dohod hśane oziroma
spśostimo pean. S pomoějo bata na
brizgalki apliciramo héano s hitrostjo 30
ml na minuto.
Priporoěena koliěina héanî v obroku je od
150 do l80 ml, ştevilo dnevih obrokov je
14' S hranjenjem priěnemo ob 6 uri zjutraj
in zakliuěimo ob 22. uti.Prehitro héanjenje in péeobilen obrok
lahko izzoveta oběutek napetosti v
ěrevesju, kéěe ali drisko.
Z opisanim naěinom hśanjenja bo bolnik
prejel od 2000 do 22OO ml enteralne
hśane-
4. Farmacevtski pĎeparat enteralne prehéane
moéa biti sobne temperature.Farmacevtsko pripravljene enteéalne
hśane ne segrevamo' ker s tem uniěimo
v vodi topne in toplotno oběutljive
vitamine. Pri segrevanju beljakovine
zakéknejo in lahko zamaşijo sondo,
bakteriie oa se hitéeie razmnożuleio.
5. Pred vsako izpraznitvijo bśizgalke
zapremo Lopezovo valvulo oziroma
jejunostomski kateter ponovno stisnemo s
oeanom.S tem prepreěimo możnost vdota zraka
v kateter in zmanjşamo możnost
napenjanja.
6. Med hranjenjem spremljamo bolnikovo
poěut_ie.Upoştevati moramo bolnikove żelje in
pritoŽbe o mośebitnem tişěanju v
trebuhu, slabosti ipd.
7 Po koněanem bolusnîm héanjenju
jejunostomski kateter speśemo s 30 ml
ustekleniěene vode.Prepreěimo zamaşitev katetra.
8. Ko smo jejunostomski kateteś spśali'
peteliněek na Lopezovi valvuli obmemo
tako' da prepéeěimo iztekanje tekoěine iz
jejunoséomskega katetra oziroma
proksimalni del zamaşimo z zamaşkom.Prepreěimo iztekanje tekoěine iz katetra.
APLIKACIJA ZDRAVIL
1. Zdravila daiemo pri vseh téeh naěinih
héanjenja po metodi bolusa. Pred
aplikacijo zdśavil mośamo jejunostomski
kateter spśati s 30 ml vode. Pśav tako
moramo jejunostomski kateter sprati po
vsaki aplikaciji zőravila z 20 ml
ustîkleniěîne vode.
Pśiporoěa se uporaba zdśavil v obliki:
kapljic, solucij, suspenzij, siśupov in dobro
topnih tablet.
odsvetuje sî uporaba:
a) zdrav1t v rîtard obliki
b) zdéavil' ki dśażijo ěrevesno sluznico
c) zdravil, pri katerih_ie potśeben żeloděni
sok za śesorpcijo
d) zdéavil' ki se resoébiéajo v żeloděni
sluznici.Pśepéeěimo meşanje héanî z zdravilom.
Zaśadi meşanja zdraviIa s hrano se
lahko spremeni delovanje nekaterih
zdravil in héana lahko postane teżje
pśebavljiva. Zagotovlrno, da bo bolnik
prejel celoten odmîrek zdravila.
Ęe zdravilo v letard obliki zdrobimo, se
spremeni njegova hitrost sproşěanja in
njegova uěinkovitost.
103
OSKRBA PO TZVEDENEM POSEGU
Koraki IZVEDBA RAZLAGĆ
OSKRBA BOLNIKA PO POSEGU
1. Po zakljuěenem hranjenju leżeěemu
bolniku odstśanimo zaşěitno podlogo in ga
vsaj za pol ure namestimo v polsedeű
oo1ożai.Bolniku zagotovimo dobśo poěude
osKRBA ZDRĆV. DEL. Po PosEGU
1. Higiensko si umijemo śoke. Prepreěimo prenos infekta.
DoKUMENTIRĂNJE PosEGA
1. Koliěino zaużite hrane, bolnikovo poěutje
in odziv na hśanjenje dokumentiéamo na
terapevtski list oziroma obrazec za
evidenco koliěine zauÁite hrane in oiiaěe.ZagoĎovimo nadzor nad vĎsto in
koliěino zaużite hr ane.
UREDITEV PRJPoMoĘKov Po PosEGU
Kośaki IzvEDB'Ą' RĆzLAGA
1. Po vsakem bolusnem hśanieniu brizga|ko
speremo pod tekoěo vodo in jo shranimo v
ěisti ledviěki za enkéatno uporabo,
oblożeni s staniěevino.
Bśizsalko za hśanienie meniamo na24 ur.S spiśanjem pripomoěkov za hśanjenje s
toplo vodo oěistimo ostanke héane in
prepreěimo śast mikśoorganizmov'
HRĂNJENJE BoLNIKA Po JEJUNoSToMI s PoMoěJo TEŽNoSTNEGA
SISTEMA
PRIPoMoĘKI PoTREBNI ZA IZVAJANJE PosEGAo ledviěka za enkśatno uporabo (ěe bomo rezidualni volumen po meéjenju vmili nazaj v
ěrevo, upośabimo steśilno ledviěko)'o staniěevina,o zaşěitna podloga,o 50 ml brizgalka s katetśskim nastavkom (ěe bomo meéi1i éezidualni volumen Želoděne
vsebine),o farmacevtsko péipravljena fomula sondne héane,o tekoěina za spiraéje sonde (ustekleniěena voda, pri imunsko oslabljenem bolniku
upośabimo steśilno vodo)'o 3 sterilni zlożenci a 5X5 cm,o blago razkużiléo sredstvo' kije na seznamu KoBo za tekoěe leto zarazkuÁevanje
jejunostomskega katetra,. Lopezova vahula ali pean,C zamaşek za sondo, ěe imamo sondo béez zamaşka,o zaşěitnepśegledovalnerokavice'C razlîsżilo zatoke,o sistem za hśanjenje z vreěko,. sistem zahéanjenje z nastavkom za steklenico,o infuziisko stoialo.
r04
Hranienie bolnika po ieiunostomi 6
PRIPRAVA PRED IZVEDBO POSEGA
Koraki IZVEDBA RAZLAGA
l. Higiensko si umijemo śoke. Zmanjşamo możnost kontaminacije
enteralne héane in orioomoěkov., Pripravimo pśostor in pśipomoěke za
izvedbo héanjenja' Pripomoěke si
pripéavimo na tasi, enteralno hśano
serviramo na pladnju.omogoěimo si nemoten potek dela.
Poskrbimo za kulturo serviranja obroka.
Ko bolniku seśviramo înteśalno hrano na
pladnju' mu dajemo oběutek' da je to
hranjenje in ne poseg, ki ga Želimo pri
niem ooraviti.
3. Bolnika psihiěno pripravimo na
héanjenje in si pridobimo njegovo
privoliéev za zaěetek hranienia.Zagotovimo si bolnikovo sodelovanje.
Bolnik ima pśavico do informiranosti in
do odloěania.
4. Leżeěega bolnika namestimo v ustfezen
polożaj tako, da dvignemo vzglavje na
30-45" in mu pod jejunostomsko cevko
namestimo zaşěitno podlogo.Prepreěimo nîva nost aspiéacije med
hśanjenjem in onesnażenje bolnikove
okolice.
5. RazkuŽimo si roke in nataknemo zaşěitne
päîqledovalne śokavicî.Zmanjşamo możnost kontaminacije rok s
ńrîvesno vsebino.
6. Prîd hranjenjem preverimo lokacijo
markacije na jejunostomskem katetru teś
stanje şivov.Prepriěamo se o pravilnem polożaju in
pravilni pritĎditvi jejunostomskega
katetra. Zagotovimo si vaśen priěetek
héanienia.
7 Pśoksimalni del jejunostomskega katetra
primemo in ga oěistimo z zlożenci,
omoěenimi v razk´lżilu' Pśoksimalni dî1
katîtra nato odlożimo na zaşěitno
oodloso.Prepreěimo kontaminacijo hśane in
jejunostomski kateter pripravimo v
polożaj za hśanjenje.
IZVEDBA POSEGA
Koraki Tz'VEDBA RAZLĆGA
1. Pri tîm naěinu héanjenja uporabimo dva
sistema za hranjenje, in sicer:
1. Sistem zahraé|enje z vreěko'
2. Sistem za ltaéjenje z nastavkom za
steklenico farmacevtsko pripravljene
formule sondne hranî.
Sistîm za hranjenje z vreěko napolnimo z
ustekleniěeno vodo (za spiranje sistema po
hranjenju) in jo obesimo na infuzijsko
stojalo. Na steklenico faśmacevtsko
pripéavljene formulî sondne hrane
namîstimo infuzijski sistem za héanjenje
in ga napolnimo s sondno hrano, nato ga
obesimo na infuziisko stoialo.Pśipomoěke pripravimo v poIożaj za
hranjenje. Zdtavnik predpişe
farmacevtsko formulo sondne hrane
glede na bolnikove hśanilnî in
energijske potrebe ter spremljajoěe
bolezni.
Hranjenje s pomoějo teżnostnega
sistema nam siceś ne omogoěa nataněnî
nastaviźVe prîtoka béane' vendaś ga
lahko koristno upoźabimo pśi bolnikih,
ki imajo pśi bolusnem hranjenju
kakrşnekoli teŽave.
.,Peteliněek na Lopezovi valvuli obmemo
tako, da onemogoěimo vdoé zraka v
jejunostomski kateteĎ in nato odpśemo eno
od vhodnih odprtin na Lopezovi valvuli(ěe uoorabimo pîan' z niÇm stisnemoKateteé pripravimo
hranjenje.polożaj za
105
jejunostomski kateter, nato odstranimo
zamaşek in ga polożimo na zaşěitno
podlago).
Pśimemo proksimalni del katetra, ga
podlożimo z zloŽencîm in ga spojimo s
sistemom za hranjenje s steklenico sondne
hrane.
3. Z obtatoéé peteliněka na Lopezovi valvuli
sprostimo dohod hrane oziśoma sprostimo
pean' S stişěkom na infuzijskem sistemu
reguliramo hitrost pretoka hrane.
Priporoěeni ěas hranjenja je do 10 minut.
Priporoěena koliěina hranî v obroku je od
l50 do 180 ml, ştevilo dnevih obrokov je
14. S béanjenjem priěnemo ob 6. uri zjutśaj
in zakliuěimo ob 22. uri.Prehitro hranjenje in pśeobilen obrok
lahko izzoveta bruhanje' oběutek
napîtosti v ěreves.ju, krěe ali dśisko.
4. Med hranjenjem spremljamo bolnikovo
poěutje.Upoştevati moramo bolnikove żelje in
pritożbe o morîbitni slabosti ipd.
5. Po zakljuěenem hranjenju s pomoějo
teżnostnega sistema zamaşimo sistem za
hranjenje s steklenico in s pomoějo
sistema za braé1eéje z vreěko speremo
je-iunostomski kateter s 30 ml
ustîkleniěene vode.Pśepreěimo zamaşitev katetra.
7 Pśi zamenjavi sistemov mośamo zapreti
Lopezovo vah²rlo oziroma jejunostomski
kateter stisniti s Óeanom.zraka v
możnostPrepreěimo możnost vdora
kateter in zmanjşamo
napeniania.
8. Ko srno jejunostomski kateter spśali,
peteliněek na Lopezovi vah.uli obrnîmo
tako, da prepreěimo iztekanje tekoěine iz
jej unoséomskega katetra oziroma
proksimalni del zamaşimo z zamaşkol:r'Prepreěimo iztekanj e tekoěine.
APLIKACIJA ZDRAVIL
1. Zdśavila daiemo pri vseh trîh naěinih
hranjenja po metodi bolusa. Prîd
aplikacijo zdravil mośamo jejunostomski
kateter sprati s 30 ml vode. Prav tako
moramo jejunostomski ksteter sprati po
vsaki aplikaciji zdravila z 20 ml
ustekleniěene vode.
Pśiporoěa sî uporaba zdravil v obliki:
kapljic, solucij, suspenzij, sirupov in dobro
topnih tablet.
Odsvetuje se uporaba:
a) zdéavil v retard obliki
b) zdravil, ki drażijo ěrevesno sluznico
c) zdravil, péi katerihje potéeben żeloděni
sok za resorbcijo
d) zdravil, ki se éesorbirajo v Želoděni
sluznňci.Prepśeěimo meşanje héane z zdravilom,
zaradi meşanja zdrav1Ďa s héano se lahko
spéemeni delovanje nekaterih zdrav|l in
hrana lahko postane teżje prebavljiva.
