OB ATA mk ponedeljek ob r zjutraj
NAROČNINA mesečno 4 Din, četrtletno W Din, polletno 20 Din. — V Ljubljani. M» ribani in Celju dostavljen na dom mesečno I Din več. — Za inoeemstvo mesečno f> D m
UREDNIŠTVO v Ljubljani, Knafhevt al J telefon H. 3122. 3123 3124. 3I2Š 31?fi
UPRAVA v Ljubljani, Preiernoi-t, w ">■i. telefon ti 3122, 3123. 3124, 3/25. 312*
INSERATNl ODDELEK v Ljubliam /Te. ierrtovs uL 4. telefon i 1 2492
Leto
Lrabljana, 2. decembra 1929
Stev 48
Prvi
prvi december
Velike manifestacije za kralja, državo in narodno
po vsej državi
Veličastne in navdušene proslave v Zagrebu in ostalih središčih države - Iskrene svečanosti v inozemstvu
Ljubljana slavi prvi december
Ljubljana, 1. dec. Enajsto obletnico u-iediinjenja so proslavili po vseh centrih in večjih krajih »naše domovine z velikimi svečanostmi.
Ta veliki dan, kii vzbuja spomine na najvažnejši trenutek v zgodovini našega naroda, je bil proslavljen ne samo ■službeno z vsemi manifestacijami, ki so iv zvezi s proslavo diržavinih praznikov, ampak tudi ob splošni udeležbi naroda. Še kreipkejše kakor prejšnja leta, se je •manifestiral duh edinstva. Po katoliških in pravoslavnih cerkvah. muslimanskih džamijah in židovskih sinagogah. povsod so se vršile svečanostne daritve ob prisotnosti oficijelnih predstavnikov. vojske in naroda. Zlasti lepe so bile tudi šolske proslave in to ne samo v mestih, marveč tudi po deželi po vseh kotičkih naše zemlje.
V Ljubljani so zavihrale zastave že včeraj popoldne, danes pa ni bilo hiše, •ki bi ne bila okrašena z državno tro-bojnioo. Zastave so razobesili tudi v »vseh hišah v predmestjih in skoro povsod v okolici.
Po mestu je vladalo navzlic deževnemu, skrajno slabemu vremenu svečano razpoloženje, ki se je izražalo v živahnosti na ulicah, v lokalih, v prireditvah raznih društev ter šolskih slovesnostih.
Ob 9. se je vršila v kapelici vojašnice vojvode Mišica slovesna pravoslavna služba božja, ki so ji prisostvovali ban ■inž. Dušan Sermec, podban dr. Otmar •Piirkmajer, komandant Dravske divizije ■general Sava Tripkovič z oficirskim •zborom, številni predstavniki raznih civilnih oblasti, institucij in korporacij. V kapelici se je zbrala tudi večina pravoslavnih vernikov v Ljubljano.
Ob 10. se je vršil v stolnici sv. Nikolaja slovesni zahvalni Te Deum, ki ga je opravil knezoškof s številno asistenco. Cerfkev je bila nabito polna predstavnikov javne oblasti z banom inž. Dušanom Sernecem ter podbanom dir. Otmarjem Pirikmaierjern na čelu. Zastopani so bili predstavniki vseh javnih, •uradov, divizijski general Sava Tripkovič. general Popovic. celotni častni-šlki zbor. Svečanosti so prisostvovali vsi zastopniki tujih držav. Dalje so se •udeležili svečane službe božje tudi vsi predstavniki raznih karporacij in institucij ter številnih organizacij. Cerkveni slovesnosti je prisostvovalo ogromno občinstva. Zunaj pred cerkvijo je bila postirana častna četa vojaštva z •godbo Dravske divizije, ki je svirala pod vodstvom kapelniika dr. Cerina.
Slovesna služba božja se je brala tudi v evangelijski cerkvi.
Opoldne je sprejemal ban v banski palači čestirtfke. Pozneje se je vršila za-•kuska. ki so se je udeležili sikoro vsi predstavniki našega javnega živilja ter vojaški dostojanstveniki.
Popoldne so se vršile v proslavo uje-dinjenja v mestu razne športne prireditve. dočim so bile razne sokolske akademije že na predvečer praznika. Zlasti v t M ko pozornost je zbujal v mestu »te(k zje-linjenja«. ki je poživil praznični popoldan. Zvečer se je vršila po mestu vojaška bakljada z godbo in laimpijon-5ki. Občinstvo je živahno vzklikalo kira u jn u ied kij eni domovini.
Praizniik so posebno lepo proslavile šole. Povsod so se po maši vršila predavanja o zgodovinskem pomenu 1. de-cembta 1. 1918.. združena s primernimi deklaracijami in igrokaizi.
NoviiLairslcL koncert
V-eličaste.i zaključek proslave narodnega praznika ie tvoril novinarski koncert ▼ TJnkmu. Kakor vsa orejgnja leta ie bilo tudi letos zainmane v vseh slojih hublianskega prebivalstva tako ogromno, da je bila obširna dvorana zasedena do zada jeza mesta in da premnogi. ki si niso Pravočasno preskrbeli vstopnic niso dobili več prostora-
Koncerta so prisostvovali predsedniki n®^ oblasti in fcorprmcS x as.
Sernecom. divizijonarjem generalom Trip-kovičem. podbanom dr. Pirkmaierjem. županom dr. Pucom in dvorno damo go. Tavčarjevo na čehi. Navzoči so bili skoro vsi ljubljanski konzuli, zastopniki vseh večjih stanovslkiih in narodnokulturaih organizacij in lepo število obiskovalcev iz okolice, zlasti iz Litije in Kranja-
Dijaki in dijakinje I drž. gimnazije so otvorili koncert z državno himno, ki jo je občinstvo poslušalo stoie. in so nato zapeli še dve pesmi. V hitrem redu so sledili nastopi slovenskega vokalnega kvinteta. »Slavca«. »L:u'blianskega Zvona« in »Ljubljane', efekten konec na ie tvoril >Carneval«, ki ga je izvajalo orkestralno društvo Glasbene Matice- Vsi nastopi so želi burne aplavze občinstva, ki ie kljub dolgemu sporedu in kljub vročini, nastali zaradi prenapolnjene dvorane, vendar še izsililo ponovitev nekaterih točk. ki so Posebno uga;ale.
Po koncertu se je razvila v vseh tmion-sikiii prostorih neprisiljena družabna za« bava.
Proslava v Mariboru
Maribor, 1. decembra. Prvič po osvo-bojenju je imelo naše mesto danes res pravo jugoslovensko lice. Vsepovsod so plapolale samo modro - belo - rdeče državne zastave in zlasti Gosposka uli ca, po kateri se je kljub oblačnemu vremenu razvila zelo živahna promenada, je kar tonila v morju zastav Nikjer ni bilo opažati med občinstvom svoječasne zadušljive atmosfere, pač pa ponos in vidna vera v fcfcljšo bodočnost naše domovine, v kateri je po 11 letih po zaslugi modrega vladarja končno na vsej črti zmagala edino spasonosna jugoslovenska misel.
Uvod v svečano proslavo 1. decembra je bila sijajno uspela sobotna sokolska akademija v Narodnem domu, na kateri je Sokolstvo pokazalo uspehe svojega dela na polju telesne vzgoje. Prireditev se je vršila v veliki dvorani. Prostori pa so se izkazali premajhni, zakaj stotine ljudi je moralo oditi, ker je zmanjkalo vstopnic in prostora. V dvoranah in na galerijah se je kar trlo občinstva, kakor še menda nikoli doslej, dasi so tudi dosihdob sokolske akademije imele vedno veliko privlačno silo. Zdi se, da je na občinstvo močno vplivala vest, ki se je tekom dneva bliskovito širila po mestu, da bodo v svrho unifikacije telesne vzgoje razpu-ščene te dni vse obstoječe privatne telovadne in športne organizacije, torej tudi Sokol, ljubljenec našega občinstva. In tako smo na sobotni akademiji poleg najvišjih predstavnikov državnih oblastev in mesta videli na stotine in stotine našega naroda iz vseh njegovih slojev.
Spored saim je poleg sokolskega orkestra pod vodstvom brata Šušteršiča, ki je neutrudno sviral, nudil pestro sliko dela v sokolski telovadnici. Ko so po odsviranju sokolske himne, ki je bila sprejeta z burnimi ovacijami, da se je dvorana lomila odobravanja, nastopile skupine članic (z venčki, na bradlji in v klasični ritmični študiji po motivih Verdijeve »Traviate«), dalje skupine članov (na drogu, v težki gimnastiki vaj, na bradlji in krogih ter z učinkovito »Jugoslovensko epopejo«, ki jo je izvajala naša tekmovalna vrsta v Amsterdamu), skupina ženske dece z nadvse ljubko vajo »Lutke« ter ga. Založnikova z učinkovito deklama-cijo Gregorčičeve »Naš čolnič otmimo«, je dvorana neprestano odmevala navdušenega odobravanja. Zasluženo, kajti skoro brezhibna tehnika v izvajanju težkih vaj, organizacija gibov, globoko poduševljenje vseh vaj, vse to je zaslužilo priznanje v polni meri in občinstvo se je zadovoljno razhajalo v trdni veri, da to ni poslednja akademija našega Sokola.
Grmenje topov iz artiljerijske vojašnice je zjutraj zbudilo meščane in že prav kmalu so ulice nenavadno oživele. Mladina je hitela v svoje vzgojevalnice, kjer so se vršila predavanja o našem uedinjenju ter zlasti o pomenu letošnjega 1. decembra, med občinstvom pa so se vcšfle povsod ži-
vahne razprave o vladnem načrtu unifikacije telesne vzgoje. In priznati je treba, da je zamisel našla povsod najboljši odmev in se zlasti telovadci zavedajo velike važnosti njene realizacije.
V stolnici, v pravoslavni kapeli m evangelijski cerkvi so se vršile dopoldne zahvalne službe božje. V stolnici
je pel »Te deum« viadika dr. Karlin ob asistenci pomožnega škofa dr. To-imažiča ter številnega svečeništva, navzoči pa so bili zastopniki vseh državnih in civilnih oblastev, društev in korporacij, rezervni oficirji v uniformah in dobrovoljci ter številno občinstvo.
Ob 11. dopoldne se je vršila v veliki dvorani Narodnega doma interna sokolska proslava za članstvo in za naraščaj z deklamacijami, petjem in glasbo. Prireditev je dokazala, kako široko polje je zajelo Sokolstvo s svojim delom, kajti ono ne goji samo enostransko telesne vzgoje, ampak vzgaja svoje članstvo že od najmlajših na-raščajnikov naprej v nacijonalnem in državnem duhu, goji pa obenem tudi glasbeno in pevsko kulturo. Načelnik brat Dekleva je razdelil ob tej priliki tudi diplome, ki jih je v raznih tekmah na eni strani dobilo društvo kot tako, na drugi strani Rpsamezne vrste in na tretji strani posamezni člani in članice ter naraščajniki in naraščajnice. Brat starosta dr. Boštjančič pa je po krajšem nagovoru, v katerem je zlasti poudarjal, da se Sokolstvo letošnjega praznika uedinjenja tembolj veseli, ker je letos prvič po 11 letih padla beseda Jugoslavija, zaprisegel in zaobljubil novo sprejete čl^jae in članice, ki jih je bilo nad 50. Z državno himno so bile zaiključene sokolske proslave 1. decembra v Mariboru, ki ostanejo med ob činstvom v trajnem spominu.
Velike slavnosti v Zagrebu
Zagreb, 1. decembra. Dam^s je biia v vseh- cerkvah opravilae<na služba božja o priliki obletnice narodnega zedimjenja. Ob 11. dopoldne je bila piri banu dr. ŠS-loviou svečana recepcija in čestitanje, ob 7. zvečer se je razvila po ulicah im-pozantna bakfljada z vojaško godbo na čelu.
Zagreb, 1. decembra. Danes so v jagodo venskem Zagrebu na najsvečanej-ši način razvili novo zastavo Jugosdo-vemsike akademske čitalnice. Ta svečana proslava jugoslovenske akademske omladine se je vršila v največji zagrebški dvorani Zagrebačkega Zbora. Pred pričetkom proslave je zavzela prostor pred ZZ godba kraljeve garde. Že mnogo pred pričetkom slovesnosti je bila dvorana nabito polna občinstva. Računajo, da je bilo navzočih preko 10.000 manifestantov. Točno ob 11. je prispel zastopnik Nj. Vel. kralja armijski general Matic, Id so ga navzoči tisoči bur no in navdušeno pozdravljali. Proslave so se udeležili tudi predstavniki mnogih kulturnih društev, ustanov, zastopniki oblastev, med njimi podban Sava Stoja-novic, potaoštevilma generalaiteta, oficirski zbor, rektor zagrebškega vseučilišča dr. Belobrk. zastopnik beograjske univerze prof. dr. Gjaja, ljubljanske prof. dr. Kušej, predsednik Jugoslovenske akademije dr. Mamojlovič itd. Ko je stopil zastopnik kralja general Matič na svoj prostor, je bil pozdravljen z lepo državno himno, ki jo je zapelo beograjsko akademsko društvo »Obilic«. V največji tišini je spregovoril nato predsednik Jugoslovenske akademske čitalnice medicinec g. Ivo Zdolšek, ki je sporočil veselo vest, da posveča čitalnica svojo zastavo pod najvišjo zaščito Nj. Vel. kralja. (Burno vzklik amje: »Ži-vio kraHj!«) S tem vidnim obeležjem pričenja akademska omladina svoje novo delo na kulturnem in naoijonataem polju. Svoj govor je zaključil predsednik Ivo Zdolšek z vzklikom »Zrno jugoslovenski kralj Aleksander, živela Jugoslavija!« Na ta vzklik so izbruhnili tisoči prisotnih v ovacije svojemu vladarju, kft so se neprestano ponavtjaie.
