;>*> « « » >•■■■ mii ■
D
Posamezna šter« K 2v* ?
„TABOB« izhaja Tgj& tfan, nraven
uodeljo in prazuiko?, ob 18. oh z da-ttraom naslednjemu dne Ici etan e mesečno po poeti K 80*—, ta inozemstvo K 50*—, dostavljen sa dom k 84’ — , na izkaznice *• 80*—• inserati po dogovora«
gDaata&ftjai
POŠTNINA PAVbAl-IIliJSrA.
airriimviilrtniVfirnvnirvviiR
Posamezna Ster« K 2*— S
Na naročila brez denarja se ne otira. — JiokoDiBi so no vračajo.
»roča se m oprati *TABORA*f
ic
MAK1B0K, Jurčičeva olica Stev, 4.
leto:
Maribor, nedelja 12. marca 1922.
Številka: 59.
Politična klativiteštvo.
Maribor, 11. matca 1922.
^. .publicistiki Viaše države . imamo čas zopet zaznamovati čudne, 06tae pojave. Moment osebnega bo-Ja/ osebnih napadov je zopet v nagnusni obliki stopil v ospredje in že tedne m imamo priliko z gnusom in stu-Mn zasledovati vodno nove »afere«. — nscl je Stojan Protič v »Radikalu« s rl0jim ostudnim osebnim bojem proti ttcDiu izmed prvih mož naše države, J^o&aru Pribičevieu. Pa, dasi so slo-U Proticevi izpadi na krhkih te-';fr»jih_ političnega izvraČanja dejstev, M ^ove^ zdravih živcev prene-j ’ -^a iPa je g. Stojan Prot-ie v repli-aa proti »Beogradsk. dnevniku«, ki ® ostro nastopal proti radikalni stran-' i in zla«s*ti tudi proti Protiču, direk-orja tega lista Krsto Cicvariča na .^estudnejši način oblatil s tem, da «0 v svojem »Radikalu« imenoval Cic-^cevega očeta »ubojico« (ubijalca), Jegovo mater pa »užičko sobotarko« J^°$totutko), s tem je brez dvoma pre-^Pil meje dostojnega političnega boja 1 toki obliki, ki za človeka 6 količkaj j®®vito politično moralo ni več pojm-3lvjJ-; Istotako obsodbe vredno je, da je ’ -iovarie na ponovne Proticeve iz-■ l^oo v tem smislu končno .Reagiral s 1:n> da je umrlo ProtičeVo ženo ime-;,Vni »bludnico« (prostitutko). G. Sto-•?'n Protič je š^l nato še dalje in s svo-j,10/Podpisom v »Radikalu« izjavil, da * to Cicvaricevo izjavo dela moralno 1 Politično odgovornega ne Cicvariča, ‘ oipak Svetozara Pribičevida. ki ga je ovrh še opsoval za »nitkova« in »kri-^naJni tip«.
v^° drugod bi tak’ način osebnih' ob-_ a<‘Unov končal z revolverji. Na žalost Pa ,je resnica, da je menda naša država, j na> kjer se vodi politični boj na ta-0 Prostaški način, na način, kakor so ’a vodilj politični nasprotniki v šest-»setih letih v raznih južnoameriških državah’.
Rrez dvoma skrajno ostuden način 0 ličnega boja, proti kakoršnemu vs*'atl vsa poštena javnost in vse steflo časopisje.
"NT v	•
Im ^ost moramo konštatdrati, da
tudi v slovenski žurnalisbiki noiaV? “^ega in podobnega politič-p0ju. klativiteštvo, podobnih ekscesov 10 n6moraIe. Omenjamo le mikal•<3^e’ s sla^jo so naši kleri-^ časopisi doslej vedno ponatisnili p. ^.^tudne klevete beograjskih in za-Vak 1 revolverskih listov proti pr-v f0® demokratske stranke. Odliko-LV» ,ie v ^6m zla-Sti tudi naša mari-j0 koleginja (Bog nam odpusti, da ki .■ °raino tako imenovati!) »Straža«, a,» Pa poleg toga tudi še najgrša klo-Vsvi budnih osebnih’ izpadov, proti žl;^mU' ki se pojavi v našem javnem wJ^niu^izven klerikalne stranke. Saj l)j a ui demokrata v Mariboru, ki tj.L®?’ ''^traža«r ne bila že stokrat oblata m opljuvala. Tako je n. pr. dne I.
' rpa objavila sledečo vest:
il0^'a’!: denar nima blagoslova« Star si j,6 r5* Pregovor pravi, da denair, ki Uač,a 36 lc^° Pridobil na »izvanredni v0 ^».nima blagoslova Cel Maribor t^ J1 3e trgovec Šoštarič obogatel na ► oz;Tf7 mestnega gospodarskega nrada, ni0n ia vojne ter po\'ojne mestne trž-rern‘ .red vojno je bil začetnik, kate-vladn m gr<?ail polom. A Pfeifer je kot Km h ;1 {^P^i-sar otel Šoštariča finančne Pih b!'« * . va e'ta postala deležna le-Mn/ H°šta/rie je kupil veliko Ko-.;,rvOVo i'n začel'»na veliko«. tleKa 'm° sicer nikomur prav nič ha-• ra,VMUo: vsaka sila do vremena! .^Prirloin^	Šoštarič	in Pfeifer
a« milijone doka. a, svote, ki
lev
Nadaljevanje posvetovanj. — Delo odsekov. Popolno soglašanje v vseh vprašanjih.
ZM Beograd, 11. marca. Konferenca male antante je včeraj z vso' vnemo nadaljevala avoje delo. Razne komisije so pričele razpravljati o sploS-nih in podrobnih vpraiaajih, ki so jim bila izročena v pretres. Prometna komisija se bavi z načrtom prometa in tranzita med štirimi državami, ki so za* stopane na beograjski konferenci. Med strokovnjaki zastopanih držav je prišlo do popolnega sporazuma. Razpravljalo se je tudi o enotni tarifi za blagovni in osebni promet. Finančna* komisija je razpravljala o raznih vprašanjih tičočih se valutnih kurzov, carin in kreditov. Nadaljno točko posvetovanj te komisije je tvorilo vprašanje financijelne in ekonomske obnove srednje Evrope. Na dnevnem redu je bila tudi obnovitev trgovskih in gospodarskih stikov z Rusijo. Temeljni sklep v' tem vprašanju je bil, da mala antanta v tem oziru ne
sme zaostati za zapadno Evropo, ampak mora tudi ona stremeti za tem, da se zbliža z Rusijo ia to še posebej z ozirom na to, da sta dve izmed intereairanih držav, to je Poljska in Romunija, neposredni mejašinji sovjetske Rusije. Gospodarska komisija je razpravljala o mednarodnih trgovskih zvezah. Tekom razprav se je naglašalo, da mora na konferenci v Genovi priti na dnevni red tudi vprašanje prometa med vzhodom in zapadom. Dalje se je razpravljalo tudi o mednarodnih trgovinskih pogodbah, o trgovskih kreditih, konzularnih vprašanjih in vprašanjih literarne lastnine. V vseh teh vprašanjih so eksperti osvojili popolnoma stališče naše delegacije. V splošnem se zdi, da niti ne bo treba sklicati plenarne, seje konference, katero se je predvidevalo za slučaj, da bi v kakem vprašanju v odsekih ne prišlo do sporazuma.
Novo zasedanje narodne skupščine.
Z M Beograd, lE'marca. Zborni- poslance, da se vrnejo do Ž0T-t čni predsednik 'dt7 Ribat je potom no- Beograd, ker s« tega dne otvon zopet t ran j ega ministrstva pozval vse odiotno redno zasedanje narodne skupžčlne.
Posvetovanja de Facte z Antdnjevičem.
DKU Pariz, 10. marca. (Brezžično), videm. Razgovarjala sta se o čimprej-*Matin“ poroča, da je imel italijanski gnji rešitvi reškega vprašanja. Italija želi, ministrski predsednik Facla daljši raz- da bi nova reška vlada vodila politiko govor z jugoslov. poslanikom Antonije- miru in sporazuma.
Češki zdravnik izumel zdravilo proti paralizi.
DKU Praga, 10. marca. Dr. Oskar zdravilo proti paralizi in tabesu. Novo Fischer, primarj zdravilišča v Veleslavinu sredstvo, ki kaže uspehe zlasti v začet-zboru zdravniškega društva, da je izumei ku teh bolezni, je izgotovljeno iz gob
Nadaljevanje medstrankarske Konference.
TIP Beograd, 9. marca. Danes so itneli poslanci demokratskega, kmetijskega in socijdističnega kluba iz Slovenije z ministrom za izenačenje zakona konferenco, na kateri so se sporazumeli, da bo za teritorij mariborske oblasti upravno sodišče prve initance nameščeno v Celju.
Wrangel se našel! v Beogradu.
ZM Beograd, 11. marca. General Wrangel se je odloCi!, da se stalno naseli v Beogradu. V ta namen je vzol v najem neko vilo na Topčidaru.
Švicarski delegati 2a genovsko konferenco.
DKU Bern, 10. marca. (Svic. brz. ur.) Zvezni svet je določil zvezna svetnika Schulthes in Motta za delegata Svic« na genevski konferenci.
Gibanje slovaških autonomlstov.
DKU Praga, 10. marca. Glede na vesli o radikalnem avtonomističnem gibanju slovaške ljudske' stranke, javlja .Tribuna", da fe stranka v zadnjem času ublažila svojo taktiko in zavZela stališče proti Ungerju in Dvoraku. »Narodni )lsty* pa poročajo, da so pristaši p. Hlinke na nekem zborovanju, sklenili osnovati poljsko-slovaSki klub, ki bi naj poglobil odnoSaje med obema deželama.
Dr. Hermes nemški finančni minister.
DKU Berlin, 10. marca. (Wolffov urad). Državni predsednik je imenoval dosedanjega ministra prehrane in poljedelstva dr. Hermesa za finaačnega ministra,
Možnost napada na Indijo.
DKU Rim, (Brezžično.) Emir paša je dospel v Kabul, glavno mesto Afganistana. Tamošnji emir ga je sprejel z vsemi častmi. Govori se o možnosti napada na Indijo. ,■
Sforza italijanski poslanik v Parizu.
DKU Pariz, 10. marca. (Brezžično.) Novi italijanski poslanik grof Sforza je nastopil svoje mfcsto.
Komunistično delo v Angliji.
DKU London, 10. marca. (Reuterjev urad.) Policija poroča, da komunistična stranka hujska delavske voditelje, naj bi preprečili sporazum v sporu med delavstvom in podjetniki strojne industrije.
Pogajanje zavezniških finančnih ministrov.
Pariz, 10- marca. (Agence Havas). Pogajanja med zavezniškimi finančnimi ministri bodo bržkone jutri privedla k splošnemu sporazumu. Končni tekst bo predvsem rešil vprašanje glede stroškov za okupacijo razdelitve po Nemčiji vplačanih svot.
Izid parlamentarnih volitev v Bukarešti.
DKU Bukarešta, 10. marca. (Češkoslovaški dopisni urad.) Kakor se poroča iz službenih krogov, je bil izid parlamentarnih' volitev ,v Bukarešti (mesto in okraj) sledeči .-liberalna stranka okrog 64.000, kmečka stranka 19.000, ljudska stranka 10.000 in meščanski blok približno 7000 glasov. Konzervativci 'in komunisti ne dobe niti enega mandata. V Czernovicah je bil izvoljen 1 socijalni demokrat. Govori se, da se bo .vlada de-^oma ereosuojtala.
sta jili ona dva zaslužila, nimajo žog« na.«
Torej: Šoštarič in Pfeifer tata Ijud-* sitega imetja! Kdor ve, da je bil gosp< Šoštarič prvi sloven.ski trgovec v Mariboru, ki si je upal na nlico kot S’o< , venec, kdor ve, kako so mu ob naselitvi ^ Nemci grozili, kako so ga skušali uničiti in ga celo dejansko napadali; kdor ve, da je bil g. Šoštarič ves čas vojne mobiliziran, da je po prevratu! na poziv Narodnega sveta prevzel mestno prodajalno in jo vodil v splošno zadovoljnost vsega prebivalstva,! ker je preskrboval in proda jal blago po najnižjih možnih cenah; kdor ve, s kako velikanskimi težavami so se imele! po prevratu boriti vse mestne a.provi-1 zaoije, Jjo je trebalo razburjeno inJ bokiševiško razpoloženo maso na vse' načine, tudi z lastno izgubo, zadovoljevati; kdccr dalje ve, da dvakratna' revizija, izvršena po klerikalni Brejčevi vladi ni našla v poslovanju gg« Pfeiferja in Šoštariča ničesar slabega in se je obema s te strani izrekla zah« vala; kdor vse to ve — in to ve vsa po« štena mariborska javnost — ta se mora s studom obrniti od časopisja »Sbra-žine« sorte in od stranke, ki stoji za takšnim časopisjem.
Da tudi mariborski klerikalci nisd vedno tako mislili in da so pričeli sistematično pisati v tonn in duhu protii 'strankarsko jim neljubim osebam na tako ostuden način iz rade strankarska! strasti, nam dokazuje klerikalni list »Male Novice«, ki je po prevratu izha* jal v Mariboru in- ki je ob Vel. Noči 1. 1919. pisal:
»Aprovizacija Maribora. Danes irt prihodnje dni prodajajo v mestnih prodajalnah živila za veliko noč. Splošno gre hvala, da je seda j aprovizacija vse drugače urejena, kakor pod nemškim! gospodarstvom. Ljudje so dobili po zui-( Žani ceni fine bele moke, speha, mastij prekajenega mesa. jajc, sladkorja in! še več drugega. Vladni komisar dr« Pfeifer si je pridobil srca vseli trezno« mislečih prebivalcev, ker je oskrbel Maribora dovolj živil. Splošna hvala gre tudi gospodu Šoštariču, ki vodi mestno prodajalno na Stolnem trga.«
Kedaj so klerikalci lagali? Ali leta 1919. — ali pa lažejo in zavijajo in u-ga.njajo politično lopovščino najgrša sorto danes? Mi mislimo zadnje.
Zakaj smo so enkrat obširneje ba-vili s to lokalno zadevo? Zato, ker a bengalično lučjo osvetluje zastrupljeno in zasmrajeno politično ozračje, ki ga ustvarjajo pri nas revolverski časopisi' s svojim političnim klativiteštvom, ps naj bo to že beogra jski »Balkan« ali »Beograjski dnevnik« ali »Radikal« ali pa — mariborska »Straža«.