Zagotovtmo, da bo bolnik pre.jel celoten
odmîśek zdśaviIa.
Ęe zdravilo v śetaśd obliki zdrobimo, se
spremeni njegova hitrost spéoşěanja in
njegova uěinkovitost'
106
Hranjenje bolnika po.iejunostomi I
osKRBĆ Po IZVEDENEM PosEGU
Koraki IZVEDBA RĂzLAGĆ
osKRBĆ BoLNIKA Po PosEGU
1. Po zakljuěenem héanjenju leżeěemu
bolniku odstranimo zaşěitno podlogo in ga
vsaj za pol ure namestimo v polsedeě
oolożai.Bolniku zagotovimo dobśo poěutje'
osKRBA ZDRĂV. DEL. Po PosEGU
1. Higiensko si umijemo roke. Prepśeěimo pśenos infekta.
DOKUMENTIRANJE POSEGA
1. Koliěino zau½ite luane, bolnikovo poěutje
in odziv na héanjenje dokumentiramo na
teéapevtski list oziéoma obrazec za
evidenco koliěine zaużite luanî in pijaěe.Zagotovimo nadzor nad vrsto in
koliěino zaużéte hr aée.
UREDITEV PO POSEGU
1 Pśi héanjenju s pomoějo tečrostnega
sistema sistem za héanjenje z vreěko
menjamo éa 24 llr, sistem za héanjenje z
nastavkom za steklenico pa zavéŽemo po
zakljuěenem celodnevnem hśanjenj u.S spiśanjem pśipomoěkov za héanjenje s
toplo vodo oěistimo ostanke héane in
péepreěimo rast mikroorganizmov'
r07
Hśanjenie bolnik²po.ieiunostomi 9
HRANJENJE BOLNIKA
ěnpar,xnPo JEJUNoSToMI s PoMoěJo ENTERALNE
POTREBNI ZA IZVAJANJE POSEGA:o ledviěka za enkratno upośabo (ěe bomo rezidualni volumen po meśjenju vmili nazaj v
ěrevo, uporabimo sterilno ledviěko),o staniěevina,
o zaşěitnapodloga,
o farmacevtsko pripśavljena formula sondne hrane,o tekoěina za spira²je sonde (ustekleniěena voda' pri imunsko oslabljenem bolniku
uporabimo sterilno vodo),o 3 sterilni zlo½eéci a 5X5 cm,o blago razkużi|éo sredstvo, ki je trenutno na seznamu KoBo za tekoěe leto za
śazkużevanje jejunostomskega katetra,. Lopezova valvula ali pean,
o zamaşek za sondo, ěe imamo sondo brez zamaşka,o zaşěitnepśegledovalneśokavice,
C razl²lÁilozatoke,
o enteralna ěrpalka'
o sistem za béanjenje, ki je zdrużĚiv z enteralno ěrpalko,
a
PRIPRAVA PRED IZVEDBO POSEGA
Koraki IZ\.EDBA RĂzLAGA
1. Higiensko si umijemo śoke' Zmanjşamo możnost kontaminacije
enteralne hrane in pśipomoěkov.
2. Pripravimo prostor in pśipomońke zaizvedbo hranjenja. Pripomoěke si
pripravimo na tasi, enteśalno héano
serviramo na pladnju.Omogoěimo si nemoten potek dela.
Poskrbimo za ku1turo serviśanja obroka.
Ko bolniku serviéamo enteśalno hrano
na pladnju, mu dajemo oběutek, da je to
hranjenje in ne poseg, ki ga żelimo pri
njem opśaviti.
3. Bolnika psihiěno pöpravimo na hranjenje
in si pśidobimo njegovo péivolitev za
zaěetek hranienia.Zagotovimo si bolnikovo sodelovanje.
Bolnik ima pravico do informiranosti in
do odloěania.
4. Leżeě,ega bolnika namestimo v ustrezen
polożaj tako, da dvignemo vzglavje na 30-
45" in mu pod jejunostomski kateter
namestimo zaşěitno podlogo.Prepreěimo nevamost aspiracije med
hranjenjem in onesnażenje bolnikove
okolice,
5. Razkużimo si roke in nataknemo zaşěitne
pregledovalne éokavice.Zmanjşamo możnost kontaminacije rok
s ěrevesno vsebino'
6. Pred hranjenjem preverimo lokacijo
markacije na jejunostomskem katetru ter
stanje şivov.'Prepriěamo se o pravilnem polożaju inpravilni pritĎditvi jejunostomskega
katetéa. Zagotovimo si varen priěetek
hranienia.
7, Pśoksimalni del jejunostomskega katetra
primemo in ga oěistimo z zIożenci,
omoěenimi v ruzkużilu. Proksimalni del
katetra nato odlożimo na zaşěitno noéééoooPrepreěimo kontaminacijo hśane in
jejunostomski kateteé pripravimo v
po|ożaj za héĄenje'
108
Hra²ienje bolnik²pojejunostomi 10
IZVEDBA POSEGA
Koraki IZVEDBA RAZLAGA
Pri tem naěinu hśanjenja lahko uporabimo
dve tehniki za hśanjenje:
a) Vreěko s sistemom za héanjenje po
enteśalni ěrpalki.
b) Originalno plastenko s sondno hrano s
pśilagojenim sistemom za héanjenje po
enteralni ěrpalki.
Ęe uporabimo vreěko s sistemom za
hśanjenje po enteralni ěrpalki' v vreěko
vlijemo predpisano farmacevtsko fośmulo
sondne hrane, z njo napolnimo sistem, ga
vstavimo v enteralno ěrpalko in
priklopimo na proksimalni del
j ejunostomskega katetra.
Ęe uporabimo originalno plastenko s
sondno héano nanjo priěvrstimo prilagojen
sistem za héanjenje po enteśalni ěrpalki in
ga napolnimo s sondno hrano, nato ga
vstavimo v enteralno ěrpalko in
priklopimo na péoksimalni del
j ejunostomskega katetéa.
Enteralno ěrpalko vkljuěimo in nastavimo
oredpisano hitśost hranienia.Zdravéik pśedpişe farmacevtsko
formulo sondne hrane glede na
bolnikove héanilne in energijske potrebe
ter spremljajoěe bolezni.
Enteralna ěrpalka omogoěa razliěne
nastavitve pĎetoka bśane' ki ga zahteva
kontinuirani program hranjenja bolnika.
) Z obratom peteliněka na Lopezovi valvuli
spśostimo dohod hrane oziroma pean in
priěnemo s héanje²iem' Bolnika héanimo
po kontinuiśanem pfogramu hśanjenja' ki
ga predpişe zdravnik.obiěajno se kuntinuirani naěin hranjenja
uporablja pri bolnikih' ki leżijo v
intenzivéi enoti.
Kontinuirani naěin héanjenja pśepreěi
morebitno diaśejo ali kéěe v żelodcu
zaradi velikih odmerkov hrane naenkrat.
3. Med héanjenjem spremljamo bolnikovo
poěutje.Upoştevati moramo bolnikove Želje in
pritożbe o moéebitni slabosti ipd.
4. Po zakljuěenem hranjenju s pomońjo
vreěkî s sistemom za hśanjenje po
enteralni ěrpalki jejunostomski kateter
speśemo s 30 ml ustekleniěene vode.
Po zakljuěenem héanjenju s pomońjo
originalne plastenke s sondno héano in
prilagojenim sistemom za héanjenje po
enteśalni ěrpalki sistem za hśanjenje
zavrÁemo. Jejunostomski kateteś speremo
s pomoějo brizgalke s 30 ml ustekleniěene
vode-Prepreěimo zamaşitev katetéa.
5. Ko smo jejunostomski kateter sprali,
peteliněek na Lopezovi valvuli obrnemo
tako, da prepreěimo iztekanje tekoěine iz
jejunostomskega katetra oziśoma
oroksimalni del zamaşimo z zamaşkom.Prepreěimo iztekanj e tekońine.
109
APLIKACIJA ZDRA\.TL
1. Z,dravila daiemo pri vseh treh naěinih
bśanjenja po metodi bolusa. Pred
aplikacijo zdravil moramo jejunostomski
kateter sprati s 30 ml vode. Prav tako
moramo jejunostomsko cevko sprati po
vsaki aś,likaoiji zdravila z 20 ml
ustekleniěene voőe.
Pśiporoěa se upośaba zdravil v obliki:
kapljic, solucij, suspenzij, siśupov in dobro
topnih tablet.
Odsvetuje se uporaba:
a) zdravil v retard obliki
b) zdravil, ki őrażijo ěrevîsno sluznico
c) zdravila, pri katerih je potśeben
żîloděni sok za śesorpcijo
zdravil, ki se resorbirajo v żeloděni
sluznici.Prepreěimo meşĄe ttane z zdravilom.
Zaradi meşanja zdravila s héano se
lahko spremeni delovanje nekaterih
zdravil in hrana lahko postane teżje
pśebavljiva. Zagotovimo, da bo bolnik
pźîjîl cîlotîn qdmîrîk zdr²vila,
Ęe zdravilo v rîtard obliki zdrobimo, se
spremeni njegova hitrost sproşěanja in
njegova uěinkovitost.
OSKRBA PO IZVEDENEM POSEGU
!I(orak IZ\/EDBA RAZLAGA
OSKRBA BOLNIKA PO POSEGU
1. Po zakljuěenem héanjenju leżeěemu
bolniku odstranimo zaşěitno podlogo in ga
vsaj za pol ure namestimo v polsedeě
oolożai.Bolniku zagotovimo dobśo poěutje.
OSKRBAZDRAV. DEL. PO POSEGU
1. Hisiensko si umiiemo roke. Pśeośeěimo ośenos infekta'
DOKUMENTTRANJE POSEGA
1. Koliěino zalżite héaée, bolnikovo poěutje
in odziv na héanjenje dokumentiramo na
terapevtski list oziroma obrazec za
evidenco koliěine vneşene hśane in oiiaěe.Zagotovimo éadzor nad vźsto in
koliěino zaużite hr aée.
1. Pri hśanjenju s pomoějo sistema za
enteralno ěrpalko hranilno vreěko in
sistem speśemo s toplo vodo.Vrîěko in
sistem za hranjenje menjamo na 24 do 48
rrĎ.S spiranjem pripomoěkov za hranjenje s
toplo vodo oěistimo ostanke hrane in
prepreěimo rast mikśoośganizmov.Hr²njenje bolnik² po iejunostomň I ]
LITERATURA IN VIRI;
1. AKE Recommendations: enteral and parenteśal nutritional support in adults. Vienna:
Austrian socieĚ of clinical nutrition, 2002.
2' Urşiě H. Hśanjenje po gastrostomi in jejunostomi z upośabo enteśalne ěrpalke' V: Pomîé
prehrane pri nastanku in zdravljenju malignih obolenj/25. stéokovni seminar iz onkologije
in onkoloşke zdravstvene Ďrege za medicinske sestre, Radenci, |4.1n |5. oktober 1999; ur.
B. Skela Saviě, M' Velepiě, H.. Drolc. LjubĚana: Sekcija medicinskih sester v onkologiji
pri Zbomici zdśavstvene nege slovenije, |999;72 - 6.
3. Ivanuşa A', Árc|eznik D. Stadaśadi aktivnosti zdravstvene nege. Maéibor: Visoka
zélravstvena şol a' 2oo2 -
110
Subku t ana ap I ikac ij a go s ere I ina(Zoladex@) _ implantanta s podaljşanim sproşěaniem 1
ooxroloŠru lNsTnuTElNŠśm.r oFoNcoLoGYLJUBLJANA LJUBLJANA
Slużba za zdravstveno nego
Naslov standaśda: SUBKUTANA APLIKĆCIJA GOSERELINA (zoLADEx@) -
IMPLAI{TANTA s PoDALJŠ´mm SPRoŠĘĂNJEMStéani:
51/4
Avtor: JoŽica Jelen Juśiě
Delovna skupina: Sneżana Umiěeviě, Kristina Vśhovnik,
Branko ZakotnikDatum potrdiwe:
28.2.2006
DEFINICTJA IN RAZLAGA
Aplikacija injekcije goserelina, v podkożje spodnjega dela trebuha.