Besedo je povzel nato
zastopnik Nj. Vel. kralja armijski general Maffc
poudarjajoč, da ga pošilja Na. Veličanstvo kot svoieea zastopnika ta dafe s
j tem viden izraz svode naklonjenosti do, akademske omladine.
V svečani tišini je nato zabil zastopnik kralja v novo zastavo Jugoslovenske akademske čitalnice žebelj Nj. Vel. kralja. »Predajam vam trak Njegovega Veličanstva, k! naj krasi zastavo Jugoslovenske akademske čitalnice in vam čestitam slavo v imenu Nj. Vel. kralja, česar čestitkam se pridružujem tudi sam v želji, da nosite zastavo visoko v Ponos njenega vzvišenega kuma. Živel Nj. VeL kralj Aleksander!« (Njegov govor je izzval ponovne burne manifestacije in ovacije Nj. Vel. kralju.) General Matič je nadalje poudarjal akademski omladini vzvišene naloge, ka jo čakajo med narodom in v našem javnem življenju.
Zatem je prečital predsednik Jugoslovenske akademske čitalnice
resolucijo omladine, zbrane iz vseli delov Jugoslavije.
V ted resoluciji je na koncu označena orijentacija akademske omladine po naslednjih načelih:
1.	Plemena iz vseh banovin z vsemi svojimi specifičnimi pozitivnimi posebnostmi tvorijo edinstveno Jugoslovensko nacijo z eno ki nerazdelno državo, kraljevino Jugoslavijo. V globoki hvaležnosti in razumevanju smo dočakali veliki zgodovinski reformatorski čin N5. Vel. kralja Aleksandra, s katerim so ustvarjeni vsi pogoji za ustvarjanje žive hi organ&no edinstvene nacionalne Jugoslavije.
2.	En narod, to znači en življeoski organizem, eno kulturo, en jezik, eno pisavo in pravopis, eno znanost in eno književnost.
3.	Omladina se zaveda velike važnosti matenfjetoie kulture, brez katere nfi mogoč ra®voj tndi višje duhovne kulture. Z bolestjo ugotavljamo, da je naš narod v mnogih krajih še vedno silno zaostal v higienski in gospodarski k<u3turi. Po-vzdrgo in prosveto tega naroda smatramo za eno svojdh največjih nalog; za eno najvažnejših področij svojega bodočega dela.
4.	Soctiafoo in nacionalno vprašanje smatramo samo ko* dvoje strani v kri-stfatizactji modernega življenja. V okviru homane etike, socijafere in nacijonalne pravioe tvori socnjateio in nacijonalno vprašanje točno označeno celoto. Zato smo našodločneše moti vsaki razdiralni
razredni borbi, ki bi mogla ogrožati samo nacijonalno in državno celoto.
5. Ljubav in mržnja sta dva nasiprotna tečaja, okoli katerih se suče vsaka ljudska skupnost. Tudi v našem narodnem telesu se občuti isti pozitivni in negativni proces. Egoizem, mržnja, zavist, defetizem, separatizem so negativni in razdirajoči instinkti ljudske duše, opasni za zajednico, nacijo in državo. Proti tem instinktom, ki razdirajo in ovirajo, bomo nastopili s tem večjim zaupanjem in tem večjo dinamiko svoje mlade ustvarjajoče moči. da dvignemo ljubav in ze-dinjenje. Onemogočili bomo vse one. ki zapostavljajo to delo in ga negirajo. Samo tako bomo mogli Jugosloveni postati enotna in močna nacija, moralna in kulturna edinica v skupnosti narodot. Živel Nj. Vel. kralj Aleksander I. U;edi-nitelj, živela Jugoslavija, živela jugoslovenska omHadina!«
Čitamje resolucije so poslušali vsi prisotni stoje in je bila sprejeta z burmm ploskanjem in navdušenimi vzkliki. Zatem je prečital predsednic brzojavni pozdrav Nj. Vel. kralju, ki je bil prav tako s silnim navdušenjem sprejet.
Rektor zagrebškega vseuč?lHča
je nato v svojem govoru med drugim naglasil, da bo vseučilišče tk» načelih velike ideje vladike 9trossmayerja rado podpiralo delo JugosJov. akademske čitalnice, da se tako čim preje oživotvo-ri ideal Strossmayerja.
Zastopnik beograjske univerze
prof. dr. GSaja se je spominjal v svojem govoru svojih mladih dni, ki iih je preživel v Zagrebu, ko se je dvigal v nacijonalnem zanosu. Ta zanos se ponavlja v jugosllovenskem taboru tadi danes. Ob zaključku svojega govora ie povabil akademsko omladino v B^igiad, nakar so mu odgovorili akademiki, da se odzovejo njegovemu vabfu prihodnje :eto.
Pevci beograjskega akadem. društva »Obilic« so zapeli himno »Hej trubaču ', ženski zbor »Obilica« pa 'e nastopil s pesmijo »Bfljana platno beiiad'■*
Rektor ekonomske - komercijonaSne visoke šole
dr. Verona je pozdravil akadem. omladino v imenu svojega zavoda, nakar :e povzel besedo
zastopnik ljubljanske univerze,
prodekan juridione fakultete dr. Rado Kušej:
V imenu rektorja ljubljanskega vseučilišča mi je čast iz dna srca pozdraviti tako ogromno število omladincev in meščanstva. Naj bo ta pozdrav dokaz, da stremi ljubljanska univerza za istim ciljem, ki nas je tukaj zbral in da ga ve visoko ceniti tudi naš najvišji zavod v Ljubljani. Vi ste dokazali, da je sedaj konec naše materialistične dobe, vi ste izbrali idejo, ki vas vodi k altru-fStičfaenm delu za domovino. Prva skrb današnje generacije mora biti ljubezen do skupne domovine. To idejo boste razširjali med narodom, ta ideja naj prodre v poslednje naše selo. Naj vam da ona krila, s katerimi boste poleteli v ravni črti do cilja, ki ste si ga postavili. Vaša današnja posvetitev zastave pa naj bo sirribol te Ijubavi. Dr. Kušej je za-ključil svoj slovenski govor z besedami: Juventus academica ftoreat et teneat front em.
SlediJo je daljše in zelo zanimivo predavanje profesorja zagrebške univerze znanega našega zgodovinarja dr. Ferda Šišiča, »O zgodovinskem razvoju ruTo-sUovemske ideje«. S tem govorom je bila sijajno uspela svečanost zaključena, nakar se je oniJadina razlila v vd-iki do-vorki po ulicah, manifestirajoč in neprestano vzklikajoč kralju. Jugoslaviji, ji'-goslovenskemu Zagrebu, narodnemu edinstvu itd.
Zagreb, 1. decembra. Jugoslovenska akademska čitalnica je prejela o pribki razvitja svojega prapora celo vrsto brzojavnih in pismenih čestitk. Med drugimi so ji brzojavno čestitali predsednik vlade, general Pera Živkovič, mmislcr >r. ?cangeš. j*redsedfrik Narodne od-
»PONEDELJEK« M. 48
2
Pooedejek, 2. XII. 1929.
brane Ljubomir Mflič, mestni župan ljubljanski dr. Puc, predsednik Jadranske straže v Beogradu Simič itd.
Nocoj ob 20. je priredila JngosOo-venska akademska čitfcataica intimen študentski večer. Na teo elitni svečanosti! sta sodelovala trnJi aika/denuslkd pevsfkB zibtcrr »Obiffič« iitz BeognaidJa ta akademslkfi pevski zibor »Mladost« itz Zaigireiba. Umiiv- prof. dr. Dvormkovčč ipa je lirod datUi&i govor o nalogah omla-dfcne. O polnoči so se odpeljal alkade maki s poseibnSmii v&afci v Beograd, Ljufcfbano, Smfootaco fln Skoplje.
Manifestacije v Beogradu
Beograd, L decemfara. Po poročilih, ki so došla Iz vseh krajev naše domovine, je bi današnji dam 11. obletnice izedimjenja Jugoslovanov proslavljen na najsvečamedS način. Povsod so se vršile velike proslave z vso navdušenostjo in iskrenostjo. Manifestacije so se osredotočile v iskrenih ovacijaih našemu kralju, velikemu ustvarite!ju našega nacijonalnega zedinjenja. V Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Nišu, Novem Sadu, Splitu in po vseh drugih večjih središčih so na najsvečanejši način proslavili veliki današnji praznik. V Beogradu ni biio nobene hiše, ki bi ne bila okrašena z državnimi zastavami.
Dopoldanske svečanosti so potekle v največjem navdušenju. Ko se je kralj vračal od služlbe božje v saborni cerkvi v odprtem avtomobilu s princem Pavlom, so ga množice burno pozdravljale po vseh ulicah do kraljevega dvora. Današnje proslave, ki so potekle po vsej državi v največjem navdušenju in manifestacijah za kralja ln zedinjeni jugoslovanski narod, so najboljši dokaz, kako so vse akcije, ki se vodijo od zunaj proti nam, zaman, kako m^čna in enotna je naša narodna zavest v najširših slojih vsega fugoslovenskega naroda Današnje manifestacije so potekle v enotnem duhu in so se osredotočile v vzklikih »Živela Jugoslavija — živel kralj«.
Beograd, 1. decembra. Prvi december dozidaj dvanajsti po osvobojenim in uje-djnienju, a pomembnejši od vseh prejšnjih, ker je prvi jugoslovenski — prvi december je bil proslavljen v Beogradu na posebno svečan način. V cerkvah ki molilnicah vseh veroizpovedi so bile službe božje in maše v prisotnosti civilnih in vojaških dostojanstvenikov ter množice ljudi.
Posefono svečana služtba božja je bila v saborni cerkvi. Sveto opravilo .ie opravil patrijarh Dimitrije ob asistenci štirih Škofov, vseh članov velikega duhovnega sodišča in 12 svečenikov. Že dolgo pred 11. uro se je cerkev napolnila. Na čelu vernikov je bil predsednik vlade general Peter Živkovič s člani kabineta dr. Korošcem, dr. Švriiugo, Mafcsimovičem in Uztunovičem. Razen mnogih visokih funkeijionarjev so bali navzoči tudi vsi člani diplomatskega zbora: francoski poslanik Dard, britski poslanik Priince. belgijski poslanik, od-pravmiik poslov britskega poslaništva, romunski in grški poslanik ter vsi vojni atašeji. Službi božji je dalje prisostvovala vsa generaliteta, predsedniki vseh sodišč ter guverner Narodne banke Bajloni. predsednik beograjske občine inž. Miloš Savčič itd., itd.
Točno ob 11. je prispel v cerkev Nj. Vel. kralj v spremstvu Nj. visokosti princa Pavla, dvornega maršala Dimi-triijeviča in načelnika generalnega štaba Milovanoviča. Po končani službi božji je pristopil k Nj. Vel. kralju patrijarh Dimitrije, ki ga je blagoslovil in mu čestital današnji veliki državni praznik, potem pa se obrnil k vernikom in v kratkem, a krepkem govoru poudaril veličino današnjega dne in potrebo sloge in ljubezni, da bomo dostojna te slave v svobodi. Svečanost se je zaključila s petjem državne himne. (AA)
—	Beograd, 1. decembra. V katoliški cerkvi v Beogradu je staži! danes beograjski katoliški škof Rodič svečano maSo in Tedteum ob pridilkj proslave državnega praznika osvObojenja in utjedanjenja. Masa se je zsačefiia Ob 9., a Tedeurn o pol 10. V imenu Nj. Vel kralja je prisostvoval maši polkovnik Sa-rie, dalje papeški nuncij Pelegrinetiti s svod&m tajaiMoorn Pacctoijem, v imenu vlade pa so bili pnisotnri gg. minister dr. Srškič, mfoiister dr. Frangieš, pomočnik ministra bujo Pakot-ie, državni svetnik AUaupovič %i mnogi višji uradniki ter vetika množica vernikov. .AA)
—	Beograd, 1. decembra. V dižamijii je bila danes o priliki pnamfca uijedi-njenja in osvobojenija svečana dova. V prisotnosti državnih dostojamstventi-kov je prečita! imam AbuflaJi dovo in potem v jedrnatem govoru poudarili važnost današnjega praznika. Dovi so prisostvovali domala vsi muslimani,, ki (bivajo v Beograd«. (AA)
Svečanosti v Sarajevu
Sarajevo, 1. decembra. I. december je bil proslavljen na kar najsvečanejši način. V vseh cerkvah in molilnicah so bile službe božje in maše, ki so jim prisostvovali zastopniki oblastev in vseh društev ter mnogo vernikov. Ban Drinske banovine Velja Popovič je prisostvoval službam božjim v vseh cerkvah, džamijah in sinagogah: v katoliški katedrali, starokatoliški cerkvi, pravoslavni cerkvi, Begovi džamiji in v obeh hebrejskih sinagogah. Takoj po opravljenih službah božjih je posetil bana general Kalafatovič, ki mu je čestital današnji praznik; ban Popovič je
ta poset takoj vrnil. Potem je ban spre jel v zgradbi banske upratve vse kon zule tuji držav v Sarajevu in cerkvene dostojanstvenike s škofom Šaričem reis-el-ulemo Čauševičem in metropoli-tom Petrom na čelu. Prisotni pa so bili tudi nadrabin in rabin obeh hebrejskih občin ter bivša ministra Vlada An-drič in dr. Kralj, predsednik državnega sodišča itd. Po tem sprejemu je sprejel ban v svečani dvorani banske palače zastopnike vseh sarajevskih kor-poracij in institucij, skupaj kakih 500 oseb. Opoldne je bila svečana ak,ade. mija v sokolskem domu »Gavrila Prin čipa«, zvečer pa svečana proslava »Gaareta«. Vsem tem proslavam so pri sostvovali ban, general Kalafatovič, podban in druge odlične osebe. (AA.)