Ogromna večina jugoslovanskih no« vinarjev pa ima brez dvoma boljša pojmovanje o dolžnostih in nalogah novinarstva v naši mladi državi in ta večina mora napraviti skupno močna fronto proti zlorabi časopisja v uzado-voljevanje osebnih strasti poedinih v, svoji strasti slepih ljudi. Ako bodo ju-> goslovanski novinarji še naprej trpeli! tako ekscese, bo kmalu zaplavalo vsa naše časopisje v to blatne vode. Ako hočemo biti Evropejci in se smatrat? za kulturni narod, mora tudi za nas veljati evropsko pravilo, ki pravi* »Kakoršen tisk, takšen narod!«
Politična morala in politična aezo* na pa zahteva tudi od tse našo poštena javnosti, od vseh političnih organizacij, da z vso odločnostjo napravijo konec takšnemu klativiteštvu, pa maga-ri bi- tudi trebalo organizirati proti njemu narodno, obrano in jugoslovan* fke fašiste, katerih se »Straža« očivid«. no zelo boji.
Sfcraa 31
•TSTUTU'
«arnswr, rr. marca ra22
Politične vesti.
* Kaj pravi Radič in kaj člani njegove armade? Te dni so objavili listi (vsebino Radičevega pogovora z urednikom lisita »Pančevac«. Ali je Radič govoril odkrito ali pa se jo hinavsko potuhnil, o tem ne bomo razpravljali. Pokazala bo to zgodovina, V' »Vossi-scho Zeitung« od 5. t. m. pa je eden izmed njegovih vojščakov, ki se je podpisal kot »Josip Vinkovi o, Mitglied des kroatischen Blocks«, poslal dopis, v katerem pravi med drugim: »V Nemčiji je premalo znano, da so Hrvati cTne 28. okt. 1918. poprej avstrijsko ozemlje Hrvaško, Slavonijo, Dalmacijo in Istro proglasili za samostojno-republiko. Ta republika je obstojala do 1. dec. 1918. rTega dne jo nekaj Srbo-Hrva-tov brez vednosti hrvatskega naroda in proti volji hrvatskega narodnega zastopstva izročilo vlado srbskemu kralju. Ta nova, od hrvatskega naroda nepriznana vlada je vedla kmalu v težavne razmere. Stvoril se je Hrvatski blok, ki ima '4 milijone privržencev, in ta zahteva samostojnost Hrvatske, neodvisnost od Srbije. .Hrvatski narod hoče mednarodno pravno priznanje svoje demo-'kratsko-parlamentarne nevtralne republike. katero je proglasila 8. decembra 1920 narodna skupščina (Radič v Zagrebu). Hrvatska republika bi stvo-rila s Srbijo in Bolgarsko državno zvezo (donavsko federacijo), katero bi lahko po pravici imenovali Jugoslavj,-
•	jo«. — Priobčujemo te fantazije. Ra-dioevskega agenta, da naš svet vidi, kam je zabredla hrvatsko-plemenska blodnja, ki dela propagando v inozemstvu .
*	Priznajte državo in konkretizirajte zahteve! Dopisnik »Slobodne Tribune« je imel priliko razgovarjati se z uglednim članom demokratske stranke o memorandu Hrvatskega bloka ministrskemu predsedniku Pašiču. Dejal je da memorandum ne more biti predmet razgovora, kaj šele pogajanj s Hrv. blokom, ker se v njem zahteva, da se naše notranje vprašanje stavi pred zunanji forum. Hrvatski blok mora najprej priznati našo današnjo državo, potem pa lahko zahteva njeno notranjo ureditev, kakoršno hoče. Ako bi Hrv. blok stavil konkretne predloge za ureditev naše države, četudi na avtonomistični ali federativni podlagi, in če bi iznesel svoje druge zahteve,na prim. zahtevo po reviziji ustave, bi se to mo-
glo vzeti kot podlago za rasgovore ali pogajanja. Preko takšnih predlogov se ne bi moglo iti molče in bi se tudi ne šlo. Dokler pa Hrv. blok ne stopi na- to torišče, ne more biti z njim nikakih zvez. Zato tudi memorandum g. Pašiču ni mogel biti predmet resne pozornosti ter ni bil niti javljen niti stavljen na diskusijo parlamentarnim klubom večine.
Zanimivosti.
Orijentalska etiketa. — Nova vrsta rib. — Kobilice v Afriki. Odkritje groznega zločina v Lipskem. — p0 vrvi preko Niagare.
_ Pri nekaterih' prebivalcih centralno Kitajske je ukoreninjena čudna nava-da v pogovorih sami sebe silno ponižujejo, dočim govore o drugih v naj-pompoznejšili izrazih. Razlika je včasih za naše pojme zelo smešna. Za primer, kako izgloda tak kitajski pogovor navajamo sledeč resničen dialog, kate-rega je napisal nek Anglež v Lu-Čau: A; Kako se počuti moj presvitli, .pre-vzvišeni^ in slavni prijatelj Cang? B: Moje ničvredno telo se počuti prav do-frr®- — A: Slišal sem, da si je vaša velikost odkar se nisva* videla, zgradila prekrasno sijajno bogovsko palačo. — zgradil sem si res novo luk-n^?,' — Kako se pa počuti vaša ne-beškolepa in preliuheznjiva soproga? B: Ah moji stari brezzobi revi gre prav izborno. — A: Nedavno je baje Porodila zopet novega, častitljivega potomca naše vzvišene rodovine. — B: Res, rodilaje majhno pokvečeno kreaturo. — Pač prav zabavno in zanimivo.
*
ati antskem oceanu so vjelf te dni zelo čudno ribo. Riba je dolga približno dva metra, njeno truplo pa je razdeljeno v dva čisto drugačna dela: do.-čim je sprednji del nenavadno širok, :ie zadnji del neobičajno ozek, podoben beli deski nego truplu. Ribo je v j el a neka-ribiška ladija blizu marokan-skega. obrežja v globini 500 m. Doslej so ujeli pTed to, samo še eno ribo te vrste in sicer v bližini japonskih obrežij. Ob marokanskem obrežja vjeto ribo bodo izstavili v pariškem prirodoslovnem muzeju.
*
V Južni Afriki, osobifo v Oranju in Transvaalu so se pojavile v zadnjih tednih trume kobilic, ki štejejo na mi-
lijarde teK strašnih živali, Si ©pustošijo celo deželo, kjer se pojavijo. Kobi-Hoe.se pojavljajo v po več milj dolgih in širokih oblakih ter uničujejo posebno bombaževe nasade. Letošnja letina bombaževi ne v Južni Afriki ’bo vsled tega skoro popolnoma uničena. Kobilice se spuščajo na zemljo v tako debelih plasteh, da zaustavijo včasih celo vlake, ki vsled prezasutih prog ne morejo dalje. Država je odredila vse potrebne mere, da se pokonča te strašne sovražnike, toda- trajalo bo dolgo, predno bo dosežen znaten -uspeh.
* *
Na kolodvoru v Lipskem v Nemčiji so jv sredo pri pregledovanju pošiljk našli v neki veliki košari, naslovljeni y Halle mrtvo moško truplo. Truplo je bilo na tesno stlačeno v košaro in s podvito glavo, vsaj izglodalo je tako; ko pa so truplo izvlekli iz košare, so videli, da je brez glave. Po nekem lističu katerega so našli pri umorjenem, bi se dalo sklepati, da je bil trgovec s krz nom. Da ni šlo pri ti m or u za rop, dokazuje to, da je imel mrtvec pri sebi še vso zlatnino, uro, prstane, naočnike, denarnico s preko 100 markami ter ključ tresorja neke banke. Doslej se je dognalo, da sta košaro prinesla na kolodvor ter oddala dva postreščka, katerima jo jo bila izročila neka ženska,
o	katerih pa ni nobenega sledu.
Znana angleško-ameriška umetnica na vrvi Eleonora Pershing, ki je z velikanskim uspehom nastopila v raznih mestih Anglije in Amerike, se je zavezala s pogodbo, da bo letos v juniju šla po vrvi preko slapov Niagare, znanega ogromnega veletoka, ki je po-žrl že Jtoliko človeških življenj. Tp bo artistično podjetje, ki doslej še nima para. Ameriški listi in kinematograf: pa bodo imeli-zopet senzacijo.
Božidar Borko:
Pesnik vsemira.
(0b osemdesetletnici astronoma Camilla Flamma-
;iona).
Camille Flammarion! Kdo pri nas f>ozna to lepo, zvočno ime1? Njegoši spisi so razširjeni po vsem svetu, prevedeni v najrazličnejše jezike. V francoščini so doživeli toliko izdaj kot red--kokaterojoeletristieno delo. Te priljubljene knjige, ki po številu dosegajo (naj plodovite jšo svetovno pisatelj;} in Iki že same na sebi tvorijo celo knjižnico, so večinoma posvečene nebu, »vezdam. Vse Flammarionovo življenj-sko delo je vsklik človeškega, duha pred skrivnostnimi daljavami vsemi ra. — Največjemu češkemu pesniku Otokarju Brežini so dali naziv: »svečenik vsemira«. Njegove pesmi so nasičene z mistično lepoto zvezd, subtilnim valovanjem človeške duše pod daljnimi, skrivnostnimi svetovi v vsemirju- Tak svečenik vsemira je Camille Flam-marion. Razlika je v tem, da je Flam-(inarion svojo emocije izražal v drugi obliki. Bil je učeniak, intelektualec.— Poznal je formule najzapredenejšib astronomskih računov. Delal jo strogo jpo znanstvenih metodah. pisni hladne, natančne referate o svojih odkritjih v cairst-yu zvezd. Dasiravno ' je tudi tu .izvršil dela ki bi izpolnilo celo življenje najodličnejših astronomov, bi bil ikot tak komaj znan širjerou občinstvu. Njegov silen duh. obdarjen z nena-rvadno aktivno voljo, se ni zadovoljil s iBaimim cpazov.apjem in znanstvenim »oživljanjem v tišini zvezdarnfi. daleč jod ljudi, v družbi zvezd. Bil je tudi pesnik, obdarjen z bujnimi čustvi, živahno domišljijo, prirojenim smislom £a estetično sitvan. človeškega mišljenja. (To, kar je doživel v svoji zvezdami.' je dn+i vsem drnrim lj"der», ki gledajo nel>o z navadnim? očmi in ki ne hizuniejo njegovih vzvišenih skrivno-
sti, Čutil je notranjo potrebo, da daje ljudem lastno notranjost, ki je vsa vztrepetala, ko se je oko vprlo skozi lečo teleskopa v tajins*vene daljave neskončnega -vsemira. Z navdušenjem in z vzbujanjem čustvenega doživetja vsem irske neskončnosti je Flammarion hotel doseči filozofsko spoznanje .o svetu in življenju, o človeku in vsemi-ru.JTako so m v njem združili tri jo močni faktorji: astronom - pri rodoslovec, filozof-etik in pesnik-umetnik. Ta harmonija pa se ne da razviti do popolnosti in je tudi Flammarion često zgrešil pota izgubljajoč se v megli premočne inflividnnlnosM, oddaljujoč so v fantastično daljave in fiktivne svetove. To potezo na srečn^nno tudi pri vseh drugih velikanih človeškega duha: naj dosežejo ipS-^no Unije še tako ogromno višino, niso nikdar v harmoničnem skladu s celoto, človek se lahko v eni smeri po.vzpne na skrajne meje intelektualno možnosti, v drugih smereh je pa poln slabotti in daleč pod povprečnostjo.
Kljub lem nedostatkom je in ostane Ca mile Flammarion največji popularizator astronomije, in vsem. ki so čitali njegove spise ter potovali v njegovi dražbi po neizmernih daljavah vsemira, ostane nekaj, kar ne izgubi svojega bleska niti tedaj, ko se človeška duša najbolj krči pod težo vsakdanjosti in sitnih življtrnkih akrbi. — To jo ljubezen do neba, začudenje nad nedoumljivimi čudeži -kosmosa; to je oni vzvišeni občutek', ki ga je izrazil nesmrtni Emanuel Kant: Izmed vseh f*poOTianj je najlopše in najgloblje ono, ki ga daje zvezdno nebo in zavest nra vnega zakona v človeku ...
« Življenje Camilla Flammarioiia je poteklo večjidol -*• z vodomcih1. Rojen 26. februarja 1842. v Monti<my- le Roi (dep. Hauto Marne) je že kot IR-leten dijak vstopil v -pariško zvezdarno. Tu je bil nieerov učitelj nesmrtni Laver-'
Dnevna kronika.
t Anton Kolenc. V Celju je nmr dne 10- t. m. zpani iji priljubljeni veletrgovec in veleirtdusitriječ Anton Kolenc. Pokojnik je zavzemal odlično mesto v slovenski družbi in je bil član mnogih društev in podjetij. Bil je tudi član nadzorstva naše Mariborske tiskarne, d. d. V svoji oporoki je volil velike vsote v dobrodelne na-mene. Tako je zapustil dijakom v tu-in inozemstvu 3 milijone kron. srednješolskim dijakom v Celjn 600-000 kron. u-
rier, ki je odkril planet Neptun. Flam-m ar ion je že leto pred vstopom v zvez-darao spisal ar^onrimsko delo »Cosmo-gonie nniverselle«. ki je bilo nezrelo, kakor vsak poskus n etn n .isti etn e ga mladeniča, ki pa je pričalo, kakšne ne-slutene sile spe v.tem ukaželjnem fantu. Med tem je z vso vnemo nadaljeval astronomske in prirodoslovne studijo. L. 1861., v 19. letu svojo starosti, je izšla njegova prva knjiga »PInralite des monden habltčs« (Številnost obljudenja svetov). V tej knjigi je povda-ril svoj nrojrram, kateroera je v poznejšom življenju res tudi izvršil: sadove astro-mi.jc, kraljice znanosti, naj uživajo vsi ljudje brez razlike, da spoznajo temelje življenja in postanejo boljši, široko-srčnejŠi. plemenitejši. '
Tej knjigi jo sledila dolga vrsta astronomskih knjig popularne in stro go strokovft« vsebine. Preveč omejen je obseg tega članka, da bi naštel vsaj najvažnejši dela in najznačilnejše momente iz življenja tega neizmerno delavnega moža. Flammarion se ni pečal zgolj z astronomijo, ampak’ je posesral tudi v razne drugo panoge prirodoslovno zrtfmosti in filozofije. Bil je sintetičen duh. ki je neprestano iskal snovi za zgradbo novega svetovnega nazora ter nri tem zašel ha dolge in napačne ovinke. Že zgodaj se je pričel ba,viti r, soiritizmom, katerega je v začetku pobijal oziroma ra.zelenjal v fizikalne in psihološke fenomene, v poznejšem času pa je postal njegov navdušen pristaš. Sploh je imel Flammarion precej nagnal ja za transcedental-no umevanje življenjske in svetovne uganke. V svojih' astronomskih razpravah pogosto omen ja nezadostno sposobnost človeškega spoznavanja in se vrača iz makrokosmose (vsemirska te-Jpsa) K mikrokosmosn (atomi), da. dokaže, kako se materija razpada v negmotno silo, energiio", in da je gibanje j?odi«£ft vsega življenja. Takrat, ko Je
černoem Kmetske šole v Št. Jur ju 30,QW kron, mestnim revežem v Celin 100.000 kron, za razširjenje celjske bolnice pol milijona kron, za dijaški dom v Celju pol milijona kron. Pokojni Kolenc J« bil vedno zvest sin svojega naroda. " Bodi mu časten spomin.
