KRALJEVINA figi JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'—t celoletno din 192’—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52. 91. kos. V LJUBLJANI, dne 11. novembra 1936. Letnik VII. VSEBINA: 732. Pravilnik za izvrševanje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. 733. Pravilnik o zameni dolžniških listin z novimi obveznicami. 734. Pravilnik o nadzoru nad določanjem razlike, ki se po odstavku (a) člena 10. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov pokriva z državnimi obveznicami. 735. Pravilnik, kako je ceniti vrednost zemljišč in ostale imo-vine dolžnikov kmetov. 736. Pravilnik, kako se določajo parcele, ki se vštevajo v površino 50 oz. 100 hektarov. 737. Pravilnik o uporabljanju in upravljanju posebnega sklada za ureditev kmetskih dolgov. 738. Pravilnik o dajanju olajšav dolžnikom Privilegirane agrarne banke d. d. v Beogradu. 739. Razglas o preklicu preložitve volitev občinskega odbora za občino Sedlarjevo. 740. Razglas o preklicu preložitve volitev občinskega odbora za občino Log. 741. Uradni popravek v objavi kandidatnih list za volitve v zbornico za TOI v Ljubljani. 742. Objava kandidatnih list za volitve v zbornico TOT v Ljubljani za obrtni odsek v volilnih okrožjih 1., 9., 10., 12. in 17. 743. Razne objave iz »Službenih novin«. (Priloga: kazalo za 1. polletje 1936.) Današnjemu kosu »Službenega lista« je priloženo kazalo za I. polletje 1936 (kosi 1—52). Uredbe osrednje vlade. 732. Na podstavi pooblastitve iz odstavkov (*) in (s) člena 56. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov z dne 25. septembra 1936 predpisujeva sporazumno z ministrom za finance in ministrom za trgovino in industrijo tale pravilnik za izvrševanje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov.* Clen 1. (K členu 1. uredbe.) (*) Z dolgom se razumejo poleg glavne obveznosti, nastale do vštetega dne 19. aprila 1932, tudi vse'postranske obveznosti, ki iz nje izvirajo, kolikor ni z uredbo predpisano drugače. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije z dne 31. oktobra 1936, št. 252/LXIII/641. — Uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov gl. »Službeni list« štev. 628/79 iz l 1936, (s) Kdor je po dnevu 26. septembra 1936 prenehal biti kmet po uredbi, spada še dalje pod njene predpise. (:1) Pravna stanja, ustvarjena s prejšnjim zakonom in prejšnjimi uredbami o zaščiti kmetov, so z uredbo, kolikor ji nasprotujejo, razveljavljena; pravna dejanja pa, ki so bila na njih zasnovana in izvršena do dne 26. septembra 1936, ostanejo v veljavi. (*) Kmetje, ki so uživali zaščito po prejšnjem zakonu in prejšnjih uredbah o zaščiti kmetov, ne izpolnjujejo pa pogojev uredbe, izgube zaščito od dne, ko so prenehali omenjeni predpisi veljati. (5) Kdor je izgubil zaščito po prejšnjem zakonu in prejšnjih uredbah o zaščiti kmetov, uživa vse pravice po uredbi, razen če je izgubil zaščito zaradi namerne oškod-be svojih upnikov v smislu prejšnjih predpisov o zaščiti kmetov. (“) Z uredbo se ne izpreminjajo predpisi posebnih mednarodnih pogodb in konvencij s tujimi državami, s katerimi so urejena dolžniška razmerja, na katera bi se sicer uredba nanašala. (7) Uredba ne obsega dolgov, urejenih z zakonom o likvidaciji moratornega stanja, ustvarjenega z vojno. Clen 2. [K odstavku (‘) člena 2. uredbe.] (’) Pri trgovcih in obrtnikih, razen trgovcev in obrtnikov iz točke č) odstavka (") člena 2. uredbe, pri indu-strijcih, aktivnih in upokojenih državnih in samoupravnih uradnikih, duhovnikih, odvetnikih, zdravnikih, inženirjih, pooblaščenih geometrih, javnih notarjih, lekarnarjih, upravnikih kmetskih posestev in podobno se smatra, da so jim vsekakor ta zvanja ali ti poklici glavni poklic. (a) Ne smatra se za kmeta, kdor kupuje in redi živino radi preprodaje. (3) Da