Proslave jugosioven-skega Sokolstva
Beograd, 1. decembra. Danes o poti 11. so se sestalii delegati vseh beo-■giraosikffii sokcflskiih dmuStev pri nova teta ki na kraju, kjer bo stali v«iato giimnaistični stadlion za sokolski zlet 1930. Starosta dir. Miltorad Dregne je imeil govor, v katerem je poudarjali vaižlnosit dneva in vaižnost zleita, ki se pripravi'®. Potem so šili vsi na novo pcJkopailiišče in tam pcdoiHi cvetje na grobove pokojnih starost: Pere Tcdo-roviča, L'ai(be Jovanoviča, dr. Gtokatja Rvbafa in Mihajla Kovačeviča ter nedavno premnmuflega Zivojina Mkoliica. Pctfflej so govorili o zaslugia-h Sokoila in sokcClstva za csvobojenije in uiedtimjenje gg. Gnorgje Laizič, kot starešina »Dušam S?betga«, dr. Igor Vktfc, M.:5iajlo I5ič in dr. Dragič. (AA)
— Beograd, 1. deoerrtbra. Sokolsko dinuištrvo »Beograd II« je priredilo danes o poti 11. pred kostumiico v Gor-n_iam gra«iu spominsko svečanost _ vsem onim sckcflom, kd so padli v bovlh sa osvObojemie in ujedimienje. Svečanosti je prisostvovailo razen celokupnega člansitva tudi mnogo občinstva z utgied-nimfi osebnostni na čelni. Prlgodroa govora sta v toplih in iskrenih besedah imel starosta dr. Ivam Rvbar in prota M'iilio'šev;č. (AA)
Beograd, 1. decembra. V Zerrou-nn je juLgoslo^^en^lko sokolsfeo društvo na najsvečanejši nač"n prosilaviHo da-n.a?iniM praiznik narodnega zediini?enja. Zvečer je bnfla v sokolski dvorani velika sfevnositna akademaja, ki jo je otvorM z govorom o 'pomenn dam.ašnje-ga dne starosta zemiunske sokoliske župe, gimnazijski ravnatelj Branko Živkovič. Sokolski dom je biB slavnostno okrašen ter je že na zunaj nudii'1 hn-potzanitno sMko. Slavnostne proslave današnjega praznika SokoHov v Zenru-nu se je udeležiilo tudi celokupno starešinstvo JSS s starosto F. Gamgilom na čelu.
Zagreb, 1. decembra. Jutgoslo-venski Sokoli so položiilti danes na Mi-nogoju na grobove pokojnih sckoftskih delavcev cvetje z žalnimi trobojn';cami. Posečainje grobov nekdanjih svojih so-trudnikov po juigoslovenislkih Soktcfih v Zagrebu na dan 1. decemibra je že stalno ukoreninjen običaj.
Svečanosti v inozemstvu
V	Parizu
Pariz, 1. dec. Povodom današnjega državnega praranrfca je biilia v nusfkfi cerkvi v ulici Dam sloiižba božja. Svečanemu ceiikvenenDU opravil« je prisostvovali jiugoslovemisfei posBanik v Pairizn dr. Sipalajkov.ič z osobjem poslaništva in konzulata, vojaški ataše po?kovn'lk Predeč, ^gosliovemski oficirji', ki bivajo v Franciji v poseCmi vojaški misiji, člani naše delegacije v re paraoijski komilsrlji, številni zastopniki jingoislovenske in ruisike kolonije ter ngledinj zasticpniki diplomationega zbora in političnega življenja, ki so znani kc»t veSki priljatelj Jugoslavije. (AA)
V	Ženevi
Ženeva, 2. dec. V proslavo dmžav-
tiiega rcraznilka ujedinjepja je biitei opravljena svečana služba 'božja v tukajšnji pravoslavna cerkvi. Cerkvene svečanosti se je udeležil jnsgoslovenski konzul Petrovič z osobjem jargosloveoske-ga konzulata, odposlanci in uradniki Dnuštva narodov in mednarodnega urada za delo. jugoslovenski dijaki in jugoslovemska kolonilja v Ženevi. (AA)
V	Solunu
Solun, 1. decembra. V prisotnosti ju-goslovenskega generalnega komznia je Ma danes 1. decemfcra o priliki proslave ujeditnijenja in osvdbojemja svečam sloužJba božja, ki so ji raizen jugoslovenske kolorace iprteostvovatlli trudft mnogi priijate®. Jirgoskjviije z zastopniki sjt-škh oJbdiastev na čelu. (AA)
N« Dunaju
Dunaj, 1. decembra. Povodom današnjega narodnega praznika 1. decembra se ie vršila v rimsko - katoliški in v pravoslavni cerkvi sslužba božja. Prisostvovai ji je jugoslovenski posianik dir. Miloje MUolevič z jugoslovenske kolonijo na Dunaju. V poslaništvu je bila opoJdne recepcija. Pravoslavna ceikvena občina ie priredila svečanost za svoje člane, na kateri je akademski pevski zbor odpel narodno himno. Akademik Mflole Simič pa je pozdravil prisotne v imenu »Slovenskega juga«. Zvečer je jugoslovensko akademsko društvo »Sloga« priredilo v prostorih ho-
tela »Kontinenta!« svečano akademijo s plesom, na kateri so se zbrali člani našega poslaništva in konzulata na Dunaju ter jugoslovenski kolotija aa Dunaju. Z akademije je bila odposlana kralju Aleksandru I ta-le pozdravna brzojavka:
Na proslavi 1. decembra smatra jugo-slovenska akademska omladina na Dunaju z vso jugoslovensko kolonijo za svojo prvo dolžnost, da tudi pri tej priliki pozdravi viteškega vladarja Nj. VeL kralja Aleksandra I. z vzklikom: Nai živi kralj Jugoslavije! Živela velika in silna Jugoslavija!«
Mestnem zastopstvu v Zagrebu dr. Rit* tigu, ki je pred dnevi stavil zgodovinski predlog, naj hrvatska mesta z Zagrebom na čelu odpošljejo h kralju Aleksandru veiiko poklonstveno odposlanstvo, pa je bila odposlana ta-le brzojavka:
»S proslave 1. decembra Vam jugoslovenski akademiki in ostali Jugosloveni na Dunaju, ki iz neposredne bližine opazujejo razdirajoče delovanje naših sovražnikov, ki bi radi na razbojniški način rušili na<šo skupno in silno domovino Jugoslavijo, pri
čemer jih podpirajo neki naši izdajalci in odpadniki hrvatstva in jugoslovenstva, navdušene pozdrave Vam in Zagrebu, ki Je v tem odločilnem času spregovoril preko hrvatskega im jugoslovenskega patrijo-ta. Zatem poziva omladina dr. Rittiga, naj vztraja na braniku kralja in domovine. (AA.)
V Skadru mmm
Skadar, 1. dec. Na ttfkaijšngem pokopališču, kjer so pokopani jugoslovenski vojaki, ki so padft za ujedčnjenje Jugoslavije, je bita povodom današnjega državnega pnaennka spominska svečanost. Naš jugoslovenski konzul v Ska-d'nu M'i55;č ie imel pri tej priliki krasen govor, v katerem se je spomnil paidMi žrtev. Svečanosti so prisostvovali jugoslovenski poslan ik v Tirani Naistasi-jevič z osobjem poslaništva in jugoslovanskega konzulata v Skadinu, člani ■deiegacie za uirednrtev obmejnega prometa z Alibanitio in jugoslovenska kolonija- (AA)
Važni sklepi v Parizu
Dalekosežni predlogi odbora za vzhodne reparacije
Pariz, 1. decembra.. »Petit Parisien« poroča: Odbor za vzhodne reparacije je rz» delal nasledinjo rešitev: 1. Dolgovi Jugoslavije in Romunije glede državnih posestev in nfihovih reparacljskih dolžnosti se ukinejo. 2. Romunija dobi celokupni odstotek svojega deleža na madžarskih reparacijah, dočim se delež Jugoslavije zniža od 10 na 2 odstotka. 3. Grčija dobi
kritje vojnih dolgov iz vzhodnih repara* cij z znižanjem deležev ostalih zaveznikov, izvzemši deleža Romunije. 4. Osvobodilni dolgovi Češkoslovaške se določijo na 37 anuitet po 11 milijonov mark 5. Zato prizna Romunija delež Češkoslovaške aa vzhodnih reparacijah. Do te odločitve je prišlo, kakor piše imenovani list, s pridržki velesil in Male antante.
častno mesto Jugoslavije na mednarodnem kongresu književnikov in umetnikov
Mamilestaidfa za Jugoslavijo v Parizu — Kongres v Kairu bo raz-pravlfail o jugoslovenske m načrtu avtorskega prava
Parii, 1. decembra. Včeraj popoldne je imel izvrševalni odbor mednarodnega društva književnikov in umetnikov svečano letno sejo pod predsedstvom Georgesa Ma-yarda. Tej seji eo prisostvovali zastopniki vseh književnis?kih in umetniških društev, med njimi Roman ColHs, predsednik društva francoskih književnikov, Gleuve, predsednik društva dramatskih piscev, in Bour-delles. Društvo narodov je kot svojega zastopnika poslalo g. NVeiesa. Od Jugoslove-nov je bil pozvan na to sejo redni član društva dr. Svetislav Popovič. pariški dopisnik »Avale«.
Po sporočitvi, da je za bližajoči se kongres v Kairu egiptsflci kralj Fuad I. podpisal ukaz o imenovanja nekih ministrov v or-g&nizovalni odbor, je Mayard omenil, da se bo na tej konferenci posebej diskutiralo o jngoslovenskem nafrtu avtorskega prava.
Zadovoljen sem, je rekel Mayard, in menim. da izrazim s tem zadovoljstvo vseh prisotnih, da je ime »Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev« i spremenjeno v ime »Kraljevina Jugoslavija«. Vsi oni, ki vidijo ▼ Jugoslaviji enega izmed glavnih Manov našega mednarodnega društva, so s radostjo sprejeli akt Nj. Vel. kralja Aleksandra I. o novem nazivu jugoslovenske države. Zakaj navzlic temu, da se je država prej imenovala kraljevina Srbov. Hrvatov in Sloven-
cev, smo jo mi zmerom imenovali Jugoslavijo. 0 tem sem imel priliko govoriti tudi z našimi prijatelji v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Ker je na naš delovni program na kongresu v Kairu postavljen naziv kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, sem ukrenil vse potrebno, da se v Kairu ta naziv izpremeni tako, kakor je določil Nj. VeL kralj Aleksander v svojem aktu od 3. oktobra t. 1. V posebno prijetno veselje mi bo, da se v Kairu srečam z našimi odličnimi jugoslovenskimi člani, ki ao na lanskem kongresu v Beogradu pokazali, kako se mora organizirati kongres.
Govor Mayarda je bil burno pozdravljen po vseh prisotnih zastopnikih francoske intelektualne elite.
Na kongresu v Kairu, ki bo od 23. do 28. decembra t L, bo zastopanih nad 50 držav. Kar se tife sodelovanja Jugoslavije, je Ma. vard sporočil, da se je osebno obrnil na jn^oclovenskega vnanjega ministra dr. Vo-jo Marinkovič s prošnjo, da ljubeznivo omogoči odhod čim večjega števila jogeslo-venskih delegatov, ki bodo na kongresu sa. vsemali častno mesto. To častno mesto so si sasinžili z zakonskim načrtom o avtorskem pravu, ki bo takoj po uzakonitvi ▼ Jugoslaviji s strani mednarodnega društva književnikov in umetnikov dostavljen vsem državam, ki so članice društva. (AA)
Veličastna spominska svečanost Clemenceauju
se je vršila včeraj v Parizu — Svečanosti se je udeležil tako-
rekoč ves francoski narod
Pariz, 1. decembra. Ker je pokojni Georges Clemenceau izrazni željo, naj ga pokopljejo brez vsakih javnih časti, jc Pariz danes priredil pokojnemu Clemenceauju veličastno spominsko svečanost, ki je bo» Ije kakor vsaka druga hrupna prireditev pokazala, s koliko toplo ljubavjo bo francoski narod in Francija ohranila spomin na njegovo delo in na njegove zasluge.