— Minister dr. Žerjav obhaja donos 12. t. m. svoj srod v lepem Dubrovnik'1 ob naši Adriji. Upamo, da se mu is zdravje že v toliki meri okrepilo, da bo praznoval ta dan v veselju sredi svoje rodbine. Demokrati cele države smo ta dan v duhu pri njem ter iskreno želimo, da se v kratkem Pp' vrne čil in svež na novo plodonosttf delo v Beograd.
~ Preganjanje Slovencev v nici. (Dopis.) Pri nas ne mine nohefl3 ne?.f.^a noben praznik, ne da bi vršili • po naših gostilnah prepiri ifl pretepi, pri katerih asistira običajni tudi tukajšnji prvi občinski svetova-lec, mešetar Aloiz Weber. Na pustih nedeljo je njegova nomškutarsb' družba napadla zopet dva Slovenca j” sicer nekega požarnega brainbari3, kateremu je poškodovala obleko te1 ne.cega invalida, kateremu jo pripeljala težke poškodbe na glavi. - N®® škutareki teror pri nas postaja voc*110 večji, vedno noznosnejši, kar jo da naravno, saj imajo nemškutarji teroristi polno zaslombo v našem žn* panu Wogruiefzu. M^ol.er ie m?d vo.1' no v našem okraju rekviriral živ*®® ter bil rudi tega strah vsega slovenskega življa. Naravno je, da so Slo-vencem tudi še da.nes ob pogledu nan.1 vzbujajo spomini na one žalosti^ medvojne čase. Weber jo pa Pravdat- ter si najame, kadar gre pr0* ti našim ljudem kar po tri odvetnik' Vse to pa nas no bo odvrnilo od daljnega neumornega dela za na^ stvar, od dela, ki ga bomo nadalje vali, dokler ne napoči dan, ko pri^ Kamnica v slovenske roke-
.. — Pragersko Zg. Polskava. Pr*?«/’ skt Sokolski naraščaj ponovi v nedelj 12. t. m. ob 15. uri igri .Šivilja m .Snegulčico* na Zg; Polskavi v dvO' rani g. Kaca.
- Obrtna razstava v Celju. S!<«P na seja propagandnega, gradbene#” m finančneera odseka se sklicuje pondeljek, dne 13. marca 1922. poV°^‘ dne ob 3. nri v prostore Zadru^6 zveze Strossmajerjeva ulica.
.. >
ni znanstveni materijalizem v poln0111 cvetu, je spisal Flammarion stilisti^ trasno, umetniško delo: »Bog v nM* vi«. V tej divni Icnjicri pobija z astif nomskimi, fizikalnimi, bioloŠIvimi ^ psihološkimi dokazi nomožnost mat®^' jalističnega pojmovanih življenja- ^ Cerkveni krogi so ga napadali kot V&' teista, dasiravno je Flammarion zavrnil pa-nteistične zablode.
{Nemogoče je navesti s par poW m\ Kaj vse je spisal in kako na širo^ se je udejstvo»va.l veliki Camille Fla€ mariou. Oni, ki so ali še bodo oita" njegovo krasno »Popularno astro*?' mijo«, bodo ohranili za vedno v spot*1*-nu prepričevalno moč niesrovih’ stvenih trditev, navdušujočo silo lU** govepra. pripovedovanja, pravo fran<5°' sko eleganco njegovega stila in intimno čustvovanje, s katerim s! sla\-ni astronom pridobiva svoje či^‘ telje.
Vsemir in’ neizmernost; vzvišen^ neba in malenkostna slika zgnije £ človeštva; relativnost ztrodovin© ^ večnost vsemi rja; človek-atom in mirske megle, gnezdišča novih »vet^ novih zemelj, novega življenja — ^ momenti se prepletajo skozi vse JThP1* marionove spise.
Danes živi Carmille Flammarion ^ svoji zvezdami v okolici Pariza. je že, a njegova roka še ni klonila, govo oko še z mladostnim navdušenj01; opazuje tajinstvene daljave vsemif9, UT)ira so v neznane ogromne	*
ki pošiljajo svojo svetlobo na zemeljski globus. Sivolasi starček 3® teh' visokih' letih istofako navdus0^ poet vsemira in s\'ečpnik' njegovih skončnih skrivnosti, ravnotako alen vernik' v dobro človeško sa-ce.- > ^ mednarodno zmago velikih idej. ^ zmago pa.eifi7inn. kakor je bil v davnih' letih' .ko je pisal svojo astronomsko apologijo: »Pluralitč .' mondes Habitds«
MaHborjT izr msffgr Tg»a,
«jpM
asm
Stran &’
Mariborske vesti.
Maribor, 10. uurea 1923,
Koledarček, i-
'■ marca sobota. (Heraklij) 'jLjnrlsfia knjižnica«, mladinski oddelek, od 18.
do 19. ure.
O, marca, nedelja. (Gregor) ob pol 10.
l'ri predpoldne velik ljudski shod ,v kazinski dvorani za inoralni preporod. (Glej tozndovno notico!)
m Nedeljska številka »Tabora« sta-
*e v podrobni prodaji odslej 1 dinar '°d obsežnosti številke, Ako dobimo Primerno številko oglasov, nam bo mo-Zll° Številko še razširiti.
. nr Novi kandidat za intendantsko mesto našega gledališča je, kakor po-roea. »Slovenec«, baje dr. Brenčič, sedanji šef kolodvorske policije!
m Naraščanje Cen, Poročajo nam, ra so se danes zopet dvignilo cene nekaterim živilom, n. pr. sladkorju. Dan enem rastejo cene, vstaja novo ne-a do vol j st vo. Ali ros ni pomoči? Kam piovomo?!
Nadzorovanje cen v trgovinah.—
nkajsnja varnostna oblast je včeraj z
•	- Patruljami pregledala cene pri tukajšnjih trgovcih. Ta kontrola jo ime-a -obro posledico, da je bilo 28 trgov-»0V Jarr'di prestopka zakona o draginji larocenib sodišču.
, m Porotno sodišče in javni poro-
C-valc!. Povsod je običajno,, da se za poročevalce listov pri porotnih razpravah rzervira za te namenjeni prostor, le v ft^ru to menda še ni znano. Pri ■-erajšnji porotni razpravi, ki je trajala 0 1. ure zjutraj, so morali poročevalci py°lP. prostore le od daleč opazovati, rosimo merodajne činitelje, da poskrbe Qa se v bodoče ta nedostatek odpravi. . m Električna razsvetljava v Stu Sucih, Ze deset let se bojujejo Studenča ,.1 za primerno razsvetljavo. Končno se nU(li ugodna prilika, da dobe elek . ično razsvetljavo in to ppd zelo ugo pogoji. Kakor doznavamo, bi do-Uf	ugodno	posojilo za dobo 30
•.h Toda glej ga spaka! Socijalisti, ki "laJo dovolj denarja za mrtvaške zvo-°ve, se temu upirajo in bo to.le zas-5>a študentskih socijalnih demokratov, e bodo Studencam še dalje1 tavali v temi
«;• ^.Predavanje »Ljudske univerze«, moči jo predaval g. docent dr. Matko
1	®r?dstvih človeškega organizma v j bi proti obolenju. Predavanje je bi-0 2a naša razmere zelo dobro obiska-°* Popularna oseba predavatelja in ga uredi cin ski značaj predavanja, ta T® momenta sta zvabila v dvorano -nudske univerze« zopet nekoliko no-,ltl Poslušalcev. G. predavatelj je mi-v,avnu in poljudno razlagal, kako se ove&ko telo bori proti patogenim ba-f, ^.purtal je vpliv teh' bacilov na močijo človeških organov ter števil-orožje, s katerim je priroda opre-Wa organizem; posebno zanimiva in bnn?Jna 80 bila izvaja,nja o delovanju ■uh krvnih’ telesc, antitoksimov itd. T raf>nmevanje predavanja so izbor-lini0 ve^ik° slike, ki eo prodstav-W ^katere vrste bacilov, krvna te-raoa,ln razne fiziološke pojave. TTpa-rw- - ^ P' predavatelj nadaljeval s v. Jim i zanimivimi temami iz podro--a medicinske vede,	1
«3 Gostovanje Ar no* ta Granda V na. n,.} gledališču. Sinoči ja gokoval v L m gledališču v ulogi pa,na Zarem-jv,,-. .j-^ol^ki krvi« na« najboljši Ko-v S Arnošt, Grand, član Kr. Kaasališta km ’ Njegovo igranje je vzbudi-d»v*- občinstvom, ki je napolnilo gle-tPn!SCe1R^oro do zadnjega kota, kljub bil® to že 14 predstava to -rete, veliko navdušenje. Publika «.v 39 navdušeno ploskala, ob prvem tmJ0?1 na je dobil dva venca. Grand (l«ne« zvečer v ulogi Celestina to,^vdoi'.a) v opereti »Mam’.zelle Ni-v lvr!16*,: bi bo 20 predstava te operete p^^bora. Gledališče je že skoro raz-
»alL^^b^knlozna liga. Na vče-da 4« 8631 ^ 3® Poročal predsednik, inrlu«f^TP?’iI rasno banice, podjetja, Prvn m! ^govce itd. za podporo. Kot na z« jri^a cn sta odzvala; Tovor-K in m* v v Ruš*h * darilom 10.000
i^l^OOO r Crk v*fariboru
»to iw>,*u- K. — Za razpisano me-eseh cj v * Bestro 80 je prijavilo več -b°<u,čao. odločnostjo. so bo poča-
kalo in ee še eprčgemajoi neve ponudbe. —< Odbor je odobril besedilo po doc. dr. Matku sestavljene vprašalne pole za statistične podatke o tuberkulozi. Te pole se bodo poslale vsem občinam in se natisnejo v 5000 izvodih. — Ker je višji šolski svet dovolil prireditev pro-tituberkulozfniH in protialkoholnih dni v šolah, pošlje P TI j šolskim vodstvom potrebna navodila. Mladino naj se trikrat na leto pouči o higijeuionili vprašanjih. — Na predlog šolskega nadzornika Lichteucvallnerja se naroči 800 pljuvalnikov za šole. Šolskim vodstvom se pošljejo bloki za nabiranje članov P TL po deželi. — V soboto 11. t. m. se prične po gostilnah .in Kavarnah nabiranje prostovoljnih prispevkov. Vodstvo te akcije sita prevzela gospa soproga župana^ Grčarja in do-oont dr. Matko. — H Kcncu jo poročal zdravnik dr. Ipavic o statistiki umrljivosti na tuberkulozi po mrliških knjigah frančiškanske^župnije v Maribora. Te podatke objavimo v prihodnji številki.
m Vejlko zanlmanle za nravni pre porod, ki se pojavlja med našim občinstvom glede na jutrišnji shod. kateri se vrši ob -pol 10. uri v kazinski dvorani, bodi tolažilno znamenje, da ima tud' mariborsko prebivalstvo vseh slojev in političnih skupin Še mnogo značajnih mož in Sena! Zato bo ta shod prvi začetek zdrave splošne narodne obnove, prva javna demonstracija preti naraščajoči demoralizaciji. Shod je vzbud'1 zanimanje tudi v Ljubljani in ga pošeti nekoliko famošniih delavcev okoli „Pre roda* Jutri, v nedeljo dopoldne, vsi v kazinsko dvorano!	•
m Otroške Igre v Narodnem gle dališčtl. .Jutri v nedeljo 12. marca ob 14. uri vprizori Narodno gledališče lepo otroško igro »Pogumni krojaček ob znižanih cenah, na kar opozarjamo starše. Odslej se bodo redno vršile otro ške in mladinske predstave.
m Kvartet Zika. Se enkrat opozarjamo na koncert tega prvovrstnega kvarteta, ki priredi svoj koncert v pondeljek dne 13. t. m. v Gfitzovi dvorani. Vsem prijateljem lepe glasbe se bo nudil izreden užitek. Nabavite si pravočasno vstopnice pri J. Hoferju, Šolska ulica ali pri Zlati Brišnikov!, Slovenska ulica.'
m „Ob dvanajsti url'*. Dodatno k včerajšnjemu poročilu pod tem naslovom nam javlja g. NachlignII, da je rabil be Sede; »To je zadnja faza legalnega boja, ki ga bijejo železničarji*, nek drugi govornik, ne pa on.
m Arnošt Grund, stalen gost mariborskega gledališča. Včeraj 10. marca se je vršilo prvo gostovanje priljubljenega komičarja Arnošta G rund a. Danes dne 11. marca konča svoje drugo gostovanje v vlogi organista v »Mam’ze-lle Nitouche*. Organist Celestin je izmed najboljših kreacij ArnoštaGrunda Med tem so se vršila badaljna pogajanja, ki »o dovedla do razveseljivega rezultata. Upravi se je posrečilo pridobiti odličnega gosta tudi za nadaljna gostovanja. Amogt Grund bo odslej stalen gost mariborskega'gledališča. Opozarjamo p. t. občinstvo, da je kr. gledališče v Zagrebu dovofilo telegrafično še enkratno gostovanje g. Arnoitu Grundu. To gostovanje se vrši jutri, v nedeljo, dne 12. marca ob 19 In pol. Odlični gost nastopi v opereti »Poljska kri1* v ulogi pana Zarembe. Kdor želi videti tega splošno priljubljenega gledališkega umetnika, naj ne zamudi te prilike.