Zoladex@ je steölni depojski pripravek bîle do kremne barve, v kateśem je goseéelijev acetat'
éazpéşen v bioloşko razgradljive implantanfu, ki se nahaja v injekcijski brizgi. Goserelin sodi v
skupino zdtavil,ki zmanjşujejo koliěino hormonov (péi moşkih testosteśon, pśi żenskah estéogen)'
V onkologiji se uporablja za zdravljenje raka na prostati pri moşkih in pri Ženskah za zdravljenje
éaka dojke. obstajata dve śazliěici injekcije Zoladex-a: Zoladîx 3'6 mg, ki se po zdravnikovîm
naéoěilu na28 in ZoladexlA I ki se na 3 mesece.
CILJI
vama in neboleěa hormonske Zoladex@.
IzvAJĆLoPosEGA- viş.m.s'/dipl'm.s.,- dipl.m.s. pripravnik-ca pod nadzorom mentorja,
- zdravnik.
VODILADOBRE PRAKSE
Pśed aplikacijo Zo|adexa@ priporoěamo, da mesto oénrtviěite s podkożrro aplikacijo lidokaina.
Pri brizgi Zoladex@ nikoli ne odstranjujte zéaěnih mehuśěkov, kar lahko povzroěi izbnzganje
implantanta (zdéavila).
Zoladex@ injekcija se vedno apliciéa le v podkożje spodnjega dela trebuha.odstop od tega
navodilaje mogoě le po navodilu zdéavnika.
da ne v mişico ali
111
Subkutana aplikaciia goserelina (Zol²dex@) _implantanéa s podaljşanim spśoşěanjem 2
POTREBNI ZA IZVAJANJE POSEGA:
2 m1 brizga, v kateri je péipravljen lidokain (pripośońamo 1,5 ml 40 mg Lidokainijevega
klorida),
injekcijska igla (25 gauge),
4 sterilni zloÁenci,
razkuÁllo za ęrŠŮen1e vbodnega mesta, ki ga sprejme Kotso,
zbfu alnik za ostre predmete,
zaşěitne rokavice,
inj ekcij a zdéavila Zoladex@,
samolepilni vodoodporni obliŽ'
ledviěka.
PRIPRAVA PRED IZ\'EDBO POSEGA
Koraki IZVEDBA RAZLAGA
I Pśipravimo si pripomoěke za izvedbo
posega in si razkużimo roke.omogoěimo nemoten potek dela.
Zmanişamo możlrost prenosa okużbe.
2. Preverimo pśavilo 5P-jev S tem zagotovimo' da pravi pacient péejme
ob pravem ěasu péavo koliěino pravega
zdśavila na pravilen naěin.
3 Pacienta namestimo v polsedeě ali sedeě
polożai.Tako zagotovimo debelejşo plast kożne
gube.
IZVEDBA POSEGA
Koraki IZVEDBA RĂZLĂGA
I Izbeéemo mesto vbrizganja
Lidokainijevega klorida v spodnjem
dîlu hebuha.Primerno mesto za vbrizganje zdéavila mora
biti brez modric' poşkodb, oteklin in
brazgotin.Pazimo, da zdravilo ne apliciśamo
v peśitonei ali v mişico.
2. Z z|oÁencem, politim z śazkuŽilom,
krożno od sśedinî navzven 3x obrişimo
mesto naěśtovanega vboda v pśemeru 5
cm in poěakamo. da se éazkużilo osuşi.Odstranimo patoloşke mikéoośganizme na
kożi.
3. S palcem in kazalcem ene roke stisnemo
kożo in podkożje, da ustvarimo kożno
gubo.S tem zagotovimo debelejşo plast podkożja.
4. Subkutano iglo zabodemo na oěişěeno
mesto pod kotom 45o in 1,5 m1 40 mg
1idokaina poěasi vbśizgamo.Hitśa aplikacija lidokaina subkutano
povzśoěi pekoěo boleěino.
5 Iglo izvleěemo in jo odvrżemo v
zbiralnik za ostre pśedmete.
Vbodno mesto pokrijemo s steéilnim
zlożencem in si śazkuŽimo roke.Prepreěimo możnost vboda.
S tem zaşěitimo vbodno mesto in ga hkrati
péipravimo na nadaljnjo aplikacijo
Zoladex@ iniekciie.
6. Poěakamo vsaj dve minuti po aplikaciji
lidokaina.Dve minuti po aplikaciji lidokaina je pśedel
v pfemeru 1 cm okéog aplikacije lokalno
anesteziéan.
7 Nadenemo si zaşěňtne śokavice' S tem zmanjşamo możnost prenosa okuŽbe.
tt2
Subkutana aplikacii a goserelina (Zoladex@) _ implantanta s podalişanim spśoşěaniem 3
Koraki IZVEDBA RAZLAGA
8. odpéemo vśeńko, v kateéije
injekcijska brizga Zoladex@ in jo
drżimo v rahlem kofu proti svetlobi
tako, da lahko vidimo vsaj del
imp|antaétaZoladex@.S tem se prepriěamo, daje impantant zares v
brizgi.
9 Potegnemo plastiěno vafovalo z
bśizge in ga zavrŽemo. odstranimo
pokověek z igle.Varovalo potegnemo tako, kot każe puşńica,
da ne bi povzśoěili nehotenega izpadabata.
10. Steśilni zlożenec odstranimo z mesta,
kjer smo lokalno anasteziśali mesto
vboda.Péipśavili smo si mesto za aplikacijo
Zoladex@ injekcije.
11 S palcem in kazalcem naśedimo kożno
gubo in zbodemo po istem vbodnem
mestu ali v pśîmeru 1 cm, kot smo
zbodli za aolikaciio lidokaina.S tem zagotovimo debelejşo plast podkożja.
Aplikacija injekcije Zoladex@ v lokalno
anasteziéani péedel je pomembna' saj le´a
potem ni bolîńa.
12.
Lumen igle naj bo obmjen navzgorNa takşen nańin doseżemo hiteś, 1ahkoten in
varen zdrs igle v podkoŽje in tako minimalno
poşkoduiemo tkivo'
13. Iglo do konca potisnemo v podkożje
spodniega dela tśebuha pod kotom 45oZagotovimo pravilno vstavitev implantanta v
podkoŽie.
14. Bat brizgalke potisnemo popolnoma do
konca, da se implantant izloěi in se
aktiviéa zaşěitni tulec.Aktivacija zaşěitnega tulca omogoěa varno
śavnanje z upoéabljeno iglo (vaśen igelni
sistem).
15. Izvleěemo iglo in jo zayrżemo v
zbiralnik za ostée pśedmete.Péepéeěimo moéebitne poşkodbe.
16. Vbodno mesto prekijemo s suhim
z|ożencîm in nanj rahlo pritiskamo
vsaj 5 min' in nato şe péeverimo mesto
vboda.Péepéeěimo izpad implantanta, moŽnost
okużbe in mośebitno kśvavitîv'
t7 Vbodno mesto zaşěitimo z
vodoodpomim obliżem.obliż naj ostane na kożi 24 ur intako
péepśeěuie vdor bakterii.
18 odstśanimo śokavice in śazkużimo si
roke.
19 Poseg zabeleżimo v terapevtski list v
rubriko posegi in v negovalno
dokumentaciio.
OPOMBA:
Ęe iz kateéegakoli razloga (aleśgiěne éeakcije) ne boste upośabili Lidokainijevega klorida,
izpustite naslednje kośake pod rubriko izvedba posega :1, 3, 4, 5 in 6. ostali koraki naj si sledijo
po vrstnem śedu'
113
Subl²´tana ²plikaciia soserelina Goladex@) _implantanta s podaljşanim sproşěaniem 4
LITERAŤURA
Žî|enÿkD.,Ivanuşa A' Standaśdi aktivnosti zdravstvene nege'Visoka zdśavstvena şola, Maśibor
2002:,394-411
http://inźeśtiliĚv.about,com/cs/mîdicationslh,t/ŚŮHowTo.btm 19.5.Á0Ů5
http://www.healthscout.com/enclz/ 1 /002297.htmI
htto://commuritv.healthgate 'corýGetContent.asp?siteid:holvcśoss&docid=/dsp/sqinjection
http:l/r´érw.hospice.va' gov/Amosbaileyboolô1 0-TechnicalPśocedures/ 1
Subcutaneous-therapy/2-SubcutaneousPoWERPolNT filîs/frame.htm
htttr'//www' icn,cl/BestPéactices'pdf
Slużba ZN onkoloşkega inştituta, standaĎd D Vbizgaq|e zdravi-la v podkożje<
Smpc Zoladex, Astra Zeneca (lK Limited, 28.6.2002.
114
Prevez epidur²lneg² katetra, prevez s şivom frl<sir²neg² subarahnoidalnesakatetr² ]
ooNrcoI-oŠxllNŠéméślNsTrnĎśE
OF ONCOLOGY
LfUBLfANA LJUBL'ANA
Slużba za zdravstveno nego
CILJI
Péepreěiti izp ad katet a.
Péepśeěiti vnos mikśoorganizmov.
Prepéeěiti koleněenje katetra.
omogoěiti dolgotrajno funkcioniranje katetéa'
IZVAJĆLCI PosEGA
Poseg lahko izvajata I ali 2 osebi.
2 osebi iz,´ajata poseg vedno, ko kateter na izhodnem mestu katetśa iz koże éi Ďiksiran s
şivom.- vişjôdiplomiranamedicinska sestra
- vişjôdiplomiśana meőicinska sestśa pripravnica pod nadzorom mentoéja
- srednja medicinska sestśôzdravstveni tehnik z ustéeznim znanjem
- zdravstveni tehnik pripravnik pod nadzoéom mentorjaNaslov standarda:
PREVEZ EPTDURALNEGA KATETRA,
PREvEz s ŠIvoM F'IKSIRANEGA SUBARAHNoIDALNEGA KATETRAStrani:
71/7
Avtor: Marija Logondeś
Delovna skupina: Nataşa Knafelc, Ma{ana Bernot, Laura
Petrica. Maida Mehlî. B' Šviseli. M. GradiŠekDatum potéditve:
28.2.2006
DEFINICIJA IN RAZLAGA
Epiduéalni kateter izhaja izkoże na mestu vstavitve ali pa je delno tuneliran poő kożo' To
mesto mora biti pravilno oskśbovano in fiksiéano.
Enako velja za subarahnoidalni kateteś debeline < 20 g.' ki je na koŽo Ďiksiran s şivom.
Pravilna pteveza katetra omogoěa prepéeěevanje vnosa mikroorganizmov ob katetru v
epiduralni prostor in őolgotrajno uporabo katetéa btez nepotśebnih zap|etov (koleněenje'
izpaú).
115
Prevez epiduralnega k²tetra, preyez s şivom fiksiranega subarahnoidalnega katetśa 2
voDILĆ DoBRE PRAKSE- Postopek priprevezll EDK in s şivom fiksiranega SAK je enak in gaizvaja 1 oseba.- Postopek pri prevezu nefiksiranega SAK izvajata 2 osebi.- Prevîz izvedemo pri tuneliśanem katîtru l. dan po vstavifui, v pömeru kévavitve że
prej.
- Šiv na incidiśanem mesfu odstranimo 7-10 dan po vstavitvi, şiv ob katetru mośa ostati.- V nadaljevanju izvajamo prevez 1x tedensko.- Kontéolo izhodnega mesta katetra tzkoże tzvajamo ob vsaki aplikaciji po tem , ko
vbrizgamo pribliżno polovico péedpisane koliěine zdravilne meşanice.- Ce je zaşěitéa folija poşkodovana, izv ajamo prevez po potrebi.- V primeru vnetjaje potreben prevezna l-2 dnÇ- Kakovostna oskrba katetra omogoěa delovanje kateteśa dalj ěasa (veě mesecev, let)._ Pod kateter ne nameşěamo kompres in nato lepimo (nevarnost izpadakatetra ob
ponovnem prevenl kl éezadostno Ďiksiśanje katetra).- Uporaba ustreznih mateśialov (prozornih folij z veliko propustnostjo nayz}´en -
omogoěa dihanje koże in nepropustnostjo navznoter - pśepreěi vnos tekoěine in
mikśoorganizmov) bolniku omogoěa izvajanje osebne higiene brez nevamosti vnosa
mikéoorganizmov.- V primeru, ko izvajamo prevez zaradi nastalih zapletov ob tem istoěasno po standaśdu
izvedemo şe menjavo konekta in filtra.- V primeru, ko ima bolnik kontinuirano aplikacijo zőravil pśeko ěrpalke, izvajamo
prevez ob menjavi rezervoarja (CADD ěrpalka) ali elastomerske ěrpalke ob soşasni
menjavi Ďiltra in ev. konekta po standardu.
