GLAS 12° XLVII - št. 30 - CENA 80 SIT Kranj, torek, 19. aprila 1994 Sodnik Janez Kikel napravil napako pri registraciji Banke Les Država priznala napako, z odškodnino pa nič e je vložilo 400 varčevalcev, ki so izgubili približno 6 milijonov mark. Tožb pobijana, 18. aprila - V pravni praksi se JTeJ ni izoblikovali stališče o krivdi Jf*ave, sai je imela doslej prednost pred P°sameznikov, skrajni čas je, da se to T.en»eni in ponovno presodi, kaj je ^Jektivna odgovornost države, je na '"kovni konferenci dejala Breda Kutin, 10 vodi Zvezo potrošnikov Slovenije. Temeljno sodišče v Ljubljani je razsodi-'.da je sodnik napravil napako pri J'stfaciji t.i. Banke Les, gre za prvo od j" tožb, kolikor so jih vložili varčevalci J*sa- Vendar pa je sodišče hkrati odločilo, unuaPaka ni zadosten razlog za odškod- se s odgovornost države. Na sodbo smo pritožili, kdaj je bo izreklo višje e Pa je težko povedati, saj je vprašanje, ali bo ta primer obravnavalo prednostno, so povedali na tiskovni konferenci. Kakor je znano, je podjetje Les, d.d., finančni inženiring in hranilno kreditno službo, na kranjskem sodišču registriral sodnik Janez Kikel, ki je medtem sodniške vrste že zapustil. Varčevalci so smatrali, da varčujejo pri hranilno kreditni službi, kakor se je t.i. banka Les tudi predstavljala, šele z njenim propadom so izvedeli, da je bilo to le podjetje in potemtakem država ne jamči za njihove vloge. Banka Les je imela približno 15 tisoč varčevalcev, vendar je v stečajno maso svoje terjatve prijavilo le 2.500 varčevalcev, za približno 9 milijonov mark. Po dveletnim neuspešnih pogajanjih se je 400 varčevalcev, ki imajo približno dve tretjini teh terjatev, s pomočjo Zveze potrošnikov Slovenije odločilo za tožbo proti državi in proti petim gorenjskim občinam, ki so sodnika izvolile. V tožbe so se podali le tisti, ki so imeli v Banki Les več kot 2.500 mark prihrankov. Z odškodnino torej ni še nič, za varčevalce je seveda priznanje napake kaj slaba tolažba. Žalostno je, da posameznik pri nas še nima cene, ki bi jo moral imeti, da so v javni dolg prišle obveznosti, ki so posledica napačnih poslovnih odločitev, ne morejo pa odškodnine za napake države, kar smo že večkrat predlagali, je dejala Kutirtova. Vlada je prej zagovarjala sodno pot, zdaj bi se torej morala odzvati, saj je napaka ugotovljena. • M. Volčjak fflLEJNO SREČANJE GLASBENIH ŠOL V TRŽI-q .' Glasbene šole z Gorenjske, iz Kanalske doline in itgxVca so pripeljale svoje najuspešnejše učence na 20. titliLi* mladih glasbenikov, ki je bilo minuli petek v kkuf osnovni šoU Bistrica. Za učence je to bila nova P*dn v nastoPanJu Pred javnostjo, za glasbene *aUgoge Priloinost za izmenjavo izkušeni, za obisko-Pf.' P° predvsem prijetna sprostitev ob glasbi, kakršne *o*b? 2>*wr b°V mal°- Morda bo dr»gatc ie od jeseni, *om° v novi dvorani glasbene šole lahko prirejali vsaj Fotrt0?* koncerte- Vet o srečanju na 6. strani! • S. S. -S. Saje Gorazd Balta novi predsednik Šmarjetna gora, 15. aprila - Na letni skupščini Sveta kranjskih sindikatov so izvolili novega Eredsednika. Kranjske sindi-ate bo poslej vodil Gorazd Balta, dosedanji podpredsednik, sicer pa prekaljeni sindikalist, ki ie pred nastopom profesionalne funkcije delal v podjetju Donit v Medvodah. Na petkovi seji, ki je bila v prvem delu izobraževalna, so utrdili tudi programska izhodišča Sveta kranjskih sindikatov. Še naprej bodo v klasični sindikalni funkciji ščitili pravice delavcev, in sicer s pomočjo zunanjih sindikalnih zaupnikov, z dopolnilnimi dejavnostmi pa bodo članom omogočili številne ugodnosti, od letovanja do pomoči pri iskanju dela. • D.Ž. Pred vpisom na srednje šole Zaprta vrata gimnazij? Kranj, 19. aprila - Kaže, da mladi vse bolj cenijo splošno izobrazbo in se z vpisom na gimnazije pripravljajo na študij. Tako bi vsaj sodili po rezultatih prijav osmošolcev na srednje šole. Na Gorenjskem je poleg kranjske in škofjeloške gimnazije, ki imata vsaka za oddelek preveč prijav, večje zanimanje, kot so vpisne možnosti še na trgovski in gostinski šoli. V srednjih strokovnih šolah je prijav praviloma premalo, bele vrane so le posamezni programi. Šole s preveč prijavami se bodo v tem tednu odločale, ali vpis omejiti ali zaprositi za kak oddelek več, zadnjo besedo pri enem in Lea Ribaril umrla £ V prOtnCtlti nCSrCCl možnost prenosa prijav, ki so K jo imeli učenci v minulem Skojja Loka, 16. aprila te(jnu. Več o tem preberite Konec tedna,e smučarsko na strani 5. • D.fc. Skofjo Loko pretresla vest, da je v prometni nesreči umrla mlada, 20-letna re-prezentantka Lea Ribarič, članica domačega smučarskega kluba Alpetour. Z reprezentančno kolegico Mojco Suhadolc sta se v noči s petka na soboto vračali iz smučarskega plesa v Mariboru, v Tuhinjski dolini pa ju je zaneslo z mokre ceste. Mojca je bila v nesreči le laije ranjena, Lea, ki je sedela za volanom, pa je na mestu nesreče podlegla poškodbam. Lea Ribarič je bila ena najobetavnejših slovenskih smučark v hitrih disciplinah, njen dosedanji največji uspeh pa je bronasta medalja z mladinskega svetovnega prvenstva v Mariboru z leta 1992. • V.S. jftj^ie r^?n,a " Konec tedna je bilo v Kranju tretje regijsko fa •'°vali valcev 8 8rcdnJ»h *oL Na letošnjem, kjer so lo TSjc°valnK doma,a vsen gorenjskih šol, so predstavili 90 tJv fcoini na'°g s 14 strokovnih področij.Naloge je ocenjava-Dft^h DS,rf-V ^a*ere so organizatorji pritegnili strokovnjake z bhVe**Qost Je-('J' faku'tet in zavodov, da bi dosegli čimvečjo it, alt najh^* ova'ne dejavnosti v šolah s prakso. Komisije so Ujetja 22ht naw8e> ^ar 43 se jih je razvrstilo na prva, druga t^aganih t "a Posainc/n'h strokovnih področjih. Večina jih je g^kega !p za državno tekmovanje. Raziskovalne naloge z t Podariys ^anJa bodo razstavljene tudi na sejmu malega f^8nju. jJ8' *j P° prihodnji teden na Gorenjskem sejmu v ^ovah,8 s'"": skupina bodočih strojnikov pri prikazu "•"e naloge na računalniku. • D.Ž., foto: J. Pelko RN lip bleddoo lesna Industrija 64200 btod, ljubl|anafca c. 32 No ^5™2* W£ ŽMJBNJE I r\m. VHODNA IN GARAŽNA VRATA UUUCNR KVflUT6TA, V6UKA IZBIRA Na mR£9VINAH lip bled i teio^EDU IN MURSKI SOBOTI ^ tel.069-22941,22942 Gorenjska^Banka VAŠI ZAKLADI NA VARNEM V ŠEFIH HRANILMICE-GLOB VS KRAS J Škofja Loka, 16. aprila - Gorenjska predilnica iz Škofje Loke je ob svoji 60-letnici pripravila modno revijo, na kateri so poleg izdelkov njenega podjetja Lokateks predstavili tudi izdelke drugih podjetij škofjeloške občine, saj so sodelovali tudi Kroj, Odeja in Sešir iz Škofje Lok, Etiketa in Alpina iz tirov ter butik Pagat iz Škofje Loke. Prijeten večer so popestrili nastopi plesnih skupin. Gorenjska predilnica je tako obudila modne revije, ki so jih nekdaj v Škofji Loki redno prirejali, upajmo torej, da bo 60-letnica te znane loške tovane dobro spodbuda, da fih bodo prirejali tudi v prihodnje, saj tekstilne in obutvene tovarne iz škofjeloške občine resnično lahko pokažejo marsikaj. Tudi Gorenjska predilnica se prek svojega podjetja Lokateks vse bolj uveljavlja s konfekcijo. Foto: J. Pelko Ljubljana, 18. aprila - Gospodarska zbornica Slovenije je na predlog koncema LIP Bled in Jelovice Škofja Loka podelila Rriznanje Johannesu Fuhsu, solastniku in direktorju podjetja loderne Bauelemente iz Bremna v Nemčiji. Slovenska vrata in podboje kupuje že petnajst let, dosedanji posli so bili vredni 114 milijonov mark, slovenska vrata in podboji pa so že v Jribližno 130 tisoč nemških domovih. Letos bosta LIP in elovica nemškemu kupcu dobavila za približno 20 milijonov mark vrat in podbojev. Več na 7. strani. M.V., foto: J. Pelko NEMŠČINA z Ljudsko univerzo Kranj na 97,3 FM Radia Kranj vsako sredo ob 20. uri 1 1111....... J SEJEM MALEGA GOSPODARSTVA, KOOPERACIJ, PODJETNIŠTVA ■ predstavitev obrtnikov iz Slovenije, Italije, Avstrije ■ ponudba kooperacij - inovacije ■ predstavitev strokovnih šol PROST VSTOP - PROST VSTOP KRANJ, 26 - 29 .4. '94 STRANKARSKE NOVICE Združena lista socialnih demokratov Kdo jih je nadzoroval Ljubljana, 19. aprila -Združena lista socialnih demokratov, ki je pripravljena in zainteresirana ostati v vladni koaliciji, vendar ne na račun podrejenega položaja, tudi v opoziciji znamo delati, pravijo, je zastavila premieru dr. Janezu Drnovšku vprašanja glede domneve, da je služba obrambnega ministrstva prisluškovala in nadzorovala politike, med drugim tudi predsednika Združene liste Janeza Kocjančiča. Če je to res, pravijo, gre za očitno kršenje človekovih pravic in vlada mora ukrepati. Združena lista je v položaju nadzorovanja in je zato žrtev. Zato se stranka zavzema za učinkovit nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami. Združena Usta poudarja, da ta vprašanja niso povezana s problemom ostajanj av vladni koaliciji. • J.K. Liberalna demokracija Kamnik Zbor članov in simpatizerjev Kamnik, 19. aprila -V četrtek, 21. aprila, ob 19. uri bo v Matični knjižnici v Kamniku zbor članov in simpatizerjev Liberalne demokracije Slovenije za območje občine Kamnik. Zbor sklicujejo občinski odbori nekdaj samostojnih strank: Demokratske stranke, Socialistične stranke in Liberalnode-mokratske stranke. Na zboru bodo izvolili vodstvo skupne stranke in se dogovorili za delovanje pred in na lokalnih volitvah. • J.K. Slovenska nacionalna desnica Začetek deželnih zborov Ljubljana, 19. aprila -Slovenska nacionalna desnica, ki je bila med glavnimi organizatorji in pobudniki protikorupcijs-kega zborovanja, zagovarja ustanovitev Slovenske zveze -protikorupcijske lige, prav tako pa tudi referendum o vprašanju legitimnosti sedanjega parlamenta. Začenjajo se tudi deželni zbori, ki jih bo deset. Prvi bo v soboto v Mariboru, razen SND pa ga organizirajo Zeleni, socialdemokrati in Slovenska ljudska stranka. Podjetje za prehrano, prenočevanje, trgovino in turizem HRAST - ŽJ, d.o.o. Jesenice, C. Železarjev 8, 64270 Jesenice Tel.: 064/861-441 int. 29-65 objavlja na osnovi sklepa UO z dne 5. 4. 1994 JAVNI RAZPIS ZA PRODAJO POČITNIŠKIH PRIKOLIC V AC Lanterna pri Poreču, tipa IMV letnik 1986 za štiri + 1 osebo s predprostorom. Izklicna cena ene prikolice je 137.000,00 SIT. Prometni davek v višini 20 % plača kupec. Nakup prikolice je možen le z gotovino. Ogled prikolic je možen v AC Lanterna pri Poreču v soboto, dne 23. 4. 1994, od 11. do 14. ure. Interesenti naj oddajo pisne ponudbe v zaprti kuverti na naslov HRAST - ŽJ d.o.o. Jesenice, C. Železarjev 8, 64270 Jesenice pod oznako "Javni razpis prodaje prikolic", do 4. 5. 1994 do 12. ure. O prodaji prikolice bodo interesenti pisno obveščeni. Prikolice bodo prodane najboljšemu ponudniku po načelu videno-kupljeno. Prevzem prikolice bo v AC Lanterna pri Poreču po podpisu kupoprodajne pogodbe in plačilu kupnine. NAGRADNA IGRA Vaša hišna številka in Gorenjski glas Vsak teden: ENA SREČNA DRUŽINA VEČ Se danes ali pa najkasneje jutri, v sredo, nas do 14. ure pokličite v uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223' 111, če je v časopisu objavljena Vaša hišna številka. Nagradna igra, ki družini s tokratno srečno hišno številko prinaša nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev, ni težka: nekoliko bolj podrobno prelistajte Časopis in v njem sta ločeno na različnih straneh objavljena dva podatka: naselje (in ulica v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) + številka, Oboje skupaj je srečna hišna številka v tokratnem krogu igre "Vsak teden ena srečna družina več". Ker pa je možno, da je hišna številka npr. na večdruŽinskem stanovanjskem bloku ali pa je v ulici oz. naselju več enakih hišnih Številk z dodatki (a, b, c..), bo sreča v družini odvisna tudi od hitrosti: tisti, ki prvi najde svojo hišno Številko po navedenih pravilih in prvi pokliče v uredništvo, prejme nagrado. Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA _ Danes se bo nadaljevala seja državnega zbora Za nekatera kazniva dejanja ne bo zastaranja Poslanci so v drugem branju predloga kazenskega zakonika Republike Slovenije odločili, da za uradne, vojaške ali druge odgovorne osebe, ki so med 15. majem leta 1945 in 26. junijem 1991storile kaznivo dejanje, za katere je zagrožena najmanj petletna zaporna kazen, ne velja zastaranje. Ljubljana, 19. aprila - Slovenska ustava retroaktivnega vplivanja ne priznava, zato je to dopolnilo h kazenskemu zakoniku izjema. Za takšna kazniva dejanja naj bi meroda- jen zakon, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja. Nekatera dopolnila pa je državni zbor zavrnil. Tako naj ne bi bila kaznivo dejanje zahteva po priznanju novih manjšin, Popravili bomo tudi železnice Državni zbor je v prvi obravnavi sprejel nacionalni program razvoja slovenskih železnic. Prav tako tudi že vemo, kako bomo modernizirali slovenske leleznice. Poma- ?ali nam bosta Evropska investicijska banka in Evropska anka za obnovo in razvoj. Poslanci so posebej poudarjali pomen prehoda tovora s cest na železnico in nujnost čimboljše železniške povezave z Madžarsko ter posodobitev proge po Soškem koridorju med Koprom in Jesenicami. Ti progi naj bi bdi najbolj donosni v slovensklem železniškem omreiju. Za izgradnjo železnic je driavni zbor zadolžil vlado, naj se čimprej začne pogajati z zainteresiranimi sosednjimi državami. Ti interesi pa so živi predvsem v Avstriji in na Madžarskem razen madžarske in italijanske, ki sta priznani z ustavo. Precej razprave je bilo o kaznih, zagroženih za dejanja zoper varnost slovenske drŽave in njeno ustavno ureditev ter zoper izvoljene ali imenovane predstavnike oblasti. Za vdor na ozemlje Republike Slovenije naj bi bila Kazen od 10 do 20 let zapora, za umor poslanca, svetnika, ministra in sodnika vrhovnega ter ustavnega sodišča z namenom ogrožanja ustavne ureditve pa je predlog kazenskega zakonika predlagal 20 let zapora, poslanci pa so kazen znižali na 7 do IS let. Slovenska kazenska zakonodaja s tem še ni zaokrožena. Državni zbor mora sprejeti še zakon o kazenskem postopku in zakon o državnem tožilstvu. Državni zbor je po hitrem postopku sprejel spremenj«" zakon o posebnem davku n* določene prejemke.Društvom. sindikatom in političnim stran; kam ne bo treba plačeva" davka na izplačilo nagrad111 povračilo stroškov svojim delavcem. Vendar letna vsot« poasameznega prejemka ie sme preseči 150.000 tolarjev- V prvem branju je bil sprej« zakon o poravnavi obveznost' do bank zaradi izplačanih viznih vlog. Država namn> bankam, ki so izplačevale devize občanom, nikoli ni izpom1' la jamstva. Gre pa. sorazmerno velik denar, ki povečal javni dolg za 493 ' jonov mark, vendar bo {J prispevek k strukturni sanacij' bank. S tem bodo zMJJJ bilančne vsote poslovnih ban* zaradi terjatev do Narod«1« banke Jugoslavije. .m V drugem branju je D" potrjen predlog zakona o skup' nosti študentov. V trem prifl»f| se je državni zbor razdelil v dv» tabora: v enem so bih po$lfQ v dro; Liberalne demokracije, • ^ gem pa presenetljivo krsW _ demokrati in združena » . Močnejši so bili slednji prodrli s stališče, da je »J* nost študentov interesna ore nizacija s podružnicami P° j. lokalnih skupnostih po Slo ji. To naj bi krepilo neodvtfj' od države, nasprotniki _ v stališča pa so menili, da t bistvu za politično organiz^ ki bo imela podružnice> v^ lokalnih skupnostih. • J« * jek Predsednik republike povabljen v državni zbor V kakšni državi živimo Predsednik republike Milan Kučan bo najverjetneje jutri popoldne spregovoril poslancem državnega zbora. Na sejo ga je povabil predsednik državnega zbora mag. Herman Rigelnik. Ljubljana, 19. aprila -Pretekli teden ie bilo odsti nejasnosti in ugibanj, ali bo predsednik republike Milan Kučan posredoval državnemu zboru samo pisno mnenje o aktualnih razmerah v državi in njegovem videnju aktualnih problemov ali pa bo predsednik republike, ki sicer po ustavi ni neposredno odgovoren državnemu zboru, osebno govoril poslancem. Sedaj kaže, da bo jutri popoldne predsednik Milan Kučan spregovoril poslancem državnega zbora. Dosti je bilo tudi ugibanj, ali bo mogoče predsedniku zastavljati vprašanja ali ne in, ali bo mogoča po njegovem govoru razprava, kar je del poslancev posebej želel. Po poslovniku in sklepu državnega zbora razprava po govoru ne bo mogoča. Milan Kučan naj bi torej samo pojasnil svoje poglede in razlage položaja v državi, posebej pa svojo oceni, izrečeno februarja v Novi Gorici, da so v Sloveniji za premagovanje [>olitičnih nasprotnikov dovoljena vsa sredstva, tudi fizične ikvidacije. Ta izjava je razburila javnost, nekateri politiki pa so jo, iztrgano iz celotnega nastopa, tudi razlagali po svoje. Državni zbor pa bo lahko, če bo tako sklenil, o posameznih stališčih predsednika razpravljal na izredni ali redni seji. • J.K. Javna tribuna na Jesenicah Jesenice, 18. aprila - Združena lista socialnih demokratov Jesenice organizira v četrtek, 21. aprila ,ob 19. uri v sejni sobi skupščine občine Jesenice javno tribuno na temo Gospodarsko uspešna, socialno pravična, pravna in vama država. Gosta tribune bosta dr. Maks Tajnikar, minister za gospodarske dejavnosti slovenske vlade in Miloš Pavlica, predsednik delavske zveze Združene liste Slovenije in poslanec v državnem zboru. • D.S. Teden, zaznamovan z aferami in orožjem Vlada o poročilu ministrov in pobudi predsednika Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je včeraj grejel poročilo ministrske komisije o za^ej? molnikar, danes pa naj bi o njem razpravljal* tudi vlada. Odločala se bo tudi predlog predsednika republike, naj notranje lfi obrambno ministrstvo celovito proučita P°" moč Hrvaški in Bosni in Hercegovini, tudi orožjem. n ie Ljubljana, 19. aprila -Predsednik republike Milan Kucanja predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku predlagal, naj via zadolži notranje in obrambno ministrstvo, da priPraoVj. celovito poročilo o pomoči Hrvaški in Bosni in «er.s0ja ^ Peterleta na protikorupcijskem zborovanju. Stranka °? „ke lv talne izraze zahrbtnega nasilja zoper podpredsednika p0jajnarJ j Bizjaka in predsednika poslanske skupine Ignaca z0pf Krščanski demokrati bodo še naprej vztrajali v d?J drugi vprašanj, ki so bila na vas naslovljena v zvezi z odkritjem ko^cijo, Ten^TnoUaTdržavnTga' zbora! vlade m >'a| orožja na mariborskem letališču in tudi potegnete ustrezne instituti sistema, ne pa s sredstvi, ki bi jih kdo vsdjeval oo konsekvence, so zapisali v pismu. • J.K. • J.K. j Ivan Bizjak / Direktor in 4»™i* t0 Vilma Stanovnik, Marija Vol$* CW« U»W . Mi GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI KRANJ .... Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TČR, Tisk časopisov in re ^tffi . I Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova L, Kranj, telefon: 223-111, telefar 222-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem ^^"ć storil GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih m petkih. Naročnma:_trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Ogl»» ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT. Ivo Bizjak, notranji minister in podpredsednik SKD "Z Organizacijo nimam nič!" 0 trgovini z orožjem, Dosjeju 13, aferi Smolnikar, vlogi SKD v vladni koaliciji, Janezu Janši in o tem, ali se mu res maje ministrski stolček. lvo Bizjak:"Ne čutim se ogroženega." NiJih malo, ki menijo, da so ^danjemu slovenskemu notranjemu ministru Ivu Biz-šteti dnevi in da bo on Jaslednja "žrtev" afere Smolnikar. Seveda pa se ?ajdejo tudi takšni, ki meni-1°! da bo Bizjak še dolgo jninistroval slovenski polici-R ,Ce k temu dodamo še gibanja o sestavi vladne koalicije, je razlogov za Pogovor z njim več kot dovolj. Novinar Vine Be-}** je pogovor, ki je bil na Jranjskem radiu priredil tl|di za bralce Gorenjskega glasa. , Pred dnevi se je nekdo z °*rvo spravil nad vašo hišo. J* nekatere je bila to oarvna diverzija", za aruge - dobil je, kar si je tosluiil, tretji pa so zapisa-H "Bizjak, Peterle, Polaj-nar - prodane duše"? , "Očitno gre v ozadju za to, Qa smo si z nekaterimi različna mnenja, kar samo po ,eb! ni nič nenavadnega, zanimivo pa je to, da nekdo *v°je nestrinjanje z mnenjem J^gega kaže na takšen način. n^Prej se bomo otresli takS-",n navad, bolje bo za vse nas." 1 Znotraj SKD-ja veljate Z^/nejhga politika, ki rai formalno zaseda viso-K0 mesto. Tačas tudi pri vas vre zaradi koalicije? , "Odločiti se moramo ali gumo biti še znotraj vladne •joahcije. Če da, odgovoriti "°traj kakšne. Tu smo jasni -d°. Popravljeni za koalicijo UVeh strank, LDS in SKD." d£* zavzemate za pre-Kasne volitve? rna?e' kairi to vzame naj-nfl.Pol leta časa, ko se ne bi Um Htvene8a dogajalo. Mis-Ur '. da Slovenija ni v tako lahienem stanju, da bi si odm privo§eili šest mesecev Politwa'.kar zadeva izvršilno Peterle ob stolček? *e kaj resnice v tem, da se r*terletu maje predsedniški stolček v SKD? "Veste, vsakomur, kdor je v Politiki, se tako ali drugače ^edno maje stolčkek, mislim, Oa trenutno ni posebnih ra-2l°gov, da bi lahko rekli, da se našemu predsedniku obeta Kakšna posebna huda ura. ^em pa ob tem tudi mnenja, Ja v tem času kakršnekoli Kadrovske spremembe v v°dstvu stranke ne bi bile Primerne." Janez Janin je na nedav-nl Glasovi prireditvi v Kranju za vas dejal, da "če kakšen minister ni obvladal svojega resorja, potem ste to vi"? "Ta izjava je izjava na pamet. Gre za izjavo v določenem trenutku in jo razumem, da poskuša Janša nekoga "potunkati", za kar pa ni navedel nobenega argu-metna. To je obtožba izgovorjena na pamet, osebno se mi ne zdi primerna resnemu človeku in politiku?" Janša vse bolj postaja ali pa ježe lider opozicije. Kaj menite o njem? "Nimam nekega posebnega mišljenja. Brez dvoma ima velike zasluge, prišlo pa je do njegove razrešitve, kljub temu pa bo v slovenski politiki še veliko naredil. Mislim pa, da bi bilo pri tem pametno, da bi se vzdržal vloge užaljenega otroka." Vedno več je ugibanj o t. i. Organizaciji. Je na vrhu te domnevne piramide, kot trdijo nekateri, resnično sam predsednik države? "Tisti, ki trdijo, da "Organizacija" obstaja, bodo morali postreči s konkretnimi dokazi - kdo jo sestavlja, kaj ta tvorba počne... V našem ministrstvu jasnih zaznav o tovrstni organizaciji nimamo. Tudi naša notranja preiskava ni ugotovila, da bi kdorkoli od naših ljudi delal, kaj drugega od službenih nalog." Ena od govoric pravi, da ste tudi vi član Organizacije oziroma, da ji služite, pa zato niti sami ne veste? "Za takšno organizacijo, kakršno omenjate, ne vem. Vsega se res ne da preveriti, nekatere navedbe zadnjih dni pa je možno. Pri tem ugotavljamo, da imajo nekateri govorci izredno bogato domišljijo in širijo informacije, ki sodijo v področje znanstvene fantastike. Skratka z "Organizacijo", ki naj bi obstojala, kot pravijo nekateri, osebno nimamo nič." Dosje 13 Pričakovati gre, da bo trgovina z orožjem po pismu predsednika države ministrskemu predsedniku ponovno na prvih straneh časopisa. Ste vi osebno ali vaši podrejeni na kakršenkoli nezakonit način vpleteni v to zgodbo? "Naj vas najprej spomnim na znamenito Jegličevo pismo, ki pa se kasneje ni potrdilo z dokazi. Že takrat smo se v MNZ resno lotili trgovine z orožjem, tiste od prej in tiste, ki naj bi potekala trenutno. Prišli smo do določenih spoznanj in tudi odkrili orožje v manjših količinah. Posebej smo postali na to področje pozorni, ko nam je maja lani prišel v roke telefaks, kjer nekdo omenja MNZ, da se dogovarja za neki posel s smodnikom... Potrebno bo strniti informacije, ki jih imajo v tej zvezi vsa ministrstva in tudi ugotoviti, kaj je bilo v okviru pomoči Hrvaški in Bosni dogovorjeno na ravni države in kaj je izven tega. Zaenkrat je odgovor na slednje nika-len." Mladina je v predzadnji številki objavila t. i. Dosje 13. V njem je med drugim govora, da naj bi del VOMA zasledoval, tajno nadziral več ljudi - Bez-nik , Slaparja, Kocjančiča, novinarje Mladine... tudi vas? "To, kar je bilo objavljeno, je bilo pripravljeno za povsem drug namen, namreč za razčiščevanje teh vprašanj z obrambnim ministrstvom. V tem duhu je potrebno gledati tudi vse navedbe. Gre za zbir informacij zbranih v MNZ, ki so se nanašale na različna kazniva dejanja, ki jih nismo uspeli do konca razčistiti in na drugi strani na sume nezakonitih dejanj posameznih pripadnikov obrambnega ministrstva na civilnem področju." Ste ena od po odloku varovanih oseb. Vas "varuje" še kdo drug? "Mislim, da ne, je pa verjetno marsikdaj kakšna situacija, ko koga zanima, kaj kje počnem." Se po domačem telefonu, katere prave številke ni v telefonskem imeniku, pogovarjate povsem brez zavor? "Ne čutim posebnega pritiska in se kar prosto pogovarjam. V vsaki državi pa je tako, da se za ministrske Eoložaje zanimajo tudi akšne tuje službe in bi v tej smeri iskal možnost, da bi me lahko kdo poskušal "poslušati". Afera Smolnikar Je Smolnikar še varovana oseba? "Ne, ni več." Odkod policiji toliko podatkov o dogajanjih znotraj obrambnega ministrstva, naprimer o obstoju t. i. Slovenskega odreda? "Te informacije smo pridobili od občanov, del tudi od omenjenega občana Smolnikarja. Preverjali smo tisti del, ki je bil zanimiv z vidika naših pristojnosti." Je imel Smolnikar službeno izkaznico MNZ, vaš avto, službeno pištolo? "V vseh treh primerih je odgovor ne." Drago KosJe Ime, ki se znotraj afere Smolnikar kar naprej ponavlja. VI ste ga ob izbruhu zgodbe povsem "pokrili", ste še vedno enakega mišljenja? "Poročilo naše notranje zaščite ne odkriva nobenega dejstva, ki bi kazalo na to, da je Kos delal še kaj drugega, razen službenih nalog, mislim tisto, kar se mu očita. Torej ugotovljeno ni nič takšnega, da bi dvomil v Draga Kosa." Govori se, da šef slovenskih kriminalistov Mitja Klavora pospravlja pisarno? "Če mislite s tem njegov odhod s položaja, ki ga zaseda, potem vam moram reči, da o čem takšnem ne vem nič." Ste mogoče v odhajanju vi? "Ne vidim razlogov, da bi se čutil ogroženega, a v politiki o ministrih odloča mandatar. Če pa bo SKD iz vlade odšla, bom seveda napisal odstopno izjavo." • Vine BeSter Zaplet pri (načrtovani) gradnji rekreacijsko turističnega centra Posavec Bo republika razveljavila lokacijsko dovoljenje? Ministrstvo za okolje in prostor je že razveljavilo vodnogospodarsko soglasje; gozdarska inšpekcija pa ocenjuje, da je poseg v varovalni gozd ob levem bregu Save pn Posavcu v nasprotju z zakonom o gozdovih, in da bi upravni organ pred izdajo lokacijskega dovoljenja moral pridobiti tudi soglasje gozdarjev. Posavec - Čeprav je uprava za urbanizem Občine Radovljica izdala Štefaniji in Slobodan u Jovanoviču iz Podnarta lokacijsko dovoljenje za gradnjo rekreacijsko-turističnega centra Posavec in čeprav s posegom v območje na levem bregu Save soglaša kranjska izpostava Republiške direkcije za varstvo okolja in urejanje voda, se je že ob pripravi zemljišča za gradnjo oz. še pred gradnjo objektov začelo močno zapletati. Ministrstvo za okolje in prostor oz. njegov zavod za varstvo okolja in vodni režim je namreč po uradni dolžnosti razveljavil vodnogospodarsko soglasje, ki ga je investitorjema izdala radovljiška uprava za urbanizem; republiška direkcija za varstvo okolja in urejanje voda pa je ministrstvu ob koncu marca že predlagalo, da razveljavi celotno lokacijsko dovoljenje. Kot je znano, je že podjetje Cebingel Avstralija, d.o.o., Otoče marca predlani naslovilo na radovljiško upravo za urbanizem pobudo, da bi s spremembo družbenega načrta občine spremenili tudi namembnost dela zemljišča ob levem bregu Save pri Posavcu in s tem omogočili izgradnjo športno-rekreacijskega centra. Občinska skupščina je pobudo sprejela in podjetje Cebingel je v začetku lanskega leta že zaprosilo upravo za urbanizem za izdajo lokacijskega dovoljenja za izgradnjo rekreacijsko-turistične-gfa objekta. Ko je julija od vloge ne omenja. Za poseg je potrebno tudi soglasje republike Republiška direkcija za varstvo okolja in urejanje voda, ki je ministrstvu za okolje in prostor že posredovalo pobudo za razveljavitev celotnega lokacijskega dovoljenja, je tudi ugotovila, da načrtovani rekreacijsko turistični center posega v "odprt prostor", medtem ko prostorsko ureditveni pogoje za širše območje Krope tega ne dovoljujejo. Nezakonitosti po mnenju direkcije ni mogoče opravičiti s prostorskih dokumentih opredeljeno kot kmetijsko zemljišče šeste kategorije, ob koncu predlanskega leta je bilo z "blagoslovom" občinske skupščine spremenjeno v stavbno, po veljavnem gozdnogospodarskem načrtu pa je to avtohton obrežni varovalni gozd, ki kot javno dobro (in z mrtvim rokavom struge) predstavlja razbre-menilnik za visoke vode; s tem pa zmanjšuje tudi nevarnost za železnico, speljano ob desnem bregu Save. Lokacijsko dovoljenje brez soglasja gozdarjev Čeprav nekateri ocenjujejo, da to, kar so že posekah na levem bregu Save pri Posavcu, ni bil gozd, ampak le "šavje", je to po zatrjevanju gozdarske inšpekcije gozd tudi po novem zakonu o gozdovih, po katerem je za poseganje v gozdni prostor in v gozd potrebno dovoljenje, k dovoljenju pa je treba pridobiti soglasje Zavoda za gozdove. Gozdarska inšpekcija je še pred izdajo lokacijskega dovoljenja opozarjala na to odstopilo, sta se za isto zemljišče in objekt pojavila nova investitorja - Štefanija in Slobodan Jovanovič iz Podnarta, ki želita v rekreacijsko turističnem centru zgraditi gostinski lokal, fospodarsko stavbo, zunanji azen in teniška igrišča ter urediti rečni otok in breg Save. Občina jima je januarja letos že izdala lokacijsko dovoljenje, kasneje pa za pripravljalna dela tudi gradbeno dovoljenje. Občina je kršila zakon o vodah Zavod za varstvo okolja in vodni režim, ki deluje v okviru ministrstva za okolje in prostor, je marca letos po uradni dolžnosti razveljavil vodnogospodarsko soglasje, ki ga je investitorjema le dober mesec prej izdala radovljiška uprava za urbanizem. Kot piše v obrazložitvi, je občina z izdajo soglasja kršila zakon o vodah pa tudi strokovno navodilo o tem, kakšna tehnična dokumentacija je potrebna za pridobitev vodnogospodarskega soglasja in kaj morajo takšna soglasja vsebovati. Iz soglasja, ki ga je izdala uprava za urbanizem, ni razvidno, na katero vrsto posega se nanaša. V njem ni opredeljena konkretna gradnja niti ne tehnična dokumentacija, ki bi bila podlaga za odločanje o primernosti načrtovane gradnje. Soglasje tudi ne določaposega v vodni režim, prav tako ne ugotavlja skladnosti z lokacijskim dovoljenjem, saj tega niti tem, da je občinska skupščina obravnavala poseg v okviru pobud za spremembo družbenega načrta. Direkcija tudi očita občini, da v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja ni pridobila dokazila o razpolaganju z zemljiščem, kar je v nasprotju z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Ker je z uveljavitvijo zakona o varstvu okolja (julija lani) lastnik vode postala republika, bi uprava za urbanizem morala pridobiti soglasje ali dovoljenje republike za poseganje v njeno lastnino. Gozdarji zatrjujejo, da gre za varovalni gozd Ker so na območju načrtovanega športno-rekreacijskega centra na golo posekah gozd na pol hektarja površine in ga približno na treh četrtinah hektarja razredčili, območje goloseka pa tudi močno nasuli in ga dvignili, se ie za primer začel zanimati tudi gozdarski inšpektor Marjan Štempihar. Ugotovil je, da je dovoljenje za čiščenje drevja in grmovja na spornem zemljišču izdalo Vodnogospodarsko podjetje Kranj in da s posegom na levem bregu Save v okviru celovitega urejanja struge in na podlagi študije "Izhodišča načrtovanja ureditve struge Save na odseku Majdičev jez (Kranj) - Radovljica zaradi remonta železniške proge" soglaša tudi kranjska izpostava republiške direkcije za varstvo okolja in urejanje voda. Sporno zemljišče je bilo v radovljiško upravo za urbanizem, vendar je uprava investitorju izdala dovoljenje, ne da bi zahtevala tudi soglasje pristojne gozdarske službe. V inšpekciji so mnenja, da je upravni organ s tem kršil zakona o gozdovih in o varstvu okolja in da je bil tudi sam poseg na sporno zemljišče (golosek) v nasprotju z zakonom ogozdovih. Z leve na desno V pismu, ki ga je gozdarska inšpekcija že novembra lani naslovila na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, opozarja tudi na to, da je investitor s posegom in navozom materiala preusmeril vlečno silo vode na nasprotni breg in s tem tudi ogrozil železnico, ki je speljana na desnem bregu. Eden od lastnikov zemljišč z desnega brega se je lani zaradi tega že pritožil. * * * Kaj dodati k temu? To, kar smo zapisali na podlagi zbrane dokumentacije, je zanesljivo le prvi del zgodbe o športno-rekreacijskem centru Posavec Zgodba se bo verjetno še pletla in zapletala. Ne le zato, ker se v njej prepletajo številni interesi (vodarski, gozdarski, naravovarstveni, pridobltniški...), ampak tudi zato, ker bodo zastopniki teh interesov poskušali v nadaljnjem upravnem postopku alf celo na sodišču dokazovati "svoj prav" in svojo razlago zakonov. • C. Zaplotnik Skupščina izgnancev Lipniške doline Dolg je še vedno neporavnan Kranj, 18. aprila - Od 86 članov Društva izgnancev Slovenije iz Lipniške doline (Srednja Dobrava, Ljubno, Kropa, Podnart, Kamna Gorica in Lancovo), ki so vključeni v krajevni odbor izgnancev v krajevni skupnosti Srednja Dobrava v sedanji radovljiški občini, se jih kar 60 v nedeljo udeležilo letne skupščine v Domu KS na Srednji Dobravi. Iz vasi v Lipniški dolini je okupator 5. decembra 1941 odpeljal v taborišča 46 družin. Na seji, ki so se je udeležili tudi predstavniki sosednjih odborov z Bleda in Radovljice ter predsednik Društva izgnancev Slovenije Anton Kristan, so se med drugim seznanili s Spomenico za dosego moralnega zadoščenja in vojne odškodnine od leta 1941-45 in jo hkrati pred obravnavo zakonov s področja varstva vojnih invalidov, veteranov in žrtev vojnega nasilja podprli. Poudarili so, da se ustavna pravica žrtev vojne po vojni 48 let ni opredelila in izgnanci zato niso mogli uveljaviti nobene odškodnine, ko so se vrnili iz taborišč na porušene ali izropane domove. Zato zdaj zahtevajo, da samostojna država Slovenija stori vse, za poravnavo tega dolga. Predsednik odbora in predsedujoči na seji v nedeljo Alojz Vidic je poudaril, da bodo tudi v prihodnje prirejali izlete in srečanja, kot so jih v zadnjem letu. Člani pa so soglasno podprli njegov predlog, naj vse službe pri vladi Slovenije opravijo svoje delo v dobro izgnancev. Nedeljska skupščina pa se je nadaljevala s prijetnim srečanjem, saj so za pogostitev poskrbele žene iz domačij v Lipniški dolini. • A. Ž Seje zborov jeseniške skupščine Jesenice, 18. aprila - Za ponedeljek, 25. aprila, so sklicane vse tri seje zborov občinske skupščine Jesenice, na katerih bodo obravnavali predlog programske zasnove za zazidalni načrt Cerkev na Hrušici, predlog odloka o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Jesenice za lani ter informacijo o prvi in drugi renominaciji proračuna občine za lani. Poslanci bodo obravnavali tudi predlog izhodišč in usmeritev za izdelavo urbanističnega načrta Planica, vrednost koeficientov točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, predlog odloka o razširitvi pokopališča na Blejski Dobravi in poročila o delu uprave inšpekcijskih služb, Triglavskega narodnega parka, pravobranilstva, Policijske postaje, sodnika za prekrške, Mejne policije Kranjska Gora, izvršnega sveta in upravnih organov ter poročila o delu in stanju na področju zaščite in reševanja. • D.S. PA JER TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM ODPRTO: PONEDELJEK - PETEK 8.