m Kakor Čujemo, se bodo v najkrajšem času vršila v našem gledatišču še druga zanimiva gostovanja prvovrstnih gledaliških atrakcij.
m Poslovilni večer g. Povhč-ta bivšega, režiserja in -komika nar. gledišča se vrši v sredo 15. t. m> v veliki dvorani Narodnega doma, začetek ob in pol .Iz posebne prijaznosti sodeluje gdč. Mezsrečeva. Savinova, Šuštarjeva itt se. Šimec, Štora car in Janko. Spored;. Koncertni in kabaretni. Vprizori ee tudi volezabovna burka »V medenih' dneh«. Predprodaja vstopnic v trgovini Zlate Brišnik, od ponedeljka popoldne dalje Ju na .večer pri blagajni.
m Misterljozen samomor. Nedavno so našli ffoepo .1B3. F. obešeno v njenem stanovanju. Pri Komisijskem ogledu se je ugotovilo^ da je bila zastrupljena z arzenikom in da jo smrt nastopilo vslod za&trapljenja. Kako se 3o zeodi-
lo,	da je bila' pokojnica obešena z ruto okrog vratu, še ni pojasnjeno. Vsekakor je ta samomor zelo skrivnosten. Neresnične pa so govorice, ki krožijo po mestu, da bi šlo v slučaju gospe E. F. za roparski umor, storjen po istem zločincu, ki je zadavil postrežnico g. drja. Brenceta.
m K nmoru v Cvetlični ulici nam poročajo, da so oblasti že na sledu zločincu, ki je umoril postrežnico g. drja Brenceta. Upati je, da bomo mogli že v kratkem objaviti natančnejše podatke.
m Ptiček se Je ujel! 30-letni knjigovodja Ivan Seifert, ki je bik zadnji čas usjlužben pri veletrgovini z vinom Cajnko v Slovenjgradcu, je naredil v tamošnjem mestu za kakih 8000 K dolga, na to pa jo popihal neznano kam. Danes se je oglasil v mariborskem policijskem uradu mož njegovega imena in zaprosil za nravstveno spričevalo. Slučajno se je uradnik spomnil ovadbe slovenjegraških orožnikov in ga dal aretirati. Ugotovilo se je, da gre za pravo osebo, pa so ga izročili sodišču, da mu izstavi »hravstveno spričevalo«.
m Lahkomiselni trgovski pomočnik. Štiridestletni trgovski pomočnik Viljem M., rodom iz Splita, je bil zadnje mesece uslužben pri trgovcu s perot-nino Jožefu R. Te dni mu je deloda-jaleo izročil 20.000 K z naročilom, da gre v Kotoribo in nakupi perotnine. Viljem M. pa je kljub svoji zrelejši dobi še vedno mladeniško lahkomiseln in je velik del tega denarja zapravil. Skesan se je vrnil k’ svojemu šefu in mu skušal natveziti, da je denar izgubil. KeT s0 3® Pa Kmalu dokazalo njegovo lahkomiselno življenje v Kotori-bi, so ga vtaknili v sodniiski zapor.
m Klavirni koncert g. Winterbalter-ja v nedeljo ob 5. uri popoldne v klub baru. Na sporedu: 1. Grieg: a) Erotika, h) Spomladi. 2. Griinfeld: Romanca, 3 Ružič: Slovanski ples. 4. Dvorak: Humoreske. 5. Beethoven, andanto iz »Mondschein-sonate«; 6. Chopin: Polo-naise eis-mpll.	'401
m Išče so tehnični uradnik, verzi ran v stroki visokih zgradb, telfhično in praktično naobnažen, po možnosti vešč slovenskega, in nemškega, jezikav govoru in pisavi. Ponudbe je staviti direktno na »Stavbeno podjetje M. Curk, Ljubljana, Mirje št. 3,« Samec ima prosto sobo. ;	400
m Poziv. Oni gospod, ki je na pust nem plesu Sokola v Studencih pomotoma vzel večji črn žametni klobuk in ostavil svojega manjšega, so nujno naproša, da ga vrne v Sokolskem domu v Studencih’, kjer dobi svojega.
Svoboda: Mak. Danes v nedeljo sC vrši oh 15. uri na Križevem dvoru nogometni training med imenovanim klubi.
m Zaslavnostna licitacija prične letos dne 22. marca ter se imajo vse vrednostnice glasom naznanila v o glasnem delu prepisati ali dvigniti do najkasneje 18. t'. m. Dva dni pred licitacijo je zavod za vsak strankin pro met zaprt.
m Velika Kavarna. Ob 17. uri popoldne čajanka s koncertom v »Klub baru«*	*
Porotno sodišče.
Maribor, 10, marca 1922. Tri smrtne obsodbe.
Danes se je vršila pod predsedstvom s. s. Ravnikarja ena nnjzagonetnojših porotnih razprav v tekoči sezoni. Na
j. i. cv v v uCUVUVi ngmUJl, c*
zločinci, ki so so morali zagovarjati radi umora, izvršenega nad 70-letnim starčkom.
Prod 17 let! jo prodal* posestnik Frana Košar svoje posestvo v glaptin-cih1 št. 15 Francu in Mariji Perša. Izgovorjen jo imel hrano, nekaj obleke in svoj Kot. Usoda prpvžitKarjev navadno ni preveč vabljiva, Tudi med starim Kožarjem in Poršovimi je prišlo jvčnsih do nesporazuma, vendar pa so živeli splošno zadovoljno. Tako je bilo^pred vojno. Prišla pa je vojna in Perša je moral odriniti k vojakom’, od koder pa so do danes ni več vrnil. Na posestvu je zavladala njegova že-nn Marija Perša. Za Kožarja so naeto-puhslabi časi. Pritoževal se je, da ne dobiva redno in dovolj hrane, včasih po več dni le mrzel krompir. Pritožil
se je na' sodišče, ki je odredilo, da dobi Košar mesto hrane podavek in' sicer letno 9 mernikov žita, 5 kg masti, 2 1 olja, 70 leg težkega prašiča 201 kaše, ..dnevno pol I mleka in letno dve obleki in dva para čevljev. Ta podavek pa je Peršo hudo jezil. Dasi že bolj starkava ženska, (48 let) se je* držala pravila; »človeku ni dobro samemu« ter si vzela za hlapca Krepkega, 32-let-nega Antona Muhiča iz Partina. Muhič si jo znal pridobiti njeno naklonjenost, ter je kmalu zavzemal v hiši gospodarjevo mesto. Obema pa je bil na poti stari, veseli in dobrodušni Košar. Rada bi se ga bila iznebila in ponovno sta se izrazila napram' drugim, »kako bi tega hudiča stran spravila«.
K Peršovim jo hodil mlatiti in kositi nek Anton Hojnik, žel ar v Botkov-cih. Hojnik je bil na slabem glasu in že osemnajstkrat predknznovan. Tega človeka sta skušala pridobiti za svoj namen. Žo 1.1920. sta ga opetova.no nagovarjala, naj »starega« stran spravi. Obljubila sta mu za to G mernikov pšenico in enoletni podavek Kosarja. Hojnik se je dolgo obotavlinl..končno pa jo podlegel. Koncem julija 1921'. je bil zopet na delu pri Peršovih. In takrat so se dogovorili. Stari Košar je zahajal k svoji, v bližini omožpni hčerki, odkoder se je zvečer vračal. Dne 1. avgusta zvečer ga je Hojnik pričakal na samotni poti, kakih 200 korakov daleč od Peršovih’ ter ga zadavil. Ko je svojce zločinsko delo opravil, je šel Perši in Muhiču povedat. Na to veselje so piH žganje, s katerim so Hojnika že prej opijanili, nato pa šli mimo snat. Muhiču pa vendar ni dalo miru. Krog 1. ure zjutraj je vstal ter šel pogledat če jo Košar res mrtev.
Drugo jutro so našli ljudje mrtvega Kosarja. Sum je padel prvo na Muhiča, ki pa je odločno tajil. Še-le deset dni pozneje sta bila zaprta tudi Hojnik in Perša.
Pri zaslišavanju je Hojnik izpovedal, da sta ga Perša in Muhič vedno nagovarjala, naj jima stori to uslugo. 'Pravi pa, da je Kočarju samo podstavil nogo in ga sunil, da je padel, k©*' ni imel namen ga umoriti.
Zadavil ga je najbrž šele Muhič, ko je šel pozneje gledat, če je res mrtev. Muhič mu je baje še drugo jutro rekel: »Ti si velik lažnjivec; sedaj pač je!« Perša in Muhič odločno tajila, dal bi bila Hojniku prigovarjala, ali sploh1 vedela, kaj namerava storiti. On so jima jo baje opetovano sam ponujal, da bo Kočarja ubil. če mu data njegov' enoletni podavek. V svojem' zagovorit pa prideta v takšna protislovja, da je njuna sokrivda očividna. Ob 12. uri1 se je razprava, prekinila.
, JPopoldne ob 15. uri se jo pričelo za* sh sevanje prič. Sten a obtoženega Hojnika izpove, da ji je mož večkrat pravil, da ga silita Perša in Muhič, naj »tega hudiča« strop spravi. Celo mej potom k sodnij?, ko Perša še ni bila v zaporu, je prigovarjal Hoiniku, naj vso taji. Posestnik Anton Prelog je pripovedoval, kako je našel- mrtvega Kočarja, Sedemnajstletna Mariin Perša, hčerka obtoženca se jo pričevanju! odpovedala. De ro Hojnika, nagovarjali, potrjuje tudi njegov sin Anion, ki je to sam slišni. Sosea- Orahnor je izpovedala, da so na videz lepo ravnali1 s Kožarjem. Priča. Bezjak je izpovedal, da jo Perša 1- 1920. tudi njega nagovarjala. naj ubije Kočarje. r.a Knr mu! je obljubljala 1000 kron. Med pričami in obtoženci je prišlo večkrat' do prerekanja, Ker sta Perša in Muhič vse, kar ni bilo njima v, prilog, označila' kot laž. Sodni izvedenci so potrdili, da je smrt nastopila vsled zndnvlienja.
Ob 29. pri so je razprava za enourd prekinila. Ob 21. uri so začeli, govorit? državni pravdnih dr. Gr n'■»"li. zasebni tožitelj dr. Komavli in zagovorniki dr* Ha a«, dr. Hojnik in dr. Slokar. Dvorana je bila nabito polna. Porotnikom jc bilo stavljenih’ 12 vprašanj. Ob 24. ur! so so umaknili porotniki v posvetovnh nico. Tri glavna vprašanja na umot in nagovarjanje pa umor so soglasna potrdili. Ob T. uri so jo med smrtno tišino razglasila sodba. Vsi trije obtoženci so obsojeni na smrt na vošalih1, Justifikacija se mora izvršiti v tem rodu, da bo prvi justificiran Muhič in zadnji Hojnik. — Zagovoniki so prija* vili ničnostno. pritožben,
Kultura in
Literarno gibanje mariborskega dijaštva.
Današnje nase dijaštvo je srečmejjše mvgo smo bili nekoč mi v-avstrijskih sredmj ih šol a Ji. Nemoteno lahko nsnavlja svoje literarne liste. Mi tega nismo smoli, kadar smo se sestali, da izmenjamo svoje misli, da si preci-tamo svoje pesniške in sploh literarne poizkuse, smo se morali zapreti za devet vrat kakor hudodelci. Naši listi niso smeli priiti pred oči javnosti in profesorjem. Spominjam se, da so^ nas nekoč le radi tega, ker so sumili, da izdajamo nek list, preganjali celo leto. Da, preganjali so nas že radi tega, ker so slučajno izvedeli, da pišemo pesmi. Pa t-udi sicer nismo našli umevanja. Naše revije nam na doposlane stvari navadno niso odgovarjale, če pa so odgovorile, je bil njih odgovor kratek in suhoparen: »Pečajte se raje s šolskimi predmeti in ne s takimi stvarmi!« Koliko talentov so suhoparni filistri in dlakocepi zamorili s tem svojim početjem! Le oni, ki so kljub vsemu (temu vztrajali, so končno prodrli in zmagali ter so danes naši najboljši. Dandanes je v tem oziru, hvala bogu, mnogo boljo, čeprav še ne popolnoma dobro. Danes profesorji in drugi merodajni čini tel ji ne zro več tako prezirljivo in ljubosumno na razvijajoče ea mlade talente. In če jih ravno ne (podpirajo, zavedajoč se, da leži ravno rv mladini naša bodočnost in da bodo oni, ki danes namerjajo svoje prve korake v svet literature, umetnosti in znanosti, nekoč voditelji našega kulturnega življenja, da bodo ne le gra-Cdiili to, kar smo mi započelL ampak 'ibodo stavbo naše kulture tudi dvignili in razširili njeno ime preko ozkih tmej naše domovine. Le oni, ki gledajo na našo mladino s tega stališča, so res pravi vzgojitelji našega ' naraščaja, j Suhoparni nauki šole niso vse, čeprav so mnogo, kajt^često je v živi jnj a važnejše ono, kar si. človek pridobi izven trdih šolskih klopi.
Med našim mariborskim dijašt-vom se je razvilo živahno in veselo literarno življenje. Naši srednješolci izdajajo tri liste, katere sami pišejo, (urejujejo in litografirajo. Na ^gimnaziji se je osnoval klub »Utrinčarjev«, ki izdaja svoje mesečno glasilo ^»II-trinki«, dijaki trgovske šole in to je še posebno razveseljivo, imajo svoj izobraževalni krožek ter izdajajo list »Hermes«, klub primorskih dijakov lipa ima list Sočo«. V vseh teh listih se pojavljajo novi pesniki in pisatelji, .eni z večjim, drugi z manjšim uspehom, ehi z večjim, drugi z manjšim .talentom toda nedvomno je, da so med (njimi tudi nekateri, ki se bodo sčasoma razvili v resne kulturne in prosvetne delavce, v pesnike in pisatelje. Zaenkrat so njihova dela po veliki večini še nezrela, neustaljena. Toda v njih so odlomki, ki so dobri in to je zaenkrat — dovolj.