PRIPOMOCKT POTREBNI ZA IZVAJANJE POSEGA- razklÁiĎozaroke- zaşěitne rokavice- ledviěka za odpadni material- set za prevezo ( pean ali sterilne rokavice, 3 tamponi, 3 komprese 5x5)- sredstvo za ńişěenje koże po planu KOBO za tekoěe leto_ sterilna pĎozoréra folija z veliko propustnostjo navzven ali steśilen obliż z vpojno
blazinico z malim pśemerom- zaˇěitaza distalni del katetra s filtrom (vreěka ali żepek)
PRIPRAVĆ PRED IzvEDBo PosEGA
Koraki IZVEDBA RAzLAGĆ
I Bolnika seznanimo s posegom. Zagotovimo si bolnikovo sodelovanje.
Ż. Bolnika namestimo v ustśezen potożaj
(boěni ali sedeěi).Omogoěimo őostop do izhodnega mesta.
Omogoěimo si nemoten potek izvedbe
posega.
3 Péipśavimo si potreben material in
pripomońke.omogoěimo si nemoten potek izvedbe
posega.
116
Prevez epiduralnega katetra, pśevez s şivom subarahnoid²lnega katetra 3
IZVEDBA POSEGA
Koraki IZVEDBA RAZLAGA
1 Razkużimo si śoke. S koże odstranimo mikroorganizme in
zmĄşamo możnost nléaéje infekcije.
2 Odpremo set. Omogoěimo nemoteno izvedbo posega.
3 Tampone dobéo namoěimo z rastopino za
ěişěenje.Pripravimo material za ěişěenje koŽe
na izhodnem mîstu katetra izkoże.
4 Nadenemo si zaşěitne rokavrce Prepreěimo prenos infekta.
5Z zaşěitniéér´ rokavicami odstranimo staro
prevezo. Pri tem pazimo, da folijo
odstéanimo s pravilno tehniko.Pripśavimo si mesto.
Prepśeěimo izvlek katetra.
6 Snamemo zaşěitne rokavice.
Upośaba zaşěitnih śokavic ni nujna.
Predvsem v primeru teżavne odstranitve
folije z rokavécami.
Razkużimo śoke'Pśepreěimo pśenos infekta.
Omogoěimo nadaljevanje postopka.
7 Prîverimo stanje izhodnega mesta (vnetje'
ev. gnojni izloěki, zamakaéje tekoěine ob
katetru, popuşěen şiv, ki fiksira kateteé...)'
V primeru, ko izhodno mesto ni brez
posebnosti, se posvetujte s specialistom'
ki je indiciral vstavitev katetra ali kliěite
v protiboleěinsko ambulanto.Zagotovimo skrben éadzor in
zmanjşamo możnost kakéşnî koli
infekcije in izpad katetra.
zagotovinam pravilno ukśepanje (gleőe
na izgled sî odloěimo kakşen naěin
pokśivĄa bomo uporabili, posvet z
anesteziologom, ponovna namestitev
şiva).
S pomońjo peana ali sterilnih rokavic 3x
oěistimo koŽo okśog katîtfa in sam katetîr
v razőa|ji 5 cm od sśîdine navzvîn.Razkużimo izhodno mesto in
prepreěimo vnos mikroorganizmov ob
katetru v notranjost.
9 Naredimo varnostno zanko. Doseżemo stabilnejşo fiksiranja katetra
da zmanişamo moŽnost izoada.
10 A) Izhodno mesto katetra iz koÁe
pokrijemo s sterilno prozomo
folijo.
B) V primeru vnetja ali nevaśnosti
poşkodbe folije pod śolijo
namestimo kompreso 5x5
C) Pri pogostejşih prevezah zaéadi
vnetja uporabimo obliż z vpojno
blazinico, ki moéa biti ěim manjşa.Fiksiśamo kateteĎ.
Omogoěimo zaşěito pśed vnosom
mikroorganizmov in izvajanje osebne
higiene.
omogoěimo őober pregled nad
izhodnim mestom.
Zaşěitimo folijo pred poşkodbo.
V primeru rahlega vnetja zaşěitimo
kożo.
V primeru rahle rdeěine zaşěitimo kożo.
Folijo zaşěitimo pred oşkodbo.
Upośaba folije pri vsakodnîvîm
pśevezu j e neracionalna.
tr7
Prevez epiduralnep² k²tetśa. prevez s şivom subarahnoidatnega kaĎeéra 4
llZ ożjo nesterilno folijo prekrijemo şe
péeostali dîl katetśa'omogoěimo boljşo źrksacijo in zaşěito
katetra.
I2 Zunanji del katetra s konektom in Ďi1téom
namestimo v zaşěitno vreěko.Zavanljemo katetîr in onemogoěirno
dekonektiéanie in s tem okużbo katetra.
13 oskébimo bolnika.
14 oskśbimo material.
15 Poseg evidentiĎamo na ga dokumentiramo Vodimo evidenco.
PREVEZ EPTDURALNEGA in
SUBARAHNOIDALNEGA KATETRA (SAK)
2 osebi
2 osebi izvajata poseg:
A. v primeru teÁke preveze (nepéavilna Ďiksacija katetra),
B. v primeru, ko kateter ni fiksiran s şivom in péedvsem tanjşega SAK > 23g'C. v péimeru, ko je potrebno reşiti zaplete:
a) neizvedljiva aplikacija,
b) boleěine ob aplikaciji.
IZVEDBA PosEGA v primeśu A
Koraki IZVEDBA RAZLAGA
I Pśiprava na posegje enaka kot pri eni
osebi.omogoěimo si nemoten potek dela.
2 Razkużimo si śoke' S koŽe odstranimo mikśooéganizme in
zmanişamo moŽnost zl´naniî infekciie.
3 odpéemo set in tampone dobro polijemo
z ustreznim razkużilom zakożo'omogoěimo nadaljevanj e postopka.
4 Nadenemo si sterilne rokavice.
5 Asistent priěne odstśanjevati zaşěitno
folijo s koże in katîtśa.
OPOZORILO!
Ęe je kateter preveě zalepljen in folije ne
moremo odstéaniti, pĎîvzame to oseba 1,
asistînt pa drżi że razreşeni konec
katetśa.Prepśeěiti Želimo nepotśeben izpad
katetśa.
Delamo tako da je ěim mĄşi moŽni
vnos mikroośgaéizmov v pśostor okéog
izhodnega mesta.
6 Oseba s sterilnimi rokavicami prime
kateter.
Pogosto si mośamo pśi tem pomagati şe s
sterilnim peanom.Doseżemo, őa sî kateteś ne izvlîěî.
Ęe pri tem posegu śokavice onesterilimo,
jih zamenjamo.
7 Asistent odvrże odstśanjen material v
ledviěko in si razkuŽi roke.
8 oseba l oěisti kożo in nadaljuje prevez
po standaśdu za eno osîbo.
118
Prevez epiduralnega katetra, prevez s şivom fiksiśanega s ub ar² hno id ² l ne pa k²t e t r a J
IzvEDBa^ PosEGA v pśimeru B
I(oraki IZVEDBA RAZLAGA
I Priprava na poseg je enaka kot pśi eni
osebi.
2 Razkużimo si roke. S koże odstranimo mikéoośganizme in
zmanişamo możnost zllnanie infekciie
3 Odpremo set in polijemo tampone s
oéedoisanim r azkużilom za koÁo.Omogoěimo si nemoteno delo
4 oseba 1 si nadene steéilne rokavice.
5 Asistent priěne odstśanjevati folijo ali
obliż s koŽe in katetra'
6 Oseba 1 prime odlepljeni katîteś inpazl,
da se kateter ne izvleěe' Pogosto si
moramo pomagati tudi s sterilnim
peanom.Prepreěimo izpad katetra in njegovo
onesterilienje.
7 Asistent odvéŽe mateéial in si śazkużi
roke.
8 Asistent prime distalni nesterilni del
katetra.
Oseba I previdno izvede postopek
ěişěenja koże okśog izhodnega mesta
katetśa iz koże. Med posegom z eno roko
ves ěas drżi sterilni del katîtśa.
Poěakamo (l5 - 60 sek.), da se razkużilo
posuşi.Razkużimo izhodno mesto in prepreěimo
vnos mikśoośganizmov ob katetru v
notranjost.
Prepśeěimo izpad katetr a.
Doseżemo ustśezno delovanje razklżita.
Koża se osuşi'
9 Preverimo, ěe je koża suha in jo po
potrebi osuşimo s suhim tamponom.omogoěimo, da se folija lepo prime na
kożo.
10 S katetśom naśedimo na koŽi veě
vamostnih zank.
Ęe se je kateter med posegom onesteśilil,
ga oěistimo s tamponi zrazkużilom'Prepreěimo izpad katetra.
ohranimo veějo povéşino steśilno in
zalepljeno.
11 Asistent to mesto péelepi s folijo.
Ęe mesto tik ob izhodu kaĎetra iz koże ni
povsem suho, namestimo na mestu
izhoda ěez kateter steéilno gazo 5x5 in
şele nato prelepimo s folijo. Pri tem
pazimo, da so vaśnostne zanke izven
EAZS.Povśşino ohranimo sterilno.
Péepśeě imo izpad katetr a.
Péepreěimo, da se ob katetru pod folijo
nabira tekoěina in omogoěa izpadkatetra.
12 Ko smo prelepili in źlksiśali zadostno
dolżino katetĎa, snamemo śokavice in si
śazkużimo roke.
13 oskébimo şî distalni del katetra'
Izvedemo şe menjavo Ďiltśa in ev. tudé
konekta po standaśdu.
Kateteś. v kateresa aoliciramo zdéavlIaZavarujemo kateteś in onemogoěimo
dekonektiśanje in s tem okużbo katetra.
119
Pśevez epiduralneg² katetr², prevez s şivom sub²rahnoidalnega katetra 6
bolusno, namestimo v vreěko ali żepek.
Pśi kontinuiéanih aplikacijah zdéavila v
kateter, s pomoějo razliěnih ěrpalk
(obvezno pri SAK)' izbeśemo ustĎezno
mesto in nato pod konekt in źrlter
podlożimo gozo, prolcijomo z njo şo
źrlter in prelepimo s folijo. Folijo
prelepimo z ene in druge stśani tako, da
iz folije gleda le nastavek f1ltśa z
zamaşkom.omogoěi nam dostop do katetśa bśez
tega, da ob vsaki kontroli odlepimo źrlter
v celoti.
Pśepreěimo vsako tnożnosé izpada kateśa.
Zo bolniko jc ta noěin kaś nojmanj motcě
in mu omogoěa izvajanje osebne higiene
brez tega, da bi bilo potrebno to mesto
oskébeti ob vsakem umivanju (vsak dan).
14 oskébimo material in bolnika.
15 Poseg evidentiramo in dokumentiramo. Vodimo evidenco.
IZVEDBA POSEGA v primeru C
I(oraki IZVEDBA RAZLAGA
Priprava na poseg je enaka kot péi eni
osebi
2Razkużimo si roke. S koże odstranimo mikśoorganizme in
zmanişamo możnost zunanie infîkciie.
3 Z zaşěitnini rokavicami odstranimo staro
prevezo. Pri tem pazimo, da folijo
odstranimo s pravilno tîhniko.Pripravimo si mesto.
Pśepśeěimo izvlek katetra.
4 Snamemo zaşěitne rokavice.
Upośaba zaşěitnih rokavic ni nujna.
Pśedvsem v pśimeru teżavne
oőstśanitve folije z rokavicami.
Razkużimo roke.Prepreěimo prenos infekta'
omogoěirno nadaljevanje postopka.
5 Nadînîmo si steśilne éokavice, primemo
sterilni del katetra in si qa osledamo.
6 Ad a) Neizvedljiva aplikacija
Asistent prime distalni nîsterilni del
katetra in na źrlter namîsti 2 mlbrizgalko
z 0'9oĂ NaCLin poskusi aplicirati.
oseba 1 medtîm s prsti ene roke pśime
şiv na katetru, z drugo roko pa poěasi in
péevidno izvleěe kateter za 2-3, najveě, 5
mm.