-20., SOBOTA 8.-17 NEDELJA 8.-12. PRI ZNESKU NAD 4.000 SIT DOBITE ZAVITEK KAVE. Beleharjeva 6a, Šenčur, tel.: 064/41-392 VABLJENI Komendčani bodo zbirali denar za telovadnico ^ EZ L_ EZ Z ki I k I "NIKO" Kovinarsko podjetje Železniki, p.o. Otoki 16, 64228 Železniki razpisuje delovni mesti s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. VODENJE SEKTORJA MARKETINGA Z VODENJE FINANČNO- RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod tč. 1: - visoka ali višja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri - tri leta delovnih izkušenj pri visoki oz. pet let delovnih izkušenj pri višji izobrazbi na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih - aktivno znanje tujega jezika (ang. ali nem.) - organizacijske sposobnosti in sposobnosti za delo z ljudmi pod tč. 2.: - visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri - tri leta delovnih izkušenj pri visoki oz. pet let delovnih izkušenj pri višji izobrazbi na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih - pasivno znanje tujega jezika (ang. ali nem.) - organizacijske sposobnosti in sposobnosti za delo z ljudmi Za razpisani delovni mesti s posebnimi pooblastili in odgovornostmi bomo delavca imenovali do izteka mandata direktorju, t. j. 31. 5. 1995. Poskusno delo bo določeno v pogodbi o zaposlitvi. Kandidate vabimo, da pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: NIKO Kovinarsko podjetje Železniki, Otoki 16, s pripisom: "Prijava na razpis". Vsi udeleženci razpisa bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po odločitvi. K sodelovanju vabimo tudi mlade, sposobne in ambiciozne sodelavce za področje tehnologije in konstruiranja, od katerih pričakujemo, da imajo: - visoko strokovno izobrazbo strojne smeri - 2-3 leta ustreznih delovnih izkušenj - znanje enega tujega jezika (ang. ali nem.) Določeno je 6-meseČno poskusno delo. Veseli bomo vaših prijav, ki jih pričakujemo do 3. 5.1 994 na gornji naslov. O izbiri boste obveščeni v 15 dneh po odločitvi. IVI Mercator Preskrba Tržič TEHNIČNA PRODAJALNA DETELJICA 953-017 Večina odločila ZA samoprispevek Po seji volilne komisije so v četrtek na razširjeni seji sveta krajevne skupnosti Komenda precej kritično spregovorili o referendumskem odločanju o samoprispevku, svet KS pa Je sprejel sklep o uvedbi samoprispevka. Komenda, 18. aprila - Po seji volilne komisije v četrtek zvečer se je na razširjeni seji sestal tudi svet krajevne skupnosti, obravnaval poročilo volilne komisije, ocenil potek referenduma in po sklepu o uvedbi krajevnega samoprispevka obravnaval tudi program dela za uresničitev programa oziroma izgradnjo telovadnice pri prizidku nove šole v Komendi. Seje sveta so se udeležili tudi predstavniki društev in strank. Volilna komisija je pred sejo sveta ugotovila, da pri glasovanju oziroma izvedbi refere-dumskega odločanja ni bilo nepravilnosti, kljub pripombam, da so na primer mladoletniki dobivali vabila za glasovanje. Komisija je pojasnila, da ni bilo na voljo podatkov, ali so vabljeni med 15 in 18 letom zaposleni. Zaposleni, a mlajši od 18 let, so bili namreč upravičeni do glasovanja. Sicer pa je uradno potrdila izid glasovanja, da je bilo vpisanih 1635 upravičencev, da je na referendumu glasovalo 1281 občanov, da je bilo neve-javnih 21 glasovnic, za plačevanje samoprispevka se jih je izreklo 725, proti pa jih je bilo 535. Po novem zakonu, ki je začel veljati 2. aprila letos, m 23. členu v njem se je večina od tistih, ki so se udeležili glasovanja, izrekla za samoprispevek. Zato ni razlogov, da svet KS ne bi sprejel sklepa o uvedbi plačevanja krajevnega samoprispevka za izgradnjo telovadnice oziroma večnamenske dvorane. Da je potem svet KS s S glasovi za in 3 proti sprejel sklep o uvedbi plačevanja krajevnega samoprispevka, je bil najbrž razlog v pomislekih in deloma tudi polemikah, ki so se hitro razširile po krajevni skupnosti, ko so v nedlejo zvečer najprej ugotovili, da na podlagi ka, in so se o tem tudi hitro razširile vesti po krajevni skupnosti, so se med krajani začela različna komentiranja. To so v razpravi, potem ko je svet že sprejel sklep o uvedbi plačevanja samoprispevka, na nek način nakazali tudi nekateri zunanji člani sveta, Najbolj kategoričen je bil g. Krežmar, ki je poudaril, da je volilna komisija delala pošteno, da pa pot, Neutemeljene govorice V razpravi je volilna komisija udeležencem razširjene seje tudi pojasnila, da so se po fari razširile govorice o 60 tisoč nemških markah, kijih bo dobil predsednik KS Roman Grošelj, da bo odprl svoje podjetje, da že do zdaj dobiva visoko plačo in podobne. . Roman Grošelj je takšna namigovanja odločno demontiral. Pojasnil je, da lahko podpisuje zneske kot predsednik sveta največ v višini 50 tisoč SIT, da je podpisnik v banki drug član sveta in da dobiva za opravljanje funkcije 30 tisoč tolarjev honorarja. Odločno je tudi zanikal, da ima ali da namerava odpreti podjetje. Kar pa zadeva 60 tisoč mark, je prav tako odtočno zanikal govorice, s hudomušno pripombo, da bi jih bil vesel, če bi jih imel mu "prehodnemu obdobju med starim in novim zakonom saj je bil referendum v Koffl'n' di le nekaj dni po začetku veljavnosti novega zakona. Pri celotni polemiki, kjer le velika večina zagovarjala pravilnost in utemeljeno*' uvedbe samoprispevka, pa )e zadel žebelj na glavo $■ Kremše, ki je nedvoumno po": daril, da je skrajni čas, da "Jj"3 odprt tudi poseben žiro racu& na katerega se bodo steka" zbrani prispevki. poznanega (veljavnega do 2. aprila letos) zakona odločitev na referendumu za samoprispevke ni bila sprejeta. Po starem zakonu bi namreč morala biti za samoprispevek večina vseh vpisanih volilnih upravičenev. Ko pa so dobili razlago iz republike, da rezultat glasovanja na podlagi navzočih dovoljuje uvedbo samoprispev- kako je bil izglasovan pozitivni rezultat, ni bila poštena. Temu so spet oporekali drugi, ki so se sklicevali, da nihče m vedel, da je bil sprejet novi zakon. G. Bricelj pa je menil, da se je treba dogovoriti za čimprejšnjo skupno akcijo za gradnjo, ne pa se demagoško sprenevedati. Eden od navzočih je tudi poudaril, da so pač priča nekakšne- Sicer pa je zdaj •rrjs* odbora in sveta KS, da pflPV* vse potrebno (dokumenta^ izbere izvajalca...), da se D°' 1. septembra letos lahko zac gradnja telovadnice. p" tef Jet bosta imela tako odbor, kol jn KS nedvomno še veliko d«* kot so ugotavljali, DreZ.r ^ zaposlenega najbrž ne ho ^ posebno še, če se bodo od flj da bodo delo vodili v '»^ organizaciji in na ta prihranili denar, ki bi g3 ^ morali dati za delo poobiaj ^ organizaciji ali službi. Žalar Slovenska vlada sprejela program zapiranja Rudnika urana Žirovski vrh Zamude pri zapiranju rudnika le eno leto "Ker sem po poreklu Gorenjevaščan, spremljam priprave na zapiranje RUŽV še posc^ pozorno", pravi novi minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar. Ljubljana, 18. aprila - V četrtek je slovenska vlada na svoji 78. redni seji sprejela Program izvedbe trajnega prenehanja izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v rudniku urana Žirovski vrh. Temu naj bi sedaj sledil podrobni investicijski Erogram, nadaljnje preiskave in poskusi pa naj bi tudi odločili, za atero varianto zapiranja se bodo odloČili. Predvidena je tudi izgradnja obvoznice mimo Škofje Loke ter rekonstrukcija ceste od Gorenje vasi do Tod raža. Čeprav je minilo od julija 1992, ko je bil sprejet zakon o trajnem zaprtju RUŽV že skoraj dve leti, pa meni novi minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar, da s programom izvedbe trajnega prenehanja izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v RUŽV zamujajo le eno leto, sam program pa predstavlja kot planski dokument osnovo za sestavo investicijskega elaborata. V njem naj bi podrobneje presodili finančne, zaposlitvene (torej socialne) in predvsem ekološke ukrepe, ki jih zaprtje RUŽV zahteva. Vzpostavilo naj bi se ponovno ekološko ravnotežje v tem ranjenem okolju, za obstoječe objekte in opremo pa naj bi našli drugo dejavnost, ki bi omogočala nadaljnjo zaposlitev ljudi. Program obsega štiri projekte, ki naj bi trajno zavarovali okolje pred posledicami dosedanjih dejavnosti: projekt trajnega prenehanja pridobivanja uranove rude; projekt trajnega prenehanja proizvodnje uranovega koncentrata; projekt trajnega obratovanja jalovišč in projekt nadzora vplivov na okolje. Program so strogo in kritično pregledah znotraj ministrstva, v številnih strokovnih institucijah, novost pa je ta, je poudaril minister dr. Gantar, da je bil temeljito proučen tudi v lokalni skupnosti, ki je naj dala pozitivno mnenje (sklep skupščine občine Škofja Loka). Trdno prepričanje je, da brez sodelovanja lokalne skupnosti pri tem zapiranju ne bo šlo. V programu sta zlasti za sanacijo jalovišč in v povezavi s tem tudi o zapiranju jam obdelani dve varianti in od tega je tudi odvisna višina predvidenih stroškov, ki se za celotno zapiranje gibljejo med 61 in 64 milijoni ECU (po sedanjem tečaju je to 118 do 124 milijonov DEM), medtem ko je tretja varianta, ki je bila oblikovana pri strokovnem razčiščevanju {»rograma z odborom škofje-oške občinske skupščine, v programu le omenjena. anja in sanacija rudnika »J j3 trajala od 5 do 7 let in v povprečju od 198 do delavcev. Dela bodo tak o u) tevna, da (tako piše v - je nujna izgradnja škotj obvoznice v Poljansko qq(. ter rekonstrukcija ceste P^grgi enje vasi do Todraža. • *• V rudniku so rezerve Za Gorenjski glas je minister dr. Pavel Gantar odgovoril na tri vprašanja: Varianta C, ki je bila dogovorjena v stikih z občino Škofja Loka, je v programu le omenjena. Ali bo v prihodnje ena-kopravneje proučena, ob-dei lana in ovrednotena? "Pri dosedanjem poteku pri- prav in proučevanj variante C še ni bilo mogoče podrobneje obdelati, saj je zlasti ugotavljanje vplivov na okolje izredno zahtevno, pomembni pa sta tudi vprašanji izvedljivosti in stroškov. Bo pa ta varianta vsekakor v nadaljnjih pripravah tudi upoštevana." Program ne omenja nadomestnih dejavnosti, pač pa zahteva pripravo posebnega projekta o tem, kar jeprecej drugačno stališče, kot ga je vlada sprejela na 37. seji, ko Je bilo zaprtje in sanacija rudnika povezo-vano z ureditvijo odlagališča posebnih in celo nizko radioaktivnih odpadkov. Ali je tako povezovanje dokončno prelomljeno? "Tako pogojevanje je dokončno prelomljeno. Kakršna koli dejavnost bo tam, bo samo ob soglasju lokalne skupnosti. Tak pristop bo veljal tudi za vse ostale primere v Sloveniji, kar bi lahko omenil kot bistveno spremembo politike v našem ministrstvu. Zavzemam se za povsem čiste račune s kra- jani, za sodelovanje in skupn°„ ugotavljanje najboljših rešite* Rudnik Žirovski vrh t* škofjeloški izvršni sv« ugotavljata, da v predlogu letošnjega proračunu niso predvidena vsa pO' trebna sredstva za p" prave na zapiranj/ rudnika urana, kot jj* zahteva operativni nacfl za leto 1994. Bodo sredstva v ta namen P° sprejetju programa poV' čana? "Res je, da tudi na mg* trstvu ugotavljamo, da sredstv" za zapiranje rudnika M*"*! letošnjem letu ne bodo zaaos tala. Zato smo P"praV'" amandmaje na predlog P^Jj čuna in njihova usoda je sem v rokah poslancev DrŽav™*-Zbora in upamo, da jih bo vw del sprejet. Res pa je, da "JJ RŽV tudi nekaj rezerv, zahteva, kot je topriP*'jj,$ nu kar običaj, "M da%bn0 50", predvsem pa leJ^zir *' izboljšati dinamiko naK^ p0 je bila lani res nepmfP^ti bi dobili denar P"«/^ leta, mislim, da sete *>, dogovoriti v okviru ■rttK seje vlade- Mohoričevi, največja kranjska družina Ljudje ne znajo spoštovati velike družine Anica in Primož Mohorič imata z enajst otroki največjo družino v Kranju, menda celo na Gorenjskem. Starostna razlika med najstarejšim in najmlajšim je dvajset let« Kranj, 15. aprila - Vseh enajst otrok, pet deklet in šest fantov, živi doma. Starejši trije Primož, Aleš in Matjaž, so se 8,cer ie zaposlili, povsem osamosvojili pa še ne. Naslednji Wje Anka, Tomaž in Mateja so k srednješolci, vsi pa bi radi študirali. Kristina, Martina, ^regor in Andrej so osnovnošolci, razporejeni med sedmim m drugim razredom, najmlajša Katarina pa ima šele tri leta. Enajstčlanska družina Y stanovanju na Planini Ne zdi se nam nenavadno, če jelika družina živi na podeželju, *)er ima na voljo veliko hišo in torišče za gibanje otrok. Mo-»ončevi nimajo te sreče. Živijo ^80 kvadratnih metrov velikem £vosobnem stanovanju z dvema Kaoinetoma na Planini, kar za enaJsterico otrok najbrž niso ^Primernejše razmere. Toda Bohoričevi so prej živeli še j^liko skromneje, s petimi otro-h sta se starša stiskala v eni sobici. Ko so ob pomoči *'adke Janove prišli do sedan-Je8a stanovanja na Planini, so to Jgfcjeli kot veliko srečo. Starci otroci so se naselili v dva Kabineta, v enem dekleta, v J^gem fantje, mlajši trije spijo *. spalnici staršev. Kuhinja in Jnevna soba služita dnevnemu Jvanju in ju niso s pregrajevan-J.em nasilno spreminjali v do-Qatne sobe. Ko se otroci učijo, lcveda potrebujejo svoj mir. 7'arji so nalašč zaradi tega ^deljeni v dve izmeni. Starša javita, da tako čez dan nikoli J1So vsi skupaj, temveč se vsa aružina zbere šele zvečer. "Mohoričev športni klub" ,.^udi ob našem sobotnem ?.blsku Mohoričevih nismo na-^seh doma. j ^troci imajo namreč ob šoli ,J jopico obveznosti. Oče Pri-ki i! ZaSret športnih in tudi JJUbski funkcionar, je vse 2JP*e pritegnil k športu. Star-taViS0 žal zaradi zdravstvenih "«Ogov prenehali, športno kar- Pri Mohoričevih je 13 družinskih članov in le redko so vsi doma. Tudi mi smo jih skušali večkrat dobiti v bolj številni zasedbi. Uspelo nam je le polovično. Na sliki: polovica Mohoričevih. Levo in desno od mame tudi najstarejši in najmlajši otrok, Primož in Katarina. nasitna in vitaminska. Škoda, da nimajo lastnega vrta in morajo vse kupiti na tržnici! Otroci si ne morejo prav pogosto privoščiti pločevinke kokakole ali pice, kadar pa gredo na izlet, jim mama da vedno dovolj s seboj, da se pred sošolci ne čutijo prikrajšane. Večina Mohoričevih otrok je šolarjev in ravno z jesenskimi nakupi za šolo je največji križ. Mohoričevi te izdatke razporedijo po "etapah": najprej mesečne karte, potem knjige, naslednji mesec zvezki... Za njihovo delo v šoli se starša zelo zanimata: oče, ki sodeluje v vseh svetih starev, ima na skrbi srednješolce, mama osnovnošolce. Vsak mesec se oglasita v šoli in povprašata po uspehu. iero zdaj iz enakega vzroka končuje 19-letna Anka. Mateja, Kristina in Martina pa še vedno tečejo na smučeh. Skromnih ovc gre veliko v en hlev, pravi stara modrost. To velja tudi za Mo-horičeve. Kljub temu da je le njih trinajst, so lani sprejeli v družino še begunca s petimi otroki. Prepustili so mu svojo dnevno sobo. Kasneje je odpotoval k sorodnikom v Nemčijo, v teh dneh pa ga spet pričakujejo. Tokrat samo na obisk. "Ko so moji otroci svoje čase drug za drugim prihajali na cilj v kakem tekmovanju, so me klubski kolegi zafrkavali, češ ali ima Mohorič svoj klub," se šali oče Primož. "Zavedal sem se, da je treba otroke zaposliti s športom in delom, kajti v mestu na odraščajočo mladino prežijo številne pasti. Kadar niso bili zaposleni s šolo in treningom, smo se podali v gozd in nabirali gozdne sadeže, ki jih je potem mama predelala v domače marmelade."Mama Anica je doma, odkar sta Mohoričeva začela snovati družino. "Ves čas sva si želela številno družino. Že pet otrok je prijetna druščina, toda ko so se rojevali naslednji, sva jih prav tako z veseljem sprejela. Nobenega od njih ne bi dala za nič na svetu," pravi Anica. "Z vzgojo tako številne družine je seveda veliko dela in skrbi, toda ko jih gledaš zdrave, pridne in delavne, si za vse to poplačan." Pet štme kruha na dan Materialno preživetje tako številne družine pa je seveda druga pesem. Živijo od očetove plače, ki si jo kot vodja skladišča zasluži v Merkurju. Za otroke dobita otroške dodatke in starejši imajo štipendije. Sociala jim je za pol leta odobrila še dodatno denarno pomoč. Mohoričevi so veseli, da dobijo toliko družbene pomoči. Naučili so se dvakrat, trikrat obrniti tolar, da jim več da. Iz trgovine prinesejo štiri ali [>et štruc kruha dnevno in dva itra mleka. Pri kuhi prevladuje zelenjavna juha, ki je dovolj Pri Mohoričevih je enajst otrok, starih od treh do 23 let. Kolikor vemo, so največja kranjska družina. So morda tudi največja gorenjska družina? Če naši bralci morda vedo za katero, ki ima še več otrok, naj nam to sporoči na naslov našega uredništva: Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj. Družbeno okolje na velike družine ne gleda posebno naklonjeno, vesta povedati Mohoričeva, ki na račun svoje družine dobita kdaj tudi kakšno pod nos. Trinajstčlanska družina pa je dovolj močna in povezana med seboj, da je zbadljivke ne prizadenejo več. Odločili so se pač dati prednost vrednotam, ki v današnjem svetu nimajo več nekdanje veljave: družini, ljubezni, poštenju, namesto denarju, avtomobilu, uspehu... Privzgojila sta jim ljubezen do knjige in željo po znanju, čeprav na žalost ugotavljajo, da študij postaja privilegij premožnih. Otroci so pridni, vljudni in spoštljivi. Tudi svoje starše vikajo, kar je dandanes v družinah že zelo redek pojav. • D.Z. Žlebir, foto: J. Pelko ^d vpisom v srednje šole faprta vrata gimnazij? prev^1' so P° P™*1 prijavah osmošolcev že sre^|f.cx2asedene, upajo, da si bodo bodoči drug« e c* ^e Prem's'H' m prijave prenesli kam s m. Enako upajo tam, kjer je pnjav premalo. °Sn°Vno i ap.ri,a " Za generacijo mladih, ki letos končujejo J^Mtanlh °' Je oSneJole: ki dajejo azum5ag0 študij. Tako 0d*iv 1CU tudi košnji velik v im-prijav, izobraževal ■ po umi na razpisana mesta gimnazijah. Na kranjski so i minuli teden 280 prijav, ^Pisali pa so 240 mest. Na .a mest za 150 učencev, se jih J Prijavilo 25 več. Ravnatelj ^anjske gimnazije Valentin nvk nam je tedaj dejal, da v<% zanimanje, kot so mož-JosU vpisa, ni nič nenavadnega, gnjavi se tudi veliko kandidati ki po sposobnostih ne s°dijo na tako zahtevno sredn-1° Solo (o čemer priča uspeh fadnjih tr^u — zahtevno in krajše šolanje. Sicer pa računajo na omejitev vpisa, če bo le šolsko ministrstvo pritrdilo takšni odločitvi šole. Pri osmošolcih, prijavljenih na takšno šolo, se bodo skupaj z drugimi pokazatelji uspeha upoštevali tudi rezultati preizkusa znanja, ki ga bodo osmošolci opravljali 31. maja in 1. junija. Ti šolarji bodo s svojimi starši vred še nekaj časa na natezalnici, saj tja do julija ne bodo vedeli, ali so na zaželeno šolo sprejeti ali ne. Na Srednji trgovski šoli v Kranju, kjer se je na razpisana izobraževalna programa za prodajalca in komercialnega tehnika tudi prijavilo prekomerno število kandidatov, tak odziv ;vu, da se ie ili zahteva ustrezna izobrazba. Razpisali so 90 mest za šolanje prodajalcev in 60 za komercialne tehnike, za oba pa se je prijavilo polovico več šolarjev. Kako bodo uravnali to neskladje, se do konca prejšnjega tedna še niso dogovorili. Bil je namreč še čas za prenašanje prijav na druge šole. Šola je s prostorom hudo na tesnem, zato iščejo možnosti šolanja za svoje programe na drugih lokacijah. Od tega je v največji meri odvisno, ali bodo lahko vpisali kaj več učencev, kot je prvotno razpisanih mest. Ostale gorenjske srednje šole imajo po stanju prijav precejšen minus. Oglejmo si, kako je na dveh večjih srednjih šolah v Kranju, Srednji elektro in strojni šoli ter Srednji tekstilni in obutveni šoli. Prva je razpisala šolanje v lOprogramih. Le za profil računalniškega tehnika je prejela 26 prijav preveč, za ostale pa v povprečju prav toliko premalo. Največji man-ko je v programih elektrotehnik elektronik, kjer je 46 prijav manj od razpisanih, in v programu strojni tehnik, kjer se je za razpisanih 90 mest prijavilo le 31 kandidatov. V 13 programih Srednje tekstilne in obutvene šole ni niti enega, ki bi imel dovolj prijav. Zlasti nepriljubljena je obutvena stroka, saj je za nekatere programe (denimo pomožni sestavljalec obutve) je nekaj posameznih prijav, čeprav je razpisanih 50 ali 60 mest. V podobni koži kot ti dve šoli so tudi druge strokovne šole na Gorenjskem. Le še Srednji gostinsko turistični šoli na Bledu se bolje piše, saj je tudi za tamkajšnje programe več zanimanja kot ponujenih mest. Primanjkuje jim le prijav za natakarje. Prav obrnjeno je v Srednji lesarski šoli v Škof j i Loki, kjer je razen za obdelovalca lesa ( prijav je še enkrat preveč) veliko premalo zanimanja. Takih in podobnih neskladij med šolami in celo med programi istih šol, pa bi se našlo še nekaj. • D.Z.Zlebir i unJih tr . * H'i^a uspen sievno Kanaiuau et>- Tem i osnovnošolskih pripisujejo dejst Žato še dn rnj ovim staršem zadnje čase zelo razmahnila naJ se ra^°J 5?odaJ svetujejo, (tudi zasebna) trgovska dejav- Je odločijo za manj nost. Zanjo se tudi dosledneje V Tržiču 249 krvodajalcev Tržič, 18. aprila - Minuli petek je tržiški občinski odbor Rdečega križa organiziral v sodelovanju z Zavodom za transfuzijo krvi iz Ljubljane prvo letošnjo krvodajalsko akcijo. V gasilski dom Bistrica, kjer je odvzem krvi potekal, je prišlo 249 prostovoljcev. S tako udeležbo so v Tržiču kar zadovoljni, saj je blizu povprečju iz prejšnjih let. Veseli jih tudi, da imajo veliko število stalnih krvodajalcev, že drugič pa so povabili k sodelovanju tudi prebivalce nad 18 let starosti. Tako z vsako akcijo pridobijo nekaj novih krvodajalcev. Letos bo v Tržiču še ena krvodajalska akcija. Oktobra, ko bo dva dni, pričakujejo vsaj 500 odvzem krvi obiskovalcev. organiziran » S. Saje Most med bolnikom in zdravnikom: IVANKA HARTMAN Partnerja si starševstvo delita Medicinska sestra Ivanka Hartman iz Škofje Loke se v patronažni službi kali že celih 22 let. Naše dosedanje druženje z medicinskimi sestrami dokazuje, da si ljudje najbolj zapišejo v srce ravno patronažne sestre. Naša tokratna sogovornica Ivanka Hartman meni, da zato, ker patronažna sestra prihaja v družino, kjer je laže najti stik kot v zdravstveni ambulanti, kjer se vsak dan izmenja kakih 50 ali 60 bolnikov. Ivanka obiskuje družine v Podlubniku in v nekaterih vaseh okoli Škofje Loke. Začela Je leta 1972 v Gorenji vasi, od leta 1978 je v škofji Loki, kjer je zdaj tudi vodja patronažne službe. Katera plat vaše službe je vam osebno najbolj pri srcu? "Najbolj me veseli, če naletim na zdravo in složno družino. Po 20 letih sem si že izostrila občutek, kakšni so odnosi v družinah, kamor prihajam kot patronažna sestra, denimo ali gre za dobro partnerstvo ali se družina nemara razbija. Žal je slednjih primerov zadnja leta vse več, zlasti v mestnih naseljih (Podlubnik ima kar tri tisoč prebivalcev), k temu pa pripomore tudi dejstvo, da je vse manj stanovanj in služb, pa tudi na mlade odraščajoče ljudi v tem okolju preži nešteto pasti. Pri našem delu vidimo veliko problemov, ki jih je prinesla industrializacija: alkohol, klošarji, priseljenci, ljudje brez služb, narkomanija, mladinsko prestopništvo, nasilje v družinah, trpinčeni otroci... Sama živim v drugačnem, primestnem okolju. Prejšnja leta je veljalo, naj bi patronažna sestra pokrivala teren, od koder je doma. Toda to ni bilo vedno dobro, saj so nas potem iz družin klicali kadarkoli. Mislim, da ni nujno, da družino osebno poznaš, da bi ji lahko pomagal. Navadno je za obe plati bolje, da v družino prideš od zunaj in se ji posvetiš povsem profesionalno." Nekaj let vodite tudi tečaje priprav na porod. Kakšne so vaše izkušnje? "V Škofji Loki se že dobrih 16 let ukvarjamo s pripravo žena na porod, sama to počnem šest let. Za bodoče matere v dveh tednih pripravimo serijo srečanj, na katerih jih seznanimo z vsem, kar morajo vedeti pred rojstvom otroka, od nosečnosti, priprave na porod do nege dojenčka. Obisk je dober, saj v prvi nosečnosti pride na srečanja 70 odstotkov žena. V vsaki skupini, ki šteje do ducat udeležencev, je tudi nekaj bodočih očetov. Pri mladi generaciji se odnos do starševstva spreminja. Oba se pripravljata na to vlogo, kar se mi zdi prav. Lepo bi bilo tudi, ko bi lahko bodočim materam predstavili osebje iz porodnišnice, kjer bodo rodile." Pred kratkim ste s kolegicami iz vašega zdravstvenega doma prevzele krmilo Društva medicinskih sester in tehnikov Gorenjske. Kaj se bo v njem dogajalo pod valim vodstvom? "Nekaj izkušenj z delom v tem društvu že imam, saj sem pred leti v njem opravljala tajniška dela. Delala sem tudi v sindikatu, tako da mi je ta problematika blizu. V društvu bomo imele opravka zlasti s statusom medicinske sestre, ki je vse težji, ukvarjale se bomo v glavnem s strokovnim izpopolnjevanjem m tudi v zbornici zdravstvene izmenjavo izkušenj. Sodelujemo nege." • D.Z.Zlebir, foto: J. Pelko KUPON Akcija: Most med bolnikom in zdravnikom Ime in priimek.................................................................... Naslov................................................................................... Glasujem za sestro............................................................. Zaposleno v zdravstveni ustanovi.................................... Izrežite in pošljite na Gorenjski glas ali Radio Kranj AVTO SOLA AMD KRANJ Vožnje nt vozilih R5lnAX. inih Tičali Iz cestno^ predpisov potekalaneprekinjeno Motoriste poučujemo na modema način čjo posebne opreme In radijskih zvez. mt»m- MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA ! INFORMACIJE: TEL: 064/211-127 aH ošabno na AMD Kranj, Koroika B3/d. DIJAŠKI IN ŠTUDENTSKI DOM 64000 Kranj, Kidričeva 53 Po sklepu sveta doma in na podlagi statuta razpisujemo delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora izpolnjevati pogoje določene z zakonom in imeti: - visoko izobrazbo pedagoške smeri, - strokovni izpit, - najmanj pet let vzgojnoizobraževalne prakse. Kandidat mora poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev predložiti kratek opis dosedanjega dela, program razvoja in vodenja doma. Ravnatelj bo imenovan za štiri leta. Začetek dela je 1. september 1994. Prijave z dokazili in opisom dosedanjega dela pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Dijaški in študentski dom Kranj, Kidričeva 53, 64000 Kranj, s pripisom "Za razpis". O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh oziroma po prejemu soglasja ustanovitelja. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja fotografije na temo Portreti 1979-1994 Tomaž Lunder. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava slik akad. slikarja Tuga Sušnika. V prostorih Zavarovalnice Triglav, Bleiweisova 20, je na ogled razstava slik gorenjskih slikarjev. V slaščičarni in restavraciji Jasmin razstavlja fotografije Peter Kozjek. JESENICE -V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava ročnih del in razstava oblikovanja v steklu oblikovalke Jane Hrovat. V galeriji Kosove graščine sta na ogled razstavi Arhitektura črk Metke Žerovnik in Črkovna vrsta "Jesenice" Janeza Suhadolca. BEGUNJE - V galeriji Avsenik so na ogled likovna dela akad. slikarja Barda lucundusa. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja slike in ilustracije slikarka Wang Huiain. V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja fotografije Edi Gnilšak. V prostorih Gorenjske banke razstavlja slikar Leopold Gros iz Lesc. BLED - V vili Prešeren razstavlja grafike in slike z naslovom Spomin na karneval v Benetkah in mačkare v Ponikvah akad. slikarka Alenka Kham Pičman. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike akademska slikarka Apolonija Simon. V galeriji ZKO-Knjižnica razstavlja akad. slikar Milan Batista.V galeriji Fara razstavljajo grafike študenti 4. letnika likovne pedagogike na temo Igra struktur. V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja akvarele Edi Sever. V galeriji Mravljica razstavljajo unikatno keramiko Zoltan Gabor, Zdenko Huzjan, Niko Rinbič, Nikolaj Ber in Vladimir Potočnik. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. TRŽlC - V Paviljonu NOB razstavlja slike na temo Barvni signali slikar Piero Conestabo iz Trsta.V prostorih Optike Debeljak razstavlja univ. prof dr. ing. France Cegnar slike z naslovom Pomlad. ŽIRI - V galeriji Svobode so na ogled likovna dela Dušana Sedeja. KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava akvarelov in risb Antona Gosaria.V kavarni Veronika je na ogled razstava fotografij Marka Trobevška. LJUBLJANA - V Poslovnem centru Mercator, Dunajska 107, razstavlja akad. slikar France Mihelič. LJUBLJANA - V galeriji Lek, Verovškova 57, razstavlja slike Albin Polajnar. OBLETNICA PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA Ljubljana - V Cankarjevem domu bo danes, v torek, ob 20. uri Partizanski pevski zbor s koncertom proslavil 50-letnico svojega obstoja. Ob jubilantu bo nastopil tudi mladinski pevski zbor Veter, program pa bo povezoval Polde Bibič. Slavnostni govornik bo minister za kulturo Sergij Pelhan. Ob jubileju je izšla tudi prenovljena pesmarica partizanskih in ljudskih pesmi Naša partizanska pesem ter dvojna kaseta in CD plošča z najboljšimi in najlepšimi partizanskimi in ljudskimi pesmimi iz radijskih arhivov. LOŠKI RAZGLEDI 40 Že štirideset let zaporedoma izdaja Muzejsko društvo iz Škofje Loke svojo publikacjo Loški razgledi. Tudi jubilejna je pestra po vsebini, saj je na 320 straneh 34 prispevkov. Ti so kot običajno razdeljeni v poglavja Razgledi, Leposlovje ter Gradivo in spomini. Na naslovni strani je Loški grad, kakršen je bil pred adaptacijo pred stotimi leti. V poglavju Razgledi svoje prispevke iz zgodovine, geologije, umetnostne in literarne zgodovine, muzikologije in sociologije objavlja dvanajst avtorjev. Anton Ramovš predstavlja najdišče koral vrste VVaagenophvllum indicum iz okolice Smoleve nad Železniki. O gradbenih spremembah Loškega gradu v letih 1892 in 1893 piše Doroteja Gorišek, po originalnih dokumentih in uršulinski kroniki. V Železnikih so sredi 19. stoletja fužinarji izdajali nadomestni kovinski denar. V sliki in besedi jih predstavlja Dušan Prešern. Primož Kovač opisuje prihod kapucinskega reda v Škofjo Loko in gradnjo samostana pri nekdanjih selških mestnih vratih. Ob stoletnici osnovne šole v Retečah je Slavica Pavlic opisala njeno gradnjo, kadrovske in splošne razmere na tej šoli v tem obdobju. France Štukl opisuje vodne pogone, mline in žage, v nekdanji občini Zminec, to je v Hrastnici, Bodoveljski grapi in Sopotnici. Kako so plavili les na Poljanski Sori v 19. stoletju piše Judita Sega. Da je loška občina bogata tudi na muzikološkem področju, dokazuje z novim prispevkom Franc Križnar z opisom življenja in dela organista in skladatelja Lovra Hafnerja. Sonja Žitko objavlja nove izsledke o kiparju Ivanu Zajcu, zlasti njegovo delo v Chiampu blizu Vicenze in Montebellu v Italiji. Janez Dolenc objavlja poglavje iz nastajajoče monografije o slavistu Gregorju Kreku, tokrat o njegovih mladostnih delih do odhoda na graško univerzo. Ob petdesetletnici Kočevskega zbora odposlancev slovensekga naroda je udeleženec tea zbora Anton Peternel - Igor opisal pot gorenjskih odposlancev v Kočevje. Škofja Loka je žal v vrhu števila samomorov na Slovenskem. O najrazličnejših vzrokih za to piše Nataša Budna. Dve razstavi na črkovno temo Vabimo vas na odprtje razstave slikarke BARBARE DEMŠAR v sredo 20. aprila 1994 ob 20. uri v galeriji Pungert Pokrovitelj razstave: OVSGIIlIC Mizarstvo, profiliranje lesa in žaga VIZIJE ČRKE, NOVE ČRKE Jesenice ce - V galeriji Kosove graščine so minuli konec tedna odprli dve zanimivi razstavi, obe v bistvu na črkovno teme prvi se je arhitektka Metka Žei Na rovnik poigravala z arhitekturnimi vizijami črkovnih oblik, na drugi razstavi pa se prof. JflJ,eZ Suhadolc, arhitekt in oblikovalec, predstavlja z novo črkovno vrsto, ki jo je poimenoval "Jesenice". Arhitektura črk, kot je poimenovala avtorica Žerovnikova svojo pravzaprav na dva dela razdeljeno predstavitev črkovnih oblik postavlja obiskovalca razstave pred dilemo: ali naj gleda forme, s katerimi se je arhitektka ukvarjala, z arhitekturnega gledišča ali naj v formah, ko se črke nekajkrat namnožene in združene v stolpiče, zgradbe ali karkoli si že predstavljamo, gledamo likovni izdelek. Se posebej je lahko gledalec v dvomu pri barvnih vizijah, ki jih je avtorica skrbno z barvnimi svinčniki pravzaprav določila za grafike. 'V obliki in zgradbi nastalih objektov, so se ohranile lastnosti osnovne oblike - črke. Uporabila sem črke tipe times, se pravi klasično obliko črk s šerifi. Ti tvorijo pri sestavljanju značilne detajle. Te arhitekturne vizije bi seveda lahko nastale tudi iz drugih oblik, na primer iz številk. Tega se še nisem lotevala. So pa črke zanimive za tovrstno 'obdelavo', ker so vsem razumljive, so pravzaprav izjemno komunikativne - vsi prav poznamo črke. Kaj je nastalo? Odvisno s kakšne plati gledamo na izdelek. S plati arhitekture ali kot grafiko, sliko. Vse, kar je nastalo se da tudi materializirati, uporabito z drugačnim materialom v otipljivih formah. Nekaj tega je že nastalo iz papirja, moram reči, da je bilo še bolj plastično in zanimivo," je o svojih vizijah na temo črke povedala arhitektka Žerovnikova. Ni pa jeseniška razstava prva predstavitev te svojevrstne arhitekture črk. Del razstave je namreč tudi njena Arhitektura črk je poimenovala svojo razstavo arhitekturnih vizij arhitektka Metka Zerovnik. • Arhitekt in profesor Janez Suhadolc je iz oblik jeseniškega grba razvil novo črkovno vrsto z imenom "Jesenice". ČRKOVNE rodi ravno vsak dan. Tudi p1* skok od grba na črkovno vrsto p prof. Janez Suhadolc izdelal a» "vmesnem postanku" -tipskem zapisu za Muzej Jesenice. Po^jj! sem pač dobil idejo, da t" mogoče kazalo vse skupaj kompletirati. Za sedaj so to le velik« Črke in tudi številke, začel p» sem že izdelovati tudi male črke." Za zdaj še ni odločeno, kaj # bo zgodilo s temu črkami n°ve črkovne vrste, ki so poime00" vane po jeseniškem mestu. M bile skladbe: Brittnova Sest-st*^ na suita - Alpska suita, Ho? ,(J tri-stavčni Tercet in sklepna >u\ ze pet kljunastih flavt Anth°n]|0 Holborna. Nič hudega, če )* e. v marsikaterem od stavkov o ^ denih del slišati kompoz'01^. posebnosti glasbene onofl1 ^. poije, pač gre v vseh teh naVst>0 n i h primerih za g''' f. današnjega časa - za glasbo (e stoletja. V njej pa imajo klju*' .„i flavte kljub svoji tradicij ^ zasidranosti v arhaični ca > ^ veliko povedati. Upamo 'a j6 da bodo te spodbudne &e ^ tudi na ta način vplivaj, ansambel kljunastih flavt j{ erata Carniola Glasbene j Kranj in pianistko (za sPine)aSb3 Nedko Petkovo, da se bo g' ^ za te in take zasedbe ^e jjV širom slovenske dežele pa 1 tujino? • F. K. ^y Svet OSNOVNE ŠOLE PREŽIHOVEGA VORANCA JESENICE, Cesta Toneta Tomšiča 5, 64270 Jesenice razpisuje v skladu s 13. in 20. členom Statuta osnovne šole delovno mesto RAVNATELJA - kandidat mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa 137. člen Zakona o osnovni šoli in imeti: - najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu - opravljen strokovni izpit - organizacijske in strokovne sposobnosti za vodenje pedagoškega in poslovodnega dela šole - nastop dela 1. 9. 1994 Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na SVET ŠOLE OS PREŽIHOVEGA VORANCA JESENICE, Toneta Tomšiča 5, 64270 Jesenice, z oznako "ZA RAZPIS". O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v zakonskem roku, oziroma 15 dni po pridobitvi soglasja ustanoviteljice. Predstavitev gorenjskih in zamejskih glasbenikov GLASBA RES NE POZNA Mg* -— Tržič, 16. aprila - Glasbena šola Tržič je bila gostiteljica 20. j* f(i glasbenih šol Gorenjske in zamejstva, na katerem se je v Pe*. «j^r*' predstavilo 29 mladih glasbenikov. Poslušalce v osnovni sou je enako navdušil nastop domačih in tujih učencev, kar Jc Pjjji v>1 potrdilo pravilo, da glasba ne pozna meja. S priznanji so nagra nastopajoče. tfl^J Tržičanom so že tretjič zaupali organizacijo srečanja glasbenikov, ki je bilo letos jubilejno. Dve desetletjj se ^0f zbirajo glasbene šole Gorenjske in zamejstva, da bi Pre . „jini^ programe in najuspešnejše učence. Seveda so srečanja P^ji«1? priložnost za izmenjavo izkušenj med glasbenimi pedagogi. ^ pa poskrbijo za širjenje glasbene kulture. Za Tržič sicer n^ n0 tO*. trditi, da ni glasbeno prebujen; letos je v tamkajšnjo g»aS, vključenih kar 130 učencev. Kot je napovedal ravnatelj *°x f Puhar, si v novih prostorih obetajo tudi nove oddelke za 'j solo petje. Čeprav se njihovi učenci večkrat predstavljajo -e yj! uspešno tekmujejo tudi drugod, pa je tako glasbeno srec redek dogodek v njihovem mestu. .. fl3st^ Polna šolska dvorana je bila dokaz, da si obiskovalci tak>n želijo. Njim, gostom in nastopajočim je po pozdravu ravn? ^up^i glasbene šole izrekel dobrodošlico v imenu tržiške občinske ^8pp njen član Peter Belhar. Med drugim je poudaril, da si jgsb^ j prizadevajo za izboljšanje prostorskih zmogljivosti nJ^°v^|adr<>j ' šole, ki pa se že dolgo lahko pohvali z dobrim profesorskim j,v»' , Z nastopom so tudi učenci dokazali, da so vre dri Domačine so predstavili Gašper Zaplotnik (trobenta), Vesn in Katja Triller (klavirski duo), Tomaž Verč (Klann/yese^ ju Rozman (kljunasta flavta) in Maja Rozman (klavir). Z' 0j|ca) d nastopili Spela Šporar (violina), Gregor Vidmar (harn jztok \ Alenka Malovrh (klavir), iz Radovljice Eva Jelene (kitara^f (klavir) in Blaž Trček (saksofon), iz Škofje Loke Luka Venari ^ Matjaž Križnar (trobenta) in Andrej Rupar (klarinet), ^ (i> Matic Anžej (violina), Špela Knoll, Maja Osojnik in Manw[ de\o^A kljunastih flavt) ter Katja Stare (flavta). Iz zamejstva je * „#» pet učencev glasbene šole Žabnice v Kanalski dolini in s glasbene šole Celovec. • S. Saje GOSPODARSTVO UREJA:MARIJA VOLČJAK Matija Malešič in Vojka Ravbar v klubu gorenjskih direktorjev Dvor Hrvaškega trga nikakor ne kaze zapustiti »eddvor, 18. aprila - Predvideno je bilo, da bo tokrat v klub« gorenjskih direktorjev Dvor največ besede hmm^^^SS. državna sekretarka v ministrstvu za ekonomskef^^totadffi vendar se je zadržala v parlamentu (sprejel je stra*eM° luJ " laganj), zam ie bilo več časa namenjenega pogovoru z Mat.jo MJešftm, slovenskim veleposlanikom v Zagrebu, k. ga je spremljal ekonomski sodelavec Anton Gaberse*. Hrvaška je bila do predlanskega leta največji slovenski zunanjetrgovinski partner, nato je zelo upadla, lani je sl«venski izvoz na Hrvaško uPadel za četrtino, v obratni smeri pa celo za tretjino, je podoma dejal Matija Malešič f opisal razmere na Hrvaškem. Največja hrvaška boleči-na je četrtina okupiranega yemlja, zelo pa je vpletena v d?gajanje v Bosni in Hercego-Jni. po zadnjih sporazumih se Jrvaški obeta 500 milijonov farjev ameriških posojil, v ?°novo hrvaško-bošnjaške konfederacije pa se naprej vklJučila Nemčija, ki je dobila mandat nad Mostarjem. Pri starih dolgovih velja kljub težavam poskusiti na sodiščih, saj vsaj tako pride vsaj do izvršilnega naloga in v tem primeru lahko opozorimo, da se odločitve sodišča ne spoštujejo in včasih tudi uspemo, je dejal AntonGaberšek. fraški trg je rizičen, zato dnkp0,rebno večJe Posle zavarovati, nikakor tiuexaie U&° "S" °Pm- u'\čePrav trenutno ni ^Pešen. Pričakujem, da bo ^oška za obnovo dobila tuja Posojila in slovenska bod° lahk° mStJe *Jta Matija Jfvati namesto erezidentnih računov Pjedlagajo devizno ^VEulo Imovinski odnosi s Hrvaš- S^L teme!ri na kJavzu!J paJ ccJ>h ugodnosti, dosegli lrRov ki cono svobodne VendIne- priprave potekajo, ne my^.se Hrvatom nikamor nere/H^a v'ao kar ninje.Ca.težave tudi pri last- Hrvat/U ln Prodaji stanovanj, kih st re.^evanje premoženjs-nimi vi" P080JuJejo s deviz-banke °8arr»i Ljubljanske vijo v Zagrebu in z uredit-Premoženja v jedrski elektrarni Krško, saj pravijo, da je z upoštevanjem deviznih hranilnih vlog premoženje izenačeno. Naša stran pa trdi, da je odnos čistega premoženja ena proti 1,7 v korist Slovenije. Zapleti z deviznimi vlogami v zagrebški LB Slovensko stališče, naj se devizne vloge rešijo skozi sukcesijo, je težko uresničljivo, saj so ženevski dogovori ponovno za začetku. Hrvaška zdaj predlaga posebno reševanje hranilnih vlog, ki so ostale v zagrebški LB, teh je za 320 milijonov mark, šlo naj bi za civilno pravno razmerje med banko in varčevalci. Približno dve tretjini hranilnih vlog pa je bilo iz LB prenesenih v hrvaške banke, hrvaška stran zdaj predlaga naj bi dolg delili pol na pol. Ustrezna rešitev so mešana podjetja Kranjsko podjetje Iskra Števci proda na Hrvaško letno za 5 milijonovmark in hrvaški trg nameravajo zadržati. Nerezi-denčnega računa skoraj ne uporabljajo, saj Hrvati plačujejo v tolarjih ali s kompenzacijami, najbolj sprejemljivo bi bilo, da bi poslovali kar z devizno klavzulo. Hrvaški trg ne bo lahko zadržati, saj tam multinacionalne družbe že ustanavl-janjo mešana podjetja, če bomo čakali, nas bodo drugi prehiteli, je dejal direktor Niko Bevk. Ker so Vojko Ravbar zadržali v parlamentu, je bilo več časa namenjenega pogovoru z Matijem Malešičem, slovenskim veleposlanikom v Zagrebu, spremljal ga je ekonomski svetovalec Anton Gaberšek, pogovor je vodil Emil Milan Pintar. Foto: Lea Jeras Sogovorniki so slišali tudi vrsto opozoril. Tako v leski Gorenjki pravijo, da ima sladkor zaščitno ceno, niso pa zaščiteni predelovalci sladkorja. Polnomastno mleko v prahu doma stane 507 tolarjev, v tujini 205 tolarjev, domači pridelovalci pa ga izvažajo po 160 tolarjev, da dobijo izvozne stimulacije. Obrtnik opozarja, da opremo v mešanih podjetjih lahko uvažajo tujci, domačini pa ne, kar seveda spodbuja lastninski delež tujcev. V Gorenjskem tisku pa carinikom ne morejo dopovedati, da so po novem tudi računalniki grafična oprema, ki je oproščena carine. Vsa papirna industrija pa je še vedno prizadeta zaradi napačnega prevoda "papirne kaše", na kar že dolgo opozarjajo. Na Hrvaškem je zdaj težko prodajati cenene izdelke, veliko bolje gredo v denar dragi izdelki, je dejal Anton Gaberšek. Kranjska Oljarica je 60-od-stotno pokrivala istrski trg, zdaj tja ne izvažajo več, ker je hrvaška vlada uvedla drastične prelevmane, pri litru olja znaša 90 pfenigov. Tudi v Oljarici sodijo, da bi bila najboljša devizna klavzula, saj hrvaške banke po dva, tri tedne zadržuje plačilo, medtem pa inflacija napravi svoje. S prelevmani ščitijo domače pridelke, zato bodo verjetno veljali še nekaj časa. Vendar pa se tudi Hrvaška pripravlja na pogove z mednarodnim denarnim skladom in GATT-om, Slovenija naj bi bila pri Turizem ima dobre možnosti n*sloVo * aPj,,a - Na Bledu je v četrtek potekalo srečanje z v^ničjtj^i 'mamo strategijo razvoja turizma - kako jo Je- C Organiziralo ga je Nacionalno turistično zdru-^Podarsk* sre5anJa Je bil dr. Maks Tajnikar, minister za SPrejela .^Javnosti. Strategijo razvoja turizma je vlada ^ > o njej zdaj poteka parlamentarna razprava. Sl'l^nafcm8*?.^8!^ ??reg3~, Ponudba- Ena velikih slabosti ^sih^^^izm^kljebil goVe "Picno tranzitni, nje-?ilo jjrave zaokrožitve ni ^zda; Skl križem. Turili JP°staJavse pomemb !«»Ve«L..ze1.0 potrebne je tudi šolstvo (tudi glede managementa) in ekološki vidik, preveč širjenja bi namreč uničilo naravne značilnosti okolja. Zelo pomembna pa je promocija - turistična se naj ne bi mešala s promocijami dru- kVestciiVT Potrebne 'j rasi xlatenh števil° vse gin vrst. Tu gre tudi za kon-znanja t Mn.°8e panoge, npr. ceptne, ne samo izvedbene ? turi?mn20XJn,a' so Povezane promocije, v u: mom. Tako je strategija fjtvu. uamenjena gospo- Pregled dela lasnkega leta no °^Ument kaže zelo ugodne razultate, tS? turizma vsebuJe značil- kar je zelo dobro, ker so bili dni storiti ir DavaJa- kaj je kriteriji za dosego cilja zelo ot Čen nr^H izv,eči npr. visoki. Kot primer je minister t; .0,ja. Ena „i etuiz neke8a navedel, da je bilo odprtih Je P° besed h - značimos- veliko predstavništev, dolg je an nnnistra slaba spisek propagandnega materi- ala, števila prireditev in še bi lahko naštevali. Potrebovali bi tudi zakon o turistični dejavnosti, ki bi dal jasen pogled na sistem institucij, ki delajo na področju turizma, kako so povezane, kakšne so funkcije, meje delovanja. Potreben je tudi Zavod za promocijo turizma za čimbolj profesionano organizacijo promocij. Po uvodnem govoru se je razvil pogovor med udeleženci srečanja, govorili so o večjih možnostih za predstavitev Slovenije v svetu, o sistemu zbornic, o potencialnih naše dežele. Do nekaterih stvari so bili kritični, njihove ideje pa so izražale veliko mero optimizma glede razvoja turizma pri nas. • Špela Vidic kontingentih uvrščena v enak režim kot druge države, je dejal Anton Gaberšek. Protiukrepi ne pridejo v poštev Hrvaški zaščitni ukrepi so bili sprejeti proti vsem državam, ne samo proti Slovenije, tudi zato protiukrepi ne pridejo v poštev. Slovenija si želi s Hrvaško prostocarinsko cono, vendar bi odpiranje hrvaškemu gospodarstvu povzročilo zelo velike težave, zato pogovori potekajo počasi, je dejala Vojka Ravbar. Hrvaška ima nizke carin ein visoke druge dajatve, že Slovenija ima težave s prelevmani, Hrvaška bo v pogajanjih z GATT-om imela še večje. Sploh se je v Hrvati zelo težko pogajati, saj niso vključeni v mednarodne organizacije, katerih pravila bi sicer morali spoštovati. Prijavite počitniške domove in hiše Hrvati zatrjujejo, da v slovensko zasebno lastnino ne bodo posegli, davke so zdaj izenačili, pametno pa je zdaj prijaviti počitniške objekte na Hrvaškem, je dejal Anton Gaberšek. Rok je bil sprva 30. marec, vendar so ga zdaj podaljšali, prijave objektov pa je treba oddati lokalnim davčnim upravam. Davek zdaj znaša od 1 do 3 marke na kvadratni meter (lani 23 mark), bivanje pa je obdavčeno s turistično oziroma v bivalno takso. • M. Volčjak Podjetniško turistična šola Kranj, 18. aprila - Regijska turistična skupnost Alpski svet Karavank in Kamniško-Sa-vinjskih Alp organizira turistično podjetniško solo. Prvi del programa bo potekal od 18. do 20. aprila v prostorih skupščine občine Kranj in bo predstavil oblike podjetniškega poslovanja, finančno in davčno problematiko ter statusne in pravne oblike poslovanja v turizmu. Drugi del turistično poslovne šole pa bo potekal 25. in 26. aprila v prostorih skupščine občine Kamnik in bo predstavil trženje, komuniciranje, promocijo in uporabo informatike v turizmu. Turističnim delavcem tržiške, kranjske, domžalske, kamniške in mozirske občine se tako ponuja priložnost, da se seznanijo z novostmi na področju zakonodaje in poslovanja v turizmu. • M.V. Priznanje zbornice nemškemu kupcu Slovenska vrata v 130 tisoč nemških domovih Letos bosta LIP Bled in Jelovica Škofja Loka nemškemu kupcu Moderne Bauelemente iz Bremna prodala za 20 milijonov mark vrat in podbojev. Ljubljana, 18. aprila - Gospodarska zbornica Slovenije je danes Johannesu Fuhsu, solastniku in direktorju podjetja Moderne Bauelemente iz Bremna v Nemčiji, podelila priznanje od 15-letnici uspešnega in korektnega sodelovanja. Predlog za podelitev priznanja je dal koncern LIP Bled s sodelovanjem Jelovice Škofja Loka. Nemško podjetje Moderne Bauelemente Detlef Knechtel Gmbh&Co iz Bremna je začelo sodelovati leta 1979 na pobudo oziroma s posredovanjem ljubljanske Lesnine, ki je ponudila vratna krila in podboje blejskega LIP-a in škofjeloške Jelovice. Od vsega začetka pa je bila v posel vključena mešana slovensko- nemška firma Lesco iz Muenchena v Nemčiji. LIP je Jelovica sta doslej eni največjih in najbolje organiziranih veletrgovskih hiš za vrata in okna v Nemčiji prodala 1.276.000 vratnih kril in 446.500 podbojev v vrednosti 114 milijonov mark. Poleg vrat občasno kupuje tudi strešna okna, stopnice, lesne profile in podobno v približni letni vrednosti 2 milijona mark. Sklenjeni dogovor za letošnje leto vsebuje prodajo skoraj 200 tisoč vratnih kril in nekaj čez 100 tisoč podbojev v vrednosti 20.615.000 mark. Začetki nikakor niso bili lahki, saj so bile na domačem trgu cene višje kot v izvozu, vendar so prodane količine počasi naraščale. Danes je s slovenskimi okni in vrati opremljenih že približno 130 tisoč nemških domov, v vseh let letih pa je podjetje Moderne Bauelemente kupila za približno 120 milijonov mark blaga. Podjetje Moderne Bauelemente dosega 350 milijonov mark letnega prometa, v bližim Bremna ima ogromno visokoregalno avtomatsko vodeno skladišče in obrat za proizvodnjo oken po meri. Zalaga samopostrežne trgovske centre z gradbenim materialom in obrtniki, prodajne centre ima tudi sama. Z zastopniki in razstavnimi saloni pokriva vso Nemčijo, vsako leto v 4 milijonih izvodov natisnejo prodajni katalog. Vodilo te firme je, da mora k slehernemu naročniku blago prispeti najkasneje v sedmih dneh, kar velja tako za standardne kot specialne zahteve. Dobavitelji morajo biti kvalitetni in zanesljivi, LIP in Jelovica sta pri tem uspela, v ostrem konkurenčnem boju pa seveda ni lahko vzdržati. V prihodnje se jim obetajo še večje dobave, saj se je podjetje Moderne Bauelemente odločilo za pohod na trg nekdanje Vzhodne Nemčije. Tako bo letos v Bemburgu odprla nov prodaj no-logistični center, ki bo trikrat večji od centra v Bremnu, vreden pa bo približno 100 milijonov mark. • M. Volčjak Združenje Manager bo organiziralo srečanje v Portorožu Ljubljana, 18. aprila - Na novinarski konferenci Združenja Manager, ki jo je začela Anica Berglez-Volk, predsednica tega združenja, so predstavili potek priprav na Šesto pomladansko strokovno srečanje Združenja, ki bo 21. in 22. aprila v Portorožu. V njegovem okviru bo letni občni zbor, na katerem bodo pregledali delovanje Združenja, program za prihodnost, posebno pozornost pa bodo posvetili sodelovanju z novoustanovljenim Združenjem delodajalcev Slovenije, katerega predsednik Miran Goslar je tudi sodeloval na konferenci. Druga pomembna naloga Združenja Manager bo priprava sporazuma o kooperaciji s CEC-om - evropsko konfederacijo vodilnih kadrov, ki za zdaj vključuje managerske organizacije držav članic Evropske unije in EFTE. Razen tega je na srečanje povabljen tudi predsednik Slovenije Milan Kučan, na strokovnem delu posveta, katerega tema so stroški države in gospodarski razvoj, pa bodo sodelovali predsednik GZS Dagmar šuster, predsednik parlamentarnega odbora za finance Janez Kopač, državni sekretar za industrijo dr. Ivo Banič ter predsednik programskega odbora združenja Manager Dušan Šešok. Na začetku konference so na kratko spregovorili o delovanju združenja Manager, ki letos praznuje 5. obletnico delovanja in danes šteje blizu 900 članov, vključeno je v mednarodna združenja, zavzema se za strokovni razvoj in rezultati delovanja so zelo obetavni. Na konferenci, na kateri sta sodelovala tudi član združenja Stane Goste in Tone Krašovec, je tekla beseda tudi o lastninjenju in direktorskih plačah, pri tem je združenje delodajalcev izrazilo nasprotovanje, urejanju plač z zakonom. Možnosti za pogovor o teh problemih pa bo zagotovo veliko na srečanju v Portorožu. • Spela Vidic Republika Slovenija UPRAVA INŠPEKCIJSKIH SLUŽB ZA GORENJSKO Slovenski trg 1, Kranj razpisuje naslednje prosto delo in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: INŠPEKTOR II: INŠPEKTOR ZA JAVNE CESTE - visoka izobrazba gradbene smeri - 5 let delovnih izkušenj - izpit za voznike "B" kategorije Izbrani kandidat bo imenovan za obdobje štirih let s 3-mesečnim poskusnim delom. Inšpekcijski nadzor bo opravljal na območju občin Jesenice, Kranj, Radovljica. Škofja Loka in Tržič. Od izbranega kandidata se bo zahteval tudi preizkus znanja iz Zakona o splošnem upravnem postopku, ki ga bo imel možnost opraviti v roku šestih mesecev od sklenitve delovnega razmerja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, z opisom delovnih izkušenj in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: Uprava inšpekcijskih služb za Gorenjsko, Slovenski trg 1, Kranj. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po končani izbiri. GORENJSKI GLAS • 8. STRAN POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Torek, 19. aorila Manj opreme za manj denarja ^ IT 1 «W¥I1YYY ¥7/a¥ nuni Mazdini modeli PRO »A ŠTIRIH KOLESIH Mazdini modeli PRO: cenejši in z manj opreme Pri Mazdi so pred kratkim povečali paleto svojih modelov. Gre za že obstoječe modele mazde 121 in 323 z oznako PRO, spremembe pa so pri notranji opremi, ki je skromnejša, s tem pa so modeli tudi cenovno dostopnejši. Mazdina ponudba je tako po novem bogatejša za pet modelov ob enakem številu karoserijskih različic. Modeli PRO imajo vso nujno serijsko opremo, med katero sodijo osrednja ključavnica, petstopenjski menjalnik, zatemnjena stekla, naslonjala za glavo, odpiranje prtljažnika iz kabine, preklopno naslonjalo zadnje klopi, opozorilni signal za luči in dodatna bočna zaščita v vratih. Na zunaj skromnejša oprema ni vidna, v notranjosti pa se modeli PRO od običajnih ločijo po oblogah vrat, ki so v tem primeru ravne, na armaturni plošči ni merilnika vrtljajev, ure in stikala za regulacijo osvetlitve armaturne plošče, pomik stekel je ročen, na stropu ni bralne lučke, modeli pa so tudi brez predopreme za radio. Dodatno fri modelu 323 F manjka še pomična streha. Seveda za vse modele RO velja garancija tri leta ali 100.000 prevoženih kilometrov in 6-letna garancija proti prerjavenju. V letošnjih prvih treh mesecih so Mazdini pooblaščeni trgovci prodali natanko 86 novih avtomobilov. Trenutno Je v Sloveniji 5 glavnih trgovcev in trije podtrgovci, do konca leta pa naj bi bila v servisno prodajni mreži še dva nova zastopnika. Seveda vsi modeli z običajno opremo ostajajo v ponudbi, pri Mazdi pa so se tudi odločili, da bodo podaljšali svojo jubilejno prodajno akcijo ob 25. obletnici svoje prisotnosti v Evropi. To pomeni, da bodo znižane cene za jubilejne modele veljale do konca junija. Cene modelov PRO do registracije: 121 PRO - 18.720 DEM, 121 CTPRO - 22.470 DEM, 323 1.3/3v PRO - 21.950 DEM, 323 1.3/4v PRO - 23.670 DEM, 323F 1.6 PRO - 28.590 DEM. Ob modelih PRO je Mazda letos pripravila prve spremembe pri modelu 121. Oba 1,3-litrska motorja ostajata enaka, obema so malenkostno zmanjšali moč, tako da ima šibkejši 53 KM, močnejši pa 72 KM, vendar pa sta čistejša. Izpušni plini namreč ustrezajo strogim kalifornijskim predpisom US 94. Pri obeh karoserijskih izvedbah (običajna oziroma platnena streha) je nova bočna zaščita v vratih, novi so pokrovi koles, sedežne prevleke, dodatni predah za odlaganje v sredinski konzoli in zvočni signal za pozabljen ključ v kontaktni ključavnici, na zunaj pa je spredaj in zadaj opazen mazdin logotip, ki ga do zdaj ta model ni imel. Poleg tega je po prenovi kot dodatna oprema prvič na voljo klimatska naprava, serijsko pa zdaj pri šibkejšem modelu osrednja ključavnica in odbijači v barvi vozila, pri močnejšem pa volan s servoojačevalnikom in zavorni sistem AJ3S. • M. G. p.aKRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ ■ LJUBLJANSKA 22 tel.:223-276,211-225 CUO že od 18.500 DEM Krediti za občane in podjetja z letno obrestno mero že za 12,5% dalje DOBAVA TAKOJ-STARO ZA NOVO Zadovoljni kupci in razstavljale) Kranj, 18. aprila - Letošnji 33. mednarodni sejem kmetijstva in gozdarstva, ki so ga zaprli v Kranju v petek zvečer, si je ogledalo skoraj 40.000 obiskovalcev. Ocene, ki so jih posredovah organizatorji, govorijo o zadovoljnih kupcih in prodajalcih. Posebnost letošnje prireditve je bil še posebno bogat spremljajoči program, sicer pa je sejem obiskalo tudi več delegacij. Sejem je pokazal programsko urejeno specializacijo in zaradi množičnega obiska pritegnil tudi marsikaterega razstavljalca. Organizatorji sejemskih prireditev v Kranju pa že napovedujejo podobno kvalitetno sejemsko prireditev od 26. do 29. aprila, ko bo,v Kranju 19. mednarodni sejem malega gospodarstva, Kooperacij in podjetništva. Napovedujejo, da bo ta sejem po dolgih letih spet oživel • A. Z. Turistična karta Slovenije Kranj, 18. aprila - Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je izdalo in založilo turistično karto Slovenije. Karta je izdelana v merilu 1 : 540 tisoč, besedilo in legenda pa sta napisana v angleškem, nemškem, italijanskem in francoskem jeziku. Uredil jo je Janez Repanšek, zasnova in redakcija je delo prof. dr. Branka Rojca, kartografska obdelava in tehnična izvedba je nastala na Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo pri FAGG pod vodstvom Tatjane Šteblaj, za relief je poskrbela Irena Schiffrer. Besedilo je napisal Boris Bajželj, prevode skupaj s Katarino Bajželj, karto je oblikoval prof. dr. Borut Juvanec. Karta je izšla v nakladi 200 tisoč izvodov, dobite jih v Centru za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije, Streliška l/a, kjer jo lahko dobite vsak dan med 9. in 12. uro. • M.V. Prve spremembe pri Renaultu Clio Sredina življenja Novomeški Revoz je pred kratkim začel s prodajo prenovljenega modela clio, ki so ga začeli v Novem mestu hkrati z drugimi Renaultovimi tovarnami izdelovati pred dobrim mesecem. In kaj je novega? Na zunaj je clio doživel le manjše spremembe, vsem izvedbam pa je skupna nova maska pod robom pokrova motorja, nove bočne zaščitne letve, nove bočne utripalke, nove zatemnjene zadnje luči in nova zatemnjena okrasna letev na robu prtljažnih vrat, nov brisalnik zadnje šipe z vgrajeno šobo za pranje in nove barve karoserije. Več vidnih novosti je v notranjosti: model z opremo RT ima prenovljeno armaturno ploščo (podobno kot pri prestižni baceari) in serijski servovolan, med dodatno opremo pa si je mogoče omisliti radiokasetofon s šestimi zvočniki, električno nastavljivi bočni ogledali (ki sta na novo oblikovani in večji), pomično streho in zračno vrečo. Različica z oznako RN pa je zdaj serijsko opremljena z volanom s servoojačevalnikom, deljivo zadnjo klopjo in daljinskim odklepanjem osrednje ključavnice. Oba motorja, ki sta na voljo na našem trgu (1,2- oziroma 1,4-litrski) imata nekaj manjših tehničnih sprememb, s katerimi je šibkejši nekaj varčnejši, močnejši pa zaradi ugodnejšega prestavnega razmerja prožnejši. Cene prenovljenih modelov, ki so že naprodaj v Revozovi prodajni mreži, so nekaj višje, vendar še vseeno dovolj sprejemljive tudi za slovenske kupce. Sicer pa se za cliovo prihodnost pri Renaultu ne bojijo, saj so jih od začetka proizvodnje v letu 1990 do letos naredili že dva milijona, je pa tudi najbolje prodajano francosko vozilo v Evropi. • M.G. MEŠETAR GOZDNO GOSPODARSTVO BLED Bled, Ljubljanska c. 19 ODKUPNE CENE GOZDNIH SORTIMENT0V (cenik velja od 18. aprila dalje) Les iglavcev (v lubju) in listavcev, dostavljen do kamionske ceste (v SIT/m3): vrsta lesa E A B C hlodi smreke 12.700 hlodi jelke 10.700 hlodi macesna 12.700 tehnični les iglavcev: * I. (premer 12 do 18 cm) 4.000 * II. (premer 8 do 12 cm) 2.700 9.600 8.200 9.600 7.600 5.400 6.800 4.300 4.000 4.000 celulozni les iglavcev: • I 2.500 •II. 1.300 hlodi bukve in javorja hlodi bresta hlodi lipe hlodi hrasta in češnje hlodi oreha hlodi jesena L 10.000 10.000 8.000 13.000 15.000 13.000 I 6.500 6.500 3.100 6.500 11.000 5.500 II 6.000 4.000 3.000 6.000 8.000 5.000 Za dostavo lesa na skladišče Rečica ali Bohinj plačamo prevoz P° naslednjih cenah: * razdalja do 5 km 500 SIT/m3 z davkom * razdalja nad 5 km 550 SIT/m3 z davkom ,|k0 Prometni davek plača GG Bled, zato so navedene cene neto po*'" dobi lastnik). Plačilo za prodani les je 14 dni po zaključi obračunskega obdobja, ki traja en teden (od ponedeljka ° petka)- V nujnih primerih za že posekan les dajemo akontacije. ,u Odkupujemo tudi les na panju, opravljamo storitve za vsa dela v gpz in prevzemamo gozdne površine v upravljanje ali zakup. Cene kmetijskih zemljišč V kranjski in tržiški občini je za pašnik prve kategorije trej>8 odšteti 127 tolarjev za kvadratni meter, za pašnik druge kateg^J __jeier, za pasniK aruge *BW>f L* 109 tolarjev in za pašnik tretje kategorije 91 tolarjev. Pašnik cetn kategorije stane 73 tolarjev, pete 55, šeste 36 in sedme 18 tolarjj za kvadratni meter. Travnik prve kategorije je po 273 tolarje^ Renault clio druge generacije: slovenska dobrodošlica v Arbor-etumu v Volčjem Potoku. kvadratni meter, druge kategorije po 236,50, tretje po 200 in .. po 164 tolarjev. Za kvadratni meter travnika pete kategorijeJ treba odšteti 127 tolarjev, šeste 109, sedme 91 in za travnik kategorije 73 tolarjev. Cene, ki jih navajamo, so le okvirne <> izhodiščne, sicer pa so odvisne od ponudbe in povpraševanja, 1«»' oddaljenosti parcele in drugih dejavnikov. Pri določanju ce»r nekih določenih pravil. Vedno obvelja cena, ob kateri si kup<* prodajalec seže ta v roke. Danes je začela delati Privatizacijska pisarna Po telefonu ali pismeno bodo odgovarjali na vprašanja ljudi in podjetij o certifikatih in lastninjenju podjetij Kranj, 18. aprila - Privatizacijska pisarna je organizirana oblika pomoči in poučevanja državljanov o možnostih in načinih njihovega sodelovanja v procesu lastninskega preoblikovanja. Odprla sta jo ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj ter agencija za privatizacijo, možna bodo tudi njena občasna gostovanja po občinah, sta na petkovi tiskovni konferenci povedala državni sekretar za privatizacijo Tone Rop in direktorica agencije za privatizacijo Mira Puc Naslednje javne prodaje delnic bodo bolj kontrolirane, saj so pri Lekovi ugotovili nekatere napake, denimo napačno vpisane EMŠO-je, kar jim zdaj povzroča veliko dela. Za javno prodajo delnic so se poleg Leka doslej odločili: Kolinska Ljubljana, Konfekcija Lisca Sevnica, Les-nina Emmi Slovenska Bistrica in Sijaj Hrastnik. Privatizacijska pisarna je začela delati danes, v ponedeljek, 18. aprila, sprva bo poslovala vsak ponedeljek, sredo in četrtek od 15. do 17. ure. Že do konca bodo njen obratovalni čas razširili na vse dni v tednu in tudi na več ur dnevno. V začetku bodo informacije posredovali telefonsko ali pismeno, po pošti, predvidoma v drugi polovici maja pa bodo uvedli dodatne načine dela pisarne. Privatizacijsko pisarno so odprli v prostorih ministrstva za ekonomske odnose in razvoj na Kotnikovi 5 v Ljubljani (center Ledina), telefonska številka pisarne pa je 061/171-36-08. Vsi podatki na enem mestu Privatizacijska pisarna je namenjena predvsem pomoči državljanom pri uporabi lastninskih certifikatov. Posredovala pa bo tudi splošne podatke o Nekatere pooblaščene investicijske družbe že zbirajo certifikate (združenje Rago), čeprav še nimajo dovoljenj, Tone Rop je dejal, da je to nedpustno in nezakonito, na tovrstne pojave pa je moč gledati tudi v luči kršenja zakona o nelojalni konkurenci. Predčasno certifikate zbirajo tudi nekatera podjetja, vendar tega ne obsojajo, seveda pa se morajo v podjetjih zavedati, da bodo po potrditvi programa lastninjenja vsi zainteresirani imetniki lastninskih certifikatov v enakem položaju. pripravljenim in predloženim Crogramom lastninskega preo-likovanja ter seznam podjetij z odobrenim programom preoblikovanja. Ker bodo v privatizacijski pisarni odgovore pošiljali tudi Eiismeno, po pošti, bo tako ahko dostopna najširšemu krogu ljudi. Vsak bo torej lahko poklical po telefonu ali pa se na pisarno obrnil pismeno, kasneje 1>a bodo uvedli tudi razgovore z judimi v obliki uradnih ur pisarne ter njega gostovanja po različnih slovenskih krajih. Dobili boste pojasnila posameznih načinov lastnin8* ga preoblikovanja podjetij. P . dvsem tistih, pri katerih 1. mogoče sodelovati z lastnin* mi certifikati. c Dali vam bodo poda**.