»Utrinki.«
Največ pažnje med vsemi zaslužijo mladi sotrudniki »Utrinkov« in zato 60 hočem malo podrobneje pečati v prvi vrsti ravno z njimi. Naslovna fitran njihovega lista spominja na vpliv bratov Kraljev in Podbevškove umetnosti, toga jim pa tudi ne moremo zameriti, ker usoda vleče in posebno mladina je dovzetna z,a modo. Tembolj razveseljivo pa je, da vsebina lista ni tako »moderna«, da je v njej več resničnega hotenja kot pajba-faaške puhlosti umetnostnih kričačev, ki ponujajo svoja dela kot Ribničan svoja rešeta. Sicer so tu in tam stavki &n refleksi, ki kažejo na vpliv te vrste »umetnikov«, toda to je le mimogrede. »Utrinki« imajo pet sotrudnikov, ki pišejo verze ter dva, ki se bavita s prozo, eden z izvirno,, eden. s prevodno Krošelj, Kopriva in Avsenak gotovo niso brez pesniškega talenta, slabši je ■Bohanec, najslabši pa Štangel. Prozaista kažeta oba talent. Kreft se bo lahko še razvil v dobrega, pripovedovalca, celo satirika. Držečnik pa piše y svojih prevodih lep jezik.
Krošolj in Avsenak' sta skoro (mako močna; oba imata v številkah, ki po mi na razpolago po eno pesem, ki de res nekako i&Ic1''"-0 »icer na kaže+a
umetnost.
le v fragmentih talent, ki še sele razvija. Dobro bi bilo, če bi svoje pesmi prej predno jih napišeta v listu, ^ temeljito predelala v duši in na papirju Oba kažeta tu in tam nedoslednost ter — radi rim — mešata čas, kar dela tudi Kopriva.. Najboljša in res ustaljena je tale Krosi jeva kratka lirična pesmica:
V moji duši cvetje dehti, v moji duši ma.jsko(1) klasje ?.ori...
Ti!
0 kdaj prideš — žeti...
Dobra je dalje tudi »Jutranja pesem«.
Presenetljiv pa je sledeč neverjetno posrečen njegov aforizem:
»O domovina, ti si kakor zdravje!« je vzkliknil Ivan: Cankar, mi pa. smo jetični tvoji sinovi!
V drugih pesmih ima Krošelj manj sreče čeprav kažejo:	»Tam v
dolini«. — »V moji duši«. — »Sneži...«, talent. V prvi, ki ima, le štiri verze je četrti ponovitev prvega., kar ^ dela konee prazen; tu bi moralo stati nekaj, ka.r bi bilo v celi pesmi bistvenega. Ponavljanje verzov v tako kratki pesmi ni umestno. Vse druge njegove pesmi so neizdelane. V »Krvavem smehljaju« je zamenjal pretekli čas v četrti kitici le radi rime—: smeji —, boli, kar bi se ne smelo dogajati. Sicer pa ob koncu, kjer mora biti pesem najjačja, dosledno pada, nekateri konci so naravnost prilepljeni na druge verze. Tako je na primer v pesmih: »Kadar je tako lepa noč...« konec: »O pa zakaj zastiram svojo dušo?^—~ prilopljen, istotako v »Gospodični Pavli«: — 0, gospodična Pavla, ko bi vi vedeli, kako sladke so nezrele črešnje«. Obenem pa je ta konec tudi prozaičen in banalen. Sploh sta »Pesem'< in »Pavla« njegovi najslabši pesmi. »Njive« in »Razpete niti«, niso ne pesmi, re pesmi v prozi in ne proza.
Av&pnak ima gotovo najboljšo ^pesem v »Utrinkih«, to je »V moji Bog«, ki se glasi:
Na mojih očeh se lepi poljub noči, v mojem srcu drhti še srebrnih dni od Boga pozdrav.
In moja mladost je novih lepot zaprosila in duša v opojno je daljo razstrla perot in pogreza v skrivnostno se bistvo
Tvoje —
Gospod...
Druga kitica pa je neprimerno boljša od prve. »Po jutrih« — »Ivje«
— »Himna belih cest* — »V diagonalnih molitvah« — »Duet disonanc«
— »Spomin«, so nezrele, neizdelano, čeprav so mi-sli tu in tam lope. Kakor Krošelj, tako tudi Avsenak ob koncu rad pade in — se ne di'ži Sasa. »Sneg«:
Pa bi šel iri prišel k svoji dragi v vas v sosedno vas... ■' spominja na Pet ruško ve podoknice in fantovske popevke, toda po lepem začetku je konec precej nezrel.
Koprivove pesmi izdajajo Kettejevo in Murnovo šolo. Niso slabe, toda motivi so jim večinoma že obrabljeni, misli stare in vsako kazi kaka kitica. »Bele vijole« bi bile na' pr. lepe, da jih ne kazi prva kitica:
Moja greda je vsa iz strastnobujrie
črnice —
a na moji gredi rastejo bele vijole...
O, bele vijole, kje je roka bela, da vas bere?...
»Ob odhodu« bi bila dobra, ako bi jene kazila zadnja kitica, »Sv. Stefana« kazi v drugi kitici tretja vrsta Najboljša je v tem oziru še »Utrgane oranže«.
Tam za goro belo oranže zore...
Izza polnih solnčnih vej rdi tvoje lice, dekle...	>
Pa je prišla noč na svoj večerni vrt poln temnih rož • in vse oranže, krvavosoene,
stresla v svoj črni prt... Bohanec je pesimist, posebno v »Zimski sliki«. Motivi njegovih pesmi niso novi, on pola ga preveč v ritem in rime, kar obvlada sicer res mojster-sko, toda »isati gladke verze z dobri-
mi rimami se nS dovolj, sicer pa Je 'rima — zastal —■ nastal, slaba. Radi rime spreminja čas — to je bolezen vseli »Utrinčarjev«, katere se marajo reši-i, ako hočejo res kaj ustvariti. Sicer pa ee iz njega lahko še razvije mehka, sanjava narava.
Stamglove pesmi so poizkusi, ki ne kažejo resne volje. Njegove pesmi niso pesmi, niso proza. On ubira Podbevškove stopnje, toda le v formi, na zunaj; ne pa tudi v jedru. Manjka mu poglobitve, umetniške sile. Sicer pa — bomo videli, kako se razvije v bodoče. Bolje bi bilo morda,- če se loti proze.
Kreftova, črtica »Romanje Ivana Begunca«, ki pa še ni končana, je dobra. Pripovedovanje je preveč razvlečeno in suhoparno, kaže pa talent. Posebno me veseli njegova sodba o strankah. Držečnikovi prevodi ir ruščine (Gogolj. Turgenjev) so naravnost mojstrski.
' H koncu še nekaj. Utrinčarji se pečajo tudi s kritiko, sicer le mimogrede, toda obsodili so Golieve »Zlatolaske«. Priporočal bi jim, da si prečrtajo in vzamejo k srcu Moletovo oceno »Pesmi o zlatolaskah« v prvi letošnji številki »Ljubljanskega Zvona«, oceno, ki je edino pravilna.. Isto-ta.ko se mi ne zdi umestna sodba o »Hermesu« listni, ki ga izdajajo dijaki trgovske šole. Kakor se sami vesele svojega dela, tako naj se vesele tudi dela drugih tovarišev, kajti tudi to delo je vredno pohvale.
»Hermes«.
»Hermes« je glasilo izobraževalnega krožka dijakov trgovske Sole. Krog njega, se zbira lepo število mladih.sil, ki se skrivajo večinoma za psevdonimi. Med sotrudniki so tudi dfekleta in to celo v pretežni večini. Pri vseh »Hermesovih« sotrucinikih, ki se ba-vijo tudi s strokovnimi trgovskimi in drugimi takimi vprašanji pa se kaže neverjetna zrelost, ki precej presegži Utrinoarje in včasih naravnost osuplja. Hermesovci se sieer ne »puščajo tako v umetniške vrtince kakor U-trinčarji ter se iz njih he bo razvilo morda toliko kakor iz drugih, so pa mnogo bolj vestni. Vidi se, da jih vodi močna in spretna raka. Rusimov piše v »Hermesu« o trgovskem slogu, kritizira sedanje zastarele knjige pisane v ekorenelem predpotopnem jeziku ter razvi ja sploh jako zdrave misli. Edo piše o pomenu bank, Slavo-ijub o okupaciji Trsta po Italijanih in to prav dobrp. Jugajlov »Dvom« je skičica, vredna .ponatisa. Ravnota-ko Beposova škiea »Jaz in ti«, ki razvija krasno socijalno misel. Nadja Kavečinova piše sliko »če doma jim dobro ni, žerjavi se čez morje vzdignejo«, dobro stvar. Gojmira piše o vrednosti časa, Ado Makarovič pa o reformi zgodovinopisja, kar smo pred nedavnim časom priobčili v našem podlistku in -česar se čitaitelji gotovo še spominjajo. S pesništvom se pečajo manj. Njihov poet je Slavoljub, nima sicer preveč izvirnih misli in motivov, toda pegem »Zopet« gotovo ni slaba. Da si bo vsak lahko ustvaril lastno sodbo, «v<jt je:
Prišle so zopet jesenske noči, prišle So sanje in srce objele;
• v duhu vidim tvoje roke, ki so me na prsi prižele.
V temi vidim tvoje oči, iz njih so se solze utrnile, grob ljubezni najine, so takrat omočile.
Zdaj zopet se vrača tisti čas irt hrepenenje verno; ti — jaz ljubim te zopet kot nekdaj neizmerno...
Na napad »Utrinkov« odgovarja »Hermes« jelko stvarno in korektno. Jezik Hermesovcev je lep.
»Soča«.
»Soča«, katero izdajajo primorski dijaki, ni tako močna, kakor sta prva dva lista Njena proza je večinoma do-bra zato pa so pesmi za nič, in to brez izjeme. V prvi številki prinaša »Soča« poziv »K sodneu!« v katerem y sinrpatičmih besedah razvija, uredništvo svoj program, ki je krasen — ljubezen do nje, do zasužnjene naše domovine ob Adriji. Ze ta obupna ljubezen, ki plamti v srcih teh naših naj-milajših pregnancev z rodnih tal, odtehta vse drugo. Ko sem prečital »Sočo« in izpovedi njenih sotrudnikov,
sem bil se bolj trdno Kakor kdaj pr®5 prepričan, da noben fašistovski teror ne bo uničil naših solnčnih Brd, vipavske, Krasa., Istre... Ta ljubezen bo delala čudeže, ki bodo ponesK našo jugoslovansko trikoloro nekoč _ n*1 ■mejnik Furlanije. Kako krasna je J »Soči« P. Stojanova slika »Domovi' na«, to je plač sinu nad nesrečno ®a' ter jo. Dobra je F. Jadvigova eli«* »Dvojna smrt«, Zoranova »Srečal se® jo...« pa je premedla, preveč neizdfi' lana. Pesniki »Soče« so: H. Kriza®,'
H. S., Zoran. Dragodrug, H. Dica ^ Joža toda nobeden ne kaže talenta. Morda je med vsemi še najboljša kit? ca v Joževi. »Zapel je«:
Le zvoni zvon’, le zvoni, oj zvon ti svetogorski, zazvoni zvon1, zazvoni, vstajenje ti Primorski!
Sicer pa: Bodi pozdravljeno del-1' naše mladine! Rodi obilen sad!
Radivoj Rehar.
Panslavizem.
Minule dni je izšla v Celju I. in ^ številka nove revije »Zarja«, ki J" urejuje in izdaja j-uski emigrant An“r‘ R. Milevski. »Zarja« ima biti »gla5**0 ruske narodne misli in’ v8CslovanS*e vzajemnosti. Tako je označeno na naslovni strani v ruskem', slovenske®’ srbskem in hrvatskem jeziku. Revij® ima ruski, slovenski in hrvatski Njena zunanja oblika jo prav prikuP' Ijiva; naslov se glasi v ruščini ena*0 kot v slovenščini. — »Zarja« je P*' v a ruska revija, ki izhaja na npš**1 tleh. Značilno je, da bo ta revija prv’fl pri nas javno in izrazito propagiral1 panslavizem.
Kaj je ruska narodna misel! Odp1-iy »Zarjo« in oči se vam ustavijo na PrV logi, ki prinaša sliko starodavni® Kremlja v Moskvi s pesmijo N. Ni!51' tinovega »Rus« (Rusija). Pesniška zija: pod sinjim nebom zelene stepe. obzorju gore. Široke reke se vale v morje. Same daljave, neskončno prQ' stranstvo. Na jugu rodovitna polja, £°' zdovi, vinogradi, na severu pustirU01 snežena ravan, morje z ledenimi safl' tami.
Eto ti, moja Rus deržavnaja,
Moja Vodina,
Pravoslavna ja...