Najprimernejše darilo
za Miklavža
je
roman £nte Duše

Prva knjiga
Martin
Spisal Ivan Podržaj
Elegantno vezan Din 30.-broširan Din 20.—
foo pc6tf ea Din več)
Naročila sprejema Založba »Luč« v Ljubljani
poštni predal V. #
2e ob 10. uri se je na trgu pred slavolokom in spomenikom Neznanemu francoskemu junaku zbrala tisočglava množica, ki je gosto napolnila vse izhode dvanajsterih ulic, ki se iztekajo na tem trgu. Točno ob 11. je prispel predsednik repu* blike Doumergue in položil na grob Neznanega junaka prekrasen venec. Takoj za tem je bil izpaljen topovski strel, ki je bil znamenje za petminutni molk v spomin pokojnemu Georgesu Clemenceauju.
Na drugi strel pa se je začel pomikati pred grobom Neznanega junaka veličasten sprevod. Na čelu je šel predsednik francoske republike, ki so mu sledili člana vlade in ostali civilni in vojaški dostojanstveniki. Za tem je sledilo nad 60000 invalidov in vojnih sirot ter delegacij iz vseh krajev Francije. V sprevodu so bili fudi odposlanci Fidaca s predsednikom polkovnikom Ashbetom na Čehi. Jogoslo» vonsko sekcijo zastopali Stepan:»vič, Markovič, Bogdanovič in dr. Petrovič. Tekom vse prireditve je vladala največja tišina in vzoren red. (AA)
Smrt mladega pesnika
Beograd. 1- decembra. Kakor poročaio iz Cačka, ie tam umrl na tuberkulozi mladi in talentirani pesnik Iliia Mkrovič.
-o-
Dan češkoslovaško - jugoslovenske vzajemnosti
Praga, 1. decembra. Danee se je vršil po naredtri ministrstva za kmetijstvo v vseh kmetijskih Šolah prvi »Dan češkoslovaško-jugoslovenske vzajemnosti«. V smislu te na. redbe se mora praanovati ta dan vsako leto L decembra s predavanji o pomenu tega dneva za Jugoslavijo in z razlaganjem literature, jeaaka, zgodovine, geografije in gospodarstva kraljevine Jugoslavije.
Angleške žrtve za našo svobodo
London, 1. decembra. Snoči (je M svečan banket hriitskih legijooarjev in
dobrovoljcev v srbski vojski. Jugoslovenski posiandc Gjorgje Gjurič je imel leo spominski govor, v katerem je po-uJarjail, da bd Mo potrebno postaviti zidan in trajen spomenik vsem onim prijateljem Jugoslavije, ki so zanjo umrli- (AA)
„Smeli" in „0svetnik"
Pariz, 1. decembra. Iz Toulona poročajo: Jiuigodovenski podmornici »Sme-ffi« in »Osvetnik« sta sinoči odplutli v spremstvu nekega pamika. Prefekt je
bil takral ko sta se ladiji mudili v Inki, odsoten in je poslal poveljniku Pfei.ferju raidiiogram, v katerem izraža obžalovanje, da ni' mogel bM zraven, ko sta žadji cdpluli, in jima želi naisireoneišo pot. (AA)
Trgovci in socijalna zakonodaja
Beograd, 1. decembra. Iz Zagreba so se vrnili člani uprave beograjske trgovinske zbornice, ki so tamkaj prisostvovali konferencam gospodarskih organizacij o vprašanju socijalnega zakon oda j6tva. Na da* našnji plenarni seji trgovske zbornice v Beogradu je bil odobren proračun za prihodnjo poslovno dobo, nakar so se vršile obširne razprave o vprašanju bodočega socijalnega zakonodajstva. Poudariti ie zlasti da je bila dosežena v vseh vprašanjih največja enodušnost.
Razsodba v zagrebškem falzifikatorskem procesu
Zagreb. 1. decembra. Včeraj je bil pred tukajšnjim sudbenim stolom zaključen senzacionalen proces, ki je bil že tolikrat prekinjen in zopet nadaljevan, in sicer proti razširjevalcem falzificiranih čekov Vidu Galoviču, Hinku Markoviču in njegovemu sinu Fran ju.
Včeraj sta bila ponovno zaslišana prva dva obtoženca, danes pa Franjo Markovič. Poslednji je izjavil, da je bil štiri leta kle-rik, da je urejeval »Orlovsko stražo« io da zaradi tega ni prihajal v Lepoglavo k svojemu očetu, ki je bdi uradnik v tamkajšnji kaznilnici in da se potemtakem prej ni niti poznal s prvim obtožencem Vidom Galovi-čem.
Zvečer ob 20. je sodišče izreklo sodbo, s katero se obsoja Vid Galovič zaradi razpe-čavanja ponarejenih travellers čekov Cu-nard Line na sedem let težke ječe in ninko Markovič na Štiri leta, ker je delal v sp<v razuma s prvoobtožencem. Franjo Earko^ič pa je bil oproščen ker se sodišče ni moglo overiti, da je vnovčil vedoma talzifieira« ček. Oba obsojenca sta vložila ničnostno pritožbo, dočim se je državni tožilec zadovoljil z obsodbo.
Napredovanja v vojski
Beograd, I. decembra. Kralj ie danes podpisal obširen ukaz o napredovanju oficirjev v vojski-
Novo učiteljišče v Beogradu
Beograd, 1. decembra. Tu so danes slovesno o tvorili novo moško uči teli išče v Šumadijski ulici 12. Iniriiativo za zjrraditev noveea poslopja moške«a učiteljišča v Beogradu je dal Ni- Vel. kralj. Blagoslovitev nove zeradbe ie izvršil prota Ružičič ob prisotnosti zastopnikov predsednika vlade, ministrstva prosvete in drujrf.i predstavnikov oblasti.
Gostovanje naših opernih pevcev v Atenah
Atene, 1. decembra. Ravnateljstvo atenske opere namerava pozvati več umetnikov beograjske in zagrebške opere na gostovanja v Atene. (AA)
Madžarska politika
Budimpešta, 1. decembra. Sinoči je imela sejo liga za revizijo mirovne pogodbe, na kateri je predsednik sporočil, da je število članov narastlo v zadnjih 7 mesecih za pol milijona. Predsednik je v svojem poročilu izjavil, da je Madžarska pripravljena stopiti v Zedmjene države Evrope, da pa odklanja podunavsko konfederacijo pod vodstvom balkanskih držav. (AA)
Atentat na bivšega albanskega ministra
Atene, 1. decembra. Agencija Havas poroča: Neznani 1'udie so izvršili atentat na bivšega albanskega ministra Potatateia. Minister ie neznatno randen. atentator« pa so pobegnili. Po vsem videzu gre za čin politične osvete.
Zavlačevanje pogajanj za ustavno reformo
v Avstriji
Nove težave na vidiku — Sta^Sče državnega kanclerja^ dr. Schobra — Hetmwehrovske organizacije ne bodo razpuščene
Dunaj. 1. decembra Pododbor odbora za ustavno reformo je imel včeraj sejo, na kateri bi se morale odstraniti zadnje težave v vprašanju ustavna reforme. Končnoveljavna rešitev pa se ni mogla najti, ker so se v zadnjem trenutku zopet pojavile nove težave. Glede na vprašanje volitve zveznega predsednika se je ponovno ugotovilo, da bo tudi druga volitev ljudska volitev v obliki ožje volitve. Pri tem pa bo obstojala možnost, da se bodo postavili namesto dveli kandidatov, ki sta prišla v ožjo volitev, drugi kandidati. Dalje so se formulirale določbe o imuniteti Glede stališča Dunaia in gledp vprašanja Šolstva pa so ni mo^^l doseči sporazum. S tema vprašanjema se bo še bavil ustavni odbor v torek.
Tz Innsbrucka in drugih sedežev Heim-wehra prihajajo zopetne vesti o novi delavnosti te organizacije. Innsb ruški listi poročajo. da so bili pred dnevi zastopniki Heimwehra pri dr. Sehobru. Vaugoinu in Bureschu. kjer so izjavili, da se bodo takoj odzvali vsakemu pozivu ali povelju. Dalje so izjavili, da se ne bodo preje razorožili, dokler ne bo gotovih 80% ustavnega ..ačrta.
Dalje poročajo isti listi, da je zvezni kan-celar dr. Schober zagotovil deputaciji. da ne bo nikoli sprejel rešitve, ki po «voji vsebini ne bi mogla zaiamčiti obnove drfcu ve. Končno je poudarjal, da razorožitev ali c«>lo razpust Heimwehrovskih organizndi ir i ozirom na položaj, v katerem sta država in narod, ne pride v poštev.
^PONEDELJEK« Št. 48
3
Ponedelidc, 2. XII. 1920
Nacionalno - športni prireditvi ljubljanskih in mariborskih lahkoatletov
Pokal bana Dravske banovine sžtti - Na kratki progi »Teka Hans Susitti — Ponovna zmaga tekmovanju za Vahtarjev pokal
Tek ujedinjenja v Ljubljani
ASK Primorje je včeraj pod pokroviteljstvom bana Dravske banovine inž. Dušana Serneea priredilo vdrugič tek ujedmjenja,
naeijonalno.sportno prireditev, M je bila letoe prvič razpisana kot mednarodna. Ban Dravske banovine raz. sernec je daroval krasen srebrn pokal kot prehodno darilo. Pokal preide v stalno last tekača, ki bo zmagal pri tem tekmovanju trikrat zaporedoma ali štirikrat v presledkih.
Zanimanje za to tekmovanje je bilo ve-Kiko. Pri startu pred kavarno Emono :n na cilju pred Narodnim domom, se je zbrala velika množica. Zalibog treba konstatirati. da občinstvo, zlasti na cilju, ni držalo potrebne discipline ter je po Aleksandrovi cesti precej oviralo prihod tekačev.
Tekmovalna proga, ki je vsebovala dva dela, to je dolgi del proge za tekače na srednje in dolge proge, in kratki diel za vse ostale sodelujoče športnike, je zlasti pri dolgem delu stavliala na tekmovalce težke zahteve. Razen dolžine, ki je znašala približno 5 km, je s svojim vzponom e Krekovega trga po Študentovski ulici na Grad in preko njega izključevala tekmovalce, ki niso rutinirani v cross countrv tekih.. Kratka proga je merila približno 2700 m.
Tekači so bili razdeljeni v osem kategorij, izmed katerih pa ena, namreč kategorija vojakov, ni bila zasedena.
Pri tekmovanju so sodelovali lahkoatleti peterih klubov, in sicer dva člana KAC iz Celovca, brata Susitti, dalje član beograjskega Sokola Štefanovič, član Marathona H Zagreba Kumer ter lahkoatleti Ilirije in Primorja. Največji uspeh sta brezdvomno dosegla
Celovčana brata Snsitti,
ki sta zmagala na kratfki in dolgi progi. Ze pri zadnjem lahkoatletskem mitingu SK Ilirije smo videli, kako lepo napreduje lahko-atletika v Celovcu. Celovec nam je včeraj poslal dva svoja odlična zastopnika, od katerih eden si je priboril dragocen pokal bana Dravske banovine v prehodno lasi Drugi izvenljubljanski atlet Zagrebčan Kumer je zasedel drugo me9to na dolgi progi. Beograjčan Štefanovič, ki 6e je tudi smatral za favorita, je zgrešil progo ter s tem izpadel iz tekmovanja.
Časi so se proti lanskim zelo izboljšali Na dolgi progi je lani zmagal Primorjaš Perko z 18:50 in dve petini. Susitti je ra-bi5 letos za isto progo 18:28 in dve petini. Na kratki progi je lani zmagal Majhenič, takratni član domžalskega Diska v 10:05, Hans Susitti pa je letos pretekel progo v 8:23 in tri petine.
Na cilj ®o dospeli tekmovalci v naslednjem vrstnem redu:
Kratka proga.
1. Susitti Hans (KAC) 8:23 in tri petine,
2.	Ogrin 8:42 in ena petina. 3. Putinja 8:47 in dve petini, 4. Regally, 5. Mitja, 6. Zorga Fric (vsi Primorje), 7. Glavnik, 8. Vidmar (oba Ilirija), 9. Lenarčič. 10. Zorga A., 11. Gregorc, 12. Grobler. 13. Šabec, 14 Sin-tič, 15. Štepic. 16. Prašnikar, 17. Savnig, 18. Mirt, 19. Umek (visi Primorje). 20. Pri-bovšek (brez kluba). 21. Zdešar. 22. Krajec, 23. Zajec. 24. Rajič M., 25. Ribnikar.
Dolga proga.