Ęe aplikacija şe vedno ni izvedljiva' naj
bolnik malo spśemeni poIożaj, asistent pa
poskuşa z aplikacijo'
V primeru neuspeşne aplikacije po
koněanîm posegu bolniku damo
predpisani reşilni odmeśek in obvestimo
zdśavnika in protibol. amb.
Ad b) boleěina ob aplikaciji
V primeru bolîěin najpĚ izvleěemo
katetîé po prei opisanem postopku in natoPoskuşamo doseěi péehodnost katetra.
Bolniku zagotovimo ustIezno teśapijo
kljub tehniěnim tîżav am.
120
Prevez epiduralnega katetra, prevez s şivom subarahno idalnega katetra 7
asistent poskuş a vbözgatň źlziol. raztop.
V primeśu, da je boleěina şe vedno
prisotna, poseg koněamo s pokritjem
izhodnega mesta katetśa izkoÁe in
obvestimo zdravnika in pśotibol' amb. Bolniku zasotovimo ustrezno zdravlienie.
7 Prevez nadaljujemo kot pri eni osebi.
8 Poseg evidentiramo in dokumentiśamo. Vodimo evidenco.
Liteśatura:
1. Maśsden Manual: Chapteś l5 Epiduśal Analgesia, dostopno na:
htto://ctserv.qmuc.ac.uVMARSDEN/rm-1 5.htm (7. I 1.2003)
2. Pisno gradivo teoretiěnega stśokovnega izobra½evanja inuěnih delavnic
DZDRAVSTVENA NEGA IN OBVLADOVANJE BOLECINE PRI BOLNIKIH Z
RAKOM( onkoloşki inştitut Ljubljana, jaéuar 2004
3. Intśathecal catheteśs: developing consistency in źrlter use and dśessing in Peäh, Australia.
Intemational Journal of Palliative Nursing, 2003, Vol 9, No 7:308-314
4. Caiég for youś epidural catheteś: UI Home Care: UI Health Caśe stś. l-3 dostopno na:
http://www.uihealthcare.com/depts/uihomecare/patientcareinformatioôepiduralcathcar.'.
5.11.2003
12t
Bolusne aplikaciie analgetiěne ter²piie po epiduralnem ka´etru I
oośrcoloŠxllśŠrnurlNsTśruśE
OF ONCOLOCY
LJUBLJANA LJUBLJANA
Slużba za zdśavstveno nego
Naslov stanőarőa:
BoLUSNE APLIKACIJE ANALGETIĘNE TERĆPIJE Po EPIDURALNEM
KATETRUStrani:
7017
Avtor: Marija Logonder
Delovna skupina: N. Knafelc, M. Bernot, L' Petśica, M.
Mehlî, B. Švieeli' M. Gradişek' dr. LahainarDatum potrditve
28.2.2006
DEFINICIJA IN RAZLAGA
Bolusna aplikacija analgetiěne terapije po epiduralnem kateku je vnos zdravil za lajşanje boleěin
(lokalnega anestetika, analgetika-opioidov, klonidina) preko katetra v epiduralni prostor.
To metodo uporabljamo za obvladovanje akutne pooperatirme boleěine, fantomskî boleěine po
amputacijah in kroniěnî boleěine pri napredovali bolezni, ko druge metode niso zadosti
uěinkovite, izvedljive ali pa pri bolniku povzroěajo prekomerne neugodne uěinke.
Ta naěin aplikacije omogoěa, da pri bolniku doseżemo dober analgetiěni uěinek ob majhnih
odmerkih danih zdravil. Vsako od danih zdéavil ima specifiěno delovanje in stranske uěinke'
CILJI
CILJI POSEGA- Doseěi ustrezno lajşanje boleěine s ěim manjşimi neugodnimi uěinki z dajanjem majhnih
odmerkov zdravila v rednih ěasovnfü razmakih.- Pśepreěiti vnos mikroorganizmov preko kateha v epiduralni prostor._ Pśepśeěiti boleěino ob sami aplikaciji zaradi prehitregavbrizgavanja._ Prepreěiti izpad katetra ob aplikaciji zaśadi prehitregavbrizgavanja.- S poznavanjem delovanja zdravil in toěno pöpravo le-teh prepreěiti zaplete zaraői danih
zdravil ( opioidi - slabost, bśuhanje, glavobol, potenje, srbeěica, zaspanost, zmedenost'
redko depresija dihĄa; Iokalni anestetik _ senzoriěne, motoriěne motnje; klonidin -
sedacija, hipotenzija in bradikaédija).
CILJI STANDARDA- prikaz kośakov aplikacije- zagotavljanle dogovorjenega nivoja kakovosti
1ŻŻ
Bolusne aplikacije analgetiěne terapije po epiduralnem katetru
IZVAJALCIPOSEGA
- vişja medicinska sestéa / diplomirana medicinska sestśa
- vişja medicinska sestśa / diplomirana medicinska sestéa pripéavnica pod nadzośom mentośja
- zdśavstveni tehnik / séednja medicinska sestra z ustreznim znanjem
- zdravstveni tehnik pśipéavnik pod nadzośom mentośja
- zdéavnik
VODILA DOBRE PRAKSE- Aplikacije se izvajajo po naroěilu zdravnika.- MSoz. ZT,kiizvajataaplikacijo, mośatadobéopoznatimetodo zőéavljeéja,tehniko
aplikacije, zdravita (njihove uěinke in stranske pojave), możne zapleta jih znati péepoznati in
pśavilno ukepati.- Analgetiěno tekoěino péipravimo sami ( VMS in DMS) v péimeru, ko şe işěemo ustrîzno
sestavo in koncentéacijo meşanice.- Nadaljnjo pśipravo tekoěine pśevzame lekarna onkoloşkega inştituta po naroěilu pśeko
péotiboleěinske ambulante'- Pri pöpravi tekoěine in sami aplikaciji je potrebno upoştevati pśincipe aseptiěnosti.- Apliciéamo pońasi' da bolniku ne povzśoěamo boleěin.- Apliciéamo pońasi, da s prehitrim dotokom tekoěine v ozek epiduralni prostoś ne povzroěimo
izpadakatefra.- Pśi bolnikih, pri kateöh je EDK uvîden za dolgotrajno zdravljenje boleěine, mośamo aplikacije
nauěiti tudi bolnike iôali njihove svojce. To bolniku omogoěa ustrezno zdśavljenje boleěine
tudi na domu in manjşo odvisnost od zdéavswînih delavcev.2
PRIPoMoĘKI, PoTREBNI ZA IZVAJANJE PoSEGA:- sterilni tamponi ali komprese 5x5 cm- razku½il'o za ěişěenje stiěişěa źrltśa z zamaşkom_ predpisana zdravilna meşanica v 10 ml brizgalki, zaşěitîna s steśilno iglo, oznaěena z
bolnikovimi podatki- sterilen zamaşek, éeześvni frlter in konekt- zaprtaplastiěna ampula z 0'9 % NaCl (10 ml)- 2 mlbrizgalka za îv . aplikacijo 0,9 % NaCl v kateter (teżave pri aplikaciji)
- igla za aspiéacijo 0,9 % NaCl iz ampule_ potreben mateśial zazaşěito katetra s filtéom (vśeěka ali kompśesa 10xl0 cm, lepilni tśak in
matîrial za źrksiranje - prozoma folija ali hypafix za żepek).
- ledviěka
- zblralnikza ostre péedmete
123
Bolusne aoIikaciie analgetiěne teśaDiie Do k²tetśu 3
PRIPRAVA PRED IZVEDBO POSEGA
Kośaki IZVEDBA RAZLAGA
1 Péeverimo identiteto bolnika in péedpisano
teraoiio oo oéavilu 5 PZagotovimo, da dobi péavi bolnik pśavo
zdéaviIo.
2 Bolnika seznanimo s posegom.
P.;őpř."'ř'' ˇi razkużimo éoke.Zagotovimo si bolnikovo sodelovanje.
S koże odstranimo mikloorganizme in
zmanişamo możnost Zunanie infekciie.3
4 Pripravimo vse potśebno za l7;vedbo, Zagotov imo nemoteno delo.
5 Pśedpisano zdravilo pripravimo v stîśilno
brizgalko in jo zaşěitimo s steéilno iglo.
A. Tekoěina je pripravljena v lekaśni v
l00 ml stekleniěki in hśanjena v
hladilniku.
Steklîniěko vzamîmo iz hlaőilnika
najmanj I uro pred aplikacijo.
B. Tekoěino pripravimo pśed aplikacijo
- v brizgalko aspiéiramo najprej lokalni
anestîtik,
- z lnzulinsko brizgalko dodamo
péedpisano koliěino opioida,
- dodamo klonrdin (2 ml brizgalka) in
- do predpisanî koliěine povleěemo şe
0,9 % NaCl,
- béizgalko zaşěitimo s steśilno iglo
- opremimo jo s podatki o bolniku.Bolniku zagotovimo, da dobi pravo
zdravilo.
Ohranimo mikéobioloşko stabilnost.
Ohranimo źrzikalno kemijsko stabilnost.
Zdéavilo zaşěitimo pred svîtlobo.
Tekoěina se ogreje na sobno temperaturo in
ob aplikaciji ne povzśoěimo boleěinî zaśadi
hladu-
Vedno uporabirno nove ampule, da
zagotovimo vnos mikśobioloşko
neoporeěnih zdravil.
Zagotovimo toěno doziśanje opioida v mg.
Zagotovimo pśavilno koncentracijo
zdravlla.
Prepreěimo vnos mikroorganiZmoV.
Zagotovimo, da dobi pśavi bolnik pravo
zdravilo.
IZVEDBA POSEGA
Koraké IZVEDBA RAZLAGA
1 Bolnik po VAL ali numeśiěni |estvici ocîni
boleěino, ki io dokumentiśamo.Izhodişěna vĎednost omogoěa
uěinkovitosti dane tîraoiiî.oceno
2 Razkużimo stiěişěî filtra z zamaşkom in
odstranimo zamaşek.Z zunanjega dela odstranimo
mikroorganizme in zmanjşamo możnost
zunanje infekcije teś omogoěimo
nadalievanie posega.
Pod nastavek filtśa namestimo steéilno
kompreso.Prepéeěimo możnost okużbe in zagotovimo
aplikacijo zdravila bśez vnosa
mikéoorganizmov preko katîtra v
eoiduśalni Drostol.
3 Na nastavek źlltra namîstimo béizgalko s
priośavlieno zdravilno meŠanico.Vzpostavimo pot vnosa zdravila.
4 Aspiriramo vsebino izkatetra in Ďiltra. Preverimo lego katetśa in prepreěimo
nepśavilno aplikacijo.
Ęe aspiéiramo nekaj zraěnih mehurěkov,
pomeni, da gre za pravilno lego katetra in z
124
Bolusne aplikacije analgetiěne terapije po epiduralnem katetru 4
aplikacij o lahko nadaljujemo.
Ob aspiśaciii likvoria (nivo tekoěine v
bśizgalki se dviguje) aplikaciie ne smemo
izvesti.
5 Pońasi vbśizgavamo péedpisano koliěino
zdravila.Prepśeěimo moéebitno boleěino ob pśehitśi
aplikaciji in możnost izpada katetra iz
epiduralnî ga prostora'
6 Odstranimo praano brizgalko in namestimo
steölen zamaşek.
Zamaşka ne smemo premoěno pritrditi.Pśepéeěimo onesteriljenje kateha.
ob naslednji aplikaciji ga teżko odvijemo
in obstaja velika nevarnost, da odvijemo
konekt na katetśu'
7 Med aplikacijo, navadno po aplikaciji
polovice tekoěine, preverimo izhodno
mesto katetra izkoÁe.
Ęe tekoěina ne zamaka,nadaljujemo z
aplikacijo.
Ęe opazimo zamakanje tekoěine, lahko
aplikacijo kljub temu nadaljujemo, bolniku
ne bomo şkodovali, vendar terapija ne bo
zadosti uěinkovita.Ugotovimo, ali morda tekoěina zamaka ob
katetru' Zamakanje tekoěine je znak
nepravilne lege oz. izpada katetra iz
epiduéalnega péostośa'
Lega katetéa je ustśezna.
ZdéaviIo se porazdeli paśaveśtebśalno in v
podkożje' kaé povzśoěi delno uěinkovitost
zdéavila'
Po koněani aplikaciji o tem obvestimo
zdśavnika. da oredoişe ustĎezno teraoiio.