Tak vzdih se izvije iz srca, ki jo °*5' čutilo vso lepoto te velikanske dežel®' ki je premerilo jjjene daljave in vSt' kalo sladkost domovinske ljubezni. " Ruske narodna misel je simboliziraj v starem Kremlju, v, narodnih tradici' jah, v stepah, v velikanskih dimenzij8" med Severom in jugom. Kakor se Fr®*' coz pri besedi »Francija« spomni P®1’*’ za, njegove ogromne razsežnosti, nje£°' vib širokih bulvarjev, elegantnih &^e’ dališč in historičnih palač; kakor 010 v hipu oživi pred očmi vsa lepa FraI! cija, ponosila in vzravnana kakor vj' teški Cyrano de Bergerac, polna k«*' turnih’ tradicij, humanističnega drika in esprita duševne aristokracije —* tak4 se Rus pri besedi »Rusija« spomni sklh step, starodavne, »zlatoglave, bel°' kamene« Moskve, romarskega Kije^ ukrajinskih poljan’, bajt ob Črnem W°r' ju, široke Volge, divjih kirgiških steP' hladnega, resnega obzorja na. sever«' Njemu so narodne tradicije ozko ve**'" ne na razsežnost in zagonetne dalja^f ruske zemlje. Bizantinski stil ruskih cerkva se izpopolnjuje v historičnih W literarnih tipfh novejše Rusije. T»k nastaja iz Rusije dežela, ki se fie primerjati ž drugimi, ki je »svet Slavjanofili so skušali doumeti rusK_ harodno dušo, zato So Iskali perspek# ne samo v literaturi, marveč tudi v “ lozofiji.' '	.j
Panslavizem priStoja edinole Oni predstavljajo v slovanskem moč, velike dimenzije, Svetovno je. Drugi slovanski narodi so utesnj® v ozke meje išt jim je vseslovanska sel bolj tolažba v borbi kot pa progr* irt eilj .Poskus, da bi se panslavi*®^ spojil z rusko narodno idejo — *. hoče »Zarja« — je zgodovinsko n®k«^ ko pozert, a gotovo je, da bo — v »° < ficirartent Smislu — še igral vlog« bodočem razvoju Slovanstva.	v
Ne strinjamo se s političnimi denoami onih ruskih krogov, ki forsirajo panslavistično idejo. tp gradnja ruskega nacijonalizma blem razmerja med ruskim nacij
Maribor, 12. 'inxrca I92V
(TS BOE«
IStran a
limont in' inacijonaliziniom Manjših' slo« ganskih narodov —* to so vprašanja, ki jih stavijo baš zadnja leta. Naj se raz-ivije ruska revolucija v tej ali oni smeri id naj se slovanski narodi politično oddaljujejo ali zbližujejo, eno, je gotovo: ruski narod bo dobil v evropski Zgodovini važnejše mesto kot ga je imel kedaj poprej in ruska individualr iffost še bo uveljavila v svetu tako kot *e je bila uveljavila nekoč romanska ih germanska,
Kje so časi, ko se je beseda »panslavizem« izgovarjala šepetaje, ko so se haši dobri prvaki prekrižali, da jih ni bapadla huda skušnjava? Na Dunaju 3e bil panslavizem identičen z anarhiz-in prekucijo, dasiravno so znali,
*	hi hio realnejši kakor Heinejeva lirika, Imeli Smo koroškega rodoljuba Majerja, ki je romal v Rusijo in' Se Navduševal za ruske črke. Imeli smo rupniko, ki so v vaški samoti prebirali Originalna izdanja Puškina in Lermontova. Imeli smo Aškerca in celo Plejado literarnih rusofilov. To je bila romantika naroda, ki Se je zavedal lastne nemoči in zapostavljenosti ter je Zahrepenel po veliki ruski prostranosti.
vse te fragmente nam oživlja prvi Panslavistični časopis, ki izhaja na naših tleh. Ali bo uspel, ne vemo. Mi nihamo povoda, da bi ne želeli izdajate-gVbUo sreče, ker vemo, da je treba v naših razmerah mnogo Sreče in še več Potrpežljivosti. Želeti pa bi bilo, da bi g. urednik v bodoče opustil prevajanje £uskih člankov v slovenščino in še y, hrvaščino. To je nepotrebna potrata papirja. čisto tairno lahko izhajajo zra-ruskih člankov izvirni slovenskim Srbski prispevki, pa bo zadovoljen vsak Kus in Jugosloven, ki se zanima za časopis in njegove smernice. B. B.
•	p •'	'r	»
X Kvartet Zika. Bil sem povabljen
*	'Privatnemu koncertu kvarteta Zi-Pri g. Dušanu Zangerju v Celju, N®r so Zikovci že čez 1 mesec gostje.
, a sporedu je bil-Čajkovskega D dur 511 Dvorakov P dur kvartet. Umetniki takorekoč tekmovali med seboj za Prvenstvo — vsak na svojem instru-®i®n.tu. Poznamo jih že, zato bi bilo °uveč, naštevati vrline vsakega posajenega. Mnenja sem, dalje ta kvar-na višku in da napredovanje čez to stopnjo ni več mogoče. Ne le, da jim najtežja tehnična mesta prstov
111	loka igrača., da je njihov pdaitiissi-?ho eferičeu, — iz njih igre se sliši se-gosli, sedaj roge, potem harfo *-, * dokler se ne oglasi zopet vijblina z hobeško kantilono. Zalibog- bodo m«v tnli.Zikovci kmalu zapustiti Celje, ki jim je tako priljubilo. Koncertira-30 13. t. m. v Mairibm-u, potem v Zagrebu in v Beogradu. Spored za Maribor so kvarteti Beethovna, Schuberta in veličastni- Smetanov E mol Hz mojega življenja«. Dolžnost ob-^nstva je, da podpira naš kvartet s ^nošteviln-im posetom; kdor jih je slišal, bo prišel gotovo. V Celju sta sledila 2 koncerta v 3 dneh, oba v hnbito polnih dvoranah, kar priča, da ^ naše umetnike vzljubili vsi sloji dbčinstva.	0—c.
X Jadranka. Izšla je 3. letošnja šte-uka tega glasila naših zavednih Primork, F* uhaja sedaj 2e drugo lete v Trstu F?1 mesečnik ter prjnaša sledečo vse-„,.0i Tržačanka: O ženski volilni pralci. __ Ivfea Vasiljeva: Domotožje. — p{- Gregoričeva: Veronika Deseniška. — 2jara Tavčarjeva: Resignacija. — M. ^epančičeva: Izprehod do Skandinaviji. IT* F. A. Trampuš: V dnevu. —V bupu. — Zadnje ure. — Zdenka ^rapieva: O posledicah dobrih in slabih svad. — I. M.: Duhovniški celibat. — robjine. »Jadranka* stane za Italijo HrS -10	23 Jugoslavijo pa 100 K.
^redmžtvo in, npravništvo se nahajata v Trstu, Via Scorcola 492. I.
»Njiva«. Izšla je 19.-20. številka ^e« š sledečo' vsebino: Joža Bohi-Problem problemov; Fedor Ve-Administrativna razdelitev dr--Vi j.® posebnim ozirom na Slovenijo;
•n,li?llr Knaflič: Novi program so-V"Wis • ^^ruokratdv; Stane Rape: naln "SaT1-'e etičnega izvonkonfesijo-oga pouka na ljudskih■ šolah; Al-Prevl *\ris: G davčnih sindikatih. — terpiiT Zanahja politika: Med kon-Baltlsf1™1’ Mala antanta. B. Borko: J, pNT* ^Publika. Kultura- Dr. Fr. a: A. D. Pragmatizem. Dr.
Al. Zalokar: Materinska pomoč. Na ovifckiu: Beležke. S to številko je končan prvi letnik »Njive«. Prva številka
II.	letnika izide dne 15. marca. Odslej bo »Njiva« izhajala redno vsakih štirinajst dni. Naročnina znaša letno 40 Din.,' za naročnike »Jutra« 30 Din.
x Slikarska Šola akadem. slikarlce Ljudmile Janovske. V izložbenem oknu trgovine barv Medič, Rakove & Zanki v Gospčski ulici je razstavljenih par slik učencev in učenk akademične slikarice Ljudmile Janovske, na katere opozarjamo one, ki bi se radi izobrazili v slikarstvu da se lahko prjglase v šolo ge. Janovske. Prijave sprejema g. Janovsky v Krčevini.
x Dr. Josip Goršič: Socljalna zaščita dece In mladine. Zbirka poli tičnih, gospodarskih i« socijalnih spisov IX. zv. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1922. Str. 126. Cena Din. 10,, po pošti 75 para več. — Skrb dražbe in države za sirote in nezakonske otroke je postala po vojni silno važna, ker je število takih otrok zelo naraslo. Samo Slovenija jih šteje okoli 75.000. Zato je zelo hvalevredno, da je pisatelj zbral vse tozadevne podatke, povedal, kaj smo do sedaj že pri nas za mladoletne in sirote storili, ter kako je skrb za nepreskrbljeno mladino urejena v drugih državah. Zanimiva so zlasti poglavja o zaščiti mater in dojencev, dece v predšolski in šolski dobi ter moralno zane marjene mladine. Spis je neobhodno potreben za učitelje, sodnika in duhovnike, ki se največ bavijo z mladinsko oskrbo. Knjiga, ki je spisana zelo pregledno, poučno, pa zanimivo, bo izpol nila veliko vrzel v našem socijalnem slovstvu.
x Utrinki. Prejeli smo 4. Številko tega litografiranega lista, katerega izda jajo naši mariborski gimnazijci. Četrta številka prinaša: Kopriva: Bele vijolice. Ob odhodu. Krošelj: Kadar je tako lepa noč ... Pesem. Gospodična Pavla (Pesmi.) Nikolaj Gogolj: Gledališki razhod po predstavi nove komedije. Prevel M. Držečnik. — Bohanec: V mraku.— Zimska slika. (Pesmi,) — Avsenak: V diagonalnih molitvah. Duet disonanc. Spomin. — Stangl; Ob opoldanskem solncu. Pojoča ledena koprena. Mladost.
—	Krošelj: Jutranja. pesem. •— Kreft Romanje Ivana Begunca. (Nadaljevanje.) Krošelj: Njive. Razpete misli. (Pesmi.) Zapiski. — Utrinki izhajajo vsak mesec. Posamezna številka stane 1.50 Din.
x Henrik Batallle umrl. Pred nekaj dnevi je umrl v Parizu eden najbolj znanih in najbelj uspelih francoskih dramatikov. Umrl je v 50. letu staresti. Svojo karijero je pričel kot slikar ter se peč^l s pisateljevanjem samo postransko, pozneje pa se je popolnoma posvetil pisateljstvu, osobito drami. Izmed njegovih dram so najbolj znane pri nas Naga Ženska*, »Otrok ljubezni* ter njegova izborna dramatizacija Tolstojevega »Vstajenja*, katero je vprizorilo že udi naše mariborsko gledališče.
Studijska knjižnica v Mariboru.
Pred kratkim smo čitali v časopisju, da se je v Skopliu s pomočjo meščanstva ustanovila javna knjižnica. Toliko pogoiev, gmotnih in moralnih, kakor v Skoplju je gotovo tudi v našem Mari-joru. Naše mesto sicer ni sedež vseučilišča kakor Skoplje, vendar potreba lavne knjižnice nri nas ni prav nič manjša kakor tam. V Mariboru imamo celo vrsto učnih zavodov in raznih oblasti, :ukaj je osredotočeno mnogo inteligen-:nih sil, ki so brez večje knjižnice krst-romalo Obsojene v' brezdelje. Taka knjižnica bi naj ne služila samo kratkočasju, marve« pred vsem resnemu literarnemu delu, pri čemur seveda občeprosvetna svrba in zabavna lektira ni izključena. Aodl8ga za tako knjižnico je v Mariboru že dana in sicer ne morda šele zadnji čas, marveč že takrat, ko se še nikomur ni sanjalo, da v 20. stoletju dobimo astno državo. L. 1903. se j? ustanovilo v Mariboru „Zgod«)vinsko društvo**, ki e takoj začeb) zbir*ti muzejske zbirke >a tudi knjižnico. Nemški listi so takrat strupeno napadali ustanovitev tega druživa, češ, da pomenja nov korak za ločitev Slovenskega Stajerja. Instinktivno so Ntmci .dobro Čutili velik pomen tega
podjetja. Društvo se je pa imelo boriti ves čas svojega obstanka z velikimi težavami radi pomanjkanja prostorov in malomarnosti slov. občinstva. Potreba lastne knjižnice takrat ni tako živo stopala pred oči, ker so se lahko dobile knjige iz Gradca in Dunaja. Tako je prišlo, da sedsj v Gradcu in na Dunaju imaj® naše knjigo, mi pa še tistih nimamo, ki so se v Mariboru tiskale. S svojimi pičlimi sredstvi Zg. dr. še svoje strokovne zgodovinske in narodopisne knjižnice ni moglo ptav spopolnjevati. Vendar je s časoma knjfnica lepo na rastla, deloma po nakupu, deloma z darili. Takoj po državnem polomu, ko so bile vseh misli drugam obrnjene, jo Zg. dr. opozorilo takratno deželno vlado, naj izda novo naredbo radi dolžnostnih izvodov, drugače bi iz one velehistorične dobe sedaj ne imeli sploh nobenih tiskovin. Vlada je temu ustregla ter zaukazala dopošiljanje dolžnostnih izvodov tudi knjižnici Zg. dr. in s tem v principu priznala javnouradni značaj te knjižnice. Zalibog se ni nihče našel, ki bi bil v ministarskem svetu, ko se je pripravljala enaka naredba za celo državo, pojasnil potrebo in važnost javne knjižnice za obmejni Maribor. Pač pa je deželna vlada 18. februarja 1921. št. 1896. obnovila za Slovenijo prejšnjo naredbo. Za časa Pfeiferjevega gerentstva se je tudi mestna občina začela zanimati za stvar. Nakupila je od hudo bolanega prof. Kaspreta njegovo knjižnico in dr. 1. Lah je skušal skoncentrirati v Mariboru obstoječe zasebne knjižnice. Obrnil se je najprej na Zg. df., ki je takoj na naj-lojalnejši način pristalo na to. Oba naslednika Pfeiferjeva sta stvar podpirala, a vprašanje prostorov je delalo vebke težave in opetovana selitev povzročila mnogo škode in stala velikansko truda. Vlada pa'se ni zganila več in še dandanes ni znano, se H je dotična vloga Zg. dr. predložila osrednji vladi ali ne. Nov mestni svet je tb akcijo znatno pospešil in odkazal knjižnici lepe prostore v I. nadstropju kazine. Knjige so se med tem znatno namnožile, naročile razne revije ip treba je le uradnika, ki bi nakopičeni materijal uredil in bil na razpolago občinstvu. Pri sedanji finančni mizeriji, ko se nam zapirajo celo bolnišnice, kajpada ui pričakovati od državne vlade znatnejše podpore. To mora nadomestiti privatna inicijativa in požrtvovalnost. Vsi, katerim je na srcu pov-zdiga naše kulture v obmejnem Mariboru, naj podpirajo to reč z denarnimi prispevki ali s knjigami v kateremkoli jeziku. Najmanj, kar se sme pričakovati, je to, da si ne bo nihče iz strankarske strasti vtisnil herostratskega pečata in bi tej velekulturni zadevi metal polena pod noge.
toliko časa lastnina društva Sokol v Studencih, dokler bodo Studenci pripadali naši državi. Zato si vsak zastonj vzbuja skomine po teh lepih prostorih, ki postajajo premajhni ob prireditvah, kakor je pokazala pustna zabava, ko ,£& je trlo občinstva.	(
o Sokolu v Mokronogu je dovolilo; ministrstvo za kmetijstvo in vode prireditev efektne loterije, katere čisti dobiček je namenjen za zgradbo »Sokolskega doma" v Mokronogu. Po igralnem načrtu obsega ta loterija 50.000 srečk po 2 dinarja ter 679 dobitkov, med temi so glavni dobitki po 30.000, 15.000 in 10.000 kron v gotovini, drugi pa v efektih. Žrebanje se vrši nepre« klicno dne 6. maja 1.1. Ker je mokro*1 noški Sokol v vsakem oziru zelo agilno društvo, ki z vso vnemo deluje na razširjanje in utrditev sokolske ideje in ki si je že pridobilo iz lastnih sredstev obširno stavbišče sredi trga, toplo priporočamo, da občinstvo prav pridna sega po srečkah, ki jih bo društvo dalo’ v nekaj dneh v promet
Spori.