^ f>osameznih podjetjih, v, astninsko preoblikujejo z no prodajo delnic ter sP}°ei-podatke o pooblaščenih »° u0 ticijskih družbah. Če vas , zanimalo, boste dobili spl podjetij, ki imajo odobren P fl, gram lastninskega preobi ,,3 vanja in tistih, ki so drugo soglasje agencije. ^e ^ pa bo za marsikoga nedvo ^ zanimiv spisek podjetij, ** nameravajo preoblikovati z i ^ no prodajo delnic, vendar^, niso predložila programa, P Pošiljanje certifikatov^ pošti ni ilegalno, ni P° % skladu 2 uredbo, &*0,A$ odsvetujemo, je dej*1 Mira Puc it" Predvidena so gostovanja privatizacijske pisarne po različnih krajih Slovenije, če bodo seveda občine zainteresirane. Privatizacijska pisarna bo pripravila za ljudi krajša predavanja o lastninskih certifikatih in o drugih privatizacijskih vsebinah, kar bo brezplačno, občine pa bodo morale poskrbeti za prostor. podjetjih, ki se lastninsko preoblikujejo z javno prodajo delnic, ter o pooblaščenih investicijskih družbah. Gre za podatke, ki so sicer dostopni javnosti , bodisi v obliki javnih oglasov oziroma razpisov bod-osi v obliki prospektov. V privatizacijski pisarni pa bodo vsi ti podatki na enem mestu in vsakdo bo lahko dobil tudi podatke o številu podjetij s Agencija za privatizacijo je doslej prejela 270 programov lastninskega preoblikovanja, odobrila jih je 135, torej polovico. Prej je na odobritev čakalo več programov, zdaj pa jih prihaja premalo, čemur nedvomno botrujejo napovedi o spremembi zakona. Lastninski certifikat ni prenosljiv, vemo, da se to dogaja, toda naj ljudi opozorim, da je tveganje kupca zelo veliko. Tudi v primeru darilne pogodbe se lahko zaplete, je dejala Mira Puc Dobili boste tudi spiske podjetij, ki se lastninsko preoblikujejo Podobneje si še poglejmo, kakšne informacije boste lahko dobili v privatizacijski pisarni. Lahko boste vprašali vse, kar vas zanimiva v zvezi z lastninskimi certifikati: kaj so, za katere namene in kako jih je mogoče uporabiti, kako se izpolni lastninska nakaznica, kako ravnati v primeru dedovanja last ninske gacertif i kata, kaj storiti, če nekdo ni prejel obvestila o odprtju računa lastninskega certifikata in podobno. dah vam bodo tudi, kdaj naj ta podjetja začela zbirati 13 ninske certifikate. Podatke o podjetjih, » 0 bodo preoblikovala z JaVL prodajo delnic, bodo P0%xt\ vah takoj po odobritvi pr°*rsc ta. Seznam podjetij, »' « nameravajo preoblikovati nj^ način, vendar še niso pTedl°fsp programa, pa bo privatizacij\ pisarna posredovala le, ie ?*Z0 podjetja to želela, pritzM% pa seveda lahko, da bodo zainteresirana in bodo P^ Te dni je šla v tisk brošur^ naslovom "Od certifi*al" do delnice", ki bo iz*}?,/) začetku maja, v nakladi' tisoč izvodov, dobili jo 00» lahko na vseh poštah, d*" bo 60 tolarjev. zacijsko pisarno ustrezno jgjj nila. Podatke o poobla«^^ investicijskih družbah P*p privatizacijska pisama pf ^ vala šele, ko bodo imel«s ^ potrebna dovoljenaj za zac v. zbiranja lastninskih certin* ^ &o«es !n jutri bo suho/vendar pa^ bodo jutra mrzla, xoto obstaja možnost slane Danes je ob 4.34 nastopil prvi krajec. 7 Herschlovem vremenskem ključu bo deževalo. ^PSKI VEČER BLED 94 Najboljši najboljše 18. aprila - Kmalu bomo zaceli/-4 "o n -k*1 ?neve ^° na Gorenjskem nedvom- aJDo'j priljubljene narodnozabavne prir- 1 Got«*" napovedi v zadnji številki 1 too Hf k *?' g,asa danes lahko tudi napove-^mk v soDo*°' 7- maJa» OD 20* uri v dvorani na Bledu na y! Pm v^eni nastopili najboljši z najboljšimi skladbami, prene]/ naJb°ljših seveda ne bomo mogli slišati, saj bi sicer Pokrr> ■te" ansambel sam igral ves čas na prireditvi. Zato pa bo ob S teS!?Ju ?enzion KRONA PRI PETELINU iz Lipniške doline S|0v Pokroviteljih - Gorenjski glas, Radio Triglav Jesenice, resni* e noyice >n Pivovarna Union - vse potekalo tako, da glasu no ne bo nikomur dolgčas. V petek bomo v Gorenjskem nao- ,naPisali več še o nekaterih zanimivostih, pa v$toTvTn° vprašanje bomo zastavili; °Pnice. takrat za tudi novo štiri izžrebane AUANA PRIMOŽIČ Včasih sem prav z užitkom "žleht" Karikatura postaja vse bolj odmevna časopisna zvrst. V Slovenskih novicah ima svoj karikaturni kotiček Aljana Primožič, ki s svojo značilno risbo vsak dan na svojstveno h umorni način komentira našo politično in tudi siceršnjo vsakdanjost. Pojavlja se tudi v drugem tisku, ta čas pa je zbir njenih karikatur tudi razstavljen, in sicer v galeriji Cicero v Delovi časopisni hiši. Aljanine risbe in njenega smisla za humor ni težko prepoznati, zlasti ker ga tudi "podpiše" - z majceno na metli letečo čarovnico, ki ji nič ne uide. Od kdaj s karikaturo izražate svoj odnos do vsakdanjika? 'Tred kakimi 12 leti sem za Gorenjski glas risala strip o navihanem Načetu, vendar sem kasneje nehala in takole za hec risala le še za prijatelje. S karikaturo, ki je bila spočetka bolj ; odziv na vsakdanjo realnost in ne toliko na politiko, sem začela, ko sem delala v Iskri ERO, da sem ob slabi plači zaslužila kaj za zraven. Najprej sem pošiljala v Primorske novice, nato me je "kupil" Slovenec, zdaj kot svobodnjak delam za Slovenske novice." Kaj je potrebno, da postaneš karikaturist, kaj moraš imeti v sebi, da na ta način švrkai življenje, realnost, politiko? "Nekoč sem na Reisingerjevi razstavi slišala sijajno definicijo. Mark Twain je dejal, da je postati karikaturist najbolj enostavna stvar na svetu: poznati moraš notranjo politiko, zunanjo politiko, gospodarstvo, znati moraš risati, moraš biti načitan in imeti moraš smisel za humor... Sčasoma si izostriš čut za ta način izražanja, tiplješ, največji kažipot pa so ljudje, njihov odziv." Poznavalci ocenjujejo, da postajate vse boljši... "Tudi sama čutim, da je tako. VeKkHkt".\ki k temZif 'S.kS "Najbolj mi gre na živce, da prehod od Slovenca k Slovenskim H ^ g jfnd ^ in novicam. Pri prvem m, niso dali ^ dijP ,judje * idealistična in navijaška, zdaj pa trgam... Včasih čakam kot jastreb na veji, kdaj se bo ponudila priložnost, da koga raztrgam." Česa se s karikaturo najraje lotite? "Najraje se lotim teme, ko na podlagi dobrega novinarjevega namiga izdelam nekakšno karikaturo v karikaturi. V karikaturi za bralce časopisa je skrita druga karikatura, ki jo razume tisti (od denimo politikov), ki mu je namenjena in ob kateri se slednji bolj kislo nasmiha." Vam je kakšen politik ali dogodek še jposebej v želodcu, da siga z užitkom privoščite v karikaturi? 2s |ej a*Pa vam predstavljamo ansambel Nika Zajca, ki deluje že Nboli* astoPal Je na Ptujskih festivalih in dobil nagrado za klikih i *zve<^bo v triu. Ansambel je posnel osem kaset in pet je bi| »p ^ter Pet samostojnih TVoddaj. Niko Zaje z ansamblom AnSaJrs,jKrat finalist na Lojtrci domačin, enkrat pa zmagovalec. Pa S(y\r t ^e nastopal po Avstriji, Nemčiji in Italiji. Člani ansambla W Zaje - harmonika, Franc Pestotnik - kitara, Ludvik Kos Sitar! " A. Ž. dovolj dihati, izbirali so mi temo, terjali, da se vežem na komentar. Pri Novicah pa mi pustijo, da se izražam svobodno po lastnem občutku." Delo za dnevni časopis od vas vsak dan zahteva karikaturo. Vas to kaj omejuje ali celo obrusi vašo ostrino? "Laže je delati, kadar ni časovne preganjavice. Pri časopisu je pač tako, da moram vsak dan oddati karikaturo. Laže mi je, kadar si že večer predtem zamislim temo in jo potem dodelujem. Sicer se kot karikaturist spreminjam, ne da bi se obrusila ostrina, celo nasprotno. Spočetka sem bila v svoji karikaturi veliko bolj dela in denarja. Na živce mi gre tudi dvojna morala strank,ko gredo stranke prek svojih načel samo zato, da ohranijo oblast. To se mi upira in ob takih dogodkih sem z užitkom "žleht"." Se že od nekdaj zanimate za politiko? "Sploh ne, pobliže sem jo spoznala šele, ko sem delala za Slovenca. Prej sem se lotevala vsakodnevnih tem, kasneje pa sem se začela učiti razmišljati politično. Brala sem in v kontaktih z novinarji dobivala popolnejše informacije o teh dogajanjih." • D.Z.Zlebir, foto: J: Pelko med le mimogrede se nam je naš; i° resnimi porotili o in Dfolltlki, ki še naprej plove mo v 8?svojih poten> prik' drj>av Uno> da so se poslanci s\>oi0ne$a z°ora uprli, da bi To< jinJ° mdcdjevali v soboto, narn. * le zaradi zaostankov ibora .pre.dla8al njihov &f iejai 'd Je mimogrede tudi k0\, 's . °odo zaradi izostanki tphV morali Poslej predlo-biia tL^e}Ša 0Pravičda, kot so osebnih "Ni me bilo zaradi osebni razl°gov..." Nobenih Zdrav„*aostankov več> samo Pa lJ**« ali druga potrdila. Tako kot za prvošolčke • "ornga" naj velja tudi za poslance! Vsak ravnatelj, ki zavzame tako stališče, je vsaj nekaj časa rahlo osovražen. Pust, siten zafrkant. Držimo figo v roki in se ščuvamo: bo že še videl! Ko je šef parlamenta zahte- kar dvakrat ali trikrat. Kazen naj bo vzgojna! Če že radi po Ljubljani flankirajo ali sebi kakšne kšefte rihtajo, jih je že treba malo priviti - s tistimi zdravniškimi opravičili, recimo. Ne pa jim zaukazati še to, da čez vikend ostanejo v Ljubljani! Domala vsi imajo v Za ll?°fe&l, kar je dosegel! °danj rekli: ne, mi imamo Zasedanje v soboto"so ti pa živ *olski n pičen> Prav osnovno-Šef „ mfr napačne vzgoje! elegantP amenta Je preveč Ce*n 0', KosPod, da bi voliv- s° PriZe*i' koliko in kateri iQi° svn i Poslanci opravl-Posle °>e..privatne in domače pQflaml J!Hzato ni na šiht v frprerli M°ra pa biti te8a k*ai vef hLCfr ne bi niti Zinil: brica n 7ollkokrat in kdo Se8u £ Tent v takem ob-ln set}e, ie Problematično. v SloLjf- pr^tavnike oblasti prvosS/eljax tako kot za vse cali lZ, mč ne boste špri- h°dilii hiJepo boste v šolo £ ^'rlair, °d .te8a' moja teta oolna h, moja mama je bila in vročin menf je &ava bolela Nic~ od t, ,e bjl° na trideset! p°dpi mi pa __m "obodri po Ljubljani. Pljučnica, migrena, miniskus... Poslanci bodo odslej morali šefu parlamenta predložiti bolniški list, če bodo manjkali. Pričakovati je torej precejšen poslanski naval na ambulante... val zdravniška opravičila in tehtne vzroke izostankov, se mu je pri priči vrnilo: dobro, nas pa v soboto ne bo v parlament! Saj nam ni treba -sobota je ja frej dan. To je tisto, kar ni niti malo vzgojno. Ne moreš ti nekega tukca, če se mu kaj ne ljubi, kaznovati Ljubljani svoja funkcionarska stanovanjca, domala vsi lene in otročke izven prestolnice. Čez teden ilahte sploh ne vidijo in jim srce poka, da bi se domačim še v soboto kazali samo po televiziji in po svojih slavnih pogruntacijah. V soboto je treba domov, na dobro domačo govejo juheo z doma- čimi nudeljni - ta da moč in potenco! Ne moreš ti ven na ven jesti samo v ljudskih kuhinjah, naj bodo še tako fine in samopostrežne. In - domače okolje, kamor se občasno vračaš iz težke funkcionarsketlake v prestolnici, kar dol pada od ponosa, ko v domači trgovini ugleda znani obraz. Ah, vzdihujejo prodajalke v domači štacuni, lej, lej, to je pa naš poslanec! To duši dobro de, še posebej, ker novinarji kar naprej in naprej samo šimfajo in jim nikoli ni nič prav. Šele domače okolje in goveja lupa z nudelci ti vrnejo potrebno samozavest. Če bodo štrafnge šefa parlamenta šle še naprej, lahko pričakujemo velik naval na ambulante. Tam bodo poleg številnih slovenskih revelev, ki nimajo dela in se v hudi socialni stiski zatekajo pod okrilje zdravstva, sedeli še naši poslanci. Čakajoč na doh-tarska potrdila o upravičeni odsotnosti se bodo enkrat vendarle vrnili v bazo, ki jih je volila... In tako na licu mesta vrgli besedo ali dve z volilnim telesom in slišali, kaj si volilno telo o njih v resnici misli. Lahko, da bodo spoznanja tudi trpka, ampak zdravniško potrdilo je le zdravniško potrdilo in ni, da bi ti zaradi neupravičenega* izostanka kaj odtrgali od borne poslanske plače. In bomo zdaj bolj naklonjeni zrli v prazne klopi parlamenta: Pljučnica, migrena, miniskus... • I).Sede j Turistična ponudba ^.lpskih cest Gorenjci in Štajerci z roko v roki Svet pod Karavankami in Kamniško-Savinjskimi Alpami je bogat. Kljub skromni reklami in kislemu vremenu je sobotna predstavitev projekta Alpske ceste privabila na eni strani veliko udeležencev in na drugi strani precej radovednežev. Slednjih je bilo največ opaziti že zjutraj v Kamniku, kjer so pozornost zbujali zlasti stari avtomobili in motorji pred startom ralfvja po Alpskih cestah. Pa tudi pihalna godba in ansambel Planšarji so razgibali utrip še dremajočega mesta. Zaradi dežja so uradno odprtje skrajšali le na pozdrav vodje Steleta vsem udeležencem, ki so se potem odpeljali prek Tuhinjske doline proti Štajerski. Ob ponovni vrnitvi na gorenjsko stran je bila prva postaja v Cerkljah. Čeprav so obisk zaradi enourne zamude precej skrajšali, so gostje doživeli veliko. Pri vhodu so si ogledali mojstrice in mojstre domačih obrti, v dvorani sta jih sprejela kranjski župan Vitomir Gros in cekljanski predsednik Peter Kepic, oči so se napasle ob nastopu otroške folklorne skupine "Jagodic" in tria Ažman, želodcem pa so spodbudile tek dobrote domačih gospodinj. Po kratkem ogledu bližnje farne cerkve so se obiskovalci odpeljali v Preddvor, kjer so jih ob zvokih domače glasbe postregli z gorenjsko hrano in dolenjskim vinom. Na nadaljnji poti jih je dež prikrajšal še za pristanek jadralnih Eadalcev s Kriške gore, vendar so se Tržičani dobro odrezali tudi rez tega. Pihalni orkester je naznanil prihod obiskovalcev, ki so si v spremstvu JanezaŠtera iz tržiškega muzeja ogledali nekaj mestnih znamenitosti in Kurnikovo hišo. Tam so goste pospremili na pot s fopotnico dobrot s kmečkega turizma Odričar v Lomu, župan eter Smuk pa jih je povabil k ponovnemu obisku. Vseh doživetij na poti - po Tržiču so se gostje ustavili tudi v Begunjah in nato nadaljevali obisk v domžalski občini - niti ne moremo predstaviti, ker nismo bili prav povsod zraven. Sicer pa je prav, da si radovednost potešite sami! S pomočjo kataloga Alpskih cest in bogatega informativnega gradiva iz petih občin to sploh ne bo težko. Za podrobnejše spoznavanje vseh zanimivosti pa en sam dan gotovo ne bo dovolj! • S. Saje Ogled znamenitosti Tržiča ŽIVILA ŽIVILA KRANJ trgovina in gostinstvo MESTO PTUJ se predstavlja Kranju v nakupovalnem centru STORŽ1Č na Kokricl od 19. do 22. aprila 1994 Predstavili se bodo: mesto Ptuj s svojo turistično ponudbo, Vinarstvo Haloze - Ptuj, Mlekarne Ptuj in Perutnina Ptuj. Vsak dan degustacije in možnost nakupa kvalitetnih izdelkov. Še posebej vabljeni v petek, 22. aprila, od 9. do 19. ure, ko bo zaključna prireditev, na kateri bodo sodelovali: folklorna skupina iz Markovcev pri Ptuju in kurenti, ob 16.30 pa bo nagradno žrebanje. PTUJČANI VAS PRIČAKUJEJO! Domači zdravnik □□□□□□□□□□□□□□□ Pljučnik ali velikonočnica Saj poznate ljubko cvetko z drobnimi rdečimi, vijoličastimi in modrimi cvetki, ki v gozdovih, na robovih travnikov zac-veti skoraj hkrati s trobenticami. Stebelce je dlakavo, listi temno zeleni in belo lisasti. Je skoraj brez vonja. Cvete od marca do konca maja, potem nič več in če ste zamudili ta čas, boste za ponovno bero morali počakati vse leto. Včasih je bila zelo iskana zel, saj je izborno pomagala pri vseh pljučnih boleznih. Danes smo nanjo kar malo pozabili, se je le zaradi lepih cvetkov pomladno razveselimo. Pa vendar je pljučnik zelo učinovit pri vseh katarjih dihalnih poti, pri kašlju z majhnim ali velikim izmečkom, pri gripi in celo pri krvavih izmečkih, pri pljučnici, pri bronhitisu in pri pljučni jetiki. Stalno uživanje pljučnikovega čaja, pomešanega z njivsko preslico m suličastim trpotcem pomaga celo pri hudi sušici. Močni učinek na bolna pljuča je pripisati sluzu v vsej rastlini pa tudi kremenčevi kislini in kalcijevim solem, ki jih ima rastlina precej v sebi. Slabotni in sušični naj pijejo 2 do 3-krat na dan čaj iz posušenega pljučnika z mlačnim mlekom. Čajna mešanica za bolezni pljuč in bronhijev: 200 g posušenega pljučnika, 200 g listov suličastega trpotca, 100 g koprivnih listov, 100 g njivske preslice. Za skodelico čaja vzamemo zvrhano čajno žličko te mešanice. Takoj zjutraj pripravimo 3 skodelice preliva, dodamo 3 čajne žličke medu in pijemo po požirkih čez dan. latih perunikah aprila ~ Hortikulturnodruštvo Kranj vabi danes, v tprila, ob 17. uri na zanimivo predavanje dr. Milana * vedno bolj priljubljenih bradatih perunikah, e bo v sejni sobi ŠL 16 SO Kranj. Vabilo velja za ia tudi za vse druge ljubitelje cvetja. Izšla je Enciklopedija vrtnarjenja □□□□□ Knjiga o vrtu za vse leto Pri založbi Slovenska knjiga je pred dnevi izšel odličen priročnik o vrtnarskih tehnikah, načrtovanju in vzdrževanju vrta, gojenju cvetja, sadja in zelenjave. Knjiga, v bistvu obsežna enciklopedija, je prevod iz an- fleščine; izšla je pri Kraljevem ortikulturnem združenju v Londonu in je takoj postala uspešnica. Pri Slovenski knjigi so prepričani, da bo Enciklopedija vrtnarjenja uspešnica tudi pri nas, saj so jo odlično prodajali že v predprodaji, zdaj, ko pa je knjiga tu, velika, lepa, obsež- na (tehta kar 2,60 kg), zanimiva in pregledna, bodo planili po njej vsi tisti, ki so prej morda še oklevali in računajo, da bo izšla v skupni nakladi preko 30 tisoč izvodov. Knjiga je vsebinsko razdeljena v dva dela: v prvem je podrobno obravnavana zasnova vrta, od načrta za vrt, do izbire rastlin zanj, v drugem pa je podrobno in nazorno opisana in slikovno opremljena vzgoja okrasnega drevja in grmovnic, vzpenjavk, čebulnic, trajnic, enoletnic in dvoletnic, čebulnic, močvirskih in drugih rastlin do zelenjave, zelišč in vrtnarjenja v "teglčkih" za stanovanja v bloku. Skratka, knjiga za poklicnega vrtnarja in ljubiteljskega vrtičkarja. Opremljena je znad 3400 fotografijami, nad 360 risbami, ki prikazujejo okrog 400 postopkov za dela in opravila v vrtu. Vsi prednaročniki so knjigo že dobili, v knjigarne pa bo prišla v kratkem. Ne bo poceni, v redni prodaji bo stala 14.910 tolarjev, vsekakor pa je tega denarja vredna, saj je to knjiga, ki nam bo vse leto dajala nasvet kot "iz prve roke". Poudariti moramo, da so se prevajalci resnično zelo potrudili in [irvikrat objavili objavili tudi atinsko-slovenski seznam imen rastlin. In morda še ta zanimivost: predstavniki Slovenske knjige, ki se je pred dobrim letom proslavila z uspešnico Velika šola kuhanja, obljubljajo za prihodnje leto novo uspešnico, Timesov atlas evropske zgodovine. Moda za mlade □□□ Današnje "hipice" imajo rade Stil-Mix, oblačila sešita s polno domišljije, kot je tale naša kombinacija povsem solidne osnove, kot sta temen body in svilena bluza, zraven pa široke patchwork hlače iz mehke flanele. Brez poceni nakita seveda ne gre. Da je le vse veselo in brezskrbno! S T U BRDO PREDOSUE 39 TEL 0647221 133 Sodobna civilizacija negativno vpliva na človeka in ga vse bolj odtujuje njegovemu, sicer vrojenemu ravnovesju duha in telesa. V boju za materialnimi dobrinami pozabljamo, da je človek živo bitje. Vse bolj se kopičijo posegi v integriteto človeka, ki rušijo njegovo BIOPSI-HOSOCIALNO ravnovesje. Športna aktivnost je tisto orožje, s katerim se lahko uspešno borimo proti negativnim pojavom današnje družbe. Vsak človek želi biti zdrav, uspešen in zadovoljen. Lahko rečemo, da vsak teži k biološkemu, socialnemu in psihološkemu ravnovesju. Ker je proces treniranja proces transformacije človekovih sposobnosti, lastnosti in značilnosti, lahko sleherni posameznik z vadbo v FITNESS CENTRU vzpostavi ravnovesje ter dvigne duševni in telesni potencial, s tem pa vpliva na večjo kakovost življenja. V zadnjem času je v Slovenii "zraslo" veliko FITNESS CENTROV. Ljudje različnih starosti, želja in spola so začeli množično obiskovati ta način vadbe. Nekateri se odločajo z namenom, da bi shujšali, drugi za boljše počutje, tretji spet za pridobivanje kondicije. Zavedati se moramo, da je za vsak CILJ treba nekaj storiti. Se vam ne zdi, da je zdravje najbolj vreden cilj v vašem življenju? Se vam ne zdi, da bi o tem morali razmišljati vedno, ko se usedete pred televizor, ko si naročite masten svinjski zrezek ali prižgete cigareto? Take malenkosti (ki jih je zmotno vrednotiti kot malenkosti) so sovražniki vašega zdravja. Zato storite nekaj! POSTANITE ŠPORTNO AKTIVNI! KAJ JE LASTNOST CELOTNEGA ZDRAVJA (FITNESSA)? Izraz zdravje (FITNESS) velja za več različnih ciljev v življenju - izogibanju bolezni, zmogljivost (moč) v vsakodanjem življenju, sposobnost izvrševanja različnih dejavnosti pri zaželeni stopnji ter normalno mentalno in socialno vedenje. Celotno zdravje je zmogljivost kombiniranja vseh teh ciljev za doseganje optimalne kvalitete življenja. Popolnoma zdrava oseba ima visoko stopnjo KARDIORESPIRATORNE funkcije, zaželeno stopnjo maščobe, mišično moč, vzdržljivost, pravilno telesno držo, pomembne družbene veze, sposobnost obvladovanja problemov, zadovoljivo stopnjo prilagodljivosti. Če smo zdravi, naše življenje vključuje redne vaje ter zdravo dieto, sposobni smo obvladovati napore brez bistvenega naprezanja. Torej "FITNESS" ne pomeni samo izvajanje določenih vaj na orodjih z utežmi - trenažerji. Je zelo širok pojem, ki vključuje vse dejavnosti, ki pozitivno vplivajo na človekovo počutje. - FITNESS- POT DO RAVNOVESJA DUHA IN TELESA ALI NAJ ZAČENMO S FITNESS PROGRAMOM? efi Ko se ljudje odločajo za začetek FITNESS programa, takoj mislijo na to, katere aktivnost bodo opravljali. Pred tem pa je potrebno opraviti še mnogo stvari. Sestavni deli FITNESS PrW GRAMA: 1. odločiti se, nekaj narediti; 2. doiooit' zdravstveno stanje; 3. prositi za strokoven nasvet; 4. izbrati ustrezen FITNESS prograrn. 5. testiranje kardiovaskularnoga sistema; «* vadba v FITNESS centru; 7. ponovno testiranje kardiovaskularnoga sistema; 8. prilagoditev aktivnosti višjemu nivoju sposobnosti .. , Fitness centri pri nas bazirajo na izotonicn> vadbi moči, ki se odvija na navadnih BOD' BUILDING napravah. Kot novost v fitness centrih se pojavlja tako imenovani "KARC"^ FITNESS", ki pomeni popestritev vadbe mod jj temi napravami razvijamo predvsem vzdržljivo51 (aerobne sposobnosti). Gre za naprave, ki so povezane z računalnikom. Na podlagi računalniškega izpisa lahko preberemoaerobno sposobnost testiranca in spremljamo napreden procesa treniranja. Na podlagi testiranja kardio- vaskularnoga sistema dobimo informacijo, ko zmore naše srce, kako dolgo in do katere stopnje povišan srčni utrip je za nas priporočljiv, primeren oziroma nevaren. Naša telesa so narejena tako, da lanK° dočakamo 120 let, vendar zaradi načina ravnanja z njimi te starosti ne dosegamo Vzroki staranja, kot so NEAKTIVNOST, DfcBt' LOST, KAJENJE... nam onemogočajo dolgo življenje. . Vadba je dragocena v našem življenju. Mnofl tisti, ki redno opravljajo vadbo, vedo, kaK° dobro je imeti disciplino pri izvršitvi trening*' celo ob takem dnevu, ko smo zelo zaposleni-Drugič spet je vadba lahko zabava. Med vadD° lahko razmišljamo "vidimo" razne dogod*6, sproščeno se lahko šalimo z vadbenim Pr'i?^ jem. Eden glanvih faktorejv, ki določa ali y° vadba dala vse svoje koristi, smo Ml. OdloČiti se moramo, da vadba postane redni dle na$ega življenja. Nase zdravstveno in telesno dobro počutje Je vredno nekajurne vadbe na teden. Odločimo v*. da bomo začeli z vadbo ZDAJ in jo nadalje^'1 do konca svojega življenja. Vračamo sej svojemu partnerju, družini, prijateljem. Poo® jim skušamo nekaj te življenjske energije, ki n*1 prežema, nekaj zadovoljstva ob koncu trening Poskušamo jih privesti na pot, ki jim D° zagotavljala notranje ravnovesje RAVNOVESJ--MED DUHOM IN TELESOM. To pa je ravno tisto, kar želimo. Dipl. prof. Monika Praksi«' Iz šolskih klopi VRTILJAKOVA LESTVICA Z ROMANO KRAJNČAN IN RADIOM KRANJ V torkovi oddaji Vrtiljakova lestvica na Radiu Kranj je šla nagrada Gorenjskega glasa v Celje k Francu šumru, Ul. bratov Vošnjakov 5. Lepo, da poslušajo kranjski radio tudi tako daleč, mar ne? O nagradah, ki jih izžrebanim glasovalcem daje naš časopis, pa še tole; iz tiskarne te dni Eričakujemo povsem sveže natiskane majice, ki bodo poslej ar nekaj časa naše stalne nagrade. Zato vas prosimo, da na dopisnico, s katero pošiljate svoj glas "naj" pesmici, pripišete še vašo starost, da bomo vsaj približno vedeli, kako veliko majico naj vam pošljemo. Prav? Po vašem zadnjem glasovanju pa je aprilska lestvica takale: 5. METULJ 4. LA BARCHETA Dl CARTA 3.1 TRE BAGLIACCI 2. UKLETA KRALJIČNA 1. NAŠ RAZRED K il ON GLASUJEM ZA PESEM: MOJ NASLOV: Pošlji na Radio Kranj, 64000 Kranj, Slovenski trg 1 Moje barvice Moje barvice vesele delo spet bodo imele. Na mizi je spominska knjiga, prstkov pet veselo miga. Rišem modro, belo, rdeče, sošolki moji pot do sreče. Čopič barve zdaj preliva, v mavrico vse barve zliva. Besede bodo pesem pele, barve vse srce odele, prijateljica je moja draga, nič mi je ne odvaga. Maja Derlink, 3. b r. OS Primskovo Nc ♦ • spis igrajeni i Očka sem peljala v vrtec (Ob prazniku laži, /. aprilu) Zjutraj sem vstala in šla zbudit očka, da greva v vrtec. Očka ni hotel vstati. "Dajmo, vstani!" sem ga priganjala. Očka pa je trmaril: "Ne, ne grem!" Potem je končno vstal, da sem ga oblekla, ga v kopalnici počesala in mu umila zobe. Seveda se sam ni znal obuti, zato je sitnaril: "Mojca, obuj me in zaveži mi čevlje!" "Ja, ja, saj že grem!" sem zavpita in ga še vprašala: "Ali ne boš vzel medvedka?" "Na to sem pa čisto pozabil, " je skoraj zajokal očka. Brž ga je vzel in tako je šel v vrtec z očkom tudi medvedek, da mu je delal družbo. Ko sva se pripeljala do vrtca, je očka začet jokati. Ko sem ga vprašala, zakaj joče, je rekel, da ga je strah, da se boji tovarišice in še nekaj podobnih stvari. "Saj tovarišica ne grize," sem ga tolažila. Tako sva vstopila v garderobo, kjer sem ga preobula v copatke. Ker ga je bilo še vedno strah, je sesal palec. Tovarišica ga je lepo sprejela in predstavila še druge očke, ki jih je pazila. Naročila sem mu še, naj bo priden in odšla. Tako se je očka kmalu navadil na vrtec in zjutraj z njim nisem imela več težav. • Mojca Hudolin, 4. a r. OŠ Petra Kavčiča, škofja Loka GREMO NA IZLET KDO: nagrajenci KAM: še skrivnost KDAJ: pred koncem šolskega leta S KOM: S Petrotom in Gorenjskim glasom Ker je pomW, veselo cm, cm , Na Ratitovcu Na velikonočni ponedeljek sem bil na R*tU°gC atijem sva se dobro obula. Z nama je Šel tudi Stan*.^^ Ko smo prišli iz Durnpoha, je bilo Že več snega, fla a|i. sem ga gazil do kolen. Po stezi smo se počasi Včasih sem moral malo počivati. Do vrha smo "^rzL^0, uro. Mislil sem, koliko bo snega, pa je vsega °°Piaia srjjo V koči smo sejpogreli, si odpočili, popili Čaj« n.\£as& se vrnili proti Torki. Tekli smo po gnvi, mene je vrglo na nos. «,nob ^a Pri Trojarjih pa smo jo spet ubrati skozi Durnr-' kosilo smo bili že doma. • Tomaž Čufer, 4. t OŠ Sorica KRANJČAN Ml niioga Gorenjskega glasa o kranjski občini (4), tokrat posebej o ^klu in Naklancih ^aklo bo spet občina, vprašanje samo, kako velika Denar bo ostal v Naklem , —nci so se na zboru občanov ogrevali za samostojno občino Naklo, ohifi? Se soseaJe iz krajevnih skupnosti Podbrezje in Duplje, s katerimi naj bi Rovali enotno referendumsko območje, nekoliko nepričakovano odločili za g^ko mestno občino Kranj. Državni zbor ju je za zdaj "vrnil4* v Naklo. obfr°^e k**0 že v času Avstro-Ogrski monarhije svoja ^„h^JdJe obsegala tudi kraje obeh sedanjih sosed • Je uuaeyu.uu luui Kraje ooen seaanjm sosea. oS-"^ trajal do 53. leta, ko so bile tedanje manjše uroJ^f ukinjene. Zdaj se v nekoliko spremenjeni podobi h v n ^° zasai3i kranjskega župana Vilomirja Grosa, bih ^Jf kl/ano ni poslal gradiva o določitvi referendums-obr °°m°či/ bodočih občin, usklajenega na zborih hcu nov' Je državni ZDor pač odločil po svoji pametU JVoJd* skupnosti Duplje in Podbrezje Je pridružil seveH Se bo stvar razPletla> Je i jJ!3.^ preuranjeno govoriti, laL?*aJšryo mero gotovosti pa spet ZaPišem°> da bo Naklo v ' Sarr»ostojna občina, bodisi sku • sedanje krajevne Lf?nostJ» bodisi s sosednjima °irezje in Duplje. Un«.