I.	Susitti Adolf (KAC) 18:28 in dve petini, 2. Kumer (Marathon) 20 :C0 dve petini,
3.	Majhenič (Ilirija) 21:02. Za njim je 60 m pred ciljem izstopil Perko. 4. Tručelj (Primorje) 21.50.
Klasifikacija po kategorijah.
i. Neverificirani do leta 1911: Kratka proga: 1. Zajec (Primorje); dolga proga: 1. Tručelj 21:50.
II.	Neverificirani od 1911 do 1913: 1. Putinja 8:4? dve petini. 2. Lenarčič, 3. Gregorc, 4. Grobler, 5. Šabec, 6. Prašnikar (vsi Primorje).
III.	Neverificirani od 1914 do 1916:
1.	Ogrin (Primorje) 8:42 ena petina,
2.	Gladnik (Ilirija), 3. Savnig, 4. Mirt, 5. Umek, 6. Priboršek, 7. Zdešar, 8. Krajec, 9. Rajič M.
IV.	Juniorji od leta 1911 do 1913: 1. Re-galy, 2. Sintič, 3. Stepič (vsi Primorje).
V.	Juniorji od leta 1914 do 1916: 1. Zorga A.. 2. Ribnikar (oba Primorje).
VL Seniorji, plasirani preko 800 m: Kratka proga: 1. Susitti H. (KAC) 8:23 dve petini, 2. Zorga Fric (Primorje). Dolga proga: 1. Susitti A. (KAC) 18:28 dve petini,
2.	Kumer (Marathon) 20:00 dve petini!
3.	Majhenič (Ilirija) 21:02.
VII. Seniorji, neplasirani preko 800 m: Kratka proga: 1. Mitja (Primorje), 2. Vidmar (Ilirija).
Skupno je startalo 34 atletov, od katerih je prišlo na cilj 29. Organizacija tekmovanja
L
Velik iznajditelj
Atila je bil šiba božja za Evropo, Miroslav Vojska pa za trg Rakovnik. Bil je nemiren duh, ki je delal napol čast, napol nečast imenu svojemu, svojim sosedom pa venomer neprilike.
Bil je izumitelj. Namesto da bi si bil kupil budilko, je sestavil v blagor svoji dekli stroj, sličen stekleni omari. Ta zaiboj je bil nadevan s pokajo-čimi žabicami, ki naj bi se matematično natanko razletavaie po ena vsako jutro ob pol sedmih. Zaboj je bil opremljen za leto dni s 365 petardami, ki so se vrstile in vsakokrat sprožile zvončkljanje. Za prestopna leta je bil še poseben vložek. Vsa naprava je poslovala tolikanj imenitno, da so že prvo jutro vse žabice vnele, sežgale posteljo, izbile postrežnici levo oko in prevothle strop.
Potlej si je omislil nekak top za po-
komcavanje bolh in ščurkov. Miroslav Vojska je hotel imeti mir pred gomaz-mjo, zato ji je napovedal vojno Sosede je povabil na preizkušnjo. Skoki-co je z iglo pritrdil na zid in sprožil Hudičevski sestav pa je poskočil na-
ši pribori Celovčan Adolf Su-l jedfsojenj a« zmaga njegov brait F. Podnečana (Železničar) v — Težak poraz Gradjanskega
je bila dobra. Tekmovanje je v moralnem in športnem ozi ru izbora o upelo ter bo kakor binkoštna štafeta »Jutra«, postalo tra-dicijonalno. Prav 6rečna ideja prirediteljev, da so tekmovanje razpisali kot mednarodno.
Po tekmovanju ee je v »Zvezdi« vršila razdelitev daril in priznani« plasiiranim tekačem. Kakor že omenjeno, je srebrn pokal bana Dravske banovine inž. Serneea dobil Celovčan Adolf Susitti. Prvi trije plasirani v vsaki kategoriji so dobili kolajne in priznanice.
Razdelitvi daril so prisostvovali ban inž. Dušan Sernec, zastopnik komandanta dravske divizije g. polkovnik Majcen, za Ljubljanski hazenski podsavez ga Kroftova, za TKD Atena ga dr. Šapljeva in Kelemino-va, za LNP predsednik Zaje. za SK Ilirijo g. Verbič, za SK Grafiko g. Kemperle, za Koturaški Savez Jugoslavije g. Gorjanc in za Zmajev steg skavtov g. Zor. katere je predsednik ASK Primorja g. načelnik Sancin prav prisrčno pozdravil. V svojem govoru je poudarjal pomen današnjega dne ter bodril navzoče športnike k vztrajnemu delu na športnem polju, ki bo v korist ne samo posameznikom, temveč tudi naši ujedinjeni domovini.
Tek osvobojen ia za pokal Toneta Vahtarja
Včeraj je priredil ISSK Maribor pod pokroviteljstvom komandanta mesta brigad-nega generala g. Zivka Stanisavljeviča zanimivo propagandno lahkoatletsko prireditev »Tek osvobojenja« za dragocen pokal, ki je bil darovan v spomin pokojnega narodnega borca Toneta Vahtarja.
Prireditev je uspela v vsakem oziru in je nudila prav zanimivo tekmovanje med 18 atleti. Kljub ostri konkurenci je ponovno zmagal talentirani tekač SK Železničarja, Franjo Podpečan, in sicer » času 6:43 na 2300 m dolgi progi. Sledili so Kumer Ivan (SK Ilirija) 7:04.6. Rak (Ilirija) 8-01.3, Konič Jože (ISSK Maribor). Pintarič Ivan (ASK Primorje. Drobnič Otmar (SK Železničar); vsi so prejeli krasna tolažilna darila.
Udeležba s strani gledalcev je bila naravnost rekordna, zlasti na cilju, kjer je bil boj nad vse oster. Po prireditvi je v Narodnem domu razdelil nagrade zastopnik komandanta mesta g. major Lujo Mičič v prisotnosti darovalca pokala g. Mihe Vahtarja brata pokojnega Toneta. Organizacija prireditve je bil brezhibna in gre vsa zasluga pred vsem mlademu športniku Danilu Vahtarju, ki je fungiral kot vrhovni sodnik.
Včerajšnje nogometne tekme
Ljubljana: Tekma Ilirija : Hermes je bila zaradi razmočenega igrišča odpovedana, istotako hazemska tekma Ilirija : Sava.
Zagreb: Concordia : Gradjanski 5 : 0 (1 : 0)1, Hašk : Croatia 6 : 1 (3 : 0), Viktorija : Sokol 6 : 0 (4 : 0), Sparta : Železničarji 1 : 0 (0 : 0).
Beograd: Jugoslavija : Soko 2 : 1 (2:0), BSK : Jedinstvo 5 : 0 (2 : 0), BUSK : Grafičar 3 : 1 (3 : 0).
Praga: Sparta : SK Bratislava 7 : 2 (3 : 1), Bohemians : Teplitzer FC 6 : 1 (l : 1), Slavija : Tennis Borussia (Berlin) 8 : 1 (5 : 0). DFC :2 Union Žižkov 6 : 1 (2 : 0), Viktoria Žižkov : Čechie Karlin 3 : 0 (1 : 0).
Dunaj: Admira : VVacker 6 : 0 (2 : 0), Rapid : Hertha 7 : 4 (3 : 3), FAC : WAC 1 : 0 (0 : 0), Nicholson : Sportklub 1 : 0 0 : 0). Austria : Hakoah 6 : 0 (1 : 0). Gradec: Odločilna tekma za jesensko prvenstvo. GAK : Grazer Soortklub 3 : 1 )0 : 1), 12.000 gledalcev. Sodnik Zwicker
(Dunaj).
Budimpešta: Ujpest : Bastya 6 : 1 (4:1), Ferencvaffos : Nemzeti 7 : 2 (3 : 1), Hun-garia : Bocskay 5 : 2 (3 : 0), III. okraj : »33« 2 : 1 (1 : 0), Kispest : Atilla 2 : 1 (1 : 1), Pečuj : Somogyi 2 : 2 (1 : 1).
Berlin: Berlin : Gotenborg 3 : 2 (1 : 1).
Fiirth: I. FC Nurnberg : Spielvereini-gung Furth 2 : 1._
Pristopajte k „ Vodnikovi družbi"
in potrebmaae n»jc«ne}e r drogerijafc
KAM C, LJUBLJANA
to _ kan c fwolirara), hiaribor cenik gratis!
Turneja Glasbene Matice v Franciji
Lens, 1- decembra. V programu francoske turneie oevskeza zbora »Glasbene Matice« je bila današnia nedelia zopet posvečena našim rojakom-izseliencem. ki so nasel:eni v okolici Lensa. Tuka' ie brezštevilno oremogokooov. v katerih ie zaposlenih okrozlo 12.000 naših rojakov. Niim na čast in kot pozdrav domovine ie bil prirejen tukaišnii koncert, ki se ie vršil v Kinu Casino ob 11. dopoldne. Tudi tukai ie dala »Glasbena Matica« tri četrtine prostorov v veliki koncertni dvorani brezplačno na razoolazan!e za naše roiake — delavce-Sprejem ie bi! navdušen, prisrčen in zin-liiv obenem. Naši roiaki imaio tukai kaki.i devet orzanizacii. radarska društva sv. Barbare in delavske rn podporne organizacije- Dušebrižnik naših rojakov v tem okolišu 'e župnik Valentin Zupančič, ki 'e prej služboval v Liubliani m ima sedai svoi sedež v Lievinu. pol ure od Lensa. Vse te orzanizaciie in niih voditelji, tukaišnii lokalni faktori in veliko število naših ro;a-kov, ki so se W. raznih krajev. po več desetin kilometrov daleč tu zbrali, so mišli k spre:emu Matičariev. so iih prisrčno in navdušeno pozdravili kot pevce in mile roiake. Dvoran? ie bila. kakor ni bilo druzače pričakovati napoIn:ena do zad-n:eza kotička poslušalcev, ki kar niso mogli pričakati milih zvokov domače slovenske in iuzoslovenske pesmi, ki io dolzo niso mozli slišati, vsai ne v tako lepi in izklesani obliki, kakor iih ie zapel zbor »Glasbene Matice«. Ce so že umetne pesmi izzvale navdušenje, so v druzem delu siporeda narodne oes>mi eloboko sezle v srca naših rojakov, ki se kar niso mozli naslišati leoeza oetia. Nič dosti maniši ni bil učinek slovenske in iuzoslovanske pesmi tudi na francosko občinstvo in na Poljake. ki iih ie tudi tukaj več desettisočev. Po koncertu so se Matičarji sestali k skupnemu obedu, kateremu so prisostvovali tudi zastopniki naših roiakov- Med vsemi so se navezali navdušeni bratski stiki. Po obedu so si zostie ozledali nekaj lični'.i delavskih kolonij, povsod naiTubezni-veiše sipreioti. Težko ie bilo slovo, ker kmalu popoldne so se morali Matičarji od-trzati od svojih roiakov in kreniti na pot proti iuzu. v Pari-z. kamor dospejo danes zvečer ob 10-
Romunsfca kraljica potuje v Južno Ameriko
Beograd. 1. decembra. Inozemski listi poročajo da bo romunska kralica Mariia v kratkem odpotovala v Južno Ameriko, kier bo oosetila predvsem Rio d« Janeiro.
Ministrstvo za kulturo na Poljskem
Varšava. 1 decembra- Vlada namerava ponovno uvesti ministrstvo za kulturo in lepe umetnosti, ki ie bilo txred nekai leti ukinjeno. (AA).
Romunska razstava v Varšavi
Varšava. 1. decembra. Danes ie bila svečano o tvori ©na razstava romunskih izvozni.! proizvodov. (AA).
Direktna telefonska zveza med Varšavo in Jugoslavijo
Varšava, 1. decembra- Od danes ie vzpostavi ena direktna telefonska zveza med Gornjo Šleziio z Juzoslavijo preko Moravske Ostrove in Budimpešte- Doslej se ie zlasti zorniešleska industrija pritoževala nad slabo telefonsko zvezo z Juzoslaviio.
Izbruh Momt PeHea
Pariz, 1. decembra. Iz Fort de Fra-nce poročajo: Oznienik Mont Pellč ie smet bliuval pol ure. Preden je začel bliuvati. se ie iz žrela dvlenil 2000 m visok steber črneza dima. ki se le razširil 8 km daleč v smeri proti Saint Pierru. (AA).
Bomba na športno hišo
Kovno, 1- decembra. Na hišo športnega društva ie bila vržena bomba. Gmotne škode ni in tudi človeških žrtev ni bilo. (AA).
Stavbena katastrofa
Marseille. 1. decembra. Izpod ruševin dveh porušenih hiš so izkopan dosedai 8 trupel in 11 ranjencev, med katerimi Je 9 hu.
do ramenih. (AA)
Obletnica albanske neodvisnosti
Tirana, 1. decembra. Albanski prestaro poroča: Obletnica neodvisnosti albanske kraljevine je bila svečano proslavljena po vsej deželi. Kralj Zogu je sprejel med drugimi diplomatski zbor, v katerega imena je doyen italijansk i poslanik kralju čestital. (AA).