: Danes, ob lepem vremenu in čfi dopušča teren, trening med Maribor I. in Maribor rezerva. Začetek ob 14. uri.: Prihodnjo nedeljo prva letošnja tekma med istima skupinama I. SSK Maribor.! Igralci imajo k današnji vaji točno nastopiti.
: Praga Irontra Pariz. Prihodnjo nedeljo se odigra v Parizu velika medmestna nogometna tekma Praga : Pariz.
Narodno gledališče.
Repertoar:
Šob ita 11.: »MamV.elle Nitouclio*. Gostovanje ArnoSta Granda. A bon. B.
Nedelja, 12.: Ob pol 15. tiri »Pogumni krojaček". OtroSka. —i Ob pol 20. uri »Poljska kri“. Gostovanje Arnošta Granda. Izven abon. Torek 14.: »Skopuh". Abon. C.
Na ponovno željo občinstva se ponovno uprizori »Poljska kri* s priljubljenim gostom Grundom v ulogi Zarembe.
Dramatična šola.- Pouk se vrši danes, v soboto, dne 11. marca točno ob, 19. (7. Zv.) uri. Pridite vsi zanesljivo.
Sokolstvo.
o O Sokolskem domu v Studencih se razširjajo med nepoučenimi Stu-denčani novice, da pride v občinsko ast, ali pa v last novoustanovljene požarne brambe. To so sicer le pobožne želje nekaterih posameznikov, katerim Sokol in njegovo delo nista prirastla tako k srcu, kakor nekdanji »Turave-rein* in si želijo tudi v tem oziru prejšnjih časov in razmer. Nevedneži pa smatrajo take govorice brez vsake pod-age že kot gotovo stvar in pričakujejo, kdaj se bode zablestel na Sokolskem domu zopet napis morda »Freiwi!lige peuerwehr*. Te pobožne želje raznih prijateljev* se pa ne bodo nikdar uresničile. Zakaj dom je kupljen in pogodba je bila odobrena od merodajne oblasti v Beogradu ter-se ne da nič več izpre-meniti. Zato je gotovo, da bode ostal
Gospodarstvo.
g Kmetijski učni tečaji se na drž. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru fie morejo redno vršiti radi pomanjkanja! sredstev za to. Da bi se pa vseeno kar mogoče zadostilo n3jnovejšim zadevnim potrebam naših kmetovalcev, zlasti vinogradarjev in. sadjarjev, dovoljuje' ravnateljstvo pravim zaoimancem (kme-tomj kmetskim sinovom, viničarjem itd.) obisk šole ob najvažnejših praktičnih delih v zavodovih nasadih (v vinogradu*1 trsnici, sadonosnikih, drevesnicah^ na1 vrtu itd.), za kar zadostuje prijava z do-j pisuico, na kateri se naznani stroka, za! kojo se dotičnik zanima, in njega točni' naslov. N. pr. sedaj se vršijo ob ugodnem vremenu trtna rez, grobanje v sta-1 rejih nasadih za izpolnitev praznih mest,1 snaženje in pomlajevanje sadnih dreves,1 oskrba drevesnice, naprava gnojatov i dr. K pozneje se vršečim delom se priglašena pozovejo pismeno. S seboj morajo prinesti potrebno orodje (škarje, nož, po možnosti žagico). Stanovanja in hrano si mora vsakdo sam preskrbeti izven zavoda. V mnogih slučajih bo; koristno že tudi samo enodnevno praktično sodelo pod strokovnim vodstvom.! kojemu se mora glede reda in dela vsakdo podvreči brezpogojno.
g Gojenje tobaka v Sloveniji In| Prekmurju v 1. 1922. Upravni Odbori Samostalne Monopolske Uprave je s-svojim odlokom z dne 10. januarja odobril gojenje tobaka v letu 1922. v Prek-j muriu v okrajnih glavarstvih Gelje, Lju-’ tomer, Maribor, Ptuj ter v celem Prekmurju. Vseh navedenih krajih sc. bo odo-, brila gojitev tobaka, ako se prijavi v jedni občini ali selu večje število goji-j teljev in ako se posamezni gojitelji obvežejo, da posade naimanje po 200G tob. sadik. Kraji, ki leže preko 500 m. nad moTSko višino, so od gojitve toba-| ka izključeni. Tobačna kultura v ostalih krajih, ki niso tu omenjeni, se bo odobrila samo v tem slučaju, ako se zakonito določijo vsi predpogoji za njo in! sko to odobri Monopolna Uprava. Zadnji rok za prijave o gojitvi tobaka ja 31. marec 1922. Na poznejše prijave ss ne bo oziralo. Prijave se pošiljajo občinskemu uradu. Ti so dolžni vse prijave s spiskom poslati Oblasnoj Monopol* skoj Direkciji v Ljubljani najkasneje do 5. aprila 1922. Prijavna taksa po dva dinara (K 8'—) se ima prileniti na prijavo. Monopolske vlasti so dolžne gojiteljem tobaka brezplačno izpolnjevati prijave. Kdor bi gojil tobak brez dovoljenja in vednosti Monopolne Uprave, pa najsi bo to samo za domačo uporabo, bo najstrožje kaznovan po členu 141 zakona „o monopolu tobaka** (z globo
hm
»; mtm
'	'	•	1	:	V>V'
. „Orient“, mednarodna trgovska špedicSJska in skladiščna d. d. v Mariboru javlja s tem žalostno vest, da je njen zaslužni podpredsednik, gospod •
ANTON KOLENC
veletržec v CeBJu.
včeraj, dne 10; t. m. ob pol 3. uri zjutraj preminul. V pokojniku je izgubila naša družba požrtvovalnega sodelavca. Čast njegovemu spominu!
MARIBOR, dne 11. marca 1921.
10s	Upravni	svet,Orient' mednarodne d. d.
CStran b
»«
retirnrorr *»■" marca ~TtTZ2
h 1800— Din. ali zaporom do enega’ teta). Vsak gojitelj tobaka mora ves pridelek izročiti odkupni komisiji. V slučaju, da izroči manje kot je pa v resnici pridelal, se najstrožje kaznuje in se mu sdvzame pravica za nadaljno gojenje lobaka. Tobakovo seme sme se uporabiti samo ono, ki ga Direkcija daje. Ddkuone cene tobaka za berbo 1922. teta: Izvanredna vrsta Din. 8*—s 150% Irag. doklado: vsega Din. 20*— za 1 kg, ia vrsta Din. 6*— s !50°/o drag. doklado: vsega Din 15'— za 1 kg, Ib vrsta Din. 5-— s 150% drag. doklado: vsega; Din. 12'50 za kg, Ila vrsta Din. 4’50 s-150% drag. doklado: vsega Din. 1P25 za 1 kg, Hb vrsta Din. 4'— s 150% drag. doklado: vsega Din. 10'— za 1 kg, III vrsta Din. 3‘— s 150% drag. doklado : vsega Din. 7‘50 za 1 kg,
IV	vrsta Din. 2'— s 150% drag. doklado: vsega Din. 51— za 1 kg, Furda ka-lupljena" Din. 1*— s 150% drag. doklado : vsega Din. 2'50 za 1 kgr, nekalupljena Din. —'50 s 150% drag. ioklado: vsega Din, P25 za 1 kg.
Partija št. 41. Mojsterski turnir Dunaj 1898.
Beli;
Dr. Siegbert Tarrasch poleg dr.Ema-fluela Laskerja najreprezantivnejši nem-Sfci mojster, je dae 5. marca imel svojo
601etnico.
Španska partija.	
i; Dr. Tarrasch	Crni: Stein
1. e2—e4	e 7—e 5
2. S gl—f3	S b 8—c 6
3. Lf 1—b 5	d7—d6
4. d 2—d 4	L c 8—d 7
5. Sbl—c3	Sg8—f6
6. 0--0	L f 8—e 7
7. Tf 1— el	e5Xd4
8. Sf 3Xd4	0-0
9. S d 4Xc 6	b 7Xc6
10. L b 5—d 3	Tf8-e8
11. h2—h 3	L e 7—f8 *
12. Lel—g<r>	h 7—h 6
13. Lg5—h 4	T a 8—b S
14. Tki—bi	g 7—g 5
(Preriskantno!)	
15. L b 4—g 3	g 5—g 4
16. L er 3—h 4!	h 6—h 5
(sr4Xh3. 17. g2Xh3 Ld7Xh	
D d 1—13)	
17. h 3Xg4	h 5Xg 4
18. f 2—f 4	L18—e 7
19. L h 4—f 2	a 7—a5
20. e 4—e 5	d6Xe5
21. 14Xe5	Sf6—h 5
22. e5—e6!	L d 7Xe 6
23. T e lXe6	f7Xe6
24. D d lXg 4-{-	Sb o—g7
25. D g 4—g 6	T b 8 —b 4
26. T b 1—f 11	T b 4—f 4
27. D g 6—h 7-f-	Kg8—f 8
28. L d 3—g 6 Crni se uda.
(„N. Fr. Presse")
Beograd. Zagrebške „Novosti“ so svojčas prinesle vest, da beograjski odvetnik dr. Ovadija sporazumno s save* zom pripravlja mednaroden mojstrski turnir, ki bi se letos vršil v Beogradu. Nedavno je šah. rubrika beograjske »Politike" objavila, da program turnirja še ni izgotovljen. Sedaj pa dobimo od merodajne strani sledeče pojasnilo: Raz-bobnani mojsterski turnir v Beogradu skoro gotovo propade; beograjski šah. klub z njim nima ničesar opraviti, vse je samo ponesrečen poskus dr. Ovadije, ki to dela iz osebne reklame, ne da bi imel zato sploh zvez, sredstev in potrebnih zmožnosti. Poleg tega ima še to lastnost, da ne pusti nikogar sodelovati niti nasvetovati. Bati se je torej, da bo3ta ponesrečena turnirja na Bledu (1.1920) in v Beogradu korenito kompromitirala našo državo pred 2unanjim svetom.
Celje. Klnbovo življenje se je v zadnjem Času znatno poživilo. Igra se splošni turnir, 22 udeležencev, vsak z vsakim 2 partiji. Upa se, da bo match Ljubljana-Maribor, ki se vrši aprila v Celju, zanimanje za šah še povečal.
Novi, Sad. Savezni glavni turnir, ki bi se imel vršiti letos v Novem Sadu,
se je odložil na prihodnje leto in bo takrat združen s saveznim kongresom.
Varaždin. Varaždinski šah. klub namerava čimprej igrati v Mariboru match z mariborskim šah. klubom.
Zagreb. Projektirani majhni mojster' ski turnir odpade radi financijelnih tež' koč.
Iz šahovskega sveta. V Berlinu se je nedavno vršil match Samisch-Teicli-mann; eno partijo je dobil Teichmanti, ostale 3 so bile remis. Dae 4. nisrc3 je v Berlinu začel match R«1* Samisch.
Ljudska knjižnica
Narodrsi dom, I. nacfstr.
posluje ob nedeljah od Va10.—V2ll. ure in ob Četrtkih od V219.—ure
Madžarsko poslaništvo v Pragi.
DKU Budimpešta, 10. marca' (Ungarbureau.) Minister zunanjih zadev je odredil, da se diplomatično zastopstv0 v Pragi izpremeni .v poslaništvo. Začasno vodstvo novega poslaništva Je poverjeno legacijskcmu tajniku dr. Petrl1 Matuški.
Glavni urednik: Radivoj Krliai\ Odgovorni urodnik: Rudolf O^ini-
A vrtni m
reman. Spisal! Karl F i g d o r. Provel: PL R.
(Dalje.) ■	(30)
Vciino ožja postaja soteska, vedno višje Re dvigajo ob straneh skalnate stene, vodno manjši postaja nad njimi košček neba, edina priča, da tam zunaj, izvori kaosa vode in' skal, živi nekje še drug, lepši svet.
. Dalje vodi pot, vedno dalje.
' Hitreje, vedno hitreje.
Nenadoma izgine nad njimi tudi šo poslednji ko-<eek nebesne modrine.
Nenadoma jih objame mrak, se umakne Solnčria Svetloba čudnemu, grozotnemu odsevu valov.
Nenadoma grmi’ v ožino stisnjena reka dvakrat,
trikrat bolj kakor prej.	....
»Pod Puront smo!« kriči konzul. Toda njegove besede zamro neslišno v strašnem šumenju vode, ki buta ob Skalovje, ki jih obkroža,.
Kljub temu pa M=avda in' Kien-LuTig razumeta, kaj misli konzul. Njegov prestrašen pogled jima pove vse.
Fura leži nad rijimi. Reka jih' pelia v, divjem lovu v osrčje zemlje.
Ali je to vhod y kraljestvo kraljice Bilkis? Satanske kneginje?
Ali je pot v smrti
Mav d?, leži nepremično na dnu drvečega čolna; oba moža stojita ob veslih, loveč ravnotežje. Z obrazov jima 'curlja vroč znoj. Z nadčloveškim naporom ge borita proti neusmiljenim' stenam' skalovja. Nenadoma se zdrznejo.
Za njimi krikne nenavaden, nečloveški glas, odmevajoč v votlinah" podzemskega toka, kakor glas zblaznele predpotopne živali.
Krik Malcombovega sina...
Šumeč in bobneč drvi voda nezadržno dalje v plo-bino zemlje.	•
Vedno ožja iri ožja postaja struga razbesnele reke. Nižje iri nižje se spušča nadnjo grozeči strop oboka.
Konzul in Kieri-Lung se morata skloniti, tako nizek nastaja obok.