-paj s Podbrezjami in i Jjami bi občina Naklo Pa 27ftnk«08 ^ sama . "IHj. Res ie. veleli cmn Ha Ve0da"r,n».iOiedje Pr'družiJ°' *r hudega, če so se Ličili drugače. Bo še manj Prerina,nih Prob,emov>" pravi sU„^Seclnik sveta krajevne uPnosti Naklo Ivan Štular. "Naklo zna postati ena lepših podeželskih občin na območju sedanje kranjske občine. Prebivalstvo je dokaj koncentrirano, imamo 128 podjetnikov in obrtnikov, sorazmerno dobro razvito kmetijstvo, tako da bomo sami zase lahko marsikaj postorili. Če ne drugega, bo denar ostal v Naklem. Predvsem zato smo tako vroče za svojo občino in ne za veliko mestno občino Kranj, v katere svetu bi se glas našega svetnika izgubil." Zdravstvene postaje, ki je eden od formalnih pogojev za Ivan Štular ustanovitev občine, v Naklem nimajo. Za zdaj je tudi ne pogrešajo, saj je Kranj blizu. Verjetno pa se bo prej ali slej našel kdo od "dohtarjev", ki se bo odločil za zasebno prakso. Ivan Štular pravi, da je največja bolečina Naklancev Naklanci proti županu so ^ sveta krajevne skupnosti Naklo Vh • navzkriž s kranjskim Županom dr 0lrurjern Grosom pred njegovim sklicem p8ega zbora občanov v Naklem 22. marca, 0(jj^.ko so se Podbrežani in Dupljanci en - za mestno občino Kranj in ne za ^aklo° re^eren^umsk° območje občine Iv pjs 311, Stular je županu poslal protestno sestali m Ponovno sklical usklajevalnega mj a z V8err" tremi krajevnimi skupnostih Nt? te^a Pa 30 se v P°^tiun nstoratoi" ludi n jncev z1188" pozivi krajanom, naj or^j113 drugem zboru glasujejo za lastno aeitiv«. akl° in naj ne nasedajo Županovi ŽurIJI 28 meStno občino-Na; P.anGros je o tem že povedal svoje. ^stant temu ponovimo: "UsUajevami tlaku. ek srno imeli pred prvim zborom, **dolž'H° v krajevnih skupnostih sami «zni, da bodo oblikovali enotno refer- endumsko območje. Na zborih je potem izpadlo drugače, v Podbrezjah in Dupljah so se odločili za Kranj in ne za občino Naklo. Pred drugim zborom jih nisem ponovno sklical, ker so odrasli ljudje, odloČili so se po svoje, tudi zakon mi tega ne nalaga. Zato me je toliko bolj zbodlo nepodpisano obvestilo Naklancem pred drugim zborom, naj ne nasedajo moji agitaciji.*' In še komentar predsednika sveta krajevne skupnosti Naklo IvanaStularja: "Župan, kije sklical zbore in nastopil kot tolmač zakona, je bil nekoliko pristranski. Predlagal je mestno občino kot občino z večjimi Eravicami, samostojna občina Naklo naj bi ila neumnost. Mudim, da je bil zato v Podbrezjah in Dupljah tudi takšen rezultat, da so se odločili za Kranj. Usklajevalnega sestanka ni sklical, razen tega pa m povedat, da namerava sklicati drugi zbor občanov. Vsaj o tem bi nas lahko obvestil." Dnevi dalmatinske in neretvanske kuhinje na Šmarjetni Kr ^av?' 1? Yaprl,a " Gospod Neretva z izvrstno ponud- kovifcih elr*Lovič i« v Met- bo dalmatinskih in neret- •toe ivo" 1 reke Ner- vanskln specialitet ustva so obiskovalci njegove vile tudi razni poslovneži in celo predstavniki vlad in veleposlaništev. Tokrat je svojo ekipo, ki jo sestavljajo dva natakarja, dna kuharja, šef kuhinje in dva glasbenika, prvič pripeljal v Slovenijo, in sicer v Hotel Bellevue na Šmarjetni gori, tako da boste v dneh od sobote,16. aprila, do sobote, 23. aprila, uživali v dalmatinski atmosferi, h kateri spadajo dalmatinske in neretvanske specialitete in vina, ob pristni dalmatinski glasbi pa boste lahko tudi zaplesali. Opojni vonj morja vabi v Hotel Bellevue na Sv°i| restavraciji Vila ril ugled, zaradi katerega Šmarjetni gori! osemletka. Pobuda za dograditev štirirazrednice, podružnice kranjske Prešernove šole, j'e v Naklem spet glasneje vznikla pred dvema, tremi leti, prav daleč pa z uresničitvijo doslej niso uspeli priti. Z Ljudmilo Ažman so se dogovorili zaodkup približno 3000 kv. metrov zemljišča ob šoli, za njeno razumevanje se ji tudi toplo zahvaljujejo. Meje bodočega šolskega prostora so že zakoličili, največje vprašanje pa še ostaja: od kod dobiti denar za zidavo in opremo osemletke. "Trudili se bomo, da nas ministrstvo za šolstvo uvrsti v svoj plan, verjetno pa bomo morali seči v žepe tudi sami," pravi Ivan Štular. V zvezi s pristojnostmi in financiranjem bodočih občin ie še veliko neznank. Ivan Stular pričakuje, da bo vlada na zahtevo državnega zbora še pred referendumi (22. maja), na katerih bodo ljudje glasovali o občinah, prinesla konkretne rešitve. Naklanci jih bodo objavili v svojem krajevnem glasilu, na osnovi tega in okrogle mize, ki jo nameravajo pripraviti, se bodo ljudje gotovo lažje odločali, pod katero občinsko kapo bodo šU. "Župan Gros straši, da bo v novih občinah zaposlenih po deset do petnajst ljudi, ki bodo najedli ves občinski denar. V Naklem se s takšnimi napovedmi ne strinjamo. Več kot treh, sprva najbrž celo samo dva, zaposlenih ne bomo imeli. Župan in svetniki bodo neprofesionalci, zaposliti pa bomo morali operativnega tajnika in delavca za računovodsko-knjigovodske posle," pravi Ivan Štular. Besedila pripravila Helena Jelovčan, fotografije Janez Pelko Koroška c. 26 64000 KRANJ Tel 064 22 35 80 od 9* do l% tire vsak petek iti sobota do 24« ure nedelja od 1% do %% tm Kje čevelj najbolj žuli Neukroćena Dupeljščica Hudourniška Dupeljščica krajanom Strahinja, zlasti še njenim najbližjim sosedom, že leta beli lase. Njena struga ob izdatnejših nalivih ne požira več vode, eno od hiš ob vsakem močnejšem deževju poplavi, krepko načet pa je že tudi mostiček v križišču. Regulacija Dupeljščice v Strahinju je zato ena od osrednjih letošnjih nalog krajevne skupnosti Naklo. Delo na najbolj kritičnem 90-metrskem odseku bosta financirala Območna vodna skupnost in sklad stavbnih zemljišč kranjske občine. Na novo bodo uredili tudi križišče in cesto, naložba bo stala okrog 14 milijonov tolarjev. Začeli bodo konec aprila, končali še to leto. Asfalt na "konjsko cesto" V Naklem so s samoprispevkom krajanov letos zaključili del kanalizacije na Gorenjski cesti, asfaltirati pa nameravajo še t.i. konjsko cesto na Polici, ki povezuje spodnji in zgornji del vasi. Asfaltirali bodo tudi cesto na Okroglem ter tako dobili poldrugi kilometer novega asfalta. Krajevna skupnost bo kandidirala za občinski denar, namenjen komunalnemu urejanju vasi, kot običajno, pa pričakujejo tudi "razumevanje" največjih nakelskih podjetij. Rednega denarja, ki ga krajevna skupnost dobi iz občinske blagajne, je namreč komaj za vzdrževanje javne razsvetljave. Gasilski dom, kulturni dom Na natečaju so kandidirali tudi za 1,1 milijona tolarjev za obnovo gasilskega doma, ki je postal premajhen za vso tehnično opremo, ki jo ima naklansko gasilsko društvo. Društvo sodi med najbolj delavne v krajevni skupnosti, ima več kot sto aktivnih članov. Nujno potreben obnove bi bil tudi kulturni dom, v katerem se zadnje čase spet vedno kaj dogaja. Vendar bo dom očitno počakal razpleta denacionalizacijskega postopka (upravičenec je Cerkev), sicer bi krajevna skupnost že letos kandidirala tudi za denar za obnovo tega doma. Jezerce na cesti Na cesti nasproti naklanske cerkve ob vsakem izdatnejšem deževju nastane pravo jezerce. Voda seže prek polovice ceste. V krajevni skupnosti na vse načine "pritiskajo" na Cestno podjetje Kranj, da bi uredilo odvodnjavanje. Jim bo letos uspelo? V tujini nepogrešljiv del jutranjega obroka sedaj tudi pri nas Tokrat Vam Pekarna Kranj iz Naklega nudi paleto slastnih, hrustljavih izdelkov iz listnatega in listnato kvašenega testa, ki so polnjeni s sadjem, orehi, skuto ali marmelado -vsi pa lahko prebavljivi in po meri okusov vseh starosti. Ta evropska raven naj seže tudi do vaše kuhinje. DOBER TEK VAM ŽELI Vse izdelke lahko dobite pri vaših prodajalcih. Osemletka - velika želja otrok, staršev, učiteljic Matic Konc iz Podrebri, 4. razred: "O osemletki v Naklem smo se doma že pogovarjali. Starša mislita enako kot jaz, vsi smo zanjo. V centralni soli v Kranju, kamor bom šel septembra, doslej še nisem bil, sem pa marsikaj slišal o njej, tudi to, da ima prenizek strop. Strah me ni, malo pa me skrbi, kako bom našel vse učilnice. Moti me dvoizmenski pouk, v Naklem imamo pouk samo dopoldne. V Kranj vozi šolski avtobus." Nina Čemilec iz Nakla, 4. razred: "V naklanski Šoli obiskujem precej krožkov: jazz balet, turistični, angleški, pletiljski krožek, pevski zbor, obiskujem tudi glasbeno šolo. Ne vem, Če bo za vse to Še čas, ko bom šla v centralno šolo v Kranj. Če le ne bo preveč učenja, bom skušala čimveč krožkov nadaljevati. Znanka, s katero sva se pogovarjali, je Prešernovo šolo pohvalila. Sama bi raje hodila v osemletko v Naklem, če bi jo imeli. Šola bi bila manjša, z manj učenci, vsi bi se poznali. Tudi moji starši bi v Naklem radi osemletko." Matej Bajželj iz Cegelnke, 4. razred: V šolo kar rad hodim. Tudi v peti razred bi raje hodil v Naklo kot v Kranj." IONSKO NUTURANJE in BRUŠENJE MILAN MARKIČ MI PLAZMANITRIRAMO ZA VAS! Glavna cesta 38 64202 NAKLO Tel: 064/47-168 Fax: 064/47-446 Katera generacija jo bo dočakala? iz predala, pripravljeni za morebitne popravke, manjka samo še poglavitno: denar. V Naklem je redna šola od 1860. leta. Lani je minilo dvajset let, kar seje tretjič selila, tedaj v novo, svetlo, prostorno štirtrazrednico na obrobju vasi, zgrajeno s samoprispevkom Kranjčanov. Po dveh desetletjih je šola sicer potrebna obnove, olepšave, ni pa še premajhna za 127 otrok, kolikor Jih letos zahaja vanjo. Prihodnja leta bo število novincev naraščalo, za naslednje šolsko leto imajo v prvi razred vpisanih 43, torej že za dva kar lepo polna oddelka. V peti razred odhajajo učenci v Prešernovo velikanko, v kateri se vsako dopoldne in popoldne gnete 944 učencev. Tako velika šola zbuja strah, utruja, utesnjuje, je brezosebna, ne nazadnje tudi daleč od doma. Medtem ko otroci čakajo na šolski avtobus proti domu, se lahko zgodi marsikaj, se plete po starševskih glavah. Pred dvema, tremi leti je zamisel o dograditvi podružr nične šole v osemletko med Naklancem dobila nov polet. Postaja vse bolj živa, vprašanje pa je, katera generacija prvo-šolcev jo bo dočakala. Letošnji bržkone še ne, septembrski morda že? Suzana Geršak, pomočnica ravnatelja v osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju: "V centralni šoli je z območja Naklega blizu 200 učencev, vsako leto pride v peti razred za dva slaba oddelka otrok. Gradnjo osemletke v Naklem v centralni šoli, kjer imamo 944 učencev, z vsemi podružnicami skupaj pa kar 1300, podpiramo, zlasti če bi zajela tudi otroke iz podružnic v Predosljah in Dupljah. Če pa bi stopila zraven še Kokrica, o čemer v dosedanjih pogovorih sicer ni bilo pristanka, kije naša najmočnejša podružnica (letos 183 učencev), bi v centralni šoli morda že lahko razmišljali celo o enoizmenskem pouku. Centralna šola je zdaj vsekakor prevelika." Naklansko štirirazrednico obiskujejo otroci iz Naklega, Cegelnice. Pivke, Podrebri, Strahinja, Žej pa tudi nekateri iz Bistrice in Podbrezij, ki naj bi sicer hodili v Podbrezje, a zaradi organiziranega varstva po pouku raje prihajajo v Naklo. V šoli so trije oddelki podaljšanega bivanja. Pestra paleta interesnih dejavnosti "Letos imamo sedem oddelkov otrok, eden je samo v drugem razredu, v vseh ostalih sta po dva," je povedala učiteljica prvega razreda in hkrati vodja podružnične šole Olga Lotrič. "V taki šoli je prijetno delati, vse učiteljice ze vrsto let prakticiramo nove metode dela z učenci. Izjemno pestra je tudi paleta interesnih dejavnosti. Imamo novinarski, dramski, pletiljski, šahovski, turistični krožek, jazz balet, tri oddelke angleškega jezika, en nemški, fakultativni pouk angleškega jezika v tretjem in četrtem razredu, tehnični krožek, prometni, lutkarski, pevski zbor, oddelek glasbene šole, športne dejavnosti pa so v okvirji TVD Partizan.Mentorji so učiteljice in zunanji." V šoli pogrešajo predvsem nekaj manjših prostore za interesne dejavnosti, ki bi jih lahko ustrezno opremili in razbremenili matične učilnice. Naklanski učenci so v centralni šoli v Kranju uspešni, zlasti izstopajo pri nekaterih interesnih dejavnostih, denimo, dramski. Čeprav v mestih na "podeželske" šole včasih gledajo postrani, za Naklo to nikakor ne velja. Otroci bi radi osemletko v Naklem. Njihove učiteljice razumejo, zakaj. "Tudi mene motijo prevelike, brezosebne šole. Tu smo prijatelji, poznamo se, razumemo vsakega, ki ima "slab dan", takšnega razumevanja kasneje ni več, pravi Olga Lotrič. Dobro sodelovanje s krajem Sodelovanje s sedanjim vodstvom krajevne skupnosti zelo pohvali. Ničesar, kar je seveda v sprejemljivih mejah, za šolo ni težko dobiti. Zdaj imajo obljubljene klopi za podaljšano bivanje. Šola oziroma otroci kraju vračajo po svoje. Ob prihodu pomladi bodo prikazali svoje delo v interesnih dejavnosti, ob koncu šolskega leta bodo krajane povabili na koncert šolskega pevskega zbora. Sodelujejo tudi na vseh krajevnih prireditvah in proslavah. Dramski krožek, denimo, letos navdušuje z uprizoritvijo Cesarjevih novih oblačil, turistični krožek odhaja na tekmovanje v Postojno s predstavitvijo Naklega, prometni vsako leto prinaša domov nagrade... • Zakaj prvošolčki želijo osemletko - da nam ne bi bilo treba hoditi v šolo v Kranj, -da bi dobili večjo telovadnico in večnamensko igrišče, - da bi bile večje učilnice, - ker smo se šole v Naklem navadili, nam je všeč, - da v Kranju ne bi bilo treba čakati na avtobus za domov, , - da ne bi staršev skrbelo, kaj se nam bo v Kranju zgodilo, - ker v vetucih šolah otrokom dajejo mamila, • da bi v šolo samo stekla čez cesto, - dane bi bilo strogih učiteljic... Iz prve šolske kronike Prelistavanje starih šolskih kronik običajno veW° pove; ne le o šoli sami, njenih padcih tn vzponih ° učiteljih, otrocih, ampak tudi o kraju, pomembni dogodkih v njem, vremenu, letini, oblastniki^ Kronika šole v Naklem, kjer se je pouk začel & novembra 1860, je zaobjeta v nekaj zvezkih. ^ Iz najstarejšega smo izbrskali tole zanimivost, *j jo je zapisal prvi učitelj Josip Traven:1860: šolo $° zahtevali že pred 50 leti, vendar "više gosposke dovoUile, ker bilo je Naklo všolano v Kranj''. , 1904: To šolsko leto Je bilo za učitelja dom neprijetno. Šolaseje razširila v dvorazredrio. Kme* in župnik pa so se upirali kar seje dalo. Ker ni* šolskem poslopju prostora, se nastani jeden dvj& razred v Čepelnikovi hiši... toliko Časa, da ^ra^P^) novo šolsko poslopje. Za razširjenje v dvorazredni^ ima največ zaslug bL g. kr. Okrđjnt glavar Alf- Zanimivo Je, da se je novo šolsko leto sprt** začenjalo šele novembra, 1878. leta 17. oktobru 1899. leta pa že 18. septembra, dolga leta s sve^ maso. ZAVOD ZA RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVAN^ Jaka Platiše 13.64 000 Kranj tel.: 064 331 441, fax: 064 3Z5 879 I7IAT M TRGOVINA S II ti Lit POHIŠTVOM DRUL0VKA6A, KRANJ tel. 33-22-33 delovni čas od 11. do 19. ure, sobota od 11. do 13. ure IN KERAMIKO CEMENTNI IZDELKI KAVČIČ POLICA 14, 64202 NAKLO VELIKA IZBIRA BETONSKE VRTNE GALANTERIJE (ROBNIKI, PLOŠČE, ŠKARPE, KOMPOSTNIKI,CVETLIČNA KORITA ITD), BETONSKIH CEVI, JAŠKOV IN MULO Informacije: tel. 064/47-505 fax 064/47-175 VAŠ PARKIRNI PROSTOR V KRANJU VAS ČAKA NA GLOBUSU m,. 90 SIT JE MANJ ' KOT 2.500 SIT mobitel Koroška cesta 27 64000 Kranj IeLi064/222-616 4UAu\IXj Globus oddelek avtodeli-v kleti UGODNA PRODAJA KOLES MOŽNOST NAKUPA na 6 OSEBNIH ČEKOV BREZ OBRESTI DODATNI f% POPUST 4/s«k«i#ft -za člane Kluba 'KaTR/UA/ INFORMACIJE: TELEFON 214-761INT 43. Avtomobilska cesta je naklansko dolino odrezala od prometne Gorenjske Turizem išče povezave s kulturo ,°govor s predsednico turističnega društva Naklo Maro Cernilec o naklanski dolini in njeni ljudeh, predvsem pa o turizmu, ki je po odprtju avtomobilske ceste začel vidno hirati akloje bilo nekoč izjemno živahna prometna vas, saj Je °d vodila glavna cesta iz Ljubljane proti Koroški in ku/(, na Pivki pa se je pot odcepila proti Cerkljam in *®nniku. Torej ni čudno, da je Naklo slovelo že v z9°dovini; v srednjem veku je predstavljalo drugo ^Pomembnejšo razkladamo postajo v Sloveniji, za H°stojno. V Naklem Je bilo zelo veliko gostiln, v katerih *° furmani prenočevali, prepregali konje. Pot na Koroško ^ u Italijo so prevzeli naklanski furmani Naklanci so ^ato tudi razmeroma dobro živeli V tem stoletju je Naklu 22°. svoJ pečat lokalna železnica (1905. leta) proti ^iču, od katere je ostal samo slepi industrijski tir, in {JJ** avtomobilska cesta, zgrajena 1938. leta, ki je vas P°vezala z Bledom in Tržičem tudi z avtobusom. Mara Černilec ve veliko Povedati o zgodovini in znamenitostih naklanske doline. Pa so na Štuclju rimske ^opanine, da ie v 15. stolet-Ju> ko je Kranj dobil mestne Poviče, že živelo tudi Naklo, ?a so v zdajšnji (tretji) cerkvi Namenite Laverjeve slike, da je križev pot drugi v Sloveniji r^i je v ljubljanski stolnici), Ja v cerkvi stoji tudi kip J*8»ta, da so bili v Naklu Oorna trije znameniti možje: v°glar ali Carbonarium, Ravnik ruskega carja Petra Ve»kega, ki je umrl v Kranju Ja Poti proti Rimu, kjer naj bi £ot diplomat spravil rimskokatoliško in pravoslavno cer-Kev (Peter Veliki mu je podelil cne 0 plemiški naslov), duhov-flk m tržaški škof Jernej i^gat ter Prešernoslovec l°mo Zupan, ki je na Okro-glem zgradil graščino, zbral ogromno Prešernove zapuščine, ki pa so jo že med vojno in po njej večjidel raznesli. O bogatih zalogah proda dandanes pričajo gramozne jame, s katerimi so lastniki Med Naklanci je še vedno živo izročilo, prepričanje, da Je bilo tod nekoč davno jezero. Stroka dokazuje drugače, če bi jezero res bilo, potem bi bili zemeljski skladi ravni, s školjkami, tako pa v naklanski dolini prevladuje prod In delno ilovica, nanesena iz Udin borita. Res pa je, pavi Mara Černilec, po dolini tekla Triiška Bistrica, ki se je po zadnji ledeni dobi pretočila. Voda je odtekala skozi 200 metrov dolgo sotesko Temnik Mara Černilec, ženska, ki jo Tomo Križnar dolži "krivde", daje postal svetovni popotnik. zemljišč, da bi zaslužili, naravi [)rizadeli tudi globoke eko-oške rane. Največja gramozna jama je po izkopih nastala na Jurčkovem travniku, v drugi je asfaltna baza, tretja je na Polici. V Naklem je več društev: turistično, ki ga tretje leto vodi Mara Černilec, kinološko, gasilsko, upokojensko, čebelarsko. Imajo mešani pevski zbor, zelo dober je tudi cerkveni pevski zbor, ki ga vodi pevovodja in komponist Tine Zevnik. ^MERKUR Prihaja čas za pleskanje in barvanje! Teden barv in lakov od 18. do 23. aprila v Merkurjevih centrih, blagovnicah in specializiranih prodajalnah. Vsi čopiči in pleskarski pribori izdelovalca Žima Ljubljana, so cenejši ! v tem tednu za 10 % Posebno ugodne cene izbranih izdelkov: Jup0| 30 kg, Jubolin kit 30 kg, valit omet 30 kg, &eltop 4 I, °reh, polisander in brezbarven fcelton 4 I, 0reh, polisander Lesol 4 I, 0reh, polisander ^Salin temelj 1 I rdeč, siv Unicol emajl 1 I, Aquales 1 I, in brezbarven in brezbarven beli beli ln brezbarven Redčilo Cololes 5 I Redčilo Cololes 1 I Redčilo Colomin 1 I 2.543,00 SIT 1.905,00 SIT 2.691,00 SIT 2.984,00 SIT 2.033,00 SIT 2.355,00 SIT 699,00 SIT 783,00 SIT 777,00 SIT 1.479,00 SIT 309,00 SIT 361,00 SIT Pohitite, količine so omejene! Stfokovni nasveti strokovnjakov iz podjetja COLOR Medvode: v sredo, 20. aprila v prodajalni Železnina Radovljica in v petek, 22. aprila v prodajalni Globus Kranj od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure. "Turistično društvo se je zadnja leta usmerilo v najbolj perspektivno dejavnost, to je povezavo turizma s kulturo. Tako smo novembra pripravili praznovanje ob 30. obletnici turističnega društva, nato novoletni koncert, Prešernovo proslavo, 13. maja bomo povabili upokojence na prireditev "Šola poklanja upokojencem", s šolskim turističnim podmladkom, ki ga tudi vodim, gremo 22. aprila na tekmovanje v Postojno, kjer bomo predstavili naš kraj," pravi Mara Černilec, ki za svojih petnajst podmladkarjev, večinoma učencev četrtega razreda, najde same laskave besede. Naklansko turistično društvo ima več dejavnosti: komisijo za sobe - od nekdaj 63 Naklancev jih zdaj oddaja turistične sobe samo še devet! - lastno turistično pisarno in gostinski obrat, za oba objekta skrbi gospodarska komisija. Društvo se uspešno povezuje s krajevno skupnostjo, z njo organizira očiščevalne akcije, povezuje se tudi s Kranjem (letos bodo gimnazijci čistili Temnik). Lani, ob zborovanju zelenih v Kranju, so v Strahinju pogozdili divje smetišče, s krajevno skupnostjo sodelujejo tudi pri pripravah že tradicionalnih vsakoletnih srečanj Naklancev. Povezani so tudi z občinsko in gorenjsko turistično zvezo, precej pa si obetajo od vključitve Nakla v t.i. alpsko cesto. Mara Černilec upa, da se bodo po naklanski dolini, ki jo je avtomobilska cesta odrezala od prometne Gorenjske, spet začeli sprehajati turisti. Kaj bi jim pokazali?Vsekakor cerkev, mlin na Okroglem, ki je povsem ohranjen, čeprav ne dela, oka-mcncii mah ob mlinu, opuščen kamnolom mlinskih kamnov na Polici, Štucelj z rimskimi izkopaninami, Temnik, ki je izjemno zanimiva soteska, svetovali bi jim tudi pešpot po Dobravi, ogled jezerca in t.i. račnjak v Udin borštu, najstarejše Kopačeve hiše na Pivki in seveda kmečki turizem v Žejah. V Naklanski dolini je dovolj možnosti za razvoj turizma. To se kaže tudi na srečanjih Naklancev, na katerih imajo številni obrtniki po vsem Naklu razpostavljene stojnice s svojimi zanimivi izdelki. Treba je le najti način, nove prijeme, da turiste privabimo. Kajti časi, ko je bila stara gostilna pri MarinSku premajhna za vse goste in so bUe zasedene številne zasebne turistične sobe predvsem zato, ker je skozi Naklo peljala glavna cesta proti morju, so mimo." Heda Govekar še oddaja turistične sobe Prihajajo stari znanci cvetočih letih za naklanski turizem je turistične sobe oddajalo 63 domačinov, zdaj jih vztraja samo še devet, med njimi tudi prijazna gospodinja Heda Govekar. Dve turistični sobi s skupaj petimi posteljami je pravzaprav uredila razmeroma pozno, šele pred štirimi leti. Prvo leto, pravi, so bile še kar nekam zasedene, po razsulu Jugoslavije in vojnah pa v glavnem prihajajo le še stari znanci Med njimi posebej omenja nemška, albanska in italijanska zakonca, ki prihajajo vsa štiri leta, ne glede na to, kaj se (je) v Sloveniji in na bližnjem jugu dogaja. Pridejo za tri, štiri dni, včasih tudi ves teden, v Naklem prespijo, po okusnem domačem zajtrku pa križarijo po Gorenjski in Sloveniji. Od vseh gostov, ki so se pri Hedi Govekar doslej nastanjcvali, so najdlje zdržale tn francoske študentke, ki so ostale kar deset dni. Vmes so za dan skočile do morja, a jim je bilo na "celini" očitno bolj všeč. Letos je prvič prišel tudi fant z Nizozemske, ki je - tako kot vsi drugi - ob odhodu zatrdil, da se bo še vrnil. "Zakaj oddajam turistične sobe? Delovne dobe imam osemnajst let, potem sem ostala doma, najprej zaradi hčerke, nato zaradi bolnega tasta, ki sem ga negovala. Nenadoma sem se znašla v letih, ko me najbrž nihče več ne bi zaposlil. Ker imajo Naklanci dokaj do-bre izkušnje z oddajanjem turističnih sob, sem pomislila, zakaj ne bi poskusila še sama..." Rečeno, storjeno. Obe sobi sta zelo lepo urejeni, udobni, z lastnima vhodoma, skupna sta le kopalnica in stranišče. Zunaj je prostor za posedanje ob klepetu m vonjavah obilnega cvetja, nadstrešek, pod katerim gospodinja ob toplem vremenu gostom postreže z zajtrkom ali večerjo. Če je mrzlo ali kislo vreme, je v hiši ob kuhinji tudi posebna jedilnica. Gostje imajo na voljo garaži za vozila, na dvorišču lahko avto tudi operejo. Skratka, prava mera udobja in gostoljubnosti, brez katere v turizmu seveda ne gre. "Vsakogar vprašam, kaj želi za zajtrk. Zakaj bi mu stregla maslo in marmelado, če iu ne mara. Najraje imajo domačo šunko, klobase, včasihjajčka, maslo in mleko izbereta samo albanska zakonca iz Tirane. Dragi raje pijejo Čaj, kavo ali kakav. Tudi za večerjo jih vprašam. Včasih sem nad njihovimi željami prav začudena. Nemca obožujeta vampe, nekateri hvalijo zelje v solati in pečenico ali kotlet, zelo radi imajo p ražene ali vložene sobe, ki jih sama nabiram. Z veseljem pojedo tudi ješprenj. Alkohola tako rekoč ne pijejo, še najraje imajo kakšen kozarček domačega žganja." Heda Govekar pravi, da se z gosti sporazumeva v nemščini, ki jo za silo tolče, z nekaterimi pa se mora pogovarjati kar s kretnjami. Kljub temu se razumejo. Upa, da bo to leto boljše od lanskega, ki je bilo zanjo od vseh najslabše. S turističnimi posteljami ni bog ve kakšnega zaslužka, pojasni, če sogostje redki, pa sploh ne, sai je treba sobe vseskozi vzdrževati (pozimi tudi ogrevati) tako, da so vsak hip pripravljene za sprejem. PAN elektronik d.o.o. ALARMNI SISTEMI Na Kalu 19, NAKLO 64202, SLOVENIJA TELEFON: 064/47-700, TELEFAX: 064/47-800 Alojz Podgoršek tel.(fax.) 064 221-353 od 17.00 do 19.00 POZOR! Vse kupce obveščamo, da srno v povečani poslovalnici AURA na Zlatem polju v Kranju, razširili prodajo kemičnih in okolju prijaznih zaščitnih sredstev, ki so v prodaji nepretrgoma. Strokovno vodstvo pri nakupu je na voljo med tednom od 9. do 12. ure. Informacije od 7. do 19. ure po tel. št. 064/212-737. Ugoden nakup tudi za grosiste! NAKLANSK KAJLE j! Igralci Mihe Štefeta z najlepšim odrskim jezikom v kranjski občini Tenetiše so predaleč V Tenetišah je urejeno odlagališče odpadkov, kamor je mogoče po pospravljanju kleti, shramb in raznih šup odpeljati vsakršno navlako. A so Tenetiše tudi za Naklance očitno predaleč. V krajevni skupnosti sta dve večji divji odlagališči - prvo proti Kokrici, drugo pri gramoznici proti Bistrici -kje vse ležijo manjši kupi odpadkov, pa se najbrž niti ne ve. Sin predsednika sveta krajevne skupnosti je oni dan opazil, da se proti gozdu pelje sumljiv tovor in voznika kar naravnost vprašal, kaj namerava. Možak je obrnil in peljal nazaj - vprašanje, kako daleč. Morda do prvega naslednjega gozda? Ti meni kanalizacijo, jaz tebi vodo Bodoči župani bodočih občin malo za šalo in malo zares že gruntajo, kako bo potem drug drugemu lahko nagajali s komunalo. Pa prvi reče drugemu: "Mi v Kranju vam bomo zaprli ventil na kanalizacij, potem jo pa kar speljite, kamor hočete!" Drugi se znajde: "Prav, ampak mi bomo pa vam zaprli vodovodni ventil, pa kar pijte kanalizacijo!" Na cesti posadili smreke Naklanci imajo kar nekaj težav s svojimi slabimi cestami. Morda bi po dobrih dveh desetletjih spet vžgal poskus z ozelenitvijo katere od cest. Takrat, pravi anekdota, občina ni hotela popraviti ceste skozi vas. Bila je tako luknjasta, da so ji domači nadeli ime "sama-jama". Pa ni nič pomagalo. Za 1. maja pa so se fantje domislili. Iz gozda so prinesli mlade smreke in jih posadili po cesti. Čez dva tedna je bila cesta popravljena... Odlični tudi t Cgjjjjjjj^^j^jj naštudiralo letos in premierno uprizorilo v času tedna slovenske drame, prekašajo prenekater odraslo amatersko skupino Prizor iz Cesarjevih novih oblačil Dramski krožek v naklanski podružnični šoli že devet let vodi Miha Štefe, ki je uradno režiser, sicer pa pripraven za vse. Sam si je igralske izkušnje nabiral v kranjskem Prešernovem gledališču, v tedaj še nepoklicnem an- Take pohvale gotovo ne bi mogli zapisati, če predstave na odru naklanskega kulturnega doma ne bi videli. Režiser Miha Štefe nas Je povabil na ogled torkove vaje. Mladi igralci so nas v sicer mrzli dvorani ogreli Podobno so verjetno ogreli tudi sokrajane tn vrstnike v nekaterih sosednjih šolah, kjer so Jih že gledali, nekaj gostovanj pa imajo še pred seboj. samblu je sodeloval od 1972. do 1978. leta. V Naklem je bil dve desetletji predsednik kulturno umetniškega društva. Ko je pred dvema letoma društvo pustil, je zamrlo. Zdaj ga pregovarjajo, naj ga spet prevzame, pravi, da se bo najbrž pustil pregovoriti. S šolskim dramskim krožkom, v katerem so otroci od petega do petnajstega leta, torej tudi tisti, ki so podružnično šolo že prerasli, vsako leto naštudirajo po eno predstavo. Doslej so uprizorili naslednje: Sovica Oka, Dežek, Vžigalnik, Veseli večer slovenskih ljubezenskih in šaljivih pesmi, Srečni princ, Sneguljčica, Janko in Metka, letos pa, kot rečeno, Cesarjeva nova oblačila. "Najbolj me moti, ker je v Naklem samo štirirazredna osnovna šola. Potem igralci, ki so ravno okusili oder, odidejo v Kranj, za mnogimi dobrimi se izgubi sled, nekateri pa vendarle vztrajajo in kljub dvoizmenske-mu pouku najdejo čas, ki pa ga je seveda z vsemi težko uskladiti. Kipar samouk Janez Vovk s Police Začelo se je z jaslicami 82-letni kipar samouk Janez Vovk že petdeset let dolbe v les. Z delom je zasut, kar mu je celo všeč. Nedelje, ko ne rezlja, so dolgčasne. "Istega leta je prišel brat za župnika na Primskovo. Predlagal mi je, naj bi za cerkev naredil jaslice. Bal sem se, nisem se čutil sposobnega, nazadnje me je le pregovoru, pa tudi sam sem bil radoveden. Kaže, da so mi jaslice, ki jih še zdaj postavljajo v cerkvi, uspele, saj sem jih potem delal še za cerkve v Smartnem pri litiji, v Stražišču, Mengšu, Grobljah, Ovsišah pri Podnartu, Brdu pri Lukovici in seveda v Naklem. Napravil sem osem garnitur cerkvenih jaslic, ki so si seveda precej podobne, Problem je tudi mrzla dvorana v kulturnem domu, ki je pozimi ni mogoče ogreti, problem je scena, odkar nam je pred dvema letoma umrl Saša Kump in še bi lahko tožil. A ko pogledam otroke, ki ne zamudijo nobene vaje, njihovo zagnanost, se vse težave spremenijo v težavice, ki se jih da premagati. Otroci so postali gonilna kulturna sila vsega Nakla, saj sodelujejo tudi na vseh proslavah ob spominskih obeležjih, na kvizih gorenjskega značaja in drugih prireditvah." "Odraščal sem na kmetih na Češnjici pri Podnarta. Bilo nas je osem otrok, meni je pripadala čast, da sem o božiču smel S)stavl)atijaslice. Bile so papirnate Jaslice. Ko sem videl kipce, jih je izdelal neki Kropar, me Je popadla želja, da bi tudi sam naredil podobne. Poskušal sem, a ni šlo, ni bilo pravega orodja in lesa..." Tako začenja pripoved o svojih samoraslih kiparskih začetkih Janez Vovk s Police pri Naklem. No, resneje se je polotil kipar-jenja šele pred petdesetimi leti, potem ko se je najprej izučil za puškarja, nato presedlal na orodjarja in odslužil prva leta delovne dobe. Sam je napravil prva orodja in oblikoval v lesu prve športne motive. Bili so mu blizu, ker se je ukvarjal z orodno telovadbo, smučal, veliko je hodil tudi po hribih. Svojo športno pot je sklenil 1948. leta na vsesokolskem zletu v Pragi. V novi trgovini v Naklem samo slovenski izdelki V Sandro po otroška oblačila in opremo Otvoritvena privlačnost: majice s kratkim rokavom za 400 in kavbojke z neopazno napako za 1600 tolarjev. Ko fant in dekle ugotovita, da sta za skupaj, stopita pred oltar. Nevesta želi biti na poročni dan posebno mikavna. A je tudi po gorenjsko praktična. Naj kupi obleko, ki jo bo nosila samo en dan, za več deset tisočakov? Ne, šla bo v novo trgovino Sandra v Glavni ulici nasproti cerkve v Naklem in si sposodila lepo, dolgo belo obleko ter dodatke, ki sodijo zraven. Potem na svet priveka nov družinski član. Srečna mamica in očka gresta spet v Sandro. Tu dobita previjalno mizo z banjico in predali za neštete stvari, ki jih rabi dojenček, ljubka oblačilca zanj, izbereta tudi enega od otroških vozičkov peg v prikupnem pisanem vzorčku. Tudi kasneje, ko malček raste, hodita v Sandro. Vse tja do njegovega šestnajstega rojstnega dne. Za prvošolko si vmes sposodita še prvoobhajilno obleko. V Sandri kupujeta tudi darila za nečake. Solastnik nove trgovine v Naklem, ki so jo odprli mfnulo soboto dopoldne, Marko Mravlja je lepo urejeno trgovino založil samo s slovenskimi izdelki. S tem hoče pokazati, da imamo doma zelo lične in kakovostne izdelke z dostopnimi cenami, ki lahko konkurirajo uvoženim oziroma jih po kakovosti pogosto celo prekašajo. V Sandri so ob otvoritvi ponudili dvoje posebnih ugodnosti; otroške majice s kratkim rokavom po 400 tolarjev in kavbojke od številke 2 do 16 z neopazno napako po 1600 tolarjev. Teh zagotovo še ni zmanjkalo. Poletna oblačila pričakujejo čez teden, dva. če boste v Sandri kupili več, boste lahko račun poravnali s čeki v dveh ali treh mesecih, otroške vozičke prodajajo celo na štiri čeke. Trgovina Sandra je odprta vsak delavnik od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Nekateri mladi igralci so torej odšli (Tina Jug, Primož Štefe), prišli so novi, mlajši, ostajata pa šepetalka Nina Štefe in lektorica Metka Bartol, ki otroke uči pravilne izgovarjave in zaradi katere jim gledališki strokovnjaki laskajo, da imajo najlepši odrski jezik v kranjski občini. Nagrada otrokom za pridno delo bo tudi letos izlet. Dramski krožek se vsa leta "preživlja" sam, krajevna skupnost mu brezplačno odstopi dvorano v kulturnem domu. Miha Štefe, ki ga otroci rad poslušajo, ima za seboj 22 režij Naklem. Za svoje delo je p"g malo in veliko Prešernovo pl»c to. Najprej je delal z odrasli^ zdaj z otroki. Ko je pred devetj leti prevzel šolskidramski kroj**, je bil zamišljen kot neka*«1, teoretični in delno praktic« pouk o gledališču in recitiranj": Toda že prvo leto je presj°IJ okvire, ob koncu šolskega leta uprizoril Sovico Oko. Bila I prava gledališka premiera dram kega krožka s pravimi igraj*1 pravo sceno, kostumi, g'?rJ rekviziti in odrskimi lučmi- ia* je bila tudi vsaka nasledi4 uprizoritev, taka so tudi Cesarj va nova oblačila. Igrico je M'n Štefe skrajšal za dobro polovic«-vnesel nekaj aktualnih dodat* > iz dvanajstih vlog jih je nare osemnajst, tako da so lan* nastopili vsi. Bravo! xi.jv. V Cesarjevih novih oblaci«'' igrajo: Martin Bizaj, Matic Kon' Klemen Gradišar, Tina Jug, A" Trampuž, Maja Rugelj, W> Cimžar, Petra Katrašnik, Marl Križaj, Maja Korenčan, Urs Kavčič, Ines Mravlja, R<* Katrašnik, M« man, Tilen _ Trampuž, Primož Štefe, Čebašek in Tanja Pirjevec petra matere z otroK>> dela maslo, *}, palca kose, sej* ca, žanjice, ten._ lanu in drug«-£e pov iz svoje z"«*' ne prodaja. . Na vprašanj kje se je učil ag tomije, odgovarja da je bil najve* rat sam sebi rno«. el. Ima tudi nejj knjig o tem-. Y v je razstavlja« . Avsenikovi ga»el$ ji v Begunjah' ponosom pren.rt:» besede kustos« ob otvoritvi rj* stave: "Nim» »* rend«* r demije, vc neizpolnjeno pa ostaja še naročilo za kranjsko cerkev. Ljudje hočejo od mene tudi družinske {'aslice. O zadnjem božiču, ko so »rali o meni v Ognjišču, so prihajali in spraševali po njih, vendar ničesar ne delam na zalogo." Janez Vovk pravi, da bi se hišnih jaslic zdaj že tudi težko polotil. Kipci so majhni, potrebna je izjemna natančnost. Te se je poleg ročne spretnosti sicer naučil v svojem osnovnem poklicu -večji del delovne dobe je bil v šolstvu, v pokoj je odšel kot učitelj praktičnega pouka v iskrš-ki šoli - vendar so, hočeš nočeš, leta tu. Koliko kipov je izklesal, niti ne ve. Pred njegovo hišo stoji kip Krjavlja iz Jurčičevega Desetega brata, po opisih pisateljev je upodobil še nekatere literarne junake: desetega brata, Bedan ca, največkrat pa je upodabljal kmečke motive, bodisi po spominu ali po slikah. Čeprav je delal v glavnem po naročilih, so v njegovi domači zbirki liki kolarja, tudi ne r buje.