Letalska nesreča
Malaga, 1. decembra. Letalo, ki je plulo proti Casablanci, je strmoglavilo na tla in se razbilo. Oba letalca sta mrtva. (AA)

prej in potegnil s seboj izumitelja, ki se je bil s suknjo zapel ob ozadje pri kanonu. Zid je bil prebit in razbitki so ugonobili na sosednjem vrtu nekaj perja di postarni Špeli Špeletičevi, ki se ni dala izlepa pomiriti. Izumitelju samemu se ni zgodilo dosti več ko nič. Na to je bil malone ponosen. Hitro zatem je velikodušno podaril svoji občini, da bi bila naprednjša, nego se vob-če sklepa po njenem imenu, toli popoln gasilnik za požare, da so že na poskus-<nd dam zgorele tri hiše. Njegov samo-gib za prevažanje gnoja je ubil priletno kobilo in njeno nedolžno žrebe. Njegov sistem razteznih lestvic za obiranje črešenj ima na vesti dve vdovi in ne vem koliko sirot. Ker železnica nj marala rabiti nekih signalov z njegovega zelnika, jih je ponoči razpostavil na svojo roko ob tiru, hoteč osramotiti svoje obrekovalce. Tovorni vlak je tačas skočil s tira in videl si po tleh lepo zbirko sadja, mesa, tramov in drugega blaga. Odlični tržan, bogat po svojem očetu, je nato sestavil vzorno mašino za luščenje graha. Luščilnica je sličila na hlaipon, opremljen z ročicami, zobatim kolesjem, vijaki, beti,
s sijajnim »podajanjem«, kakor bi rekli Stritarjevi rojaki. Z njo si je ustil izluščiti, ko bi trenil, ves grah iz okolice in še več. Neki dan je mogel sklicati vse gospodinje iz Rakovnika. Pri-tresle so mu cele grmade stročja, ga vsule v zajeten grot, podoben kraškemu požiralniku. Potlej pa je Vojska Prijel za kljuko in pričel vrteti. Stroj je bljuval, pljuval, da so se tresla tla vse okoli. Luščine so frčale iz žrela, o grahu pa ni bilo sledu ne tiru.
»Kak zatik je moral odnehati,c se je izgovarjal Vojska. In pripognil se je v lijak, da bi pregledal, kje tiči napaka. Osvetljiva mašina pa ga je pograbila, ga zmečkala in mahoma je izginil izpred oči gospodinjam, ki so se v grozi razbegnile. Ko so se vrnile, je bila mašina oddala hlačni gumb in zobotrebec. Drugega ni ostalo po velikem iznajditelju.
Še dandanašnji vidiš, ako prideš v Rakovnik, na sredi trga lepo sobo na časf "možu znanosti in vede, ki pa ga je neki šaljivec nespoštljivo hotel prekrstiti v: Beda Miserabilis. H; M.
Poslovilni večer direktorja Kneževica
Ljubljana, 1. decembra.
Sinoči se je vršil v zimskem salonu kolodvorske restavracije poslovilni večer direktorja železnišike direkcije inž. Dimitrija Kneževiiča, ki odhaja na novo službeno mesto v Subotico. Že dolgo pred napove« dano uro je bil obširni salon zaseden do zadnjega kotička, tako da so se morali zamudniki zadovoljiti s sedeži v prvih dveh sobah.
Malo po 21. je prispel odhajajoči g. direktor, ki je bil sprejet prav prisrčno. Orkester in pevski zbor »Sloge« sta uvedla večer z dvema komadoma, nakar se je kot prvi pc»lovil od njega pomočnik direktorja g. inž Makso Klodič, ki je v jedrnatem nagovoru najbolj hvalil socialni čut, ki ga je g. direktor v visoki meri gojil napTam uslužbencem. Želel mu je na novem položaju mnogo uspehov in zadovoljstva. Nato so se v prisrčnih govorih, ki so bili polni iskrene hvale in globoke hvaležnosti. po» slavil od g. direktorja še načelnik dr. Fa-tur, v vezani besedi Mirko Kragelj, nato šef odseka inž. Miiller-Petrič, ki je izročil g. direktorju album s spomini na slovenske planine, šef postaje Maribor kor. koL Mohorko, šef kurilnice Maribor inž Vi« dic in zastopnik strojevodij g. Peževan. Ob koncu njegovega govora so udeleženca dali duška vdanosti do Nj. Vel. kralja in se z burnim navdušenjem spomnili na praznik ujedinjenja. Kot zadnji se je v temperamentnem in lepem patriotičnem govoru poslovil od g. dSirektorja še žeL zdravnik dr. Avramovič, ki je žel za svoje tople besede poseben aplavz Odmore med posameznimi govori je marljivo izpopolnjevala »Sloga«.
G. direktor Kneževič se je v krasnem govoru zahvalil za toplo slovo, ki mu je tem težje, ker se zaveda, da mu je postala Slovenija druga domovina. Izrekel je svoje priznanje za delo, discipliniranost in trdino voljo, s katero so slovenski železničarji podpirali njegovo težko nalogo. Kon» čal je z obljubo, da mu bodo ostali »divni lugovi zdmzenlene Slovenije« v trajnem spominu in da ne bo opustil nobene priložnosti, da jih zopet in z'*pet ne obišče. Nato je stopal od udeleženca do udeleženca ter vsakemu stisnil roko v slovo.
Malo pred polnočjo je g. direktor zapustil prisrčni sestanek, ki je zopet pokazal, dia je užival g. direktor med slovenskimi železničarji mnogo spoštovanja in ljubezni. Po odhodu se je razvila neprisiljena zabava mod raznimi člani velike družine železničarjev.
Deževna nedelja
Ljubljanica ln okoliški potoki močno narasli. — Lov pobeglega aretlranca. — Napad z nožem. — Nesreča 701c;tnega starčka,
Ljubljana, 1. decembra.
Ljubljanska nedelia se ie danes pričela in končala v znameniu praznovania uedi-njenla- Kronika ni kai pestra. Dež ie pričel liti že v zgodnjih jutranjih urah in le hitel oadatl ves dan. Neka'krat se le vlil za nar minut z vso silo ter pošteno iznral blatne ceste. Potoki v okolici mesta so začeli zaradi nepresfaneza deževia naraščati. Narasla ie močno seveda tudi Ljubljanica, ki ii donašajo potoki kalne množine vode.
Zaradi 1. v mesecu in zaradi slabeza vremena so se zabavali liudje v zostilnah in kavarnah. Ostajali so 00 večini v mestu ali pa odhajali z avtobusi v bližn:o okolico-Na policiji so imeli v iutraniih urah ouravka z raznimi piiančki. ki se iih ie zbralo v policijski'.! zaporih prav lepo število. Po oolorespanem mačku so nerodneiše naznali domov ker. so jim orei še povedali. koliko bodo morali Plačati v ubožni sklad mestne občine-
Tekom noči in dneva ie bilo izvršenih v mestu več manjših tatvin. Zmanjkalo ie zooet nekaj koles. Ziutrai so priznali orožniki v ietnišnieo nekeza Ivana Nemca. PriieK so ea zaradi sološneza suma v okolici. Preden oa so orožniki z aretirancem stooili v ietnišnico se iim ie Nemec nenadoma iztrzal ie rok in zbežal v Leonovo restavracijo v Kolodvorski ulici. k:er ie. hoteč bežati dalie. oo nerodnosti ubil 200 Din vredno širno. Teza in ker se ie nekoliko obrezah se ie Nemec ki zotovo nima prav čiste vesti, tako prestrašil, da ie počakal na svofe zasledovalce.
V bohiico so prepeljali čevliarskeza pomočnika Stanka G- ki za ie nredsinočnilm nekdo napadel v neki zostilni v Floranski ulici ter mu razrezal roko. Zaradi močneza krvavlienia je G otbnemozel ored hotelom Unionocn, odkoder so za nato z rešilnim vozom prepeljali v splošno bolnico.
Drtrza nesreča se ie pripetila porooldne ob 17.30 na križišču Reslieve in Sv. Petra ceste. Ob omenjenem času ie hotel prekoračiti ulioo 701etni občinski ubožec Salomon Ropreht. ki pa mu ie postalo nenadoma slabo. Padel ie 00 tleh tako nesrečno, da si prebil zlavo nad levim očesom. Prepeliali so za enako 7. rešilnim avtom v bohiico-
Mariborska nedelja
Maribor. 1. decembra.
Popoldne le začel rositi dež in vse m©sto se ie oddelo kmalu v žalostno zimsfko sliko. Na policiil ni bilo posebnih dozodkov. Razen aretacije nekeza »Turčina*. ki ni bil vajen močne šta:erske kanlHce. in so za morali odvesti h »Grafu<. ni bilo nič posla-Tudi med policijskimi prilavami ni zaznamovati nič posebneža. Vloženih iih ie bilo 24 zaradi raznih nerodnosti vsakdanjega značaia. Pravtako niso imeli na rešilni postaji dosti dela Od raznih nezgod ie omenit! edino oretep v Laznici ori Llmbušu. kier so se stepli delavci med sebo'. Pri pretepu ie odnesel 25-letni Pavle Godec poškodbe na glavi, ki oa niso nevarne. Mariborska rešilna postaja mu le nudila prvo pomoč.
Smrtna kosa
Včeraj je preminula v Ljubljani ga Ivana Logarjeva- Pogreb pokojnice bo danes 2. L m. ob pol 4. iz hiše žalosti na Poljanski cesti 5. — V splošni bolnici v Ljubljani je umrla v soboto ga Marija Ko p r o 1 o v a in bo njen pogreb danes ob 2. popoldne iz mrtvašnice sploSne bolnice. — Po dolgi bolezni je ugrabila smrt v Ljubljani gospo Viktorijo Jeretinovo. K večnemu počitku bo položena jutri ob 15. na pokopali-J šču pri Sv. Križu. _ Pokojnim blag spomin, žalujočim naše sožalje!
Dolgo isL-ani riikovec v rokah pravice
Ljubljana, 1. decembra-
V neki hlev v bližini kolodvora ie stopil ziutrai na vse zzodai stražnik. Pozledal :e okroz sebe in kmalu opazil v kotu v slami zaritih več soeči.i molkih.
>Halo. kdo ste?« ie poklical stražnik, ki je imel naloz. Drekontrolirati orostore. kier se radi zbiraio postopači, ki iih zanese oot danes v ta. :utri v oni krai.
Iz slame se ?e dviznilo par razmršenih zlav. ki so zledale zaspano v neprijeten poiav stražnika. »Uf!« ie nenadoma vklik-nil nekdo v kotu. se poznal pokoncu in skušal, kakor hitro mozoče skozi vrata. Stražnik ie imel baš še toliko časa. da mu ie zastavil oot in za prijel za ovratnik.
»He. slaba vest. kai?«
»Pustite me v miru. moram na vlak!« ie pričel kričati mladi fant sloke postave ves preplašen.
»O. tako se pa nisva zmenila- Na'pre; se bova pozledala in šele potem boš morda lahko šel..
Stražnik ie začel spraševati. Fant ni ime! pri sebi nikake lezitimaciie. zato ie moral s stražnikom na ocliciio dočim so druži povečini delavci, zaposleni pri raznih delih na kolodvoru, lahko ostali še nadalje v slami.
Na ooliciii ie aretirani fant neka<i časa kar molčal. Kmalu pa se ie naveličal spraševanja in ie izpovedal, da se piše Valentin Kotnik, star 25 let. doma iz Dola pri Hrastniku.
»Ali si res ti tisti, ki za iščemo že toliko mesecev?«
»Bo že res.« ie prikimal fant. ki ie no-stal zzovoren.
»Zdaj boš na sedel nekaj mesecev.« so menili na policiji, ko so končali zasliševale-
Valentina Kotnika, delavca, ki ie bil že nekajkrat oredkaznovan. so iskala varnostna oblastva že kakih šest mesecev. Potepa! se ie po deželi in kradel kakor sraka. Preživljal se ie s plenom, ki si za ie nabral pri raznih v lom in. Ce ni može! vlomiti, se ie zakadil včasih tudi na dvorišče med kokoši. ki jih ie navadno pekel v gozdovih za vasmi ali na poliu. Potepin ima na vesti kaki',1 dvajset vlomov ln tatvin, ki iih ie izvrši! deloma na Štajerskem, deloma na Kranjskem-
Na vesti oa ima tudi dnuz še nerodneiši zreh. Kotnik se le pred par tedni potikal v okolici Slovenicradca kier ie naletel zvečer na mizarievo ženo Heleno U. Srečal Io ie pod zozdom in ii zastavil oot. Prihodnii trenotek io ie napadel, io vrgel po tleh in ii hotel storit; silo. Ženska se ga je obranila le s skrajnim naporom ter klici na pomoč- Sledniič ie napadalec od-neaal in pobegnil. Kotnik se ie včasih po deželi tudi vozil, in sicer na ukradenih kolesih. Živel ie večinoma pod tujimi imeni; najraje se ie predstavlial za Stanka Ska-liča. Drznega tatu bodo hitri rziročili sodišču.