Tod ar ek a drvi dalje, dalje. Ure,mogoče... mogoče samo minuto. Ze zdavno je zamrl pojem časa za krmarje izgubljenega čoltfa.
Vedno topleje_ postaja.
Vroče, vedno Holj vroče.
Čudna zaspanost se jih poTašča. Lo z naporom poslednjih sil zamorejo uravnati čoln.
Tu, nenadoma, spredaj... Kaj jo t'o?
Zamolklo, grgrajoče grmen je pregl&ša šumenje j ,vode.
Kieri-Lungov obraz se 'spremen 1 od groze, sklone h' konzulu ter mu krikne na uho.
»Vulkan!« ,
»Vulkan!!«	v
Čudni odsevi padajo a 'stropa na plešoče valove, iznad katerih se dvigajo plameni, sedaj poedini, potem! vedno gostejši irt gostejši, se dvigajo in zopet zamirajo.
Nižje irt nižje teo Spušča 'strop Kad drvečo reko. Trepetajoč od groze se vležeta konzul in' Kien-Lurtgv čoln.
Čoln! zdrvi v sredino žarečih’ rnzpokliri.
Objame jih' peklenska vročina.
Voda začne vreti. Mavda iztegne, da bi se ohladi-
f*	trgovsko naobrnienn, z znanjem slo-
E VllO j venskega, srbohrvatskepa in nemškega Jezika, išče primerno nanuščenje. Gre na deželo ali ▼ mali trg. Ponudbe na upravo lista štev, 398.	398
KARL PRELOG.
haloga galanterije, vezenin In pletenin, priporoča svojo špecijelno zalogo barvastega bombaža. 382
I^JJUBL/.TAIVA. Sv. -Jakoba Nabrežje SL 11.1
la, roko preko roba v vodo, toda s krikom proze jo’ Šo nekaj minut, samo šo nekaj sekund irt pote^
mora biti vsega konec!
Krčevito stisnjene trepalnico 'skušajo ubraniti o« pred ognjem’.
Mavda pade v nezavest.
Kieri-Lung 'se zgrudi kakor mrtev.
' Samo konzul še vztraja, boreč se z zadnjimi ostaU’ ki moči.
Le v tem trenutku še ne sme izgubiti volje, he omagati!	'.	.	•
'	(Dalje
potegne naglo zopet nazaj.
Tudi voda gori!
Zdaj so sredi prvih plamenov. Presušen lesen čoln začrie pokati.
Begunci odpro usta.., toda iz njihovih izsušenih grl ni Klasu.
Vedno topleje postaja. Šc zrak sam je vroo, kot ogenj.
Kakor 'cunje jim pada obleka s teles.
Dihanje postaja vedno težje. Obupno odpirajo begunci usta, toda mesto zraka vdihavajo ogenj.
podružnica Maribor
vljudno naznanja,' da začne z obratovanjem dne 13. marca t. !. v prostorih
SLOVENSKA ulica št. 4.
Priporoča se za izvrševanje vseh v bančno stroko spadajočih poslov. ^
—-■■■	.■	=====	in	oblikovalci	bokov	za	elegantne	dama	■	——
kakor tudi prsniki> in lepotični stezniki, se izvršujejo točno in po najnovejših dunajskih modelih. Tudi se sprejemajo v popravilo vsi v to stroko spadajoči predmeti,
MARIJA K E) F* JE«
MARIBOR, Slovenska ulica št. 16./II. prej Aleksandrova cesta 32.
Maribor, i2. marca 1921
Stran 'L
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem .2 današnjim dnem otvoril — — — —
V Mariboru, Slovenska ul. št. 28
novo delavnico za napise, izveske in |S| za sobno V” slikarstvo. -
Prevzamem vsa v mojo stroko spadajoča dela, kakor n. pr. na steklu, pločevini in ' lesu, napise na zidovih, osnutke za lepake v reklamne svrhe; slikanje sob in dekoracij v vsakem slogu. — — —— — —
Pleskar in sSikar Narodnega
o gledališča v Mariboru, o
Skrbel bom, da bom zadovoljil vse svoje na-ročnike z najboljšim in trpežnim delom in z reelnimi cenami in prosim obilnih naročil.
Z odličnim spoštovanjem
ASojzIj Kuhar.
Maribor, due 11. marca 192T. ‘	...	393
Biljard se ceno proda. Ponudbe pod „biljard0, postno ležeče StrniSče pri Ptaju.	386
Zdravniška torbica včeraj zdrsnila iz vo2a od Gosposke do Vetrinjska nlice. Oddati proti dobii nagradi v Gosposki ul. 4C (dr. Benj. Ipavic).
304
Sprejme se takoj dobra oblikovalka (Stafiraroa'1 za moške klobuke. Ivan Kvas, klo-, bučar, Maribor, Meljska o. 74 388
Pozor! Cenj. občinstvu naznanjam, da izdelujem čevlje po meri od 500— 700 K. prednji del 260 K, topljenje 80—120 K ter vsakovrstna popravila po najnižji ceni. — Ciril Lovec. Glavni trg 4, dvorišče. 385 Stanovanje iz dveh sob, kuhinje in male sobice i elektr. razsvetljavo v bližini sodnije se zamenja z isto tako velikim v bližini kavarne „Beo-grad“. Naslov v upravnistvu ,Tabora".	369	2-2
Več sto kilogramov •
m Ana siij-
Adrlja-vanilm-stadkor Pecilni prašek.
Adrija-čaj
FrancorkS žafran v zavitkih Adrija-izdelki. 4—1
fran Šibenik, uubuana.
£ Nadrobpo Trsrovi m sl . Na debelo
n	:*■»
■ emajlove, steklene, porcelanaste in mnjolične po* sfode's<$ priporoča* cini. občinstvu.	184
. Albert Vioel, Maribor, Glavni trg 5.
""»HijniimiiaU'.'«! IHIlli-igBliliiii
slavensko Matico!
;| Losom pohištvo ,|Ž®too pohištvo Tapeto. pohištvo Pisarn, pohištvo Posteljna oprava Preprogo Zavess m Blago zapohlštvo Posteljno perje
[zvanredno nizke me ? zalog! polite
larilPreis
.IJIariSor
[ Gosposka uilc« it *0 Pkobanov* fatt*
Ver Svoboeton otiMi Ceniki brmpfa&io«
zaloga
■ v
franke Ljubljana, na prodaj. Naročila na 381-2-1 Fr. Roškar, trgovec, Ljubljana, Karlovška c. 14.
Prazni zaboji ce prodajo pri tvrdki Fr. Majer, Glavni trg št. 9.	373 3—3
Ste že poskusi-vino ¥
Prešernovi kleti?
__________  396
Pozor! Dame! Pozor!
Sprejemajo se v popravilo in oblikovanje klobuki in slamniki. —- Delo se izvršuje po najmodernejših oblikah v lastni delavnici.
2—2 • Postrežba tožna!	Csne	nizke^
Brivnica Frana N o v a jc a na j	Priporoča	se
i Aleksandrovi cesti št. 22 so	^
; priporoSa.	.	3	j	MARIBOR,	Dravska ul. št. 30.
Proda se stSFISki telefon. Na-<389	Dohod	po	stopnicah	za	veliko	kavarno.	2—1
slov pave uprava.	*	i
Ciasovir na 4 oktave, za uče- j nje začetnika, se ceno pioda. | Kje, pove uprava
373
Jadranska banka Beograd.
Delniška glavnica: Din. 30,000.000. — Rezerva: Din. 15,000.000.
PODRUŽNICE:
Celje, Cavtat, Dubrovnik, Evcegnovi, Jelša, Korčula,
Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sara-— - jevo, Split, Šibenik, Zagfeb. ----.
Naslov za brzojave: JADRANSKA.
Afiliirani zavod:
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CORTLAND STREET = NEW-YORK CiTY.
PRVA JUGOSLOVANSKA TOVARNA ZA S GUMBE IN KOVINSKE PREDMETE 3 ' O. Z o. Z. SLOVENSKA BISTRICA
fr+Urodli paM li r*fl«rta« ta smefatega ropi.
se hočeš poročiti [||] [jgn in pohištvo si Kupiti [Ea
ElekZelenkinajpoprej bjl v Šolsko ulico poglej ! Tamkaj spalnice ne- H («3	Štete,	[ffl
jlgj od najboljSe kvalitete jH] jasi tam so klubske gar- raji iši	niture
M znane preko Drave,
. D	Mure,	M
S tamkaj 'so jedilne m sobe,p tam preproge in po- j=
i ra.	dobe	k
i m še vse, kar kdo ^
želi, ,	1804	m
j pri Zelenku se dobi [§]
KONC. ZASTAVLJALNICA V MARIBORU
Dne 22. marca 1922, predpoldne ob S uri
prične
-	**•*	*•**•	MrfMtfter.S.	Baahtl	Ohrt*.	S
J J**«,	MU	frt. rrtu »tor. hm. J
»'•P1	*
Iv.	m
tapetar In sodno zapriseženi strokovnjak
Maribor, Soiska n. 5
vrednostnic zastavnih	listin	.	št	34.020	do	35.460
dragocenostih zastaveih listin	št	65.020	do	65.900
sn	št.	1	do	1.140
vredflostoi papirji od	.	.	št.	4.700	do	5.832
Iti niso do najkasneje? 18. marca 1922 prepisane
ali dvignjene.	34?
Dne 20, in 21* marca je zavod za vsak strankin promet zapft.
mmmm
-m
Ustnega ivdeika
Dragotin Roglič, Koroška cesta II,
komisijska zaloga pri Betki Lešnik Gosposka ulica 14.
»p .. mmm
Pozor!	F®ozor!|
llsifilslifiira. !
Gotove obleke, površnike, moško In žensko pe- ‘ rilo, posteljno perje, dežnike itd. se dobi najce-j neje pri
I. T rpi n9 IVI cirltooiH
Glavni trg št. 17.	2$sj
St© že bili ¥ »j Prešernovi kleti?!
wR« 5S5Sš@
vi ti&u »SiuHSiKJS
Dunajski 2< mednarodni vdesemesij
(Wiener Internationale Messe)
od 19. do 25. marca 1922.
Zcpna ure, preciziiske in stenske popravlja nojsolidneje tvnl ka R. Bizjak, Maribor. Gospo ■ ka ulica 16.	64
‘Jos. Martinc
Maribor «» SalsaSarljska velelrsovima
dobe trajno deSo z dobrim za--služkom v okolici Maribora -in na; Hrvatskem. Biti morejo moški in ženske. Zglasiti se morajo tako]. Nujno rabimo tudi drvarje, sodarje, mizarje in tesarje. .
Drž. posredovalnica za delo
Maribor, Stolna ulica 4.
‘f-jj Pat. štodijiva svetiijka profesorja kk	Sebastiana	I
Ravnatelj ia«e meblovano sobo v sredini mesta. Ponudbe na upravo ,Tabora*. *
fca V3C atrohe; čez 4009 izioSn&kov in: tu- In Inozemcr;va«
Natančnejša navodila glede potnih ugodno,«jli in stanovanj potom Wiener Mosse A* G., W!on, VII., Tvloascpalast, lsalior tudi potom častnih zastopstev v Zagrebu: Dopisno mesto avstrijskega trgov, muzeja (Rob. Sereth), Kačicova ulica ^, »»CeieriSas1*, jugonlov« transportno društvo z o. z, Artur HirscUl, Itfažuraničcv trg 5; Avstrijski urad za polne liste Trg sv. Marka 9.
Podpirajte slovenske tvrdke!
posebno zgodnja salata, kolerabca in ksrfiiol se dobi vedno pri
,Vri‘ Bžamonija in drogovi,
družba z o. Z380-2-1 Maribor, Čopova ulica.
Hodni fcroiaški ačeSjje za gospode, dame in vojaštvo. 2aSoga modnega sykna. Cene nizke, postrežba torna'
pri tvrdki
'i enim litrom petroleja sreti 300 ur ali veP. — Ne kadi, ne osmrnja • ozračja in jo brez nevarnosti.
Komad 14 D. Prodajalci na drobno rabat.
Dobi se pri Ernest Gcri, Maribor, Gosposka ulica 13. — Veleodjemalci se obrnejo na V. Wla-roevic, St. Peter bei Graz.	391
rvo,ji3o!?i 341
o pravi amerik&nski In anglleškl
Stolna ulica 5,
22r*»^ Singer oiie, nit** svila'itd.
Shf
Prodafa na obroke.
Pristopajte k Jugoslo venski Matici.
nadomestni
deli.
Lastna
mehanična
delavnica.
Naročila sprejema
Glasbena Matica" v. Mariboru SHS-
Singer šivalni stroja Bonrno & Co. Newvork.
Mila e kraljevino l\\l Umi Banditova 5.
Podružnice: IVSarifoor, Dravska uiica 10,
Z a "rob, Iiarlovae, Varaždin, Osijek, Viakovci, Bjelovar, 3rod na S., Novi Sad, Ljubljana, Sarajevo, RIosler, Banjaluka, Tjazla. l>ubrov«lk, Podgorica, Beograd, Krašovac, KiS, Skoplje, Velss, Eitolj, Krajru?wac, ZajoZar in Slip.
Zastopstva so v vseh večjih mostifa.
llfisrlissrskfl
naznanja, da je nje sveta, gospod
flskim d. S. o fliaribona
velezaslužni član nadzorstvenega
LEGITIMACIJE
Dunajski sejem
v	izdaja
Ceieritas^ transportna d. d.
Maribor, Aleksandrova cesta 44-tl.
»gldrgosisc m induatrijalec v Celin
dne 10. t. m. ob pol 3. uri zjutraj preminul. Pogreb se vrši v nedeljo, dne 12. t. m. ob 16 Iz hiše žalosti na Okoliško pokopališče v Celju. Maribor, dne 11. marca 1921.
Priporočam g%. hotelirjem in gostilničarjem po naj. nižjih cenah od 50 1 naprej do celih vagonskih pošiljatev moja prvovrstna črna in rdeča vina, kakor tudi sortirana: rizling, zastavice (Z i e r f a n d e 1), traminec, žlahtnino itd. Vina se nahajajo v Badlovi kleti v Krčevini št. 88. — Z odličnim spoštovanjem	36i	io—:
T	IF'	o	1*l	tor*, lastnik,
i-astnik i« izdajatelj: Koračil -Tabor*. l isk
Aiariborska tiskarna d. d.