« A kon pozanimal, ct■, morda lahko J" stavljal tudi Kranju, so g« •» lonilLSem z« Ji lizem, ki pa je seveda WUB°?^ Abstraktna dela mi niso v» , čeprav so avtorji akaderfl1^ Uporabljam v glavnem ','rV les. Ni ga težko dobiti, težje g dobiti res dobrega, drobne kipce raje vzamem " ^ '"'tej ko, ki je sicer trda, vend*' lepo reže. vsaic n* ""/\\o^ oblikujem, seveda brez det«J , v ilovici, šele nato zarezem i." ote-Janez Vovk večino dneva vU delavnic so m Vsak lik nfljp. bije v svoji Nedelje, ko kiparski ne kipari, tu* dolgočasne, škoda mu je , zamujenega časa zaradi bole* ki se ga kdajpakdaj poloti. "Tako kot ne more bid PJ benik, kdor nima posluha, je *\ za kiparjenje potreben t«e „ Mislim, da sem ga prinesel svet, nihče drug od mojih b'«1 več* ga ni. Brez talenta je naprezanje zaman. K meni rat prihajajo ljudje po na* j,(r vsakomur rad pokažem "* *e jim se konkurence, vena :et zelo hitro vidi, kdo je n***1 in kdo ne." AVTOSERV1S BOKALJ Polica 18, tel. & fax 48-7°y VAM NUDI: . - optično nastavitev koles - vulkanizerstvo - menjava olj - MOTO REK AR AL ter vse ostale avtomehanične storitve vse vrste vžigalnih sveč SREDA, 20. aprila 1994 ?-35 Tisoč in ena Amerika, amer-*ka risana serija; 10.00 Videošpon 11.00 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini 11.35 V drugačni luči, nemška dokumentarna nadaljevanka 12.00 Od pola do pola, angleška dokumentarna serija 12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 15-50 Svet na zaslonu, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.10 Klub klobuk •8.00 Regionalni program Ljubljana 18.45 Pari, TV igrica 19-30 TV dnevnik 2, Vreme 19- 56 Šport 20 25 žarišče 20- 35 Film tedna: Tujec, indijski film 22.30 Sejem informatika 22.30 TV dnevnik 3, Vreme 22.47 Šport 22.55 Sova; Popolna tujca, ameriška nanizanka; vse ali nič, angleška nadaljevanka j^*5 Televizijska konferenca 17.00 17 - m slava: Znanilci sprememb '.'•30 Sova, ponovitev 18.00 Vse ali angleška nadaljevanka 18.50 ^•fonika, kanadska dokumentarna Hfjg 19.30 TV dnevnik 19.56 šport S?? Športna sreda 22.30 Svet Poroča 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.35 ^andokan, risana serija 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja Vrtnica 12.40 Prava igralca, humor-lst-icna nanizanka 13.05 Neizpros- ameriški barvni film 14.50 Monoton 15.25 Učimo se o Hrvaš-Kl 18.00 Poročila 16.05 Ljubezenske zgodbe 16.30 Besede 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poro-18.05 Kolo sreče 18.30 Loto 18.35 Santa Barbara, ameriška I^daljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 20.15 Usode, dokumentarna oddaja 21.00 V iskanju 21.45 LOročila 21.50 Ekran brez okvirja *2-50 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.55 Sanje brez meja 15-45 TV koledar 15.55 Sandokan, Ponovitev risane serije 16.20 Neprimerna ženska, ponovitev nadaljevanke 18.30 Terra X, angleška dokumentarna serija 19.15 Risan-5? 19.30 Dnevnik 20.15 Polna hiša, hlJrnoristična serija 20.45 Neprimerna ženska, ameriška nadaljevanka 21.45 Christian, danski barvni film 23.20 Metalmanija , Borza dela 12.00 Na velikem piatnu 12.15 Luč svetlobe, amer-2R nadaljevanka 13.05 Rodeo 'J.35 Elizije - Slavko Mahne in *r"ovni bog 14.30 Borza dela JZ'4* CTM 16.10 Spot tedna Vail5 Na velikem platnu 16.30 17 (vi milijonarji, čb nadaljevanka '•00 Državnik novega kova, nudistična nanizanka 17.30 Ljube-a*,nska prevara, ponovitev genskega barvnega filma 19.10 2n svetlobe, ameriška nanizanka ^•°0 Call sesion 20.30 Učna leta, Sr*ka nadaljevanka 21.00 Por-to"8.. 21.20 Vaški milijonarji, čb ^oaijevanka 21.50 Dance session ^r20 Elizije - Slavko Mahne in >"i bog, ponovitev 22.50 Nez- mam*. PGP «?ćd^^/ Proizvodnja Izdelkov iz poliuretana, gume in plastike "PGP' Tržič, d.o.o. razpisuje na podlagi sklepa nadzornega sveta delovno mesto delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi POMOČNIKA DIREKTORJA PGP Pogoji za sprejem: - diplomirani ekonomist - aktivno znanje dveh svetovnih jezikov - poznavanje dela v zunanji trgovini Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi v časopisu GorenjsKi glas na naslsov: PGP Tržič, d.o.o., Ste Marie aux Mineš 5. » izidu bomo kandidate obvestili v 30 .dneh po zaključku prijavnega roka. , Izbrani kandidat bo združil delo za nedoločen čas za 4-le*r" mandat. m GLAS NQ1 NA PODROČJU AVTOPNEVMATIKE **** r/"/ ,\d^ i* 175/70-13 MXT 13.335.00 SIT I 175/70-13 CLASSIC 10.589.00 SIT~) BOLTEZ AVTOOPREMA 64000 Kranj, Staneta Žagarja 58c Telefon: 064/214-563, 215-368 (331-662,331-639) Torek, 19. aprila 1994 POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK 17. STRAN • GORENJSKI GLAS ZAŠČITA POTROŠNIKOV ZAMENJAVA IZDELKA Verjetno se Vam je ie večkrat Zgodilo, da ste kupili neki lldelek in kasneje ugotovili, da primeren ali da ga sploh ne Potrebujete. Kaj lahko v takšnem primeru storite? Zavedati se morate, da ni nikakršnega Pravila, ki bi vam dajal moi-n°st, da od prodajalca zahteve, da sprejme svoj izdelek "oza/ ali ga zamenja, če ste si le Premislili. Drugače bi seveda bllo, če bi šlo za reklamacijo kvalitete. V tem primeru bi Veljala določila Zakona o ob-llSacijskih razmerjih glede stvarnih napak in garancije za brezhibno delovanje stvari. Zamenjava blaga je torej "f'wga. Vendar pa dobri po-sjovm običaji nalagajo trgovcu, *• Mago zamenja, če pri tem ne utrpi nobene škode. Ponavadi Potrošniki v naših trgovinah nimajo teiav z zamenjavo lzdelka, če to storijo v nekaj dneh po nakupu in je blago nePoŠkodovano oziroma neuporabljeno. Največkrat bomo Korali tudi predloiiti račun kot dokazilo, da smo blago res tej trgovini. V primeru, y trgovini ne najdete ničesar Primernega za zamenjavo, ni-Kate pravice do vračila kup- Nova publikacija za slovenska podjetja it... uvk. tupiu V da nine. V najboljšem primeru boste dobili dobropis, vnovčl-jiv do določenega roka. Iz opisanega torej izhaja, da morate pred vsakim nakupom dobro premisliti, ali posamezno stvar sploh potrebujete. Če si boste odgovorili pritrdilno, potem razmislite, kakšno kvaliteto in druge lastnosti mora izdelek imeti. In ko boste točno vedeli, kaj hočete, se pozanimajte v različnih trgovinah za ceno. Cene so v posameznih trgovinah močno različne in predvsem pri večjih nakupih lahko na tan način prihranite precej denarja. Radi bi vas še opozorili na tiskarskega škrata, ki je pred enim tednom malce spremenil naslova naše zveze in pa svetovalne pisarne na Jesenicah. Pravilna naslova torej sta: - Zveza potrošnikov Slovenije, Linhartova 13, 61000 Ljubljana; telefon in telefax: 061/132 00 89 - Svetovalna pisarna ZPS, Titova 65, 64270 Jesenice; telefon in telefaks: 064/83 031. Pravna pisarna ZPS Jure Markič Jjubliana, 15. aprila - Center za mednarodno sodelovanje in ^V.°J je predstavil publikacijo z naslovom "Kje kupiti, kam Padati." Namenjena je slovenskim podjetje Varčevanje - v tolarjih ali markah? Razlika je očitna Že v letu 1992 se je prvič zgodilo, da je varčevanje v tolarjih navrglo več kot pa devizno varčevanje. Podobno je bilo lani in tudi letošnji prvi trije meseci dokazujejo, da se zaupanje v domačo valuto splača. Primerjavo deviznega in tolarskega varčevanja za letošnje prve tri mesece pokažejo najbolje kar konkretne številke. Na začetku leta ste npr. imeli na razpolago 200.000 tolarjev in jih sklenili za tri mesece vezati v eni od gorenjskih bank ali hranilnic. Če bi vas tedaj zapeljalo devizno varčevanje, bi za tak znesek lahko kupili približno 2.600 mark (v začetku januarja je bil tečaj l.-DEM = 76,50 SIT). Do konca marca bi tak depozit narasel na približno 2.660.-DEM. Med bankami so razlike za devizno varčevanje precej majhne, za trimesečne depozite v markah je letna obrestna mera med 5,00 in 5,75 odstotka. Ce bi po izteku takšnega varčevanja glavnico z obrestmi pretopili nazaj v tolarje, bi jih dobili okrog 208.000,00. Marka je namreč od začetka januarja s 76,50 SIT zrasla na 78,50 tolarja. V primeru, da bi isti znesek (200.000 SIT) v začetku januarja vezali kot tolarski depozit, bi zanj dobili vsaj 8-odstotne realne letne obresti. Ponudba med bankami je za vezavo tolarjev precej bolj konkurenčna kot za devizno varčevanje, kajti 8-odstotne obresti za trimesečni depozit so skorajda najnižje možne ta hip - banke za znesek, ki ga uporabljamo v tej primerjavi, ponujajo celo 10-odstotno letno realno obrestno mero (ob tem se glavnica mesečno valorizira za R, torej za mesečno stopnjo inflacije). Glavnica 200.000 tolarjev se je v treh mesecih zaradi revalorizacije in realnih obresti povečala na približno 213.000 SIT. Razlika je očitna: zaupanje v tolar bi v opisanem primeru navrglo dobrih 60 mark! Toliko bi jih namreč lahko konec marca kupili z razliko v privarčevanih obrestih od tolarskega depozita. Varčevalne ponudbe kaže primerjati Lani so se obresti za devizno varčevanje postopno zmanjševale zaradi monetarnih ukrepov domicilnih državnih bank. Nemška zvezna banka je obresti nekajkrat znižala, kar se je odrazilo tudi v nižanju obrestnih mer naših bank za varčevanje v markah. Ponudba realnega obrestovanja tolarskih sredstev pa se je zaradi konkurence med bankami še povečala: banke in hranilnice (ponovno) sprejemajo enomesečne depozite, za vezave tolarjev nad pol leta se realna letna obrestna mera vrti okrog 10 odstotkov, za depozite z rokom vezave nad eno leto pa boste uspeli iztržiti tudi 12,5 do 13-odstotno realno letno obrestno mero (v vseh primerih je priključen tudi R, torej mesečna revalorizacija glavnice). Obrestna mera je različna glede na vezani tolarski znesek. Vendar v pogodbah o vezavi preverite, ali je obrestna mera fiksna ali ne. Običajno je za krajše depozite (do treh mesecev) realna obrestna mera fiksna, za daljšo vezavo pa se banke in hranilnice zavarujejo s pogodbenim določilom o spremenljivi obrestni meri. Zelo verjetno namreč je, da se bodo realne obrestne mere za tolarsko varčevanje rahlo zniževale, pri čemer bo razlika v ponudbah bank ostala ali pa se bo celo še povečala. • M.Va. r KOLIKO JE VREDEN TOLAR yv-Je partnerje na tujih tržiščih. °ziro 81 Je več kot 800 naslovov tujih partnerjev in trgovinskih pOS| ma gospodarskih zbornic v 173. državah, ki dajejo potrebne nrej v[)e informacije. Podrobneje je o publikaciji spregovoril Podir ^ran*co Hvastija, nastala je, ker so se tuja in domača Partnerj ve^'co'crat ODraCa^a na CMSR za naslove poslovnih *ivijSe ° so razdelili na 10 večjih skupin, od podjetij, ki ponujajo Sred«m kmetijske proizvode, ki jih je tudi največ, do transportnih ki Jpv. tekstila, kemije... Prednost so dali predvsem podjetjem, Pi ki° v Sloveniji kupovati, odn Racijo, ki daje veliko možnosti za razširitev poslovnih V|J0sov v svet, lahko naročite na CMSR-ju v Ljubljani. • Špela U JVJt »u|n»| — jem, ki iščejo nove SJMiniČNlINlMMACUl Zavod Republike Slovenije za statistiko Ljubljana, Vožarski pot 12, fax: 061 /216 - 932 ZAPOSLENE OSEBE INDEKSI DEJAVNOST 194 1194 I-H94 II94 I 94 II94 II93 I-II94 HI 93 SKUPAJ GOSPODARSTVO NEGOSMMflSTVO 608553 608811 608682 467476 467106 467291 141077 141705 141391 100.0 99.9 100.4 95.2 93.4 101.5 95.0 93.3 101.3 MOVA KUHARSKA KNJIQA Nikar sami - kuhajte Z ANTONOM ROBNIKOM I50rcceptov kuharskega mojstra za vsak dan, jedilnik za 35 dni naročilnica ^ar°cam_izvodov knjige Naslov___ Datum __ Poštna številka . Podpis- Cena knjige je samo 1000 SITI ^ročilnico pošljite na naslov: Radio Triglav Jesenice, Čufarjev lr9 4,64270 Jesenice, telefon 064/861-012, fax: 064/861-302. MEGGI TOURS ŠPANIJA za samo 388 DEM letalo • bus 23.4. in 27.4. - samo še nekaj prostih mest GARDALAND za samo 55 DEM 23.4., 27.4., 1.5._ r KUPON ZA IZLET V ŠPANIJO 5% POPUSTA MEGGI TOURS KRANJ tel.064/223-870 MEGI TOURS ŠKOFJA LOKA tel.064/623-173 S mm«g30 ZASTONJ NAKUP V PRODAJALNI SONČEK IN F0T0 BOBNAR (v prodajnem cesti« za hotelom Jelen) foto bobnar N/kicumvmoouNi 1 nakufni/frooajni JNAKUFNI/niODAJNl MENJALNICA 1 DEM 1 1 ATS i ioo m, ABANKA(TrHc,Jetentee) 78.57 79,15 11,11 11,22 AVAL Bled, Kranjska gore 78,55 78,95 11,13 11 22 COHAKrenj 78,50 79,10 11,10 1L25 CREDiTANSTALT N.banka Lj. 78,50 79,00 11,08 11 23 EROS(Starf ltayr), Kranj 78.75 79,10 11,14 11,23 F-AJR Tržič (Deteljica) 78,70 79,00 11,11 11,21 GEOSS Medvode 78,50 78.99 11,10 11,24 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 78,60 78.99 11,11 11,21 »DA-tržnlca Ljubljana 78,60 78,90 11/19 HIPOTEKARNA BANKA, Jesenice 78.50 78,95 11,10 11,22 INVEST Škofja Loka 78,60 79,15 11/12 1L24 LB-GORENJSKA BANKA Kranj 78,10 79.29 10,89 11,27 LEMA. Kranj 78,70 79,10 11,14 11,23 MERKUR-Žei. postaja Kranj 78,40 78,95 11,05 11,25 MIKEL Straži«« 78,65 79.05 11,11 11.20 POSTNA BANKA, d.d. (na poštah) 77,25 78.78 10,82 11,18 SHP-Slov. hran. In pot. Kranj 78.70 78.95 11.13 11,19 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 78,40 78,95 11,05 11,25 SLOGA Kranj 78.50 78.90 11.05 1L20 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 78.10 • 10,88 - SLOVENIJATURISTJeeenlce 78.60 79.00 11.11 11,20 §UM Kranj 78,60 78.90 11,14 11,20 TALONŽai. postaja Trata.Sk. Loka 78,65 78,90 11,14 11,19 TALONZg.Bitnje 78,65 78,90 11,14 11.19 UKBŠk.Loka 78,60 79,20 11,13 11.24 VMLFAN Kranj 78.60 78,80 11.13 11,17 MFANrflKkflriflca, Grajski dvor 78,60 78,90 11,12 11,19 POVPREČNI TEČAJ 78.50 79,00 11,10 11,21 8,10 8,15 8.20 8,00 8,18 8,10 8,10 8,15 8,16 8,10 8,15 8,00 8,15 8,10 8,23 7,97 8.15 8,10 7,95 8,00 8,08 8,15 8,15 8,15 8.20 8,20 8,15 8,16 8,28 8,35 8.36 8,35 8,30 8,25 8,25 8,28 8,28 8,28 8,30 8,36 8.30 8,33 8.36 8,26 8.27 8.33 8,20 8.30 8,26 8.25 8,25 8.33 8,30 8,25 8,29 Pri Šparovcu v Avstriji Je ATS ob nakupu blaga po 11,20 tolarjev. I Pri nakupu in prodaji MERKUR zaračunava 1% provizije._| Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, U si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev gleda na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. NAJUGODNEJŠA KRATKOROČNA POSOJILA KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Koroška 41, Tel.:211-847 od 12. do 15. ure SPREJEMAMO PONUDBE POSOJILODAJALCEV RAČUNALNIŠKI ENGINEERING d.o.o. Jaka Platiše 13,64 000 Kroni tel.: 064 331 441, tax: 064 325 879 .......i Svoje znanje in izkušnje smo združili v zanimivi dejavnosti. Naše storitve opravljamo z maksimalno usklajenostjo Vaših potreb in pričakovanj z našo ponudbo. Smo: - pooblaščeni koncesionar Ministrstva za delo za posredovanje dela in zaposlitev - delodajalcem v skladu z njihovimi interesi in potrebami poiščemo najprimernejšega novega sodelavca - nudimo tudi vse ostale storitve kadrovskega svetovanja Varovanje premoženja: - izvajamo s kvalitetnim kadrom in oboroženimi sodelavci - varujemo objekte, poslovne stavbe, prireditve - izvajamo celoten varnostni inženiring s tehničnim varovanjem ORBITA, s.p., Vrtna 24, Križe tel./fax 57-024, kontaktna oseba M. Toporiš-Božnik, dipl. soc. KAM NA KOSILO, VEČERJO ? IME GOSTINSKEGA OBJEKTA KRAJ SPECIALITETE MENU CENA I0DPRT0 NA MARK ZA MLADE Vsi ki boste kupovali meseca marca, aprila, maja imate mo^st povrnitve stroškov nakupa. Pbtrebno je shranit, račun in konec maja do objavljen datum dnevna katerega bo povrnitev vseh stroškov. N« nakup vas vabita "FOTO BOBNAtrinj^oi^110 "SONČEK" P1ZZERIJA DARE KRANJ 450 SIT i VSAKDAN 12-04 I Pl - BIP DOSTAVA B-02 TELEFON: 221-051 OPIS POTOVANJA DOPUST ZA JAHALCE, TENISAČE, JADRALCE OGLED RIMA IN VATIKANA PAPEŽEVA AVDIENCA KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Novi pravilnik o vrednotenju klavne kakovosti govedi "To ni pravilnik za izigravanje kmetov" Čeprav novi pravilnik uradno še ni sprejet, ga poskusno že uporabljajo v petih klavnicah v Sloveniji, med drugim tudi v škofjeloški. Uradno naj bi začel veljati maja, do začetka junija pa naj bi ga uveljavili tudi v preostalih klavnicah. Večje razlike med dobrim {ST&ko^pf 2ii^ Šest plačilnih razredov „ vL^:^ -—*—■ in slabim mesom Čeprav je bilo med kmeti že slišati, da so z vsako novostjo Kranj pospeševanje kmetij gorenjska kmetijska svetoval na služba sta v okviru kmetijs-ko-gozdarskega sejma pripravili prejšnji ponedeljek pogovor o novem pravilniku za vrednotenje klavne kakovosti goved in o tem, kaj vse vpliva na kakovost. Kot je dejal predsednik komisije za pripravo pravilnika prof. dr. Slavko Cepin, se v zahodni Evropi že od 1983. leta dalje prizadevajo, da bi v Evropi oblikovali enotne standarde, ki bi v mednarodni trgovini olajšali promet z govejim mesom, ker se tudi Slovenija želi čimprej vključiti v Evropsko gospodarsko skupnost, tudi za vrednotenje klavne kakovosti goved potrebuje standarde, kakršne poznajo v Evropi. Novi slovenski pravilnik, ki predpisuje način in postopek razvrščanja govejih trupov oz. klavnih polovic v kategorije in kakovostne razrede, v glavnem povzema evropska merila. novem pravilniku, starejša goveda pa še po starem. V prvem razredu le 3 do 5 odstotkov živine Strokovnjaki napovedujejo, da bo pri nas v prvem plačilnem razredu 3 do 5 odstotkov živine, v drugem od 28 do 35 odstotkov, v tretjem od 45 do 55, v četrtem 15 do 20, v petem 5 do 10 in v šestem razredu od dva do pet odstotkov. Če je na na slabšem in da bo novi pravilnik dal klavnicam le večje možnosti za "goljufanje" rejcev, pa je prof. dr. Slavko Cepin zatrdil, da v tem primeru ne bo tako. Pravilnik bo le omogočil realnejše vrednotenje klavnih goved in večje razlikovanje med bolj in manj kakovostnim mesom. Po novem bodo klavne polovice ocenjevali in jih razvrščali v kategorije in kakovostne razrede takoj po zakolu oz. pred začetkom hlajenja, vendar najkasneje eno uro po primarni obdelavi. Če po sedaj veljavnem jugoslovanskem standardu tehtajo tople polovice z ledvičnim in notranjim lojem vred, jih bodo po novem Eravilniku šele potlej, ko jim odo odstranili odvečni loj, ki ga je najmanj pri bikih in največ pri zamaščenih kravah in telicah. Ker loj predstavlja pa odstotkov, bo sedanja 56-od-stotna klavnost za nekaj odstotkov nižja. Bika se bo splačalo pitati največ dve leti Ocenjevanje bo temeljilo na razvrščanju klavnih polovic (trupov) v posamezne kategorije in glede na mesnatost in zamaščenost v kakovostne razrede. Pri kategorijah je za rejce pomembna predvsem starost goved. Samo za primer povejmo, da meso dve leti starih bikov spada med mlado govedino, meso starejših bikov pa že med govedino, ki je -razumljivo - plačana slabše kot mlada govedina. Vse kategorije trupov klavnih polovic bodo glede na mesnatost razvrščali v pet kakovostnih razredov z oznako EUROP: E- zelo močna omiščenost, U - močna, R -dobra, O - zadovoljiva in P -slaba omiščenost. V vsakem kakovostnem razredu bo možnih pet stopenj zamaščenosti: 1 - nikakršna oz. zelo slaba pokritost trupov z lojem, 2 -slaba pokritost, 3 - primerna pokritost (3 do 5 milimetrov loja po večini površine trupa), 4- prekomerna pokritost (o do 10 milimetrov loja), 5 - predebel sloj loja po celotni površini trupa in notranjosti prsne in trebušne votline (nad 10 milimetrov loja). Na podlagi petih kakovostnih razredov kategorija oznaka kateg. opis kategorije Teletina Mlada govedina Govedina 1.0 * teleta do 6 mesecev starosti oz. do 150 kg teže trupa 2.0 * biki starosti do dven let 2.1 * telice ali klavne prvesnice do 30 mesecev starosti 2.2 * voli (kastrati) do 30 mesecev starosti 3.0 * krave,stare od dveh let in pol do pet let 3.1 * krave nad 5 let starosti 3.2 * biki nad dve leti in voli (kastrati) nad dve leti in pol Barva mesa nt pomembna Novi evropski in slovenski pravilnik prt razvrščanju In ocenjevanju kakovosti klavnih polovic ne upošteva barve mesa. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da so za potemnjeno meso bolj krive klavnice kot rejci. Meso potemni predvsem zaradi stresov In nepravilnega ravnanja Z živalmi v času od prevoza do zakola, sicer pa tudi zaradi neprimerne prehrane (preveč rudninskih snovi v obroku, krmljenje kurjekov) in drugih razlogov. Na kakovost vplivajo starost, prehrana, pasma... Kot je dejal prof. dr. Slavko Cepin, na kakovost klavnih goved vplivajo starost, llva telo, pasma, spol, prehrana, ravnanje z zlvalmL Izkušnje, na primer, katejo, da so k zamastitvt najbolj nagnjene telice, nato voli kastrati. najmanj pa biki. Splošno pravilo le, da Je pri Intenzivnejši prehrani žival zrela za zakol pri nitji tezi kot prt manj Intenzivni, skromnejši prehrani plačilni razred ocena c e n a ( v živa teža SlT/kg) meso I. n. m. IV. v. VI. E2, E3 El, E4, U2, U3 E5, Ul, U4, R2, R3 U5, Rl, R4, 02, 03 R5, Ol, 04 05, Pl, P2, P3, P4, P5 199,20 192,20 182,00 151,20 135,00 116,10 356,00 337,00 280,00 250,00 215,00 mesnatosti in petih stopenj zamaščenosti je bo teoretično možnih 25 različnih kakovostnih in s tem tudi plačilnih razredov. Ker se nekateri razredi izenačijo ali precej približajo, je komisija predlagala, da bi s pravilnikom uveljavili šest plačilnih razredov. Za primer navajamo cenik iz škofjeloških Mesoizdelkov, kjer mlado pitano govedo od 29. marca dalje razvrščajo in vrednotijo po Nizozemskem najkakovostnejše mesa plačano še enkrat-bolje kot najmanj kakovostno, pri nas na začetku razlike ne bodo tako velike. Osnovni razred bo tretji, za drugega )* predviden 8-odstotni dodate* na osnovno ceno in za prveg* 12-odstotni, za četrti razred 10* odstotni odbitek, za peti 20-odstotni in za šesti 40-odstotm • C. Zaploto'k PROIZVODNO, TRGOVSKO i A/ GOS r/ A/ S /C O PODJETJE Škofja Loka p. o. Kidričeva e. 64 pomlad a/ /o opus r/ m 15% za izdelke iz tekstila v vseh prodajalnah in na oddelkih s tekstilom * 5% za premog v prodajalni Kurivo na Mestnem trgu 39 v Škofji Loki, tel: 620 - 445 * popusti veljajo pri nakupu z gotovino U O O O £ fV /V A K UP JE P Rt L OH/ /V A KUP Razstava Dobrote slovenskih kmetij Priznanja tudi za gorenjske dobrote Z Gorenjskega so zlata priznanja prejeli Fani Kristan z Javornika in Ajj Hribernik s Planice za potico ocvirkovco, Marija Jelene iz Dražgoš medeno pecivo, Marija Podjed iz Olševka za kislo smetano, Žužana Bre" Konc iz Gorenje vasi za poltrde sire in Lojze Bogataj iz Gorenje vasi za » ■HM sire. Ptuj - Prejšnji ponedeljek se je v Minor-itskem samostanu na Ptuju končala peta razstava Dobrote slovenskih kmetij, na kateri je s 40 krušnimi, mesnimi in mlečnimi izdelki sodelovalo tudi 24 gorenjskih kmečkih žena, deklet in gospodarjev. Ocenjevalna komisija je izmed 315 krušnih, 91 mesnih in 68 mlečnih izdelkov izbrala najboljše in jih nagradila z zlatimi, srebrnimi in bronastimi priznanji. Zlato priznanje je prejelo 49 razstavljalcev, med njimi tudi peterica z Gorenjskega. Srebrno priznanje so dobili Metka Voglar iz Nakla za krhke flancatc in za slani mladi sir, Žužana Breme - Konc iz Gorenje vasi za dimljeni sir, Polona Kuhar iz Ambroža pod Krvavcem za skuto z dodatkom, Podjed iz Olševka za skuto in Franc ^°^3 za sladko smetano. Bronasto priznanje. ^ prejela Lojze Bogataj iz Gorenje y&s[^ albuminsko skuto in Franc Podjed za naV nje jogurt. Posebno priznanje za ohranja g krušne dediščine sta z Gorenjskega »Sj Alojzija Voglar iz Nakla za domač bel * j in Štefka Balanč iz Zgornje Besnice za me° kruh. j Razstavo ie že tretje leto zapored <*g§ minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. . ^ Osterc, ki je med drugim dejal, da naj glas ~ ■ * ne seže le v deveto vas, temveč v devet dez CZ. Odpadke pa kar v najbližji gozd ^ Takole si kmeta iz SrednjJLj pri Šenčurju zgroženo °&e jLo1-kup gradbenih in drugih oav^ kov, ki jih je neznani dot" ^ stresel minuli torek popolna nj. vso širino gozdne poti med "j^ ma parcelama v gozdu ic0, Šenčurjem in Praprotno f ^pi Kot sta povedala, manjši ti smeti v grmovju niso re y5C tako početje pa presega ^ meje. Po eni strani gre za v ^ narave, po drugi plati pa \ pfoti neodgovorno zapiranje p°l i^jc brniški cesti. Na njuno P' jt3r-smo o dogodku obvestili ^gaji. nega inšpektorja in ga P°voar f kako lahko ukrepa. Ka° prej storilec neznan, ponavadi M odstrani odpadke saro; ^ ■ takrat, če storilca ne peče V^t ostane drugega, kot da t$ uuuai, ce sioniua i» x— cof'4^*'" slaba vest, pa se odloči za s^6jtO' svoje packarije na Prav^nrenj?' dodajamo iz uredništva v» kega glasa. • S. S. - Foto. » G. BITNJE°32 TEL/F AX.: 064-311-032 L MENJALNICA - EXCHANGE, |WKUP - PRODAJA iN PREPIS VOZIL L RENT - A - CAR UREJA: Vilma Stanovnik Prijetno branje S Y S T E M S i,, podjetje za razvoj in proizvodnjo Jadralnih padal, svetovanje in trgovino Hafnerjevo naselje 121, škofja Loka tel./fax: (064) 631 025. 46 211 DKŽAVNI HOKEJSKI PRVAKI SO IGRALI S ŠKOFJELOŠKIMI NAVIJAČI LOCANI DODOBRA OZNOJILI JESENIČANE gre soditi po številu gledalcev v škofjeloški dvorani Poden še nikoli ni bilo tako zanimive ekme, kot je bila minuli petek, ko so se v hokeju v dvorani pomerili državni hokejski prvaki n njihovi izzivalci, navijaška skupina iz Škofje Loke - Po do zadnje sekunde napetem boju so omagali gostitelji s 3:2 Qa!z'a k"-a' april" * škofjeločani so že vrsto let znani kot eni Da pa ne bodo imeli lahke poti Za ekipo škofjeloških navija-jeLv?s'ei*'h navijačev naših državnih hokejskih prvakov, Acroni do zmage so ugotovili že v drugi čev so igrali: Aleš Babnik, niče. Letos pa se jim je izpolnila velika želja, da se z njimi minuti, ko je mrežo vratarja 1 (of r * enem "med športov. In ker je prav v zadnji sezoni v dvn ? občini še posebno mesto med šport dobd hokej v ZahnrifU' S° •'esen'čane povabili na "floorball'', kakor v severni in ani Evropi imenujejo to vse [ popularnejšo igro. £baraV je bila tekma boli ^o,a m sProstitev P° naporni n|> kot resen obračun, pa so ntfan-°ma& navijači kot Jese-k , srečanje začeli resno, kot tem pravo tekmo spodobi. K„JU je botroval tudi sodnik, prog°..Kristov, ki se je odzval nJi Škofjeloških navijačev in Wm esto v drsalke obul v SfiL cop\te- K pra*em ki ftl tudi gledalci na tribunah, ŽericSJ? sP°minu logkin Privr k n šPorta v dvorani ni bilo nobenem tekmovanju toliko, kot prav na petkovem. Seveda so si večino želeli od blizu videti državne hokejske prvake in jih prvič po osvojenih treh zvezdicah državnega prvenstva pozdraviti tudi v mestu pod Lubnikom. Jeseničani, ki so ob pogledu na plastične hokejke in okroglo preluknjano plastično žogico priznali, da hokeja v dvorani niso še nikoli igrali, so kljub temu z veseljem prišli na igrišče. Ob bučnem pozdravljanju s tribun so se skupaj z domačini zapodili po dvorani. Mohorja Razingerja prvič zatresel Damjan Gaber. Nevajeni poskakujoče žogice so v prvi tretjini srečanja zamudili nekaj lepih priložnosti, krivec, da se mreža domačinov ni zatresla niti v drugi tretjini pa je bil izvrstni domači vratar Pavle Peklaj. Le malo pred drugim piskom pa je mrežo Jeseničanov zatresel Janez Golja in rezultat po dveh delih srečanja je bil 2:0 za domače izzivalce. Jeseničani, ki so znani po tem, da najbolje igrajo ravno takrat, ko jim teče voda v grlo, Ka niso popustili. Prvi napad, larko Smolej, Andrej Razinger, Matjaž Kopitar ter branilca Drago Mlinarec in Murajica Pajic je močno pritisnil pred domačim golom, najbolj natančno roko pa je imel Drago Mlinarec, ki je uspel ugnati spretnega Peklaia. Domačini, ki so znali izkoristiti neizkušenost gostov, pa niso ostali dolžni. Izvrstnega golmana Braneta Jcršina (sicer tehničnega-vodja Acroni Jesenic), ki ie v zadnji tretjini zamenjal Mohorja Razingerja je uspel premagati razpoloženi Damjan Gaber. Da je bil konec srečanja napet in razburljiv pa ie poskrbel še Marko Smolej, ki je bil drugi strelec za goste z Jesenic. Tako ie prva zmaga ostala doma v Škofji Loki, Jeseničani pa so obljubili, da bodo do druge pomladi "natrenirali" tudi hokej v dvorani in da bodo imeli Ločani v njih še trše nasprotnike. Franci Miklavčič, Gorazd Tome, Simon Miklavčič, Matjaž Eržen, Iztok Miklavčič, Janez Golja, Damjan Gaber, Matjaž Tavčar, Tomo Stanovnik, Gragor Eržen, Primož Bcguš, Marko Cof, Klavdi Štenkler in Pavle Peklaj. Za ekipo Acroni Jesnic pa so nastopili:Marko Smolej, Drago Minarec, Aleš Sodja, Dejan Vari, Matjaž Kopitar, Muraiica PajiČ, Elvis Beslagič, Andrej Razinger, Borut Vukčevič, Sašo Pretnar, Boštjan Omer-zel, Mohor Razinger in Brane Jeršin. Ekipo je vodil Sergej Borisov. Ločani so za igralce pripravili tudi simbolične nagrad, ki jih je podarila Brigita Kržišnik. Ža najboljšega strelca jo ie dobil Damjan Gaber, za najboljšega vratarja Brane Jeršin, za najboljšega domačega igralca Gorazd Tome, za najboljšega gostujočega igralca pa Dejan Vari. Da je tekmovanje uspelo so pripomogli nekateri škofjeloški podjetniki: Andreja Smolej iz Svetega Duha, ki je obema ekipama podarila palice in žogice, Starman, d.o.o., Netto, Pletilstvo Januška Stroian, Sito- Jrint, AVT electronik, Janez enko, Ivo Čarman, Talon, Freising, Kava bar Charlie, Miro Derlink, Diskont 33, Pevc bar, Gorenjski glas in dvorana Poden. Glavni sponzor prireditve pa je bilo podjetje Faoplan. • V.Slanovnik nr?VENSKI BOKSARJI V NEDELJO V KRANJU JESTI SO VSE TRŠE ^ksarp8' apriIa " K°nec prejšnjega tedna so najboljši slovenski Marjbo V druRein kol" ekipnega državnega prvenstva nastopili v ljubite<|ru' to m'dcljo pa se bodo predstavili tudi kranjskim bod0 Jem ^ga športa. Perspektivni mladi kranjski boksarji pa mesto "i- macem terenu skušali obraniti sedanje odlično drugo D0 sen0?10 prevzcti vodstvo. h^Pneea h* SO imeli slovenski boksarji, ki se merijo za naslov nuju 8. dr?avnega prvaka, že dva turnirja. Prvi je bil sredi marca na anJČari £a onec PreJšnjega tedna v Mariboru. Na obeh so , da v Kranju raste v svetovni vrh. Tako ?kipaVJ" Pokazali veliko znanja, predvsem pa « Že dve' ki si tudi v boksu želiJ° PoseČi v " ^stjan u"13^ za syoj klub v peresno lahki kategoriji priboksal 'edemnakti °Valt' Prav tako na obeh tekmah pa je zmagal komaj JC *reb ri' Radoševič v srednji kategoriji. V polsrednji kategoriji Kden nain prvem tekmovanju izločil Janeza Ravnika, zato pa se je t ^'^oru {^pektivneJ$in kranjskih in slovenskih igralcev izkazal v b k° kot' Je zanesiJ'vo ugnal robustnega Bistričana Arnuša. ^»»»ovic18 PrVi tekmi na Ptinu Je v suPertežkl kategoriji slavil Safet l°Čki vd0Vj^ kohh ekipnega slovenskega prvenstva še vedno za dve 2ai)etami pa S1- Bistnce, ki je zbral 41 točk, Kranjčani pa so ji tik k OznaniSaj SO si Priooksali 39 točk. Lesarjev nZa usBešno delo pa je te dni dobil tudi trener kranjskih ksarje n *" Čavič, ki bo kot reprezentančni trener vodil naše ' V-stanovniketOVnem pokalu' ki bo od 3- do 16, JuniJa v Ban8koku- ^ICI NAJHITREJŠI Z REKORDOM pr°stem T°b°l0 Je bU v Ljubljani prvi letošnji atletski miting na 2tle,inj Lr . n,ovanja se je udeležilo tudi dvanajst atletinj in !i egU di ^IJ?ke8a Triglava, ki so v slabih vremenskih razmerah v°jciciT • doDre rezultate. Se zlasti sta se izkazali sestri, 1,8 rnJS ,n Pctra Rergant, ki sta še kot mlajši mladinki v teku Sv°i« o««*. 