Ljubil^anska opera
Danes se vprizori v operi »Naš gospod župnik« z g. Cesarjem v naslovni vlogi. Dalje nastopijo ga. Nablocka, ga. Medvedova, Neffatova, Juvanova, gdč. Vida. Ra-karjeva, Gabrijelčičeva, gg. Jerman, Lipah, Gregorin, Kraij, Skrbinšek, Zeleznik, Jan L dr. Predstava se vrši za abonma D. V torek se poje Foersterjev »Gorenjski slav" ček« z go. Ribičevo, Popovičevo, Štaglar-jevo ter gg. Gostičem, Grbo, Rumpljem, Mohoričem itd. Dirigent prof. Jeraj. Predstava se vrši za C abonma. V sredo se poje Joh. Straussa opereta »Beneška noč«. Sodelujejo ga. Poličeva, Balatkova, gdč. španova, Strniša ter gg. Gostič, Drenovec, Peček, Povhe, Simončič, Rus, Jeinikar in dr. Opereto vodi muzikalno g. Neffat, režiser g. Povhe. Predstava se vrši za A abonma. — V četrtek vprizori drama popoldansko predstavo, pri kateri bo obdarovana mladina z Miklavževimi darovi Občinstvo obveščamo tem potom, da se vrže dramske predstave tekočI teden v opernem gledališču zaradi renoviranja dramskega odra.
Zares originalna ameriška poroka
Čudno poroko si je izmislil mlad ameriški letalski par — 20 letni Donald Badrok in niegova 18 letna nevesta Mariorie Klin-ger. Dala sta se poročiti v letalu nad Ro-osevelt-Fild letališčem v Newyorku. nakar sta hotela nastopiti poročno notovaife s skokom iz letala. Nevesta, ki si ie upala skočiti prva na zemlio ni mozla takoi odpreti padala ter ie »zletela« na tla. kier je obležala vsa razmesarjena- Enaka usoda je doletela ženina.___
Izgovor.
Letoviščar: »Kako morete biti tako zamazani, ko pa imate tekočo vodo doma?«
Hribovec: >Saj to je. Voda tako teče, da |e ne morem njetix
»PONEDELJEKt št. 48
4
Ponedeljek, 2. XH. »29.
Ilija Jakovljer:
Tu ne morete ostati!" — Kazen za tatvino — Skrivnostna, bratska prisega - Najdba trupla - Usmiljeni mraz
Vozil sem se na saneh z jelenjo vprego iz Verhojanska proti jugu. kjer sije solnce in kjer ljudem ne zmrzne srce od strašnega, neznosnega mraza. Bilo je baš za časa strašnega januarskega mraza. Toplomer je kazal
68 stopinj pod ničlo
Od Verhojanska smo bili oddaljeni že kakih 80 kilometrov- ko sta nam zbolela oba vprežena severna jelena. Eden se je takoj v začetku s težavo in muko premikal dalje, drugi mu je kmalu postal enak. Najbrže sta oba jedla strupen mah, ki rase tukaj pod snegom.
Čeprav je voznik poganjal živali na vse pretege, nista hoteli dalje. Niti batine jn niso mogle pripraviti do tega, da bi potegnile. Ena izmed živali je sklonila glavo k tlom ter je začela z rogovjem razmetavati
Na našo srečo smo bili samo tri vrste (ena ruska vrsta je 1067 m) oddaljeni od naslednje vasi. Oba, jakutski voznik in jaz sva ostavila sani na mestu, prepustivša jelene z vprego in vse, kar je bilo na saneh, usodi. Napotila sva se naprej peš in sva hitela kar m je dalo proti ljudskim bivališčem.
Končno sva dospela na mesto. Najprej sva videla, kako molijo dimniki iz snega! Iz dimnikov se je strašno kadilo. Mrzlo solnce nas je obsevalo s svojimi hladnimi žarki. Bilo je že v zatonu, čeprav je kazala ura šele dve popoldne.
Potrkala sva na prve duri skoro popolnoma v sneg pogreznjene jurte. Prišel nama je odpret starec z vnetimi očmi. Stopila sva noter. Prostorna jurta, čije tla so bila iz zemlje, je bila tako toplo zakurjena, da sem takoj
stetkel kožuh
Ob steni je 6edela umazana starka z dvema napol odraslima otrokoma. Vsi so me gledali s široko odprtimi očmi, kakor da sem padel med nje z neba.
Voznik se je začel razgovarjati z gospodarjem. Ta je malo pomislil in nekaj odvrnil. Voznilk, ki je živel dolgo na jugu Sibirije, je namreč dobro obvladal jezik domačinov in mi je povedal, kaj meni starec.
Sporočil mi je, da ne moreva ostali v tej jtirti, in sicer iz enostavnega razloga, ker se bo v koči še istega dne vršila sodba zaradi nekega umora. Starec pa je bil eden izmed treh vaških sodnikov. Nihče razen onih, Id so posvečeni v stvar, ne sme biti navzoč pri sodbi. Odkazali so nam drugo jurto za prenočišče. Ob istem času pa so poslali ljudi
———SjSSB----———
po našo jelene in sani ter vse drugo, kar je ostalo na poti. Kmalu nato je starec vstal in naju z voznikom prosil, naj mu slediva. Vodil je naju v neko manjšo jurto, ki je bila tudi zelo topla in je tako kakor njegova smrdela po kožah in znoju. Gospodinja, starka z vnetimi očmi, nama je odprla in naju sprejela pod streho. Očitno je vsa naselbina trpela na vnetju oči.
Sani s stvarmi so nam res pripeljali.
Jelena sta zmrznila
na potu. Obležala sta tam, kjer sva ju bila pustila s kočijažem. Zdaj se je začelo posvetovanje, kako bi prišla naprej. Hotela sva kupiti dva nova jelena za vprego ali vsaj izposoditi dve živali. Toda vsa naselbina ni razplagala s tem, kar sva iskala. Jakuti so bili nmreč z živalmi v gozdu.
Voznik je hodil zaskrbljen od jurte do jurte, povpraševal po jelenih, a brez uspeha. Po dolgem prigovarjanju je neki Jakut pristal na to, da nama za mesec dni posodi svoji dve živali. Zahteval pa je za to uslugo toliko denarja, da ga nisem mogel plačati in vrhu vsega je hotel imeti še
steklenico žganja in zavoj
Voznik mi je zagotovil, da bo v nekaj dneh našel potrebno vprego, nakar se odpeljeva dalje. Ves ta čas pa sva bila primo-rana čepeti v topi. zamazani jurti. To ni bilo baš razveseljivo, a morala sva se vkloniti slučaju.
Najinih »nekaj dnk se je spremenilo v cel mesec. Šele koncem februarja se nama je posrečilo, da sva lahko nadaljevala pot proti jugu. In ta mesec časa sem preživel med napol divjim ljudstvom, videl njih običaje in bil priča resne drame, katero bom zdajle opisal.
Prebivalci naselbine so se preživljali z lovom. Lovili so kožuharje, veverice, lisice, hermeline, sobolje in medvede. Dvakrat letno so prišli semkaj kupci z juga in so se preskrbeli z dragocenimi kožuhi za mal denar. Opijanili so namreč lovce z žganjem in kupili od njih kože po ceni, ki so jo ustanovili sami.
Pragozd so si bili vaščani razdelili na približno enake dele. Vsaka koča je imela več štirijaških vrst površine. Red so upravljati trije najstarejši vaščani, ki so jih bili izbrali domačini za sodnike. To so bili trije odlični Jakuti. Imeli so neomejene pravice in polnomočja. Samo enkrat ali dvakrat na leto je prišel pogledat v naselbino policijski šef iz Verhojanska. A niti tedaj se ni vme-
šaval v njih pravde. Sprejel je samo predpisano darilo, obstoječe iz dragocenih kožic in se vrnil tja, odkoder je prišel.
Zato pa je bila krajevna oblast neizprosna in neusmiljena. Čuvala je
nenapisane zakone pragozda
kar najstrožje.
Ti zakoni so bili sveti. Na prvem mestu je bilo gostoljubje. Vsak Jakut ima na svojem ozemlju v pragozdu postavljeno lopo, v kateri prenočuje, če je na lovu. Tam shranjuje svoje orožje, puško in kože vjetili živali. Lopa je odprta, vrata se samo prislonijo na nekakšno gredo. Vsak človek, ki gre mimo takšne lope, ima pravico vstopiti in se poelužiti tega, kar mu je potrebno. V lopi je vedno na razpolago nekaj moke, da si potnik lahko skuha juho. Kakor naaesejo prilike, je v lopi na razpolago tudi meso medveda ali severnega jelena. Ne manjkajo niti vžigalice, niti trske, da se lahko napravi genj.
Vsak potnik je torej lahko vstopil in si skuhal juho. da si je ogrel želodec. Za božjo voljo pa se ni smel dotakniti nobene izmed stvari, ki so bile v zalogi. Prisvojiti si ni smel ničesar, če bi bili koga zalotili, da je zlorabil gostoljubnost, bi bil za ta čin bridko poplačan. Obsodili bi ga bili ra
strašno kazen
Dali bi mu s seboj za tri dni živil in ga spodili od hiše. Nihče mu ni smel več ponuditi prenočišča. Tako je bil potnik izpostavljen stradanju ali pa mrazu. Moral bi poginiti. Enaka kazen bi doletela tiste, ki bi se drznili vkrasti sobolja ali lisico iz nastavljenih pasti.
Sodniki pa so imeli tudi pravico posluži-ti se še vse strašnejših kazni. Bil 6em priča takšni izvršitvi v tej jakutski vasi.
Domačini gredo na lov običajno v dveh. V dveh ni človeku nikoli dolg čas, a v dveh je tudi lažje napraviti konec samo ranjenemu medvedu. Zategadelj sklepajo Jakuti pred svojimi lovskimi pohodi bratstva. >Daj mi bratsko prisego!« veli starejši, in mlajši pripomni: »Daj mi tudi ti svojo!« Potem se oba napotita pod sveto drevo, ovešeno s pisanimi banderci, ki pomenjajo nekakšen dar molilcev. Tam ponovita sveto prisego In ob- c ljubita, da bosta drug za drugega v slučaju potrebe
zastavila življenje
Vrši s-.- tudi majhno slavje, katerega se udeleži vsa naselbina, ki s tem prizna in potrdi prisego. Po pobratimiji postane med novima možema vse skupna last: jurta, severni jeleni, orožje in polje. Tisti, ki prej umre, zapusti onemu, ki ostane živ, vse svoje imetje.
Bratska pi rega ima v sibirskem pragoziu posebno moč. Tisti, ki se pregreši zoper ni>>, se mora ookt riti z življenjem. Smrt preti tistemu, ki zapusti »brata« v nesreči. A še «trašnejša i«en zadene njega, ki umori
»brata«. Tega bsodijo vaSki sodniki na obc
šenje
Slečejo ga do nagega
in ga v naj\eč'>m mrazu obesijo na 1 revo, kjer umre od mrazu in lakote. 2waii imajo prost dostop do rjega in ga lahko poljubno mesarijo.
Naša drama ie imela to-le ozadje:
Neki bogat Jakut se je bil pobriii; s firo-makom. Ta je bil mlajši, močnejši od njega in prav nič nevaren. Hodila sta skupaj na lov. Bogatinu je bilo ime Da-^or, siromaku Kapfe. Oba sta prisegla. Da«;or je priredil pojedino za vso naselbino in po pojedini. 6ta se napotila v praeoz.i. kjer Mu nameravala ostati vso zimo.
Dagorjev svet je bil nekaj sLo vrst oddaljen od vasi Tam je imel mož tudi potrebno kočo.
Odpeljala sta se z jelenovo vprego v pragozd. Spomladi se je vrnil Kaple brez tovariša z lova. >Kje pa je Dagor?« so ga vpraševali vascani. Kapfeju so se vlile pc licih debele solze. Odgovarjal je na vprašanja vedno enako: >Ne vem.
Zmanjkalo ga je
Napotil 6e je iz koče, da bi lovil sobolje, pa se ni vraiL Meni je še velel, naj doma skuham juho za oba. Čakal sem naui, a ga ni bilo. Gotovo je postal žrtev kakšne medvedje zverine.«
Ljudje so poslušali Kapfeja, a verjeli mu niso. Zelo so obžalovali, da ni mogoče izvedeti nič več. Med seboj pa so možje stiskah' glave. Nihče ni rekel besede, vsak pa je mislil svoje. Kaj se hoče! V gozdu se tudi takšna smrt večkrat primeri. Po zakonu je postal Kapfe lastnik vse pokojnikove zapuščine. Dagor je imel čudovito jurto. celo skladišče dragocenih kožic, nad sto jelenov na paši. Vse to je brez posebnih ceremonij podedoval Kapfe.
Iz berača je oosial čez noč bogatin
Minila je pomlad in kratko poletje. Potem je pritisnil, kakor je v teb krajih navada, hud mraz. Kapfe je odrinil v gozd. na bivšo Dagorjevo parcelo, ki je postala zdaj njegova lastnina. Toda jedva je Kapfe odšel, že je potrkal na vrata svojih dveh tovarišev sodnikov drug, tretji sodnik in jima zaupno povedal: »Jaz sem ves čas opazval Kapfeja in ne verujem njegovim besedam. Pravim vama. da je
Kaipfe ubil Dagorja
To je bilo dovolj, da sta se tudi oba ostala sodnika pridružila sumu, ki ga je bil izrekel tretji med njimi. Sklenili so tedaj poslati v pragozd dva moža in so jima naložili. naj natančno preiščeta Dagorjev svet ter po mžnosti najdeta pokojnikovo truplo.