I Kateter s Ďiltśom namestimo v zaşěitno
vreěko (pri poketśrih bolnikih) ali v żepek,
ki je fiksiran na kożi (pri nepokretnih
bolnikih)Zaşěitimo kateter in s tem onemogoěimo
dekonektiśanje katetśa in péepśeěimo vnos
infekta pśeko kateha.
9 Bolnika nadzorujemo 60 min. po aplikaciji.
opazujemo dihanje' zavest in poěutje
bolnika.
RR merimo pśedvsem pśve dni po vstavitvi
katetra, nato v péimeru, da se bolniki po
aplikaciji slabo poěutijo (znaki zniżaéega
RR). V tem primeru izmerimo pritisk 30
min. pred aplikacijo in 15-30 min. po
aplikaciii.opazimo morebiüre zap|ete, kar nam
omogoěi pravoěasno ukéepanje, in ocînimo
uěinkovitost dane terapije. Prepoznamo
tako zgodnje zaplete po vstavitui kot tudi
kasnejşe pri dolgotśajnih katetrih.
Pri bolnikih s kéoniěno boleěino ne pśide
do zasĚa dihanj a zaradi opioidov.
I RR opazimo predvsem pri aplikaciji
klonidina ali neustśeznega odmerka
lokalnega anestetika.
Pri padcu za veě kot 10 mm Hg obvestimo
zdravnika' ki predpişe ustrezno terapijo in
da navodila o nadaliniih aplikaciiah.
l0 Izvedeno teśapijo in opażanja
dokumentiéamo na terapevtski ali katetrski
list in v negovalno dokumentaciio.Vodimo toěno evidenco, tako imamo
pregled nad zdéavljenjem in zapleti.
125
Bolusne aplikaciie analgetiěne terapiie po epiduralnem katetlu
UKREPI OB TEHNICNIH TEZAVAH PRI APLIKACIJII
ZAPLETT UKREPT
Ncizvcdliivo anlilrncii o zośndi
delno alé v celoté
zamaşenega katetśa
Vzrok:
- prilepljen
- stisnjen
- ali zamaşîn kateter
Ęe se pot ne spśosti, nadaljujemo
s postopkom.
Poseg izvaja vişja ali diplomirana
medicinska sestra ob asistenci.
Aplikacija şe vedno ni izvedljiva.Pśiprol'imo 2 ml brizgollco s Ďizioloşlco śaztopino
(FR).
Bolnika namestimo v boěni ali sîdeěi poloŽaj. Po
możnosti naj naredi maěji hrbet, da spśostimo pot.
Poskusimo aplicirati FR (dovoljen je pritisk).
Bolnik pśi tem lahko spśeminja polożaj'
S tem manevéom spéostimo morebitno
péilepljenje katetra ob tkivo ali delno koleněenje
v podkożju. Koleněenje v funeliranem delu je
możno preővsem pri bo1nikih. ki so izgubili
veliko telesne teże.
Z aplikacijami lahko nadaljujemo.
Kateteś odlepimo vse őo izhodnîga mesta, da
vidimo, ěe kje koleněi.
Asistent poskusi ponovno vbrizgati FR.
Nadenemo si steéilne śokavice in kateter pśevidno
izvleěemo od 2 do 5 mm (najveě 1 cm) tako' da s
prsti ene śokî déżimo şiv' ki drżi kateter, z déltgo
roko pa poěasi in previdno vleěemo kateter.
Mîdtem ko izvlaěimo kateter, asistent poskuşa
vbéizgaĎi FR. Ęe aplikacija uspe, izvedemo
pśevez katetśa in nadaljujemo z aplikacijami.
KateteĎ oskrbimo (pśevez). ěe so pri bolniku
prisotne boleěine, mu damo predpisani źeşilni
odmerek in obvestimo sobnega ali deŽumega
zdravnlka o zapletu.
Obvestimo tudi pśotiboleěinsko ambulanto.
Neizvedliiva aplikaciia zaśadi
vidnega koleněenia katetśaOdlepimo folijo oz. lepilni trak in pregledamo
kateter, kar nam omogoěi pregled nad katetéom.
Ęe koleněň, kateter pśed mestom koleněenja
odśeŽemo po postopku. opisanem pri menjavi
konekta. Ęe mesto koleněenja ni dovolj oddaljeno
od izhodnega mesta katetra iz koże (toliko, da
nastavîk s fiItéom bolnika oviéa pri |eżanju in
obéaěanju _ cca. 30 cm inje onemogoěena dobéa
Ďiksacija katetra), kateter steéilno pokrijemo,
damo bolniku pśedpisani reşilni odmerek in
obvestimo sobnega ali deżumega zdravnika in
protiboleěinsko ambulanto.
126
Bolusne aplikacije analgetiěne terapije po epiduralnem katetru 6
Boleěine ob aplékaciii
Vzrok:- pritiskkatetra ob duro
ali ż. korenino- pritisk curka
aplicirane tekoěine- vnetje_ Apliciramo poěasi, ker pritisk tekoěine ob
poěasni aplikaciji ne povzrońa boleěine.
- Bolnik naj spremeni poloŽaj. S tem
razbremenimo pritisk katetśa ob duro ali żivěno
korenino._ Ęe boleěina preneha, la}lko nadaljujemo z
aplikacijami.
- ěeje aplikacija şe naprej boleěa, kateter steéilno
izvleěemo za cca.2 mm, s ěimer sprostimo
pötisk.
- Apliciramo FR.
Ą Boleěina ni veě prisotna.
Z ap|ikacijami nadaljujemo kot doslej, ker vzśok
boleěine ni rénetje v epiduralnem prostoru.
B Ęe je boleěina kljub izvleěenju katetra şe vedno
prisotna, niso pa prisotni znaki vnetja (fTT, glavobol,
znaki meningiana), obvestimo zdravnika (antibiotiěna
zaşěita), kateter po naroěilu pustimo, in za 2-3 dni
prekinemo z aplikacijami. S tem omogoěimo saniéanje
lokalnega vnetja v epiduralnem prostoru.
Bolnik mora v tem ěasu dobiti terapijo na drug naěin
(rer os, s.c., ...)
Po 2_3 őneh ponovno apliciramo 1-2 ml FR.. ob neboleěi aplikaciji nadaljujemo z aplikacijami
zdrav1|ne meşanice.. ob şe vedno prisotni boleěini obvestimo
zdéavnika, kateter po zdravnikovih navodilih
odstśanimo in konico poşljemo na mikrobioloşko
preiskavo.
C Ęe so prisotni kliniěni znaki vnetja, je bolnik ogrożen.
Obvestiti moramo zdravnika, kateter pa po njegovih
navodilih odstéanimo, konico poşljemo na mikrobioloşko
oreiskavo in damo teraoiio. ki io oredoişe.
Zamakanie tekoěine ob
aplikaciii na izhodnem mestu
katetśa izko½e
zaradi'.- izpadakatetra iz
epiőuralnega prostora,- morebitne poşkodbe
katetra med vstaviwijo ali
pri dolsotraini uporabiPrenehamo z nadalj nj imi aplikacij ami. Aplikacij a
sama ne povzroěateżav, ni pa enako uěinkovita
kot pśej.
obvestimo deżurnega zdravéika, da predpişe
ustrezno terapijo v drugi obliki.
obvestiti mośamo tudi protibol. ambulanto za
dogovor o ponovni vstaviwi katetra.
Stalno zamakanie likvoria ob
kat€tśu
Vzśok:- poşkodba dure- f intrakranialni pritiskObvestimo zdravnika.
Bolnik naj dobi reşilni odmerek analgetika v
drugi obliki.
Ęe so prisotni kliniěni znaki iztekanja likvorja
(glavobol), kateter po naroěilu zdtavnika
odstranimo.
127
Bolusne aplikaciie analsetiěne teraoiie oo eoiduralne´n katetru 7
Ce kliniěni znaki niso prisotni, se posvefujemo z
zdravnikom v protiboleěinski ambulanti
(aleolosom) in kateter Dustimo.
ohromelost noe 15-20 mén. po
onlilociii zdśoviIo
Vzrok je nastanek duśalne fistule
zarudi:
- poşkodbe durepri
dolgotéajnem katetśu
- napredovale bolezniBolniku takoj dvignemo vzglayje (sedi v postelji)
S tem doseżemo, da se lokalni anestetikvîżeéa
niżje segmente inée zajame centraza dihanje'
opazujemo vitalne znake, da pravoěasno
pśepoznamo zaplete in ukéepamo.
obvestimo zdéavéika.
Bolnik naj dobi pp. reşilni odmerek analgetika v
drugi obliki.
Pśekinemo z nadaljnjimi aplikacijami in śavnamo
po navodilih algolosa.
Literatura:l. Maśsdîn Manual: Chapter l5 Epiduśal Analgesia, dostopno na:
http://ctserv'qmuc.ac.uk/MARSDEN/śm-1 5.htm ('7 .l l.2003)
2. Pisno géadivo teoretiěnega strokovnega izobra½evaéjain uěnih delavnic
)ZDRAVSTVENA NEGA IN oBvLADovANJE BoLEĘINE PRl BoLNIKIH Z
RAKOM( onkoloşki inştifut Ljubljana, jamlat 2004
3. The use of epidural and intśathecal analgesia in palliative care v International Joumal of
Palliative Nursing,200l, Vol.7, No8 396-3'14
4. Pisna obvestila protiboleěinske ambulante o spinalnih katetrih zdravniku in patśonaŽni
sluŽbi.
5. Potoěnik I., obeśauner L., Subduśalni blok-zaplet epiduralne anestezije. In:
ZDRAWESTN 2003;'l 2: 3'7 7 -9
128
Menjava bakterielnegafiltśa na EDK in SAK I
ooNrcoloŠrc lrusém:rr,lśvŠééuś oF oNcoLocYLJuBL]ANA L;uaqnN´
Slużba za zdśavstveno nego
Naslov standarda;
MENJAVA BAKTERIELNEGA FILTRA NA EPIDURĂLNEM (EDK) IN
SUBARAHNoIDALNEM KATETRU ňsAK)Stéani;
7213
Avtor: Marija Logondeś
Delovna skupina: Nataşa Knafelc, Marjana Bemot, Mehle
Maida' B. Šviseli' M. GradişekDatum potrditve:
28. Ż. Ż006
DEFINICIJA IN RAZLAGA
Bakterielni frlteś ima najlonsko 22- mikronsko membrano in ob aplikaciji v EDK ali SAK
pśepreěuje vnos mikroośganizmov (infekta) in tédnih delcev (déobcev stekla, gume) preko katetéa
v epiduéalni prostor.
CILJI
prepreěiti vnos infekta v epiduśalni ali subaéahnoidalni prostoś
pśepreěiti poşkodbe katetéa zaradi ostrih delcev
zamaşitev katetra zaraői tédnih delcev
IZVAJALCI POSEGA
vişjôdiplomiéana medicinska sîstra
vişjôdiplomiśana medicinska sesffa pripravnica pod nadzorom mentorja
sśednja medicinska sestra/zdravstveni tehnik z ustreznim znanjem
zdravstveni tehnik pod nadzoéom mentoéja
VODILA DOBRE PRAKSE- Uporabljamo ustrezne filtte z 22 _mikronsko membéano, ki dalj ěasa ohranijo svojo
flnkcijo.
- Pri menjavi pazimo, da pśi samem posegu ne povzroěimo vnosa mikśooégaéizmov iz
povśşine katetra v notranjost'
- Fi1teé zamenjamo na 2-3 tedne.
- Fi1ter zamenjamo ob njegovi poşkodbi ali ob vsakem onesteśiljenju'
- Poseg lahko izvajamo samostojno ali ob soěasni menjavi konekta, aplikaciji zdravila,
meniavi ěroalke ali Drevezu.
129
Menjava bakterielnega filtra na EDK in SAK
PRIPOMOCKI, POTREBNI ZA IZVAJANJE POSEGA:- śazkużilo za roke po priporoěilih KoBo'- sterilni tamponi,- razklÁito za kateteś po pśiporońilih KoBo,- sterilni 0,2 mikśonski filter (Portex ali Bśaun)'- reześvni zamaşek'
- śeześvni konekt,
- 2mtbözgalka,- 2 ali 5m1 bśizgalka s steölno 0,9 % NaCl (FR) iz amp.,- ledviěka,- material za fiksiranje katetéa ( vreěka ali ustrezen żepek in foliia ali lepilo na tkanini)2
PRJPRAVA PRED IZVEDBO POSEGA
Kośaké IZVEDBA RAZLAGA
1 Pripravimo potreben matîrial za izvedbo. Omogońimo nemoteno delo in aseptiěno
izvedbo posega.