0svoJ'li prvo in drugo mesto in kar precej izboljšali To,«-? rekorda- Tina Je telda 138'67' Petra 139'50-felega Bo?,fn^.iž je bil drug' v metu diska (45,12), njegov klubski *>U tr».:"0J«n Klančnik na v Tet; Ai.~~K-i t^tii HR 74V Ivo Ol ačič ie PVOJČ] i7i J " urug« v metu aisica hjcBut . r*1 tretji vTpS KJančn»k pa v isti disciplini tretji (38,24). Ivo Oljačič je P* v isti rii - ."a 600 metrov (1.23,18), mlajši mladinec Jože Resman pl°«irski l X m peti- ^ria Hribar, ki bo še drugo leto nastopala v ??ebnim rM? ^renci' Je bila v teku na 300 metrov četrta z novim J skoku t 3rr?m ^43>65)' ^boljšala pa je tudi rekord na 100 metrov. h 2ultatom (?Wno Je bi'a mlajša mladinka Una Čarman četrta z ^°Sedaniea. Lcm)> ki Je za dva centimetra boljši od njenega letalci sta8 °?e,bnega rekorda, Saša Eberl pa peta (5,20 cm). Med Ma se izkazala Meta Klančar in Edi Okič. CZ KONEC TEKMOVANJ V II. IN III. DOL Medtem ko so bile najboljše ekipe v PLAY-OFFU ta konec tedna proste, pa se je nadaljevalo prvenstvo z boji za uvrstitev v 1A ligo. Če Ljutomer v tekmah v sredo in soboto dobi vse štiri točke, bo verjetno o gorenjskem predstavniku v 1A ligi odločal prav sredin, neposredni dvoboj na Jesenicah. PLAY-OUT moški: Fužinar : Minolta Bled 3.1, Ljutomer : Žirovnica 3:2, Topolšica : Granit Preskrba 2:3. Vrstni red: Minolta Bled in Žirovnica 28, Ljutomer 26, Granit Preskrba 18, Topolšica 10, Fužinar 8 točk. PLAY - OUT • ženske: Mislinja STELL : HIT Casino 0:3, Novo mesto : Krim 3:2, SD Tabor : HP Hobby Branik 0:3. Vrstni red: Novo mesto 32, HIT Casino 26, Krim 20, HP Hobby Branik 18, SD Tabor 10 in Mislinja STELL 8 točk. V ženski konkurenci II. DOL so si Kraničanke z zanesljivo zmago proti mladi ekipi Tabora zagotovile napredovanje v 1B ligo. Rezultati: ŠOU Triglav : SD Tabor II 3:0, Cimos II : Mehanizmi Kropa 3:0, Prevalje : Branik Rogoza II 3:0, ŠOK ŠOU Vital: Mežica 3:0, Pomurje : Kajuh Šoštanj 3:0. Vrstni red: ŠOD ŠOU Vital 40, ŠOU Triglav 32, Cimos II 30, Prevalje 28, Pomurje 24, Mehanizmi Kropa 18, Kajuh Šoštanj 16, Mežica 10, Ptuj in ŠD Tabor II 8, Branik Rogoza II 6 točk. Končalo se je tudi prvenstvo v obeh konkurencah III. DOL. V moški so si igralci Termo Lubnika že prej zagotovili napredovanje v II. DOL, v ženski konkurenci, pa drugouvrščene igralke Jesenic za to uvrstitev čakajo še kvalifikacije z drugouvrščeno ekipo iz vzhodnega dela III. DOL. Rezultati 3. DOL moški • zahod: TAD Europe II: Termo Lubnik 0:3, Bled II : Plamen 3:2, Triglav : Bohinj 3:1, CIB Bovec : Portorož 0:3, Mokronog : Prvačina 3:2, Branik Sedex : Olimpija III 3:2. Vrstni red: Termo Lubnik 44, Prvačina in Portoroč 36, Triglav 32, Mokronog, Plamen in Kamnik II 20, Bled II in Olimpija III 18, ČIB Bovec, Branik Sadex in Bohinj 6 točk. Rezultati 3. DOL moške - zahod: Bled II: Bohinj 3:1, Cimos III: Novo mesto II 3:1, Jesenice : LIK Tilia II 3:0, Solkan : Šenčur 3:1, Julči Vital II: Piran neodigrano. Vrstni red: Šentvid 38, Jesenice 36, Solkan 32, Šenčur 28, Piran 22, Bled II 18, Bohinj in Cimos III12, LIK Tilia II10, Novo mesto II 6 in Julči Vital II 2 točki. V sredo so na sporedu zaključni boji v I. DOL. Dekleta Avtohit Bleda bodo v boju za 3. mesto v DP gostovale v Celju. V borbi za 1A ligo v moški konkurenci pa se bosta ob 20. uri v CSUI-ŽIC pomerili ekipe Žirovnice in Minolte Bled. • Branko Maček ODBOJKARSKA TURNIRJA NA JESENICAH Jesenice, 19. aprila - V mesecu maju bosta na Jesenicah dva odbojkarska turnirja. Turnir mešanih ekip za pokal ŠZO Jesenice bo 7. maja, tradicionalni ženski odbojkarski turnir pa bo predvidoma 11. ali 12. maja. Dodatne informacije za oba turnirja dobite na ŠZO Jesenice, Ledarska 4, kjer do 25. aprila sprejemajo tudi prijave za oba turnirja. • V.S. LEA RIBARIČ Vsakič, ko zvemo, da je umrl nekdo, ki smo ga poznali, nam je hudo. Če je bil sorodnik ali prijatelj bolan ali star, se potolažimo z dejstvom, da mu pač druge rešitve ni bilo. Ko pa umre kdo mlajših, celo mlajših od nas, kdo tistih, za katerega smo vedeli, da ima še vse polno načrtov, pa se kar ne moremo potolažiti. V soboto je na smučarsko Škof j o Loki in vse, ki smo poznali Leo Ribarič, padla črna senca. Sprva šepetanja in negotova vprašanja, ah je res, da je Lea podlegla poškodbam nesreče, ko se je vračala iz mariborskega smučarskega plesa, so potrdile novice Eolicistov in kasneje tudi rama in televizije. Leini starši in rat, ki so tragično novico izvedeli prvi, kar niso mogli in hoteli verjeti, saj je Lea sama povedala, da se najbrž vrne šele prihodnji dan. Tudi vodstvo domačega smučarskega kluba Alpetoura, v katerem je Lea kot cicibanka začela svojo smučarsko pot, je onemelo. V nesrečah so izgubili že nekaj mladih talentov, pa tudi spomin na Jožeta Kuralta je tako blizu.... Toda dejstva, da Lee ne bo več domov, ne bo več moč spremeniti. Ljubila je hitrosti. Bolj ko se je razvijala v smučarko, ljubša sta ji bila smuk in superveleslalom, čeprav je največje uspehe v karieri dosegala v slalomu in veleslalomu, kjer je dobila tudi bronasto medaljo svetovnega mladinskega prvenstva. Hudo ji je bilo, ko se ie na letošnjem državnem prvenstvu na Krvavcu poškodovala in je morala zapustiti prijateljice: Alenko, Špelo, Katjo, Urško, Nives... Hudo ji je bilo, ker ni bila z njimi na olimpijskih igrah in so lahko klepetale samo po telefonu. Vendar ni obupala. Že marca je začela s pripravami na novo sezono, saj je bila prepričana, da bo nove medalje slovenske smučarije proslavljala že na tekmovališčih. "Veš, ko smo videli, kako se je na smuku poškodovala Uli Maier, mi je oče dejal, naj se raje premislim, naj raje ne nastopam v hitrih disciplinah. Toda sama vem, da zmorem in vztrajala bom," mi je zatrjevala med letošnjimi olimpijskimi igrami, ko sva se pogovarjali o velikem tveganju deklet, ki imajo kot ona rade hitrosd. Razkazovala mi je svojo na novo urejeno sobo v domači hiši v Podlubniku in pripovedovala, koliko vsega ima še narediti. Rada bi zaključila škofjeloško gimnazijo,, predvsem pa bi bila rada čimprej na smučeh, na novih tekmovališčih. Takšnega življenia se je pač navadila, hitrost ji je "zlezla" pod kožo. Med prijatelji je bila Lea znana tudi kot hitra voznica. Toda vožnja z avtom ji je pomenila užitek in zdelo se je, da je za volanom prav tako spretna kot na smučeh. Toda povsod odločajo stotinke. Stotinka nezbranosti, stotinka utrujenosti,... Ena od njih je bila usodna za Leo. Izgubili smo someščanko, izgubili smo smučarko, izgubili smo dekle, ki je imela pred seboj še toliko načrtov, da bi za njihovo izpolnitev rabila še najmanj petkrat toliko let, kot jih je imela. Zato nam pustite, da smo danes žalostni. • Vilma Stanovnik VW GOLF ZA GREGORJA GRILCA Podelitve avtomobilov našim najboljšim smučarjem se kar vrstijo in tako je konec prejšnjega tedna do svojega štirikolesnika prišel tudi odlični šenčurški smučar in letošnji oTimpijec Gregor Grilc. Odslej se bo vozil z novim volkswagnom golfom z 1,8-litrskim motorjem, ki mu ga je za izredne uspehe v smučanju dal na uporabo pooblaščeni prodajalec volkswagnov in audijev, Servis Debevc iz Mengša. Grega je namreč svojo smučarsko kariero začel prav v Smučarskem klubu Mengeš.M.G. GO GRAND PRIX TURNIR Bled, 17. aprila - Konec tedna je bil na Bledu močan mednarodni grand prix turnir v goju, ki nadaljuje tradicijo Omejčevega memonala. Na njem je nastopilo 45 igralcev iz 9 držav, med njimi tudi najboljši slovenski igralci goja. Turnir so odigrali po skrajšanem sistemu šestih kol, zmagal pa je glavni favorit in tudi lanski zmagovalec Kitajec Shen Guangji, ki je bil neporažen. Naš najboljši je bil Leon Matoh na Šestem mestu, Čefarin in Gaspari pa sta bila šesti in sedmi. Uvrstitve na grand prix turnirjih se poleg točkovanja za nagrado evropske go federacije (EGF) upoštevajo tudi kot kvalifikacije za odprto svetovno prvenstvo. • V.S. OMET Prva državna nogometna liga DRUGA ZAPOREDNA ZMAGA ŽIVIL MAVRICA : ŽIVILA NAKLO (1:1) 1: 2. strelec za Mavrico J era k v 15. minuti, za Živila pa Marušič v 18. in GruSkovnjak v 87. minuti. Ljubljana, 17. aprila -Živila Naklo so šla v Ljubljano na Kodeljevo po točko, dobila pa so obe. Mavrica je sicer precej pri dnu prvenstvene lestvice, vendar je izredno nevarno moštvo, saj je na primer preteklo nedeljo v Novi Gorici po vodstvu domačinov s 3 : 0 uspelo izenačiti. Tudi tokrat se je Naklancem v Ljubljani že slabo pisalo. V 15. minuti je naklanski obrambi ušel domačin Jerak in povedel z 1: O.Vendar na izenačenje ni bilo treba dolgo čakati. Dve minuti kasneje je pred gol domačinov poslal uporabno žogo Jerina, Marušič pa jo je, tudi zaradi nespretnega posredovanja domačega vratarja, poslal v mrežo. 1 : l.Do konca prvega Eolčasa je bilo na obeh straneh še nekaj priložnosti. Živila so ila nevarnejša in v 37. minuti bi Robi Oblak skoraj povišal rezultat. V drugem polčasu so domačinom pošle moči in Naklanci so z dokaj zanesljivo igro vzdrževali ravnotežje na igrišču. Robert Marušič in Gregor Grašič sta imela priložnosti, vendar jih nista izkoristila. Živila so proti koncu tekme vedno bolj pritiskala. Ko je že kazalo, da zmagovalca ne bo, je tri minute pred koncem Vorobjov poslal žogo pred gol Mavrice, kjer jo je GruSkovnjak poslal v mrežo Mavrice. Za Živila Naklo so igrali Lalič, Ahčin, Velikovrh, Kočevar, Murnik, Grašič, Jerina, Oblak, GruSkovnjak, Vorobjov in Marušič. Slednjega je zamenjal Pihler, tega pa nato Vidmar. Nedeljska zmaga vliva optimizem pred naslednjimi tekmami, ko prihajajo na vrsto težji nasprotniki. Živilom se je kljub krizi uspelo obdržati v prvem delu lestvice. V nedeljo prihaja v Kranj Mura. • J. Košnje k TRETJA NOGOMETNA LIGA GORENJSKI OBRAČUN BREZ ZMAGOVALCA Visoko - V tretji nogometni ligi je moštvo Visoko gostilo loško Jelovico in igralo neodločeno 0K). S takim razpletom so lahko precej bolj zadovoljni Ločani, saj so bili večji del srečanja v povsem podrejenem položaju. Na težkem in razmočenem igrišču sta moštvi v prvem delu resda prikazali borbeno igro, na trenutke tudi ostro, vendar pa v igri ni bilo pravega ritma. Jelovica je svoje obrambne vrste strnila predvsem na sredini, zato so domačini poskušali več po bokih s predložki, pred vrati pa niso imeli igralca, ki bi znal uporabno Žogo potisniti v mrežo. Visoko: Fuchs, Blatnik, Naglic, Peternelj, Pelko, Žontar, Pusič, Ocepek, Cotman, Košir, Hribar, Zorman in Perne. Jelovica: Oblak M., Oblak C, Šešek, Krupič, Leskovec, Klančar, Čehič, Križaj, Idriži, Kane, Škraba, Grubič. • Iztok Golob DRUGA NOGOMETNA LIGA TRIGLAVU CREINI PRVA ZMAGA Kranj - V 22. kolu druge nogometne lige je Triglav Creina v derbiju začelja gostil Loko Medvode in zmagal 1:0. Kranjčani so zmago napovedovali že pred srečanjem, vendar pa so do nje prišli precej težje, kot so pričakovali. Začeli so sicer dobro, na razmočenem igrišču prevzeli pobudo in v 12. minuti skorajda povedli, vendar je dobro usmerjeno žogo mimo že premaganega vratarja z golove črte izbil gostujoči branilec. Po tej priložnosti so se prebudili gostje. V obrambi so strnili vrste, v napadu pa hitro prenašali žogo in nekajkrat nevarneje ogrozili domača vrata. Kranjčani so prekinili njihov pritisk v 29. minuti, ko so sploh prvič spomladi povedli. V hitrem protinapadu sta prispevala levji delež Boldin in Ceferin, slednji pa je z roba kazenskega prostora s strelom po tleh ugnal gostujočega vratarja. Kakorkoli že Triglav Creina je dosegla prvo letošnjo zmago, vendar pa so še vedno na predzadnjem mestu s štirimi točkami zaostanka za najbližjima. Igrali so: Piljič, Atliia, Kovačič, Kondič, Novkovič, Mulalič, Čeferin, Korenjak, Bajrovič, Golob, Boldin, Tušar. • Iztok Golob TRGOVINA DOM trade d.o.o., ŽABNICA Genjeni kupci Ob peti obletnici poslovanja vas vabimo v PRENOVLJENO TRGOVINO Z GRADBENIM MATERIALOM, V času od 6.4. do 25.4.1994 vam nudimo akcijski popust od 3 do 10%. Med naše kupce, ki bodo v času popustov kupili nad 10.000 SIT materiala, bomo izžrebali nagrade v skupni vrednosti 100.000 SIT. Javno žrebanje nagrad bo dne 25.4.1994 ob 18. uri v trgovini DOM Žabnico. Predstavljamo se tudi na sejmu Kmetijstva in gozdarstva v Kranju od 8. do 15.4.1994 v hali A Obiščite nas v trgovini ali na sejmu In se prepričajte o naši ponudbi. TeUfax:064/312-266,064/311-545 ZAKUUČEK TEKMOVALNE SEZONE V ALPSKEM SMUČANJU V SLOVENIJI JURE, KATJA IN BRANIK S smučarskim dnevom in plesom, kije bil v petek v Mariboru, seje končala letošnja smučarska sezon* Na prireditvi so podelili priznanja najboljšim slovenskim smučarjem za sezono 1993/94 in razglasu' najboljšega slovenskega smučarja, smučarko in smučarski klub. V tekmovanju za najboljši slovenski smučarski klub se upoštevajo dosežene točke tekmovalcev vseh kategorij od cicibanov do članov posameznih klubov na državnih tekmo-vanjih, to je na vseh tekmovanjih, ki so organizirana v Sloveniji in imajo na njih pravico nastopiti najboljši slovenski smučarji. To so tekmovanja Pokal Petrol za člane, Pokal Droga za članice, Pokal Gorenjka za starejše deklice in dečke, Pokal Radenska za mlajše deklice in dečke in Pokal Gorenjka za cicibanke in cicibane. Končni vrstni red klubov: 1. Smučarski klub Branik Maribor 15.416 točk. 2. Smučarski klub Alpetour Škofja Loka 8.934 točk, 3. Smučarski klub Olimpija Ljubljana 6.895 točk, 4. Smučarski klub Bled 5.735 točk, 5. Smučarski klub Tržič 5.496 točk, 6. Smučarski klub Triglav 4.876 točk, 9. Alpski smučarski klub Kranjska Gora, 10. Smučarski klub Radovljica, 14. Smučarski klub Jesenice, 17. Smučarski klub Domel Železniki, 18. Smučarski klub Dovje -Mojstrana, 22. Smučarski klub Bohinj, 24. Smučarski klub Blejska Dobrava, 41. Smučarski klub Golica. Končni vrstni red članov za pokal Petrol: 1. Rene Mlekuž, Branik 1.174 točk, 2. Uroš Pavlovčič, Mojstrana 1.090 točk, 3. Gašper Kontrec, Olimpija 1.073 točk, 4. Matej Jovan, Radovljica 939 točk, 5. Jernej Koblar, Bled 870 točk, 6. Izidor Jerman, Tržič 786 točk, 8. Matjaž Stare, Bled, 9. Aleš Piber ,Bled, 11. Martin Bogataj, Alpetour, 12. Grega Sreda-novič, Jesenice, 13. Aleš Brezavšček, Mojstrana. Končni vrstni red članic -Pokal Droga: 1. Tina Kavčič, Olimpija 516 točk, 2. Špela Bračun, Alpetour 471 točk, 3. Anja Kalan, Alpetour 459 točk, 4. Nataša Bokal, Alpetour 376 točk, 5. Petra Valenti, Branik 372 točk, 6. Urška Bergoč, Branik 367 točk, 8. Lidija Bijol, Bled, 10. Tina Vrhunc, Triglav, 12. Tina Bogataj, Alpetour, 13. Špela Gašperin, Blejska Dobrava. POKAL GORENJKA IN POKAL RADENSKA Mladi alpski smučarji so prejeli priznanja za končno uvrstitev v Pokalu Gorenjka in Pokalu Radenska. V teh tekmovanjih tekmuje po 50 najboljših deklic in 70 najboljših dečkov v kategorijah cicibanov, mlajših in starejših deklic in dečkov, ki si pravico nastopa pridobijo z dobrimi rezultati na regijskih tekmovanjih. Tekmovanja so odprtega značaja, zato na njih tekmujejo tudi tekmovalci iz Hrvaške in občasno tudi iz drugih držav. Vrstni red tekmovalcev v Pokalu Gorenjka in Pokalu Radenska se določa na osnovi točkovanja. Na vsaki tekmi 35 najboljših dobi točke od 150 do 1, za skupni vrstni red pa štejejo polovica rezultatov. POKAL GORENJKA Cicibanke in cicibani, letniki 1983 in 1984 so tekmovali na 3 veleslalomih. Za končni vrstni red sta bila upoštevana dva boljša rezultata. CICIBANKE: 1. Špela Ber-toncelj, Olimpija 300 točk, 2. Tina Maze, Crna 270 točk, 3. Špela Vrstovšek, Novinar 243 točk, 4. Špela Rovšček, Matajur 216 točk, 5. Vanja Vravnik, Fužinar 195 točk, 6. Tjaša Kravcar, Tržič 192 točk, 7. Melita Habjan, Domel Železniki, 9. Ana Kobal, Jesenice, 12. Tea Dabič, Bohinj, 15. Mojca Ferk, Jesenice, 16. Janja Čenčič, Domel Železniki, 16. Sara Knap, Kranjska Gora, 19. Polona Razinger, Jesenice. CICIBANI: 1. Jernej Hudoklin, Velenje 285 točk, 2. Samo Bučar, Branik 270 točk, 3. Matej Bradaškja, Matajur 255 točk, 4. Juš Gmaj-nar, Bled255 točk, 5. Nejc Potrpin, Kum 204 točke, 6. Žiga Puc, Jesenice 194 točk, 9. Dušan Gartner, Domel Železniki. POKAL RADENSKA Mlajše deklice in dečki, letnic ki 1981 in 1982 so tekmovali v 5 veleslalomih, 2 slalomih in 2 superveleslalomih, za uvrstitev pa so šteli rezultati treh boljših veleslalomov ter po 1 slalom in superveleslalom. MLAJŠE DEKLICE: 1. Lea Dabič, Bohinj 693 točk, 2. Neža Osovnikar, Alpetour 609 točk, 3. Petra Bregant, Snežinka 609 točk, 4. Janica Kostelič, Zagreb 602 točki, 5. Daša Zupan, Tržič 597 točk, 6. Judita Koštomaj, Unior Celje 570 točk, 7. Tanja Žerjav, Kranjska Gora, 9. Jana Konstantin, Alpetour, 11. Maja Mohorič, Domel Železniki, 13. Špela Jelene, Bled, 14. Miša Kobal, Jesenice, 15. Nina Mu-lej, Radovljica, 16. Katarina Štravs, Kranjska Gora, 18. Darka Puc, Jesenice, 19. Jerca Poklukar, Bled. MLAJŠI DEČKI: 1. Uroš Zupan, Unior Celje 735 točk, 2. Jure Pogačar, Triglav 641 točk, 3. Rok Salej, Fužinar 576 točk, 4. Aleš Prek, Vrhnika 544 toč, 5. Grega Brajovič, Branik 540 točk, 6. Luka Reberšak, Radovljica 494 točk, 9. Jernej Ribnikar, TrM 14. Marko Žnidaršič, Alpetour 16. Matej Lesar, Tržič, 1" Andrej Šporn, Kranjska Gora. POKAL GORENJKA Na 5 veleslalomih, 2 slalomih' 2 superveleslalomih in 3 srnu*)11 so tekmovale starejše deklice in starejši dečki, letniki 1979 i" ----šteli 3. 1980, za uvrstitev pa so -boljši veleslalomi, 2 smukai » po 1 slalom in superveleslai" po , ouper.-STAREJŠE DEKLIC*-- Makuc Nina, Dolomitii ' točk, 2. Dolničar Mateja, O"" pija 736 točk, 3. Gašpe" Andreja, Blejska Dobrava točk, 4. Šmalc Katja, Oh*f Js 702 točki, 5. Hren Lea, AiP tour 668 točk, 6. Rataj Moj, Branik 659 točk, 9. Ca0' Urška, Tržič. 10. Dagann Ja"' Triglav, 12. Šinkovec Andre-Alpetour, 16. Debeljak ^a Radovljica, 19. Jerala Kaj -Alpetour, 20. PavliČ Janj ' Bled. STAREJŠI DEC*1• $ Dragšič Mitja, Branik J-^ točk, 2. Kozlar Igor, Bra» 857 točk, 3. Draksler P*1',: Triglav 857 točk, 4. Boštjan, Domžale 840 to»o Andrič Matevž, Novinar ° točk, 6. Zupan Marko, KrrJfji ka Gora 668 točk, 10: *V Luka, Triglav, 12. Križaj Ig* jan, Tržič, 13. Tarman GaSp Bled, 14. Slivnik Črt, KraflJ. Gora, 17. Rakovič Rok, KJM ka Gora, 18. Poklukar J3n t Bled, 19. Hren Luka, Alpe10 • Janez Šolar NAGRADE ZA NAJBOLJŠE Na smučarskem plesu so za najboljša smučarja sezone razglasili Jureta Koširja in Katjo Koren, najboljši klub pa je bil letos Branik. Nagrado ža najbolj borbena smučarja, ki so jo poimenovali po Jožetu Kuraltu sta dobila Katja Koren in Gregor Grilc, lovoriko Kompas Holidavs za največji napredek so prejeli Alenka Dovžan, Jernej Koblar in Rene Mlekuž, za fair play pa Tina Kavčič in Gregor Grilc. • VJ5. GRAŠIČ DV CERKOVNIK NISTA ODŠLA Maribor, 15. aprila-Potem ko je bilo že dalj časa jasno, da v ženski ekipi v novi sezoni ne bo bistvenih spremeb ne v reprezentanci ne med trenerji, sta se tudi vodja moške ekipe Tomaž Cerkovnik in trener Pavel Grašič odločila, da vsaj še leto dni ostaneta doma. Kondicijski trener moške reprezentance bo Janez Verbovšek, glavni trener B ekišp Dušan Blažič, trener C ekipe pa bo Dejan Poljanšek. Žensko reprezentanco bo še naprej vodil Jaro Kalan, trener hitrejših disciplin bo Stojan Puhalj, slalomski trener pa ostaja Marko Jurjec. Kondicijski trener bo Samo Furlan, trener B reprezentance pa Jernej Plajbes. • V.S. 5Š9SCOMET BESNICA OSTAJA DRUGOLIGAŠ V drugi moški rokometni ligi so odigrali predzadnje kolo, ki je Erinesfo še zadnjo odločitev. Zdaj je jasno tudi, kdo se bo ob [rimu poslovil od druge lige. Žal pa to igralci Centra Zaplotnik. Bes niča je v odločilni tekmi doma premagala Novo Gorico in si priborila obstanek v drugi ligi. To je doslej največji uspeh tega kluba v njihovi zgodovini. V končnici letošnjega prvenstva v ženski ligi sta znana oba finalista. V drugi tekmi sta še drugič zmagala Krim Elekta in Belinka Olimpija. Tako bo letošnje finale nubljanski obračun. Rezultati: 2. liga moški: Besnica : N. Gorica 17:13, Kodeljevo : TAB-Inženiring Preddvor 24:18, C. Zaplotnik : Krim 22:18, GPG Grosuplje : Izola 22:18, Kamnik Žurbi Team : Črnomelj 26:20, Škofljica : Akripol Trebnje 26:21. 2. liga ženske: Planika (KR) : Krim Elekta (B) 9:10, Izola : Sava (KR) 33:18, Kranj (B): TAPI Zagorje 23:9, Olimpija (B): Mlinotest (B) 24:19, srečanje med Poljem in Lokastarom bo v četrtek. 3. liga - moški: Pegaz Jezersko : Sava (KR) 29:8, Šešir (B): Besnica (B) 24:19, Gorjanc : Radovljica Špec. Bled 26:22, Herbalife Storžič : Dom Žabnica 20:12. Kadeti: C. Zaplotnik : Sava 18:19, Šešir : Besnica - preloženo, Preddvor Infotrade : Radovljica Špec. Bled 14:14, Pizzenja Polana Storžič : Dom Žabnica 13:20. Starejše deklice: Polje : Lokastar 18:23, Olimpija : Kočevje 22:12, Planina (KR) : Krim Elekta 12:18, tekma Polje : Zalog Sava ni bila odigrana, ker je Polje Zalog izstopil iz lige. Končnica DP za ženske - druga polfinalna tekma: Kočevje : Krim Elekta 15:28, v finale gre Krim Elekta (v zmagah 2:0), Mlinotest : Belinka Olimpija 24:25, 2:0 za Olimpijo. Finale: Krim Elekta : Belinka Olimpija. Ekipi igrata na dve zmagi. • Martin Dolanc KONČANA TEKMOVANJA V ZAHODNI BE<»{ Tekmovalni skupnosti zahodne regije, ki organizira tekrnova v otrok za Pokal Zavarovalnica Triglav je edini v Sloveniji uSPfenj|t letošnji, dokaj muhasti zimi, izpeljati celoten program predvi" o tekem. Izvedeno je bilo skupno 60 tekem in sicer po 8 v kategi ^ cicibank in cicibanov, ter po 11 v kategorijah mlajših in star J deklic ter mlajših in starejših dečkih. ; jav, Pokrovitelj letošnjega tekmovanja je bila Zavarovalnica 'r:|flja območni enoti Kranj in Nova Gorica, ki sta za vsa tekrnov jr prispevali priznanja ter nekatero drugo opremo za & tekmovanj. . „anj Zaključna prireditev letošnjih tekmovanj s podelitvijo pn* bo predvidoma v petek, 13. maja, v Kranjski Gori. 0liji Končni vrstni red Pokal Zavarovalnica Triglav: V kateg j cicibank in cicibanov, letnikov 1993, 1994 in 1985 je " i)1 veleslalomih in 3 slalomih tekmovalo 81 cicibank } jg5 cicibanov. CICIBANKE: 1. Rovšček Špela, Matajur Toim»n $ točk, 2. Kravcar Tjaša .Tržič 181 točk, 3. Ferk Mojca, Jesen«* ^ točk, 4. Dabič Tea, Bohinj 156 točk, 5. Skok Mateja, MJlA Tolmin 138 točk. CICIBANI: 1. Gmajnar Juš, Bled 195 tocj^ Puc Žiga, Jesenice 190 točk, 3. Bradaškja Matej, Matajur to ^ 180 točk, 4. Lenarčič Jure, Matajur Tolmin 161 točk, 5. v& Dušan, Domel Železniki 144 točk. . v ' Pri mlajših deklicah in dečkih, letniki 1981 in 1982, 1° 5} veleslalomih, 4 slalomih in 3 superveleslalomih nastopa deklic in 71 dečkov. MLAJŠE DEKLICE: 1. Dabič Lea, jI 254 točk, 2. Zupan Daša, Tržič 236 točk, 3. Mohorič Maja, J^ J, Železniki 244 točk, 4. Žerjav Tanja, Kranjska Gora 220 tc*>, Jelene Špela, Bled 200 točk. MLAJŠI DEČKI: 1. Pogača* ^ Triglav 300 točk, 2. Reberšak Luka, Radovljica 248 točk, * $ Leon, Rudar Idrija 239 točk, 4. Potočnik Tomaž, RadovlJ«-točk, 5. Ribnikar Jernej, Tržič 229 točk. . " gofijj Na 4 veleslalomih, 4 slalomih in 3 superveleslalomih ka ^ 55 starejših, letniki 1979 in 1980, je nastopalo 32 starejših dekli starejših dečkov. r»nbrav* STAREJŠE DEKLICE: 1. Gašperin Andreja. Blejska L«> i* 300 točk, 2. Dagarin Jana, Triglav 275 točk, 3. Šinkovec A1^ Alpetour 265 točk, 4.Hien Lea^ Alpetour 221 točk,f# Urška, Tržič 195 točk STAREJŠI DEČKI: 1. Križaj Boštjan. ^ 256 točk, 2. Zupan Marko, Kranjska Gora 252 točk, 3. v Peter, Triglav 245 točk, 4. Šorli Luka, Triglav 223 točk, * Andi, Gorica 222 točk. vrno^t V letošnji sezoni je bilo prvič izvedeno tudi ekipno te*\ j^v, >' klubov, kjer so se seštele vse osvojene točke vseh tekmov so nastopali v tekmovanjih zahodne regije. -fl toik-^ VRSTNI RED KLUBOV: 1. ASK Kranjska Gora 337» 1 $\i SK Alpetour 3276 točk, 3. SK Tržič 3153 točk, 4. SK B»« točk- 5. SK Mataiur Tolmin 1986 točk fi SK Jesenice 17i* 0 $> SK Radovljica 1426 točk, 10. SK Gorica točk, 12. SK Rudar Idrija 1195 točk, točk, 14. SK Kanin Bovec 144 točk, 15. SK Golica 105 t°c*' ^(f Jezersko 76 točk, 17. SK Mojstrana 55 točk, 18. SK Vipa r 0 točk, 19. SK Sežana 0 točk. • Janez Šolar :, 5. SK Matajur Tolmin 1986 točk, 6. SK Jesenice 11*> 9. W Triglav 1644 točk, 8. SK Domel Železniki 1505 toc*. . ^6 1391 točMl.SKBobJJ^l ,13. SK Blejska Dobrajc TRŽIČANI NA SMUČEH ^ Tržič, aprila - Po nekaj slabih zimah je Komisija z* JpSwi rekreacijo letos le uspelo pripraviti tudi tekmovanja r,prav' smučanju za tržiške delavce. Na smučiščih na Zelenici so p ^ \ef» dve tovrstni tekmovanji, ki sta bili obe dobro obiskani11 ^rafli^' uspeli. Najboljši so bili: I. VSL: Marija Križaj, MaJ9* klic" 1 Milena Dolčič, Janez Perko, Ludvik Soklič, Andrej » j^v«" Vinko Švab; II. VSL: Marija Križaj, Milena Dolčič, J oz ^ Ludvik Soklič, Andrej Soklič in Janez Hladnik. • ***** Ol) MAJA NAPREJ BOMO TUDI V SLOVENIJI LAHKO SKAKALI V GLOBINO BUNGY JUMPING ALI SKOK Z ELASTIKO j/ečno Človekovo željo po letenju, tveganju in junaštvu združuje šport, ki mu z mednarodnim imenom pravimo bungy Jumping • Skok z elastiko pa je tudi turistična atraktivnost, zato so prvo konstrukcijo postavili v Portorožu. v ' fom aP"'a " *>° zaslugi Marka Štirna in prvega Bungy Melaneziji popularna še sedaj, p . P,n8 kluba v Sloveniji, ki so ga ustanovili minuli teden na zadnja leta pa je po mnogih dom *a Port v Ljubljani, se bomo Slovenci letos lahko prvič deželah sveta in tudi zahodne >a Poizkusili v skokih z elastiko. Tovrstni skoki imajo po evrope skok z elastiko postal prva športa panoga in velika ...... . »UMU «. CIO»U»U. 1U' . Uličnih koncih sveta že lepo tradicijo, v zadnjih letin pa Postajajo vse bolj popularni tudi po Evropi. Skače se z visokin Gostov, z različnih konstrukcij in celo iz balonov. . "Precej sem potoval po svetu ln vedno znova sem bil navduši nad športom, ki mu po vsem inllU- rečeJ° enako - bungy Zato sem si zastavil lumping. _ nalogo, da tudi pri nas poskusi-mo s to atrakcijo, ki ima velik odmev tudi za turistično gospodarstvo. V tem športu je namreč pruženih nekaj človekovih žel-!a*- želja po letenju, želja po !Veganju, pa tudi želja po junaštu," je na tiskovni konfer-g«» povedal Kranjčan Marko ?»rn, absolvent Fakultete za sport. . korenine bungy jumpinga ^»rajo iz Južne Afrike, kjer 80 fantje s skoki v globino (ne Slc*r z elastiko, ampak z različ- Za skok z elastiko bo v Portorožu treba odšteti 5.500 tolarjev, dovoljeno pa bo skakati tako dekletom kot fantom, pogoj bo edino starost nad 18 let (mlajši bodo lahko skočili ob podpisu staršev). Vsak, ki bo opravil skok, bo postal elan ŠD Bungy Jumping. nimi z naravnih materialov spletenimi vrvmi), dokazovali svojo moškost. Na Novi Zelandiji so si naprimer s takšnimi skoki pomagali pri lovu. Predvsem tekmovanja v dokazovanju moškosti so na otočju v ilti turistična atrakcija. Skače se iz 20 do 220 metrov visokih konstrukcij, mostov in tuđi balonov. Moderni razvoj tega športa pa je zahteval tudi razvoj posebnih elastik, saj je prva zahteva športnikov absolutna varnost. Tako v Evropi že obstajajo tri podjetja, ki izdelujejo tovrstne vrvi in izmed več kot pol milijona izvedenih skokov do-sedaj še niso zabeležili smrtne žrtve. "Ko smo začeli razmišljati, na kakšen način bi skoke z elastiko ponudili Slovencem in našim turistom, smo opravili tudi anketo. Presenečeni smo bih, ker je velik del, okoli 70 odstotkov anketirancev že vsaj približno poznal ta šport. Ugotovili pa smo tudi, da je naprimer nejši kraj za postavitev potrebene konstrukcije v Portorožu. Tako na plaži hotela Bernardin že stoji posebna konstrukcija, katere osnova ie gradbeno dvigalo, prvi skoki (skočiti bo moč okoli 60 metrov^ pa naj bi bili izvedeni 27. aprila. Slavnostna otvoritev z atraktivnimi skoki bo 20. maja, nato pa bo naprava na voljo vsem, ki bodo želeli preizkusiti svoj pogum, "je povedal Marko Štirn. Športno društvo Bungy Jumping bo poskrbeli, da bodo na svoj račun prišli tudi Slovenci, ki prek poletja ne zahajajo v Portorož. Š premičnokonstruk-cijo bodo namreč potovali po vsej Sloveniji, tudi po Gorenjki, kjer nameravajo obiskati zlasti turistična središča in kraje velikih športih prireditev (Bled, Planica, Kranjska Gora). Predstavljali se bodo tudi na slovenskih sejmih, predvsem na športno-turističnih. • V.Stanovnik SESTRI KEJŽAR SPET ZMAGOVALI Ljubljana, 17. aprila - Konec tedna je bilo v Tivoliju amsko državno šprintersko prvenstvo, na katerem se je zbralo 387 plavalcev in plavalk iz 14 slovenskih klubov. Tekmovalci so d°segli kar 22 novih državnih rekordov, kot je bi o Pričakovati pa je največ rekordnih znamk priplavala Jadovljičanka Alenka Kejžar, ki je osvojila tri absolutne državne rekorde zmagala pa je tudi v vseh štirih disciplinah 2a mladinke Četrto zmago in rekord v absolutni kategoriji je Zrn metrov prosto priplavala njena sestra Nataša, ki je Čla ^»?'a ^e na 5® metrov delfin in 50 metrov prosno. Pri KrT'• ^re omeniti tum zmago in absolutni državni rekord ^njčana Marka Milenkoviča na 50 m hrbtno. • Branko. tmmmmmm > N j IE ^■*mi Jata nesrečno izgubila dri?« ,^°ka, 16. aprila - Konec tedna so se začele super, prva in ,'uRa hali«___i.- 7K_ T-..,- •_____• i •______i- „x -t-:l- ;„ drup k • ' »pnia - ivonec ieuna su sc /.accic sujjci, yiva m dom aunarska liga. Edini gorenjski superligaš, ekipa Trate, je Prvi ,-ndrtimi keglji osvojila 1. mesto, 2. mesto je pripadlo dvojici B. Benedik - A. Juvančič Gradiš Lj. 3757 kegljev in 3. mesto F. Pihlar-M. Fruntič 3599 kegljev. Tudi kegljači iz Gorenjske so imeli železo v ognju in to 3. pare. ............... Kegljača Triglava V. Oman - B. Mihelič sta z 3486 podrtimi keglji « «r m m m f\f*vr w rtj zasedla 8. mesto, zelo dobra sta bila igralca Tržiča S. Ahačič - C. lVlAJjl UVJlJAul Zalokar 3420 kegljev in sta bila 12. Tretjemu paru iz Adergasa A. Ropret - J. Završen pa se pozna pomanjkanje treningov, nimajo namreč svojega kegljišča, zato sta se uvrstila v drugo polovico vseh 24' nastopajočih dvojic. Cilji Gorenjcev pa so doseženi, saj so za naslednjo sezono obdržali po ključu tekmovanj vsa tri mesta. • Tone Česen Prav tako vabimo k sodelovanju vse tiste, ki takega poklica nimate, pa imate veselje do šivanja in ste se pripravljeni takega dela priučiti ter se zaposliti pri nas. Pripravili bomo posebno usposabljanje, na katerem se boste naučili osnov šivanja. ® 223-444 mUdin ^""»j.18. m SK0 PRVENSTVO GORENJSKE « dvorani Tv??Ia " V organizaciji domačega NTK Merkur je potekalo i?0renislf* P Partizan Stražišče celodnevno mladinsko prvenstvo t riže EGpZ&i?