Moža sta odšla, kakor jima je bilo ukazano. Iskala sta in preiskala 200 štirijaških kilometrov sveta. Čez dva meseca sta se vrnila v vas. Našla sta Dagorjevo truplo pod neko podrto smreko.
Sodniki so šli takoj na delo. Preiskava je
dognala, da je imel Dagor na glavi dve rani, prvo od krogle, drugo od gorjače, kakršno nosi s seboj lovec v pragoedu. Postalo je torej očitno, kaj se je zgodilo. V bližini mesta, kjer je bil izvršeD zločin, so našli tudi sekiro. Morilec jo je bil zavrgel očividno v strahu, da ne bi prišlo dejanje na dan, zakaj sekira je bila okrvavljena. Na toporišču so bili še jasno
vidni sledovi krvi
Čim je bilo to dognano, so se podali sodniki k Kapfej u na posestvo. Na«Ui so . 3 v Dagorjevi hiši. Ko je Kapfe ugledal može pravice, je slutil, kaj to pomeni. Vendar se je obvladoval. Priklonil se je pred njimi, kakor je navada in jih je povabil iu peljal v hišo. Postregel jim z jedjo, s pečenim be-drom baš ua večer pred obiskom ustreljenega medveda in steklenico tobakovega žganja.
Sodniki so jedli, pili in vlekli iz pipe.
Ko je bilo to pri kraju, je prišel eden izmed njih na dan z besedo: »Povej Kapfe, kje imaš sekiro?«
Kapfe je prinesel sekiro, ki pa ie bila nova.
>Kje je tvoja stara sekira?« se je jla«ilo naslednje vprašanje.
»Ne vem,« je dejal mož »izgubila se j® menda.«
»Mi smo jo našli!e je zaldzučil sodnik.
Segel je v vrečo in privlekel iz nje sekiro, na kateri so se še dobro poznali sledovi krvi.
Ko je
Kapfe videl, da je izdan
je prebledel in vzdrhtel po vsem telesu. Zapopadel je, da bi bila vsaka laž zaman. Padel je na kolena in priznal svoj Čin. Sodniki so si bili na jasnem. Vzeli so slovo od njega in mu rekli pri odhodu:
>Kapfe, požuri se z lovom in pridi v vas, da stopiš pred zakon! Damo ti tri dni časa. da se odpraviš.«
Kapfe se je globoko priklonil.
Ob določenem času se je Kapfe prikazal v vasi. Če ne hi bil prišel, bi bili poslali nadenj birioe in zasledovalce, ki bi ga bili gotovo prijeli.
Medtem se je že poveod razširila vest, da je Kapfe morilec.
Sodniki so se zbrali k posvetovanju. Na vprašanje, čemu je umoril -brata', je Kapfe odvrnil, da je bil vbrat': že star in bi itak moral kmalu umreti.
Obsodili so ga na običajno kazen: privezali so ga nagega k drevesnemu deblu v pragozdu, nekaj kilometrov od vasi. Im-^1 je srečo, da je pritisnil liud mraz.
Tako je umrl
brez posebnih bolečin. Slabše bi se mu bilo godilo, če bi bili izvršili sodbo poleti ali spomladi. Takrat bi umiral več dni in zverine bi ga morda trgale pri živem telesu, krokarji pa bi mu bili izkljuvali oči.
Tako neizprsen je zakon v pragozdu,
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
tfCdor hoče
da se mu posije po posti naslov aR /catco drugo informacijo ttcocc se matih oglasov naj priloii v xnantQah a	•
sicer nc ho prejet odgovora / « M^mWW
CENE MALIM OGLASOM:
Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda i Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rac. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842.

Trg. pomočnika
iščem za takoj. Naslov v udarnem oddelku »Jntra«.
43655
Učenko
■a strojno pletenje ejprej-Burn e stanovanjem in hrano r bššL Naslov t ogias. oddelka »Jutra«. 42748
Kot hišnico
Rprejmftm žensko v sobo s Štedilnikom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 43775
Boljše dekle
izobraženo. kii zna kuhati ia opravljati ve« hišna dela, najraje iz dežele, sprejme boljša trgovska hi«a na deželi k dvema osebama brest otrok. Ponudbe z prepisi dosedanjih služb in e sliko. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	42888
Gospodinjo
ki zna dobro kuhati in bi imela veselje tudi do dveh otrok, v starosti 3 in 9 let, sprejmem takoj Prednost imajo v starosti 30—10 let — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	42911
Kuharico
etaro 25—40 let, vajeno ofcu.-ne meščanske kuhinje iti ki razume droga hišna d<Ca. sprejme boljša družina. proti plači po dogovoru Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42688
Kot učenke
strojno pletenj«, event. tnrH na stanovanje brez hrarie sprejmem pridna in poStena dekleta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
«964
Dekle
pridno ir. pošteno, ki ima veselje pomagati v kuhinji in gostilni, sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«	43008
Postrežnica
išče primernega zapojie-nja od 11. dopoldne dalje v Št. Jakolskem okraju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	42907
Fina šivilja
gre na dom. Izučena v izdelovanju spodnjega perila, obleke, plaščev in popravilu staroga perila. Tudi za ročno delo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	42835
ft t/71M35?
Mesarski pomočnik
izurjen v vseh mesarskih strokah, kakor tudi v izdelavi finih kranjskih klobas, želi za takoj stalno službo. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra* 42497
Krojaški pomočnik
išče dela. Naelcv v oglas, oddelku »Jutra*. 42732
Izučena šivilja
išče službo. Gre event. tudi za sobarico. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra« 42834
Šofer
mlad. 2, dobrimi spričevali, išče stalno službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	42838
Dekle
staro 18 let, ki še nd bila dosedaj v nobeni služba, z dvema razr. mešč. šole. želi mesta v kakšni dobri obitelji. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Prva služba«.	42892
Šofer
vesten, zanesljiv in pošten, z dobrina spričevali, išče službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42762
.i f-škSli
• Vezilja
v Ljnbljsnt pride t hišo in sprejema na dom izdelovanje monogramov. Naslov pove oglasili oddelek »Jntra«.	41456
fSSSSSS
Drva, premog, koks
pri trrdlki »Kurivo«, Dunajska eeeta 33 — Javna sldaidiSča Balkan. Telefon št. 5434.	42047
Drva, premog, koks
pri dražbi »Kurivo«, Dunajska 33 — Javna skladišča. Telefon 3434. 43006
Avto
dobro ohranjen kupim. Ponudbe z natančnimi podatki in oznako cene pod šifro »Gotovina« na oglasni oddelek »Jutra«.	42755
Na dobro hrano
sprejmem 6 boljših gospodov — najraje akademike. Dame izključene. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
' 42974

Stanovanje
sobe in kuhinje za takoj ali pozneje išče zakon, par brez otrok. Cenj. ponudbe pod »Mirna in snažna stranka« na oglasni oddelek »JutTa«.	42853
Mesečno sobo
lepo opremljeno, e strogo eepariramim vhodom, elektrika in komfort. na Miklošičevi cesti, oddam za 1. december. Naslov v oglasnem oddelfcu »Jutra«.
42867
2 stanovanji
2 sob. kuhinje in pritdkJin ter sobe in kuhinje, z električno razsvetljavo, v bližini Kolezaje takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	42945
Stanovanje
podstrešno, 2 sob, kuhinje in kleti takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	42991

Malo sobico
na Poljanski cesti 54/1 — vrata 18 — odldam taiboj gospodu.	«968
Sobo z balkonom
posebnim vhodom, elektriko im uporabo kopatoice, v bližini 6odSšža oddam solidnemu gospodu za 600 Dim mesečno. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
42796
Prazno sobo
sep. vhod, ole&iteska, pripravna za 2 osebi in postavitev štedfitoika, na mirnem kratfu oddam.. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	428M
Budilke
po 60 Din. Triletna jamstvo. Ivan Pakiž, Ljubljana, Pred škofijo 15. 40276
Bolnim brezplačno ošljemo nov način
»Pomlajenje in letenje organizma«, poviratek irtočo, Edinaivja., delovne sposobnosti itn podailjša-ntjia aktivnega žitviJi-enja. Zahtevajte na nastov: Beograd, Kraitja Malama 58, M.ffioš Manboivlič.
Za mihlauZ*
Velika izbira
Bonbonoo
Čokolade
Keksov
Daril
Jos. Vitek
Ljubljana
Sv. Petra cesta 13
Premog drva koks
JURIJA", Ljubljana,
Dunajska c. 46 Telefon 28—20
Trgovski sluga
išče mesta. Naocaie v imamfaikitiiiriiii trgovini, kjer je že fovežban. — Cemijenc pomiri be na oglasna odKtefleJc »Jmira« poid i Dober irroainiufaikitiu-Tšsifc«.	42852
Enonadstropno hišo
novo, prodann. Gesta za Bežigradom. — Posredovalka so iakUjnučejii. — Poiizrve se pri A. Tunik, Dunajska c. 5. 43009
Lisičje, polhove kože
in rsefa drugih divjih živali kupuje stalno »kozi celo leto D Zdravifi. trg usnja. Ljubljana Flonjan-*ka ulica 9.	1880 «
Kovaško orodje
razno, prodam. Po reve se pri Ivan Maher, Ljubljana, Zeljarska ulica št. 9.
42793
Trnovskim
gospodinjam
vljudno naznanjam, da sem danes prevzela mlekarno v Koleziji, Razlagova ulica ter se za Vaš obilen obisk prav toplo priporočam — Regina Tomažič. Rimska c. št. 13 — Kolegija. «015
Nezaposleni
pomofiniki in potniki, iz stroke mešanega, kolonijal. in delikatesnega blaga ter življenskih potrebščin, morejo v našem listu uvrstiti brezplačen mali oglas. Za poštne stroSke naj se polije 3 Din v. znamkah. — Admin »Kolonial«, stručni list., Su>botica.	42801
KDOR OGLAŠUJE,
TA NAPREDUJE!
t
V ueiLzmeriiii žalosti naz.nanja.iiM vsem siorodiiutooim, prijaiteilijem in znancem p-režaiostno vest, da nas je po dol®i, rmiikeipiolinii bolezni, predvidena s sv. zaJcraimemiti za umirajoče za vedno zapustila naša Ijulbl&cna žena, maiti in sestra, gospa
Marija Koprol, roj. Tratar
Pogreb predrage poikojnace bo danes v ponedeljek, 2. t. m. ob 2. popoldne iz mntvašniicc splošne boilm ioc.
Ljubljana, 1. decembra 1929. ALOJZU KOPROL, soprog. STANE, sin. TEREZIJA TRATAR, sesitira.
Plreseftia se je v bdljšo bodočnost naša skrbna zlata mamica din tašča, gospa
Viktorija Jeretina
po doiligiem mi iimi/kapotoiiem tnpljenvu iprevildema s sv. zaJkiraimearti.
•Na 'Ujemi posifedlroji poti jo sipremimo v tanek, dure 3. t. m. olb 3. ipofp. i>z hiše žalosti, Sv. Jaledba trgi št. 8 na 'pofropa-liSSe uni siv. KirAžu.
Ljubljana, dine 1. deceanlbra 1929.
KAREL, JOSIP, sinova. ERNA, hči. FLORA, sfitna-ba.
En gnoss! Oglejte En deta*!!
si za Miklavža
fgračne vozičke, skyro, kolesa, otroške vozičke, kolesne dele, pneumatiko. — Sprejema vsakovrstna popravila, ponaklčatve, lakiranje. OTON ZEMELROK, Ljubljana, Marica trg št. 8.
Ceniki frankol	Plačilne olajšave!
Makulaturni papir po 4 Din kg
Naslov v upravi »Jutra«.
Nakoristnejše
Miklavževo darilo
za šolsko mladino je
otroška pisalna miza'
Kdor ima šofeko deco ia želi od ®e vztrajnega »češnja, naj mudi otroku nadvse praktično
otroško pisalno mizico
kaitera je uporabljiva od 6. do IS. leta in ki prisili otroka k praiviMne-iran držamju tefesa, nos io rok, ter mu obenem nudi vso koonodnost. Mizico, kš je tudi shramba za šolske potrebščine, izdeitaje
Ignac Repše,
tvornica m zaloga pohištva, LJUBLJANA, DVORNI TRO l.
+
Na&a Jijiuiba dobra masna, gospa
Ivana Logar
iia« je v lnetdeUjo 1. decembra 1929, i>ne-videna s tolaižS'ii sv. vere. zapmističa.
Poiginelb bo v ponedeljek, dne 2. de-ocmlbra clb Vi A. uri k hiše žafo&t'. Poljanska cesita št. 5, na pokopaitišče k Sv. Kiriižu.
Ljubljana, dne 1. decembra 1929.
ALOJZ, HINKO, MARIJA, JOSIP1NA, IVA, otroci.
Izdaja za kcrazocij »Jutra* Adolf R i b n i k a r, urejuje Ivan Podržaj, tiska »Narodna tiskarna d. d.*, njen predstavnik Fran Jezer še k; vsi v Ljubljani.