2. Bolnika seznanimo s posegom. Zagotovimo si njegovo sodelovanje.
3 Bolnika namestimo v udobîn in ustrezen
polożaj.Bolniku med posegom zagotovimo udobje,
sebi pa omogoěimo nemoteno izvedbo
DOSegA.
IZVEDBA POSEGA
Kośaki IZVEDBA RĆZLAGĂ
1. Razkużimo si roke. S koże odstranimo mikśoośganizme in
zmanişamo możnost zunanie infekciie.
2. Pśipravimo potreben mateśial.
Bśizgalko z0,9 %;o NaCl namestimo na
nov filter in ga napolnimo. Brizgalko s
preostalo FR oustimo na źlltśu.omogoěimo si nemoteno delo in aseptiěno
tebniko.
-l- Odpremo set tamponov in jih polijemo z
razkużilom.Pśipravimo delovne pripomoěke za nemoten
potek dela.
4. odstranimo zamaşek s starega Ďiltra in
aspiriśamo z 2 ml bnzgalko.
A. Ęe aspiriramo likvoé ali kri,
postopek prekinemo.
B. Ęe aspiéiśamo nekaj zśaěnih
mehurěkov, s postopkom
nadaliuiemo.Preveśimo pśavilno lego katetśa.
Lega katetśa ni ustrezna. Kateter leżi v
likvorskem prostoru (subarahnoidalno)-
likvor ali v ŽilÇkéi ali pa gre za kśvavitîv v
epiduralnîm prostoru.
Lega katetra je ustĎezna.
Z eno roko drżimo kateter s konektom in
z drugo oěistimo mesto stika med
konektom in źrltśom.Prepreěimo prenos mikéoorganizmov iz
povrşine v konekt ali źllteś.
6. odvijemo in odstéanimo staś filter. Pri
tem pazimo. da ne odviiemo konekta.Pśepéeńimo nepotrebno dekonektiéanje
katetśa.
7 Pripravlienemu sterilnemu Ďiltśu omogoěimo neopośeěno aplikaciio v kateter
130
Meniava bakterielnega /iltra na EDK in SAK J
odstéanimo zaşěitno kapico in ga
priviiîmo na konekt katetra.
8. Novonamîşěen źrlteś in kateter
orebrizsamo s FR v brizsalki.Péeverimo péehodnost katetśa ln
nepoşkodovanost fi ltra.
9. Odstranimo brizgalko in namestimo
sterilen zamaşek.Prepreěimo vnos infekta.
10. Kateteé namestimo v vśeěko ali żepek. Pśepśeěimo poşkodbo in kontaminacijo
distalnega dela katîtra na mestu konektiranja
in filéa.
I l. Oskbimo bolnika in material.
12. Poseg in morebitne zaplete
dokumentiéamo na terapevtski ali
katetéski list v ustrezno rubriko.Vodimo evidenco.
LITERATURA:
1. Marsden Manual: Chapter l 5 Epiduéal Analgesia, dostopno na:
http://ctsery.qmuc.ac.uVMARSDEN/rm-1 5.htm (7. 1 1.2003)
2' Pisno gradivo teoéetiěnega strokovnega izobraÁevanja in uěéih delavnic
)ZDRAVSTVENANEGA IN oBWADoVANJE BoLEĘINE PRI BoLNIKIH Z
RAKOM( onkoloşki inştitut Ljubljana, janlar 2004
3. Intrathecal catheters: developing consistency in filter use and dressing in Peśth,
Aushalia. Intîrnational Journal of Palliative Nuśsing, 2003' Vo1 9, No 7: 308-314
4. Caśing for youś epiőural cathîter: Ul Home Caéî: UI Health Carî str' l_3 dostopno
nai
hĚl://www'uihealthcare.com/depts/uihomecaśe/patientcaśeinformatioôepiduralcathca
é... 5.1 1 '2003
131
Menjava konekt² na EDK in SĂK I
ooNroé-oŠrc lNsém'rrlNŠrmś oF oNcoLoGYL;uol';´śén LIuBL;ANA
Slużba za zdśavstveno nego
DEFINICIJA IN RĂZLAGA
Konekt na katetru nam omogoěa aplikacijo zdravil péeko EDK v epiduralni prostor ali preko SAK
v subaéahnoidalni prostoé. Meniuiemo ga ob dekonektiéaniu, onesterilieniu ali poşkodbi.
CILJI
omogońiti ěim daljşe izvajanje terapije pśeko EDK ali SAK.
Pśepśeěňti vnos infekta v epiduéaléi ali subaéahnoida|ni prostor
Prepreěiti poşkodbo katetra.
IZVAJALCI POSEGA
vişjôdiplomirana medicinska sestéa,
vişja/diplomirana medicinska sestra pripravnica pod nadzośom mentośja,
sśednja medicinska sestrôzdravstveni tehnik z ustśeznim znanjem,
zdéavstveni tehnik pod nadzorom mentorja,
avo konekta 2 osebi.
voDILA DoBRE PRĂKSE- Poseg izvajamo'.
_ ko se je kateteś dekonektiral,
_ ko se je pśi menjavi źlltra konekt onesterilil.- Ko aplikacija ni izvedljiva zaradi éa distalnem de1u stisnjenega katetra'- ob menjavi konekta vedno zamenjamo tudi filteé.- Péi menjavi moramo zagotoviti aseptiěnost posega.- Pri pacientih, ki so nemirni in kateter Veěkéat dekonektirajo' moéamo konektirani del katetśa s
filtéom zaşěititi tako, dapacient nima dostopa őo konekta (celoten del skupaj s źrlhom
o - sendviě ele sNaslov standarda:
MENJAVA KONEKTA NA EPIDURALNEM (EDK) in/ali
SUBĂRĂHNoIDALNEM KATETRU (sAK)Strani:
73/4
Avtoś: Marija Logonder
Dîlovna skupina: M. Mehle, B. Švigelj, M. Gśadişek, A'
ZagarDatum potrditve:
28.2.2006
POTREBNI ZA IZVAJANJE POSEGA:
sterilne pregledovalne rokavice,
razku½il'o za roke po priporoěilih KoBo,
steśilni kom. 5x5 cm ali 3 in3
132
Meniava konekta n² EDK in SAK
A) MENJAVA NEDEKoNEKTIRANEGA KĂTETRĂ IN KoNEKTĆ
PRJ KATETRU, KI sE JE DEKoNEKTIRĂL v NAŠI PRIsoTNosTI2
razkużilro za ěişěenje katetra po priporoěilih KoBo'
sterilen skalpel,
stîrilna konekt in filter,
rezervni zamaşek,
nova ampula 0,9 % NaCl
2 ali Smlbrizgalka in igla,
1edviěka,
zbfu a|nlk za ostňe predmete,
material (vreěka ali ustrezen żepek in folija ali lepilo na tkanini) za źrksiéanje distalnega dela
katetéa s konektom in źlltrom.
IZVEDBA POSEGA
Kośaki IZVEDBA RAZLAGA
1 Bolnika seznanimo s posegom. Zagotovimo si njegovo sodelovanje.
2. Bolnika namestimo v udoben polożaj Zagotovimo si dostop in możnost izvedbe
posega pśi bolniku.
3. Razkużimo si roke. S koże odstśanimo mikroorganizme in
zmanişamo możnost zunan'ie infekciie.
4. Pripśavimo potreben material. omogoěimo si nemoteno delo in aseptiěno
tehniko.
5. Asistent odvije star konekt (odvija se v
nasprotni smeśi umega kazalca) in ga
odstrani, kateter péime vsaj l 0 cm od
distalnega dela in ga drżi, dokleé si oseba,
ki izvaja menjavo, ne nadene sterilnih
rokavic.omogoěimo izvedbo menj ave.
6. Razkużimo si roke. S koże odstranimo mikroorganizme in
zmanişamo możnost zunanie infekciie.
7 Nadenemo si sterilne rokavice. Zagotovomo si aseptiěne pogoje.
8. Z eno roko primemo kateteĎ cca. 4 cm od
distalnega konca in ga ves ěas drżimo na
istem mestu, z drugo rokonpa s tamponi z.
śazkużilom 3x oěistimo kateteé.
Ęistimo tako, őa prviě povleěemo tampon
od mesta, kjer drżimo kateteś, proti
distalnemu delu, pri vsakem naslednjem
potegu gremo cca. lcm proti distalnemu
delu.S katetéa odstranimo mikroośganizme in
zmanjşamo możnost zunanje infekcije.
Pazimo, da pri ěişěenju ne zanesemo
razkużÇla v kateter.
Tako prepreěimo pĎenos mikśoorganizmov z
neěistega dela katetśa na oěişěeno polje.
9. Po koněanem ěişěenju poěakamo 15 -
60 sek., da se razkuŽilo osuşi'omogoěimo delovanj e r azkużila.
Doseżemo. őa se povrşina katetra osuşi.
133
Meniava konekta na EDK in SAK 3
10. Z &ugo roko péimemo konico katetra,
asistent s sterilnim skalpelom odéeŽe 0.5-
1 cm katetśa, ki ga odvśżemo.Odstranimo del morebiti stisnjenega katetra
in prepreěimo vnos razkużila in
mikéoorganizmov s konca katetra v njegov
lumen.
11 Zadéja 2 cm katetéa obéişemo s stîrilno
kunrpresu ali tarulrurorlr.DoseŽemo, daje kateter povsem suh, kaé
llatIt UIllUgoěi ustrezllo śtksaoiitt konekta.
IŻ Vzamemo steśilni konekt in vanj
namestimo oěişěeni in odéezani dei
kateffa. Kateter potisnemo v konekt do
globine, kije mogoěa, in ga zavljemo
(kolikor moéemo) v smeri umega
kazalca.Vzpostavimo konektiranje katetśa s tem pa
możnost lzvajanja aplikacije zdéavil.
13. Po standaédu namestimo şe nov sterilen
filter.Zagotovimo aseptiěnost in z aplikacijo
steśilne 0,9 % NaCl péeverimo neopośeěnost
izvedenega postolrka in orehodnost katetra.
14. Distalni del katetśa s konektom in Ďiltrom
zaŠěitirno glede na stanje bolnika (pri
leżîěih bolnikih ga namestimo v Žepek'
fiksiéan na kożo, pri pokéetnih bolnikih v
poseben żepek' obeŠen okoli
pacientovega vratu, ali pa ga v celoti
prelepimo s folijo in pustimo zunaj le
zamaşek pfi nemimih pacientih)'Zaşěitimo kateter.
Prepśeěimo możnost dekonektiranja.
Bolniku omogońirno primeśen konfośt.
l5 oskśbimo bolnika in mateśial
16. Izvedeni postopek dokumentiśamo na
teśapevtski ali katetrski list in v
negovalno dokumentaciio.Vodimo toěno evidenco
B) MENJAVA KoNEKTA PRJ KĂTETRU' Iň sE JE DEKoNEKTIRAL
NEZNANO KDAJ
IZVEDBA POSEGA
Kośaki IZVEDBA RĂZLAGA
r.-7 Koéaki so enaki kot Dri postoDku A.
8. Z eno roko primemo kateteś péibliżno 10
cm od distalnîga dela.omogoěimo si ěişěenje zadostnega dela
katetśa.
9. Z drugo śoko oěistimo kateter s 3-kratnim
ěişěenjem s tamponi zrazku½ilomv
dolŽini 10 cm.
Ęistimo od roke, ki kateter déżi, proti
distalnemu delu katetra. Pri vsakem
potegu se oddaljimo za I em v polje, ki
ga ěistimo.S katetśa odstśanimo mikroorganizme in
zmanjşamo możnost zunanje infekcije.
Pśepśeěimo, da bi mikśoorganizme zanes|i z
nesterilnega dela katetéa ob éoki, ki kateter
drÁi, na distalni del katetéa.
134
Menjava koneha na EDK in SAK 4
l0 Po koněanem ěişěenju poěakamo 15 - 60
sek'' da se éazkużilo osuşi.Doseżemo ustrezno delovanje razl²lżila.
Doseżemo' da se povrşina katetśa osuşi.