ŽDo 30 mladincev in 23 mladink iz štirih klubov: NTK rkiPno^ 7T .Ja Lok3. Jesenice in Merkur Kranj. Rezultati: mladinci esenice ml VklP so M« Prvi: 1. Križe I, 2. Merkur I, 3. do 4. EGP I, h 3- do 4 SSe (ekiPn?) - od 6 ekip so bile prve: 1. Križe, 2. Merkur kn *e*. Mu*;' tup I, Jesenice; mladinci (posamezno): 1. Polanšek, 2. Mali A. (vsi Križe), Pivk (Jesenice); mladinke • Ošfai7rTu-!,- ^o'anšek/Snedic, 2. Aljančič/^u«. y^ »—~/. /SjiceVKODlda (Merkur), Pivk/Rikanovič (Jesenice); mladinke Križec o Td 11 ■ dvojicami so bile najboljše: 1. Muzik/Mežek (fiGpj R ' Fetnč/Gašperšič (Markur), 3. do 4. Eržen/Petrovčič S: vv°jic so KMman/SPar°vec (Križe); mešane dvojice - od 22 nastopajočih N (EGp\ Dr,naJb°lJše: I- Polanšek/Mežek (Križe), 2. BokalTPetrovčič ^'4- OSlaj/Petrič (Merkur). Pivk/Smolje (Jesenice). • F. O. Gradbeno podjetja in troovina z gradbenim materialom Sedež: Kranj. Qregori6eva 19 Trgovina: Šenčur, Kranjska c. 33 Tel./Fax: 064/41-208 GP GRADING GRADITELJIHI V naši trgovini vam nudimo ves gradbeni material. Izredna ponudba oken In balkonskih vrat ter lamelnega paketa (že za 1177 SIT/m2). Material vam lahko pripeljemo na dom, plačate pa lahko tudi z več čeki. Izvajamo: gradbena, krovsko - kleparska, keramfčarska in parketarska defa. :S£ PRIPOROČA!^ ® 223-111 APARATI STROJI PANASONIC TELEFAXI, telefoni, tajnice in telefonske centrale, zelo ugodno. 0632-595 S342 COMMODORE 64 s kasetnikom, joystickom in več kot 100 igrami, cena 250 DEM, prodam, a 632-175 Iščem brezplačno za begunce rabljen HLADILNIK, ŠTEDILNIK ELEKTRIČNI. «633-862_sias DIVA 2000 nov, čiščenje na suho paro, prodam. 041-493 8751 Prodam PLETILNI STROJ Singer Memomatic. B 401-073 8954 Prodam TV HITACHI ekran 51 cm. cena 300 DEM in trajno žarečo PEC za 100 DEM. O45-805, po 16. uri 8963 KOMBiNIRKO Mio Standard porav-nalka, cirkular, vrtanje, brušenje. 1365-054 8965 Prodam rabljen PRALNI STROJ Gorenje. 0312-252 8967 Prodam dvoredni PLETILNI STROJ Singermemo. 0880-136, zvečer8872 Prodam plinski KUHALNIK (2 plin) 50% ceneje. 0802-197_8973 Prodam nov 80 litrski BOJLER za samo 200 DEM. 0323-435 aaao Prodam OBRAČALNIK za konjsko vprego in hlevski GNOJ. 057-581 ELEKTROLUZ likalni stroj PRODAM ZA 200 dem. 077-092_asaa Prodam vrtavkasti ZGRABUALNIK VZ 280 SIP. Zaplotnik, Letence 1, Golnik 9008 Jonsered NOVO MOTORNO ŽAGO prodam ali zamenjam za hlodovino mecesen. 051-038, zvečer 9oie Prodam vzidljiv ŠTEDILNIK Iz nerjaveče pločevine z 40 litrskim bojler-jem. 066-147 9017 Po zelo ugodno ceni prodam KOSILKO LAvERDA 15 kon.moči podobna BCS. Božič, Hraše 23 a, Smlednik 9025 Prodam OBRAČALNIK ZA TRAKTOR, 1ip Tomo Vinkovič, 419 In 420. 0 691-025, po 13. uri 9033 Prodam VARILNI APARAT in avtomatika po delih. 0403-683 9047 GLASOV KAŽIPOT Srečanja Srečanje starejših krajanov in invalidov Krajevna organizacija Rdečega križa Primskovo vabi na 11. srečanje vseh starejših krajanov in invalidov. Srečanje s kulturnim programom, srečelovom in plesom bo v soboto, 23. aprila, ob 16. uri v dvorani Zadružnega doma na Primskovem. • L.C. Predavanja Jfr Duhovno romanje Jutri bo ob 17. uri v knjižnici A.T. Linharta v Radovljici predavanje na temo Pravila na poti duhovnega romanja. Predaval bo Zpran Mihailovič. • L.C. Izleti izlet po Badjurovi poti Planinsko društvo kranj vabi na izlet po Badjurovi krožni poti, in sicer v soboto, 23. aprila, z odhodom vlaka ob 6.50 uri iz Kranja. Planinsko društvo Kranj tudi obvešča, da bo planinska postojanka Kokrškega odreda na Ka-lišču Odprta v času prvomajskih praznikov od 27. aprila do vključno 2. maja 1994. • L.C. Izlet v Izolo Društvo invalidov Kranj organizira v soboto, 14. maja, enodnevni izlet enodnevni izlet v Izolo s kopanjem v hotelu Zveze društev upokojencev Slovenije Delfin in z ogledom nekaterih znamenitosti. Za izlet se lahko prijavite v času uradnih ur društva na Begunjski 10, to je vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure ali po tel.: 212-712. • L.C. Rekreacija Kolesarjenje iz Žirovnice do Krpina Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Žirovnica vabi svoje člane na kolesarjenje iz Žirovnice do Krpina in nazaj. Izlet bo danes, odhod pa ob 16. uri izpred doma društva. • L.C. Instrukcije M Študentske instrukcije Klub radovljiških študentov obvešča vse, ki prekipevajo od znanja in so ga pripravljeni deliti z drugimi in vse, ki potrebujejo pomoč, da se klub ukvarja tudi s posredovanjem inštrukcij. Ogle-site se na sedežu kluba na Gorenjski c. 25 ob ponedeljkih od 9. do 11. ure in petkih od 19.30 do 21. ure ali poKličite po tel.: 714-988. Proslave 27. april in 1. maj Društvo upokojencev Kranj vabi na proslavo v počastitev 27; aprila in 1. maja. Proslava s kulturnim programom in družabnim večerom bo 26. aprila, ob 17. uri v gostinskih prostorih DU Kranj, Tomšičeva 4. • L.C. Občni zbori It Skupščina Rdečega križa Rdeči križ občine Jesenice vabi na skupščino občinske organizacije, ki bo v petek, 22. aprila, ob 17. uri v zgornjih prostorih restavracije Kazina na Jesnicah. • L.C. Avto-moto društvo Kranj Avto-moto društvo kranj je za četrtek, 21. aprila, ob 18. uri sklicalo občni zbor. Zbor bo v učilnici 1 AMD Kranj. Prireditve Grb in zastava Šenčur - V sedanji krajevni skupnosti Šenčur, ki bo v prihodnje ena od novih občin, v teh dneh hitijo z urejanjem središča Šenčurja. Sredi tedna se bodo namreč na območju sedanje krajevne skupnosti začele športne in kulturne prireditve ob letošnjem krajevnem prazniku, ki ga proslavljajo na dan sv. Jurija. Lani, potem ko je posebna komisija pregledala pomembnejše datume in dogodke iz zgodovine Šenčurja, so se odločili za praznik ob sv. Juriju. Komisija je takrat namreč ugotovila, da se v listini iz leta 1221 prvič pojavi ime Šenčur. Prireditve bodo v glavnem v prostorih in na območju Športnega parka, osrednja akademija pa bo v petek ob 19.30 v Domu krajanov v Šenčurju. Takrat bodo poleg podelitve priznanj zaslužnim krajanom predstavili tudi grb in zastavo Šenčurja. V kulturnem ?rogramu pa bod nastopili doma-i kulturniki, učenci in glasbeniki iz šole Piano forte. Za soboto pa pripravljajo v krajevni skupnosti srečanje z naslovom Dobimo se na Jakobu. Za pohod so se odločili, ker se krajani Šenčurja in Srednje vasi med letom radi podajo na Jakoba nad Preddvorom. • A. Ž. »»Mtltltlrltltltltltlt Večer zimzelenih melodij V dvorani kulturno-športnega društva se bodo v soboto, 23. aprila, že petič srečali ljubitelji zimzelenih melodij. Pobudnica srečanj Irena Glavič je tudi letos pripravila pester večer v plesom in pesmijo. Gost večera bo voditelj oddaje zimzelenih melodij na Radiu Triglav Jesenice Drago Arjani. »»»»»»»»»»»»It* Dob'r je žgan'e S to in še z mnogimi drugimi narodnozabavnimi in zabavnimi vižami vas bo v sredo, ob 20. uri v Festivalni dvorani na Bledu zabavali člani ansambla Obzorje iz Železnikov. Gledališče Kralj na Betajnovi V četrtek, 21. aprila, bodo v Prešernovem gledališču Kranj uprizorili Cankarjevega Kralja na Betajnovi. Predstava bo ob 19. 30 uri za abonma modri, konto in izven. "Borza" na sejmu Kranj - Na bližajočem se sejmu malega gospodarstva v Kranju se bodo z zanimivim projektom predstavili tudi četrtošolci Srednje ekonomske šole iz Kranja. Razstavljene bodo projektne naloge, ki so jih izdelali pri predmetu gospodarsko poslovanje, z igro vlog pa bodo poskušali prikazati tudi borzni sestanek. Veselimo se uspehov Kranj - V Kulturnem domu v Stražišcu se bodo v petek in soboto, 22. in 23. aprila, srečali dijaki nekaterih gorenjskih srednjih šol. Zbralo jih je podjetje Gregor, ki želi različna prizadevanja srednješolcev predstaviti širši javnost. V petek dopoldne bo okrogla miza na temo Odraslost, odgovornost in možnosti, ki jih daje družba. Gimnazijci iz Kranja bodo prikazali projektno delo pri angleškem jeziku in pripravili recital ter enodejanko J. Anouilha Orkester, na programu pa je tudi ekološka igra in otroška predstava. Učenci Srednje gostinske šole z Bleda pripravljajo glasbeno in plesno prireditev, Srednja obutvena in tekstilna šola modno revijo in nastop mladih glasbenikov, Gimnazija Jesenice Komedijo Bolha v ušesu ter igro in režijo učenk, Zdravstvena šola Jesenice poezijo z glasbeno spremljavo. Ta dva dneva bo odprta tudi razstava. DELOVNI ČAS od 9 do 12 ure od 15do 19ure sobota od 9 do 12 ure TV ^ HI - Fl ~ V1PEO TV 37 cm od 40.349 SIT TV 51 cm, TTX od 53.302 SIT TV 55 cm, TTX od 59.660 SIT TV 72 cm, TTX od 110.293 SIT Videorekorder od 44.745 SIT HI-FI stolp od 41.370 SIT ŠIVALNI STROJ - omarica Bagat -ohranjen, prodam za 250 DEM. ©332-511 9062 Prodam potopni HLADILNIK za mleko 2+2. Perčič, Babni vrt 2, Golnik 9064 Prodam nov potopni HLADILNIK mleka v račun vzamem telička. 0422-610 9065 Kupim VILIČAR, nosilnost 2-3 t. © 43-007 9101 VIDEO KAMERO panasonic MS 95 S-VHS-C, prodam. Lango, Hrušica 119, Jesenice 9131 Prodam KOMPRESOR TAM 110 in vlečno kljuko 101. ©621-354 9134 Prodam TRAKTOR IMT 539. 066- 941 9144 Ugodno prodam dvoredni PLETILNI STROJ Passap duomatik. »325-736 9150 Prodam potopni HLADILNIK za mleko. O46-008 9ieo GLASBILA Prodam skoraj novo diatonično HARMONIKO Melodija Mengeš, uglasitev, C S, E, ES. «725-632,' pO 18. Uri 8955 ROLAND E 35 z ritmi in spremlja-vo+kovček+stojalo za 1700 DEM/ SIT, prodam. Matjaž, ©718-176 9063 GR. MATERIAL MT TRADE trgovina barve, laki in elektro material, Koroška 2, Tržič, ©52-367, AKCIJSKA PRODAJA: Stirinol A 40 kilogramski 864 SIT, Stirinol B 5 litrski 1500 SIT, Bavalit 40 kilogramski 1920 SIT, Akril emulzija 5 litrska 1080 SITI Prodajamo tudi elektromaterial! 8647 Prodam bukov žagan les, svež in zračno suh. ©64-103 8897 Prodam nova OKNA JELOVICA in RABIC MREŽO. © 41-894 8953 Prodam klasični BUKOV PARKET cca 25 m2. 0324-549, zvečer 8974 Prodam smrekove OBLOGE 12 in 16 mm ter suha drva. ©64-207 8991 Rabljen BETONSKI STREŠNIK 1300 kos, prodam. 0714-036 8993 Bukove HLODE, prodam. 0061/ 824-184_9060 Prodam 2 m3 suhih SMREKOVIH desk in I nosilke višine 24 cm in dolžine 8 m. 049-194 9070 Prodam opaž, špirovce 12x14, morale 10x10, smrekove plohe. 070-013 9075 Trgovina in storitve d.0,0., Kidričeva 2, Kranj, teb 064-2123 67,211142 Prodam sOhe borove deske različnih debelin. Jerala, Podbrezje 218, 070-204 9080 HRUŠKOV LES v prizmah in suha hruškova DRVA. 0733-561 911 a 600 betonskih zidakov v bližini Podnarta prodam 30 % ceneje. 0329-964, zvečer 9145 IZOBRAŽEVANJE Iščem INŠTRUKTORJA fizike za II. letnik gimnazije. 0329-830 9027 KUPIM ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO starinsko pohištvo, ure, umetnine, nakit, porcelan, kovance, razglednice...ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037, 48-545 6540 Kupim 100 kom male BETONSKE OPEKE - 20. 0633-055_sise Kupim lipovo HLODOVINO ali deske. 043-007 8957 BIKCA simentalca, starega do 4 tedne, kupim. Sp. Brnik 12, Cerklje Kupim karamboliran avto, letnik 1987, dalje. 0061/841-266 8983 Kupim CEVI za puhalnik Tajfun. 064-315 8985 Kupim KNJIGO: Slovensko slovstvo' skozi stoletje. 043-452 9015 Na Bledu oddamo prostor primeren za pisarno ali podobno. 077-621 9003 V Kranju kupim LOKAL, do 35 m2. Šifra: GOTOVINA 9021 Bled - brunarica 30 m2 samostojni gostinski objekt (prodaja malic, hitre hrane, sladoleda in pijače) ter 25 m2 vrta z vso pripadajočo dokumentacijo in opremo v obratovanju, prodam. 0719-066 9073 Oddamo prostor za zobno ordinacijo z vso dokumentacijo poleg sodobno opremljenega zobotehničnega laboratorija v Kranju. OREHEK - oddamo prostor 50 m2 z vso dokumentacijo, primerno za masažni studio - droger-ijo-cvetličarno. V Kranju na odlični lokaciji oddamo 87 m2 poslovnih prostorov namembnost "mesarija". FRAST NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54b, Kranj, 0242-651 od 9. do 12. in od 16. do 18. ure vsak delavnik Prodaja poslovnih prostorov I Prodaja se poslovni objekt v tlorisni površini 300 m2. Od tega 130 mi trgovina z živili, 70 mz bara in 100 m2 pisarne s pripadajočim zemljiščem. _ šifra: TRENI V Kranju prodamo pritlični poslovni objekt cca 100 m2 na parceli cca. 250 m2. 0214-674, 218-693 9183 NAJAMEMO GOSTINSKE LOKALE NA GORENJSKEM! V RADOVLJICI ODDAMO opremljeno pizzerijo, lokal za trgovino na Bledu, V KRANJU in v TRŽIČU. Avtosalon v KRANJU, SKLADIŠČA v Naklem, Voklem, Dupljah, Goricah in prostor za obrt v Češnjevku, na Kokrici. APRON NEPREMIČNINE, ©214-674, 218-693 9185 KOLESA c^foto bobnar) V Kranju ali okolici Kranja kupimo manjšo, starejšo HIŠO primerno za gostinski lokal ali lokal primeren za gostinsko dejavnost. ©323-116, od 17. do 21. ure 9038 Stalno odkupujemo hlodovino smreka/jelka. Ugodne odkupne cene in kratki plačilni roki. Hlodovino, dostavljeno v enem tednu plačamo takoj. ALPLES ŽAGA, d.o.o., Češnica 48 c, Železniki, ©67-121 9088 Kupim VILIČAR, nosilnost 2-3 t. 0 43-007 9100 Mizarsko kombinirko 350, 300 mm, 5 operacij, kupim. 0725-687 »153 LOKALI Dnevnonočni LOKAL 200 m2 + Discoteco 350 m2 + 6-sobno STANOVANJE oddam v najem. Odkup inventarja obvezen! 045-481 8675 Ugodno prodam odlično ohranjen 3T 50, letnik 1987. 0682-190 8971 SUZUKU MARUTI, letnik 92, prodam za 9000 DEM. ©77-092 8987 ' MOTOR JAWA 350 TS, ohranjen, cena po dogovoru, prodam. ©83- 040 8992 Prodam novo ČELADO nolan N 27. ©725-128 9000 Prodam ATX 50 C, letnik 1989, dobro ohranjen. © 631-098 9035 Prodam MOTORNO KOLO TOMOS tip 15 SLC. ©57-168 9125 Prodam moško dirkalno KOLO na 10 prestav. ©323-325 9169 OBVESTILA PI-BIP DOSTAVA HRANE VAM NUDI PIZZE IZ KRUŠNE PEČI, 0 221-051 POKLIČITE. Primerno za upokojence, šolarje, bolne in zdrave ljudi. 7576_'_' Enodnevni nakupovalni IZLET na Madžarsko, dne 23.4.94. Prijave 049-442 7773 Nakupovalni izlet v Munchen - s kombijem. 082-104 9041 Želite postati član Sveta knjige, velike ugodnosti ter lepo darilo ob vpisu. 0 681-395 od 17. do 20. ure 9f03 Od prvih korakov do korakov v zrelost Kranj - Srednja teskstilna, obutvena in gumarska šola iz Kranja prireja v četrtek, 21. aprila, ob 11. uri, javno predstavitev nekaterih svojih dejavnosti. Na tradicionalni modni reviji pod naslovom Od prvih korakov do korakov v zrelost, ki so jo pripravili učitelji in učenci, bo sodelovalo 40 manekenov. Nasto-ili bodo tudi kulturniki, na ogled o razstava, ob tej priložnosti pa bodo izdali tudi številko šolskega glasila Mezlan. Po stopinjah Visoške kronike Škofja Loka - Osnovna šola Ivana Groharja iz Škofje Loke danes, 19. aprila, praznuje dan šole. Za to priložnost so pripravili predstavitev projektne naloge Po stopinjah Visoške kronike. Na ogled bo razstava različnih izdaj Visoške kronike, Šubičeve ilustracije in Jovanovičeve kipe z motivi iz romana. Javne tribune 9t Tudi vrtce ukinjajo Kranj - V sredo, 20. aprila, bo v dvorani 16 Skupščine občine Kranj ob 19. uri javna tribuna z naslovom Tildi vrtce ukinjajo, mar ne. Pripravlja jo ženski forum Združene liste, ki želi opozoriti na usodo vrtcev* v lokalni samoupravi. OBLAČILA Razstave Novine v Kranju Kranj - V galeriji Mestne hiše bodo v četrtek, 21. aprila, ob 19. uri odprli razstavo slik in risb akademskega slikarja Franca Novinca. Novo v galeriji Pungert Kranj - V galeriji Pungert v organizaciji CKD ZKO Kranj odpirajo jutri, v sredo, ob 20. uri razstavo slikarke Barbare Demšar. Prodam novo usnjeno KRILO in JAKNO št. 44. 0421-069 8986 Prodam beli poročni OBLEKI št. 38 in 42. 0421-305_9018 Ugodno prodam dekliško obhajilno obleko in otroški voziček. 0725-669 9152 * OTR. OPREMA Ugodno prodam zelo ohranjeno OTROŠKO SOBO 0712-201 8997 Prodam OTROŠKO POSTELJICO z jogijem. 0 211-295 9097 OSTALO Akcije Pospravljanje 22. in 23. aprila Kranj - V mestnih primestnih krajevnih skupnostih in naseljih v Kranju bo v petek in soboto (oziroma že v četrtek, ali kar cel teden, da bo vse pravočasno pripravljeno) splošno pospravljanje in čiščenje. Javno podjetje Komunala, Dinos in Surovina bodo poskrbeli za odvoz različnih odpadkov. Dinos in Surovina bosta papir, steklo, belo tehniko in kovine odvažala izpred prostorov v petek, 22. aprila, od 6. ure dalje, JP Komunala pa neuporabne kosovne odpadke v soboto, 23. aprila, od 6. ure dalje. • (až) Prodam mešana DRVA. 0 682-578 8951 Prodam invalidski VOZIČEK. Bukov-nik, Preska 18, Tržič 8982 Slikarsko stojalo študijsko prodam za 130 DEM, ugodno. 070-697 9044 SMREKOVE fižolovke naročite ©715-938, možna dostava. 9056 Prodam novo PASJO UTO. ©325- 117 9119 Prodam knjige: zbirka NOBELOVI NAGRAJENCI in več drugih. ©328-880, dopoldne 9154 PRIDELKI Prodam kvalitetno, balirano SENO. ©061/798-051_8999 Poceni prodam KROMPIR za krmo in sajenje. Podreča 18. Mavčiče 9001 Prodam JEDILNI KROMPIR dezire, semenski, saški in desire. *• vas 136, Šenčur____ Prodam SENO. ©880-070, 81-141 9045_ — Ugoden nakup zemlje za presajanj« rož. Jezerska 88, ©242-686 Jg Prodam dva voza SENA. Zg. fM? 24, Gosd Martuljek, ©880-86^J^ Prodam KROMPIR desire za sajenje po 15 SIT in krmilni krompir. Je«'* Podbrezje 218, ©70-204 KROMPIR desire za seme in jedil" lanski uvoz, prodam. Zgoša 4/ > Begunje, ©733-121__ Prodam koruzno silažo. Podbrezje 130, ©70-096__ Koruzno SILAŽO, prodma. fiOjfj 621-813_ i!2 POSESTI ^ Prodam atrijsko HIŠO 974 rr.2 Pj Tržiču. ©76-067____ Prodam GARAŽO v Bistrici Pj Tržiču. ©58-401_ Prodam novo 1-družinsko H$LV Selški dolini - Praprotno. «64-^ po 20. uri____J£. PONUDBA TEDNA: V centru Kranj« prodamo NOVO HIŠO dvodružins* 150 m2 površine, cena zelo ugo° , 130.000 DEM. Na zalogi imarnc\m hiš v okolici Kranja od 70.00C)Vg do 150.000 DEM. FRAST NEP^. MIČNINE, Jezerska c. 54b, ©242-651, od 9. do 12. in od ^ do 18. ure vsak delavnik!__- Na Bledu oddam 3 ha ZEMLJI^ najem. ©78-447 ___ Kupim zazidljivo PARCELO v okoW Kranja. Šifra: VELIKA ŽELJA___^ V KRIŽAH prodamo komune1^ opremljeno zemljišče 700 rtu Izredno lepi lokaciji. ©214-674^ PRIREDITVE__^ TRIO GORENJSKI NAGELJNI Ig* na porokah, zabavah in lok8 ©58-353_ !^ POSLOVNI STIK* ______^ Prodam certifikat najboljšemu Pj£ nudniku. ©328-880, dopoldne FOTOMODELI % AGENCIJA "DOBER GLAS. V POVEZAVI Z BERNARD^ MAROVT, VABI IZKUŠENA'1*1 NEIZKUŠENA DEKLETA IN FANTE NA IZBOR ZA SNEMANJE KATALOGA ZNAMKE __. "ARMANI TELEFON: 061/125-82-12 INT.208.VSAK DAN OD 10. DO 14. URE Prodam FIRMO d.o.o. v mirov8'1'. ©43-444 RAZNO PRO Prodam rabljeno HLADILNO S^0i JO 220 lit. in moško KOLO raWF^ ugodno. ©312-439_____ SMREKOVE FIŽOLOVKE n*0*} možna dostava. ©715-938^^^ ---nJvAN' Poceni prodam obnovljen v \p ŠTEDILNIK gorenje 2x4 P'"^ MOPED tomos 14 M. KoselJ- UP ^7 5, Kropa, ©736-684 ii)t° kuhinjsko, 2 klubski iga m smrekovo okroglo. ©310-189 Poceni prodam dva raztegljiva ^VCA s fotelii. ffl6?n-899 Ui SERVIS in POPRAVILO pralnih strojev Gorenje, El-Niš. ©329-102, 332-350 914« s fotelji. ©620-829 9051 STANOVANJA toi^?0 Prodarn SPALNICO. ©221 ^^ee, dopoldan 9074 godno prodam SIVI ITISON 18 m2. *71-390, popoldan 9095 ŠPORT ^9odno prodam bivalno PRIKOLICO dnrl-.0sebe ■ opremljeno in pre-"P'ostor. ©45-362 9094 NOVA TENIS IGRIŠČA v Prebačevem na lepem Nu! Delamo tudi ŽEBLJE ^ličnih dolžin. Tel.: 326-426 STORITVE ROLETARSTVO BERČAN - nudi Jwe, žaluzije, lamelne zavesel Tel. "^•.061/342-464 ali 061/342-703 banovanje) 3933 ROLETE, žaluzije, lamelne zavese, Rujemo, montiramo in popravljalni na obroke. ©213-218 4«a6 ČISTIMO stanovanjske in poslovne CP^Ore. HRIBAR - BLESK firma z ;^a'o paleto referenc. Naročila 2]^31 J&J SERVIS TV-VIDEO in HI-FI ^Prav vseh proizvajalcev. Odprto dan od 9. do 17., smledniška Sž*329-88g_8092 ^elujemo zaščitne kovinske mreže J" °kna in vrata po ugodnih cenah! 2^5-346 6423 hS5 SERVIS; servisiramo skrinje, "ad|lnike, pralne stroje, štedilnike. Jm^780 ali 242-766_8739 ffi?ZMETIČNI SALON CANARY! ti 1iVn travni preparati so elemen-Dris katerimi lahko naredimo največ 5S5ne9' obraza in telesa. © 241-341 luK?E, PIŠČANCI, PEČENKA IZ gUSNE PEČI; PI-BIP DOSTAVA ■C^NE © 221-051 POKLIČITE! 7577 •jate težave s tredo kožo na tffitalh, vraščenimi nohti, kurjimi .....Pomaga vam PEDIKERKA, ™ "a vašem domu. ©46-369 7599 . .........' ....... _...v^ Jf^OS TRGOVINA S PREIIOGO« jf« nudi rulifcn« vrste doma&fit Uvoženega premogi, ter bukova drva po ugodnih cenah. Dostava na dom, možnost plačila z več čeki. v0d|^J^J32, Kranj_M61 2Prešnf^RVlS- Gorenje, Samsung. I*^*ova 82, Kranj, ©217-759 0(145oSnc«antene' cena in montaža *2l7-7e da,'e- ORBITER, d.o.o., '^(111 j^Vls* o^;Jnstalacij pooblaščeni I M <5 č "»laiacij pooDiasceni &°sPodir,-°,Wenta. Elma In ostale Qo>rttolJs^e opreme. Sašo M., J^tuljek 69, ©880-067 ooo4 SrSS! OČITNE MREŽE za ©«{,**»• ^delujemo po ^pp^^o 061/841-375_ PUJSKE 7 tednov stare, prodam. 0620-582_asu Prodam enoletne KURE in JARKICE. GRILC, ©214-855_8927 Prodam 9 mesecev brejo TELICO simentalko. Voglje, Vrtna pot 6 8978 Prodam PSIČKI špringer španjel, stari 7 mesecev. ©713-002 8995 Prodam 5 tednov starega BIKCA simentalca. ©42-252 9022 LABRADORCE mešance, oddam. ©718-330 9032 KOKER ŠPANJELE mladiče z rodovnikom, prodam. ©403-097 9037 Prodam breje ZAJKLE ali zajkle z mladiči. Tavčar Ivanka, Zabreznica 37 c, Žirovnica 9055 Prodam TELIČKO simentalko, težko 120 kg. ©421-187 9057 Dobrim ljudem podarim MUCKA. Herman Hofer, Savska c. 2, Kranj 9059 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. ©76-447 9061 Prodam KOZE srnaste pasme. ©66-990, zvečer 9072 čistokrvne nemške OVČARJE, brez rodovnika, prodam. ©401-347 9076 Prodam bele, lahke, grahaste JARKICE in grahaste PETELINCKE. Sta-nonik, Log 9, Šk. Loka. S 65-546 9098 Prodam KRAVO SIMENTALKO, brejo štiri mesece. Lahovče 17, Cerklje. 9105 Kupim simentalca starega 14 dni. ©44-149 _ 9120 Prodam 11 tednov stare JARKICE. Tomažin, Bukovščica 20, Selca 912« Prodam TELETA za zakol in nlevski gnoj. ©802-040 9130 Oddam psa goniča, star 6 mesecev, cepljen. Kavčič, Godešič 87, šk. Loka 9133 Prodam NEMŠKEGA OVČARJA. ©41-012 9146 Kupim do 10 dni starega simentalca. ©733-963, dopoldne ali zvečer «iss OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrla MARIJA PRAPROTNIK iz Tržiča, Loka 7 upokojenka Tovarne obutve PEKO Tržič Od pokojnice smo se poslovili v četrtek, 14.4.1994, ob 17. uri na pokopališču v Kovorju. Tovarna obutve PEKO Tržič OSMRTNICA Mnogo prezgodaj nas je zapustila LEA RIBARIČ Od nje se bomo poslovili v sredo, 20. aprila, ob 16.,uri na pokopališču v Stari Loki. Do pogreba je žara na pokopališču v Lipici. Ohranili jo bomo v lepem spominu. SK Alpetour Skorja Loka, 17. aprila 1994 Od junija več prometnega reda v starem Kranju? Nadzor bodo prevzeli komunalci Dežurali bodo na obeh vhodno-izhodnih točkah mestnega jedra, pomagal bo tudi ljubljanski pajek, če bo seveda sploh potreben Kranj, 18. aprila - Čeprav je v starem delu mesta vožnja z motornimi vozili za većino smrtnikov prepovedana, je zlasti ob dopoldnevih po njegovih ulicah in trgih nadvse živahno. Pešcem Jemljejo prostor številna dostavna vozila, ki prihajajo in odhajajo, Ladar se jim zljubi, elegantne limuzine novih podjetnikov in obrtnikov, ki imajo v mestu svoje poslovne, trgovske, gostinske prostore, mestnih stanovalcev pa tudi kupcev, ki do želene trgovine ne morejo ali nočejo peš. Skratka, sprehod po starem Kranju je zlasti dopoldne prava muka, človek se vpraša, zakaj sploh prepoved prometa, če pa znaka takorekoč nihče ne spoštuje. nadzorniki (pet) bodo od jutra do večera dežurali na obeh vhodno-izhodnih točkah in nezaželena vozila usmerjali na prosta parkirišča ob mestnem jedru. Na večini parkirišč, kjer tega še ni (vzdolž Globusa in Gregorčiče ulice, pred občinsko stavbo in delavskim domom, bo po novem treba plačati parkirnino. Enkrat na teden naj bi nadzornikom pomagal, če bo sploh potrebno, tudi ljubljanski pajek, "deponija" za odpeljana narobe parkirana vozila bo pri čistilni napravi ob Savi, kjer bo tudi celodnevna čuvajska služba. Poskus bo trajal tri mesece, ko naj bi se pokazal učinek in morebitne slabosti sprejetega modela. V njegovo učinkovitost nekateri že zdaj dvomijo. Preveč je vozil z dovolilnicami, pravijo, m snovalcem predloga svetujejo, naj se učijo od ne tako daljnega Celovca. • H. Jelovčan Kazni, kakršnekoli že so, ne zaležejo, čeprav tako policisti kot občinska komunalna redarja zataknejo za brisalce nedovoljeno parkiranih vozil množico kazenskih lističev. Večina ni nikdar plačanih (policisti postrežejo s podatkom o komaj 20-odstotni izterljivosti). Nekateri menijo, da v Kranju ne bo prometnega reda, dokler kazni ne bodo višje, drugi so prepričani, da vzrok ni samo v nizkih kaznih, ampak v preslabem nadzoru in prevelikem številu dovolilnic, ki lastnikom vozil dovoljujejo vožnjo in parkiranje v mestu. Z vprašanjem prometnega (ne)reda se je že nekajkrat ubadala tudi kranjska vlada. V sredo je obravnavala konkreten predlog, kako naj bi mesto vendarle obvarovali pretiranega prometa. Predlog je pripravil občinski sekretariat za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve. Predvidoma od junija naprej bo nadzor nad prometom v starem delu mesta prevzelo podjetje Komunala. Njihovi BMW v tovornjaka Kranj, 19. aprila - Tudi prejšnji teden je bilo na gorenjskih cestah dokaj mirno. Po ena hujša prometna nezgoda je bila v vseh občinah, razen tržiški, ranjenih je bilo sedem ljudi. Najhuje je bilo konec tedna na lokalni cesti od Žirovskega vrha proti Žirem. V petek malo po sedmi zvečer je 43-letni Janez Jereb iz Žirovskega vrha peljal z BMW 318 od doma proti Žirem. Na lokalni cesti mu je v desnem nepreglednem ovinku pripeljal nasproti s tovornjakom 33-letni domačin Bojan Šubic. Jereb je po policijskih podatkih vozil prehitro; koje opazil kamion, je zaviral (sledi so dolge več kot 26 metrov), vendar ga je pri tem zaneslo v levo in je čelno trčil v tovornjak. Trčenje je bilo tako močno, da je BMW obstal na mestu, tovornjaka pa premaknil za pol metra. Hudo ranjenega Jereba zdravijo v Kliničnem centru. Na vozilih je za več kot milijon tolarjev škode. • H. J. Matjažu Cotmanu enotna kazen leto in deset mesecey "Kriminalisti so mi nastavili" Kranj, 19. aprila - Včeraj popoldne je predsednik senata eagj temeljnega sodišča v Kranju, sodnik Anton Šubic razglasil sodb« 33-Ietnemu Matjažu Cotmanu, obtoženemu kaznivega dejanj1 neupravičene proizvodnje in prodaje mamil. Senat je obtožene* spoznal za krivega in mu za to dejanje prisodil poldrugo l«t(l zapora, nato pa mu v enotno kazen leto in deset mesecev zapo? vštel še petmesečno pogojno zaporno kazen, izrečeno oktobra lav na radovljiškem sodišču. Sodišče je Cotmanu naložilo tudi povračilo nezakonito Pr^'$J jene premoženjske koristi v višini blizu 190.000 tolarjev ter Pr®i stroškov postopka v znesku 30.000 tolarjev, pripor, v katerem je 00 18. februarja, pa mu je podaljšalo. Sodba še ni pravnomočna . Matjaž Čotman je že v preiskavi pa tudi na sami glavni °l'ra1'!,av0 odločno trdil, da je nedolžen. Dejal je, da so mu policisti ?a<*. u namestili; dva tedna pred aretacijo sta ga obiskala dva krimina«81 in ga novačila za ovaduha. Ker ni pristal, sta mu zagrozila, da 3* kratkem čakajo težave. Tudi obremenilne priče je večinoma videl na sodišču. ^ Zaradi takšnega zagovora je senat v drugem obravnavnem dne zaslišal štiri kriminaliste UNZ Kranj, ki so zanikale tako naved^ obtoženca kot obeh najbolj obremenilnih prič. Jurič je namreč preiskavi povedal, da je od Cotmana kupil 45 g heroina, ko se je tu sam v lastni kazenski zadevi znašel v priporu, pa je to zanikal, Če»° so mu policisti narekovali, kaj naj govori proti Cotmanu. Podopn se je na obravnavi poskušal izmotati tudi I. Francelj, »j1 L preiskovalnemu sodniku priznal, da je od Cotmana kup" J. gramov heroina po 70 mark za gram, pred senatom pa dejal, da je to izmislil. Sodišče pri izreku kazni ni upoštevalo nezanesljive priče Jun^j obsodbo je izreklo na osnovi prvotnih izjav Francija ter nekatey^ drugih prič. Obtoženec je med obrazložitvijo sodbe večkrat segel besedo sodniku Šubicu pa tudi ob odhodu iz sodne stavbe govoril, da gre v zapor nedolžen človek. Njegov zagovorili France Goličič se bo na sodbo bržkone pritožil. • H. J. KRIMINAL Po trku nad kriminalista Kranj - Kranjski kriminalisti so v nedeljo zaradi nasilniškega obnašanja obravnavali 30-let-nega B. K. z območja Naklega. Prijavili ga bodo tožilstvu in sodniku za prekrške. Bilo je ob pol devetih dopoldne na lokalni cesti Kranj-Podbrezje na odcepu za Žeje. B. K. se je domnevno zaradi Erehitre vožnje in vpliva alko-ola zaletel. Tedaj je mimo pripeljal kriminalist s kranjske policijske postaje in poklical patruljo. B. K. ie po nezgodi nameraval odpeljati, kriminalist pa mu je to skušal preprečiti. B. K. je kriminalista napadel, mu med ruvanjem poškodoval dva prsta na rokah in ga krepko udaril v vrat ter hrbet. Seveda so razboritega B. K. naposled ukrotili. V izdihu so mu namerili 1,2 grama alkohola na kilogram ter za pregled odredili odvzem krvi, kar pa je mož zavrnil. S pištolo ustrelil soseda Vabilo na kavo s svincem Škofja Loka - Kaznivega dejanja poskusa umora je utemeljeno osumljen 72-letni A. L. z območja Škofje Loke. Zgodilo se je v petek okrog devetih zvečer. A. L. je bil na obisku pri 44-letnem sosedu I. V. Skupaj sta spraznila nekaj kozarčkov žganja, nakar se je A. L. začel znašati nad kozarci. •Ko se je kasneje vračal od soseda, je s traktorjem zadel njegov avto in razbil smerni kazalec. Sosed je zahteval, naj povrne škodo, kar je povzročilo nove hude besede. Končno je, pravi načelnik urada kriminalistične . službe UNZ Kranj Boštjan Sladic, A. L. soseda le povabil k sebi domov na kavo, da bi se pametno pogovorila. A namesto kave je I. V. dobil svinec. A. L. ga je s pištolo ustrelil v desni bok. Krogla je obtičala v telesu, zdravniki so mu jo odstranili v bolnišnici. Storilca so policisti pridržali, nato pa s kazensko ovadbo poslali na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku. Na sodišču se bo zagovarjal s prostosti. • H. J. 36» «S 5WČAt»A tMAX>|v ŠKofor Loki BC&AtfKt cetnea: Nekdo je moral odpreti plin Eksplozija v Coroni ranila tri delavce Škofja Loka •Eksplozija je v petek v podjetju Corona v KeteČah pri škofji Loki povzročila za najmanj milijon tolarjev škode, trije delavci pa so bili hudo opečeni. Zdravijo se v Kliničnem centra, eden od njih, ki Je bil v življenjski nevarnosti, je že ušel smrti. Komisija UNZ Kranj sumi, da je do eksplozije prišlo zato, ker je nekdo odprl plinsko napeljavo. Ko se bodo ranjeni delavci kolikor toliko pozdravili, jih bodo kriminalisti obiskali in od njih skušali zvedeti, kaj se je dejansko zgodilo. Za zdaj je nesporno le to, da je prišlo do eksplozije v Coroninem laboratoriju za preizkuse plinskih gorilnikov in drugih izdelkov tega podjetja. Prostor je velik okrog 150 kv. metrov, razdeljen na tri manjše prostore in ustrezno pregrajen. V njem opravljajo meritve aparatov. Imajo tudi lastno plinsko postajo, iz katere so napeljani dovodi plina. Kot je do zdaj ugotovila komisija UNZ Kranj, so v času eksplozije. preizkušali elektromotor sesalca, ki bi moral obratovati sto ur neprekinjeno brez nadzorstva. Elektromotor je bil v posebni komori, kjer je bil po ugotovitvah komisije prisoten tudi plin. Torej je nekdo moral odpreti plinsko napeljavo. ♦ H. J. ^MERKUR TC DOM Naklo Naklo, telefon: (064) 47-393 Največja izbira balkonskega cvetja: pelargonije, begonije, surfinije, nagelnji, fuksije, skevolje, nove gvineje, verbenije, bidensi, lotusi, plektrantusi, čeveljčki, vodenke in petunije. Bogata izbira zelenjavnih sadik za solate, zelje, ohrovt, koloraba, zelena, brokoli in drobnjak. Od 18. aprila do 23. aprila Ijrjako kupite po izredno ugodnih cenah: (bršlinka) 148,00 sit sajenje 50 I (NPK blumenerde) 499,00 sit an£&£ cm pQ| 509,00 sit Z Merkurjevo kartico še najmanj 4% in. največ 8% Ceneje! Ostanite v toku časa! SEJE SEJEM INFORMATIKA INFORMATIKA od 19. do 21. 4. 1994 od 10. do 19. ure 22. 4. od 10. do 17. ure na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani M UUBUANSKI SEJEM =?ADiO OD PRVEGA APRILA STE LAHKO Z NAMI VSAKDAN OD 5.30 DO 2£>.OO