11 Zadnjih 7 cm kateha obrişemo s sterilno
komoreso ali tamoonom.DoseŽemo, daje kateter povsem suh.
12. Asistent s steölnim skalpelom péereże
kateteé na 5 cm. odrezani del katetśa
odvśŽîmo.
DolŽina odśezanega katetśa je odvisna
tudi od dolżine katetéa in moÁlosti
źrksirania.oőstranimo okużeni del katetśa in ob
aplikaciji pśepreěimo vnos mikrooéganizmov
pśeko katetra v epiduéalni oz.
subarahnoidalni pśostoś.
13 Vzamîmo nov steéilen konekt in ga
namestimo na katetîś.omogoěimo naőaljnje aplikacije zdśavil'
14. Postopek nadaljujemo kot pri menjavi po
postopku A od l2. toěke naprei,
Liteśatuśa:
l. Marsden Manual: Chapteś 15 Epidural Analgesia' dostopno na:
http://ctseśv.qmuc.ac.u´/MARSDEN/rm-1 5.htm (7 .1 I'2003)
2' Pisno gradivo teoretiěnega strokovnega izobrażevanja in uěnih delavnic
)ZDRAVSTVENA NEGA IN oBWADoVANJE BoLEĘINE PRI BoLNIKIH Z
RĂKOM( onkoloşki inştitut Ljub´ana, jaéuar 2004
135
| !ql:iű{-i,; '. -.ä _qs.ź:i:.].:'l_1.':a::/1l'Y!ś:i'] l'*;s.-,: : -'lj_-
Ąrimidex vodiln i zaviralec aro mataze
O anastrozol
sestava: Filmsko oblożena tableta Vsebuje
1 mg anastrozola.
lndikacije: AdjuVantno zdravßenje Žensk po
menopavzi, ki imajo zgodnji invazivni rak dojke
s politivnimi estrogenskimi receptorji in se ne
moňejo Zdraviti s tamoksiĎenom laradj
poveěanega tveganja za tňomboembolizem ali
nenormalnosti endomeLrija. ldravljenje
napredovalega raka dojke pĎi żenskah po
menopavzi. Uěinkovétost pri bolnicah z
negatéVnimi estrogenskimi receptoéji ni bila
dokaŻana razen pri tistih, ki so imele
predhodno pozitiVen kliniěni odgovor na
tamoksifen.
odmeýjanje ;é éaěin upoňabe: 1 tableta po 1
mg peśordlno, enhraL na dan' Pri Zgodnjem
rakU je priporoěljiVo trajanje Zdravljenja 5 let.
Kontrĺindikacije: ArimideX je kontraindiciran
pri| żenskah pĎed menopavzo, noseěnicah in
dojeěih materah' bolnicah s hUjˇo ledvięno
odpovedjo (oěistek kreatinina manj kot 20
mllmin (oziroma 0,33 mlls)), bolnicah z
zmernim do hudim jerrnim obotenjem in
bolnicah' ki imajo Žnano preoběutljivost Za
anastrozol ali /a katerokoli drugo sestavino
zdravtla. Zdravila, ki vsebujejo estrogen, ne
smete dajati soěasno Z Arimidexom, ker bi Se
njegovo faĎmakoloşko delovanje iZniěilo.
TamoksiĎena se ne sn]e upordbljati SkUpčj 1
Arimide^om' ker lahko pride do /manjˇanjanjegovega delovanja.
posebna opozoýilč in pýevi.léo9ttri uk.epi;
Uporabe Arimidexa ne priporoěan]o pri otrocih,
ker njegova Vaénost in uěinkovitost pri njih şe
nista raziskani. l\4enopavzo je potrebno
biokemiěno doIoějti péi Vseh bolnicah, kjer
obstaja dvom o hormonskem statusu. Ni
podatkov o Varné upoéabi Arjmidexa pri bolnicah
z 7merno ali hudo jetrno okvaro ali hujşo
ledviěno odpovedjo (oěistek hreatinina manj
kakor 20 mTmin (oziroma 0,33 mlls)). Ni
podatkov o uporabi anastrozola z analogi LHRH.
Te konrbinacije zdravil se ne sme uporabljati
ZUnaj klinéěnih preskuşanj' Pri żenskah z
osteoporo/o dli pri Ženskah s poveěanim
tveganjem za razvoj osteoporoze je treba
doloěiti njihovo mineralno gostoto kosti Z
denzitometrijo, na primer s slikanjem DE/\A na
zaěetku zdravéjenja, pozneje pa V rednih
éntervalih. Po potĎel]i je treba zaěeti z
7däavljenjem alj plepreěevanjem os|'eopolole in
to skrbno nadzorovati. Ni verjetno, da bi
Arimidex Zmanjşal bolniěino sposol]nost Za
Vożnjo ali upňavljanje s stro.ji. Ker pa so med
uporabo Arimidexa poroěali o sploşni oslabelosti
in laspanosti. je pol'rebna previdnost pri voÁnji
in upravljanju strcjev, dokler simptoma tra.jata.
Noseńnost in doienje: ArimideXje med
noseěnostjo in dojenjem kontraindiciýan.Neżeleni uěinké: Najpogostejşi neżeleni Uěinki so
navali Vroěine, suhost vagine in reděenje las. ostali
neżeleni uěinki VkUuěUje.jo gastrointestinalne
motnje (anoreksija, slabost, bruhanje, diareja),
aStenijo, boleěine/okorelost V sklepih, Zaspanost,
glavobol in izpuşěaje. oběasna poroěila navajajo
krvavitev iz nożnice, ki se pretezno po]avl]a pri
bolnicah Ż napredovalim obolenjem Ďaka na dojki v
prvih tednéh po prehodu z dotedanjega
hormonskega zdravljenja na zdravljenje z
Arjmidexom' Ęe krvavitev traja dlje ěasa, so
potéebne dodatne preiskave. HiperhoIesterolemija,
obiěajno blaga do Zmerna. o povişanih nivojih
gama GT in aékalne fosfataze so poroěali le
oběasno. Vzroěna povezanost omenjenih sprememb
ni bila ugotovljena.
Medsebojno delovanie z däuËilni zé'lavalé: Zdravila,
ki Vsebujejo estrogen. ne smete dajaLi soěasno Z
Arimidexom, ker bi se njegovo farmakoloşko
delovanje iZniěilo. Tamoksifena se ne sn]e
uporabljati skupaj z Arimidexonr, ker lahko pride do
zmanjşanja njegovega delovanja'
vý9la ovojnine én v$îbiilai Pretisni omoti iz PVc in
aluminija, ki VsebUéejo 28 tablet V şkatlici'
Űeżiln izda.|e zdśavila: Rplspec
oatunl péipéave itfoémacije: september 2006
Pred predpisovanjem, prosimo, preberite celoten
povzetek teme|jnih Znaěilnosti zdéavila.
oodatne inäośtnaeije in liteśatuśa so 
'}a voljo pśé:
Astrazeneca UK Limited, Podrużnica V Sloveni.ji, Verovşkova 55, Ljubljana
www.breastca ncersource.com
WwW.aĎimidex.netAstraZene.us
Oźj.'OLOgJJ}\
ERBITUX'trETUKsrMAB^
Zavira EGFR - odpira nove możnosti
Ci Ijno usmerjeno zdravllenje metastatskega
rakadebelega ěrevesa in danke
-( Visoko specifiěno monoklonsko lgG1 protitelo, ki kompetitivno inhibira
śeceptośje za epidermalni rastni faktor (EGFR)
( uěinkovitost je dokazana v kombinaciji z irinotekanom1
Eöltux2 mglml raöoplna za lnfundhĺn|o (3´'ĺlfun. navodllazĺ 0potabo)
vse nadaljne informacße so vam na voljo pň: Meňck d.o'o., Dunajska cesta 119, 1000 Uubljana' tel ': 01 560 38 10, ňah: 01 560 3831, el. poşta| inňo@ééeĎck'si
1)cunnhlham Detal',€€ldmab MonoüeĎĺpyandce|dmab pluslönolecĺn in lönotecčn.ReĎacbryMetaslĺüccoloccklcanc€é NewENGJ Med 2004j351(4):337 345
Iil
,MERCK
t!
Iwww.oncology. merck.de
Zahvala sponzośjem:
Abbott Laboratories
Auremiana
Astra Zeéecca
CSC Pharma
DZS
Inteśpaśt
Janssen Cilag
Medinova
Medis
MERCK
NEGA
Novaśtis oncology
Pharmamed Mado
Roche
Valencia
Zyeza sloyenskih dśuştev za boj proti śaku
138
SEMINARJI SEKCIJE MEDICINSKIH SESTER IN
ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV V ONKOLOGIJI
33. "MED BoLNIŠNIco IN DoMoM"
28. in 29. september.2006
32. SODOBNI TRENDI V ONKOLOGIJI
IN oNKoLoŠKI ZDRAVSTVENI NEGI
29. in 30. septembeé 2005
31. )UKREPAJMo DANES, DA BoMo ŻIvéél JUTRI(
(Primaéna in sekundaéna preventiva raka ter
teéciar n a preventiva 
a ]x:iś i:1". :'´o;,'´:'^ b o lnikov z rako m )
30. sTARosT IN RĆK
PoMoĘ MEDICINSKI sEsTRI, BoLNIKU IN svoJcEM
9. in 10. septembeé 2003
}g.RAzvoJ oNKoLoGIJE IN oNKoLoŠKE ZDRĂvsTvENE NEGE
10. in 11. oktobeé 2002
28. URGENTNA STANJA V ONKOLOGIJI
IN HoRMoNsKo ZDRĆVLJENJE RĆKA DoJK
18' in 19. oktobeé 2001
27. NAPREDoVALI RAK _ DoDAJMo ŽIvulnśéB DNEvoM
19. IN 20. oktober 2000
26. KAJ JE SToRJENo NA PoDRoĘéu nśonś´IRANJA BoLNIKoV
v oNKoLoŠKI ZDRAVST\'ENI NEGI
10. marec 2000
25. POMEN PRI]HRANE PRI NASTANKU IN ZDRAVLJENJU
MALIGNIH OBOLENJ
14. in 15. oktobeé 1999
24. RĆK MoD
18. maj 1999
23. DoJKE - oKRAs Žnrésxn IN NJENA BoLEĘINA
15. in 16' oktobeĎ 1998
22. PLJUěNI RAK
28. in 19. maj 1998
21. KOMUNIKACIJA V ZDRAVSTVENI NEGI
13. november 1997
20. ZADOVOLJNA, CELOVITO UREJENA MEDICINSKA SESTRA'
KAKOVOSTNA ZN
15. in 16. mai 1997
19' STANDARDI oNKoLoŠKE ZDRAVSTVENE NEGE USTNA VoTLINA
8. novembeé 1996
t39
18. NOVOSTI V SISTEMSKEM ZDRAVLJENJU IN PRI ZDRA\T.JENJU
KRoNIĘNE BoLEĘINE
8. marec 1996
l7. ZAĘETKI UVAJANJA PRocEsA zDRAvsTvENE NEGE
NA oNKoloŠrnś´ nŠrlśUTU LJUBLJANA
28. in 29. seprember 1995
1ř. TUMoRJI v oTRoŠKI DoBI
10. marec 1995
15. RAK Ęnnvrsé´
7. in 8. oktober 1994
14. IZBRANA PoGLAVJA IZ GINEKoLoŠKE oNKoLoGIJE
3. in 4. marec 7994
13. MALIGNI LIMFOMI
5. marîc 1993
12. DIAGNOSTIKA V ONKOLOGIJI
25. september 1992
11. STRANSKI UĘINKI cITosTATIKov
5. marec 1992
10. MEDICINSKA SESTRA IN STRES
4. oktober 1991
9. KARCINoM SEĘNEGA MEHURJA
8. marec 1991
8. MALIGNI TUMORJI TESTISA
28. september 1990
7. MALIGNI MELANOM
9. marec 1990
ř. AKUTNE LEVKEMIJE
27. oktober 1989
5. BRAHIRADIOTERAPIJA V GINEKOLOGIJI
3. maéec 1989
4. RAK v oRL PoDRoĘJU
11. november 1988
3. PLJUĘNI RAK
11. marec 1988
2. ZDRAVSTVENA NEGA STOM
20. novembeś 1987
1. oNKoLoŠKA GINEKoLoGIJA
RĂK JAJĘNIKoV
16. maj 198ř
140