se smatra kdo za kmeta, zadošča, da obdeluje zemljo sam oz. s člani svoje rodbine ali pa v lastni režiji z najeto delovno močjo; ni pa potrebno, da bi se naselil na zemlji, ki jo obdeluje. (*) Kdor daje zemljo v zakup, ni kmet po uredbi. Da se smatra za kmeta, kdor obdeluje del svojega posestva sam oz. s člani svoje rodbine ali v lastni režiji, ostali del pa daje v zakup, ije potrebno, da daje v zakup manj ko polovico svojega posestva, kolikor ne gre za primer iz točke a) odstavka (°) člena 2. uredbe. Člen 3. [K odstavku (') člena 2. uredbe.] (‘) Smatra se, da je kdo kmet, če je njegov obdačeni dohodek od kmetijstva večji od skupne vsote ostalih njegovih obdačenih dohodkov. Dohodki od kmetskih gozdov se smatrajo za dohodke od kmetijstva. Ce živi kmet z ženo in otroki v hišni skupnosti, se smatrajo vsi njih dohodki za skupne. (a) Z obdačenim dohodkom se razurtiejo davčne osnove vseh davčnih oblik, kakor so določene v davčnih razporedih po zakonu o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928, z njegovimi izpremembami in dopolnitvami. Med osnove davčnih oblik ne spadata osnovi občnega in skupnega davka na poslovni promet, katerima je osnova celotni (bruto) promet, ne pa dohodek. (3) Ko se naj poišče davčna osnova dohodku od zemljišč za dolgove, nastale pred uveljavitvijo zakona o neposrednih davkih, t. j. pred dnem 1. januarja 1929, se je ravnati takole: a) V krajinah, kjer je obstajal katastrski čisti dohodek, ki je bil ob času zadolžitve za osnovo odmeri davka na dohodek od zemljišč, je pomnožiti skupni čisti katastrski dohodek iz časa zadolžitve s količnikom, določenim po členih 20. in 21. zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928; b) v območju prejšnje Bosne in Hercegovine je pomnožiti skupno katastrsko vrednost zemljišč in skupni katastrski čisti dohodek od gozdov s količnikom, določenim po členih 20. in 21. zakona o neposrednih davkih /. dne 8. februarja 1928; c) v območju prejšnje Srbije in Crne gore veljajo tudi za čas pred dnem 1. januarja 1929 tiste davčne osnove, ki so bile ustanovljene po zakonu o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 (katastrski čisti dohodek). (4) Kot obdačeni dohodek je upoštevati tudi dohodek, ki ima sicer davčno osnovo, ki je pa po zakonskih predpisih oproščen plačevanja davkov. Clen 4. [K odstavku (l) člena 2. uredbe.] C) z orno zemljo se razumejo njive (oranice), vrtovi in sadovnjaki, vinogradi in travniki (senožeti) kakor tudi tista zemljišča, ki se ne obdelujejo, ki se pa dajo obdelovati (ledina, opuščeni vinogradi in podobno). (a) Pašniki se ne smatrajo za orno zemljišče. Med pašnike se smejo uvrstiti samo tista zemljišča, ki se stalno uporabljajo za pašo. (3) Za površino ornega zemljišča je odločilno stanje S državnem zemljiškem katastru. Če se ne ujemajo po- samezne zemljiške parcele v državnem katastru glede kulture s stanjem v prirodi, potrdi to občinska uprava na zahtevo prizadete stranke s posebnim potrdilom, o neskladju pa obvesti pristojno katastrsko oblastvo. (*) Potrdilo občinske uprave iz prednjega odstavka služi kot dokaz za popravo stanja v državnem zemljiškem katastru glede kulture zemljišča, ko se izdaje potrdilo po členu 9. tega pravilnika. Vsak interesent sme zahtevati, da uvedi občno upravno oblastvo prve stopnje ob njegovih stroških o tem nov postopek po zakonu o občnem upravnem postopku; odločba omenjenega oblastva je dokončna in zoper njo ni pravnega sredstva. (5) Ob sporu o površini ornega zemljišča v neizmerje-nih krajinah sme dokazati interesent površino zemljišča z načrtom, ki ga je izdelal pooblaščen geometer. Clen 5. [K odstavku (x) členk 2. uredbe.] (') Uredba obsega vse rodbinske zadruge po veljavnih zakonih. (a) Za rodbinsko zajednico, ki se smatra po odstavku (>) člena 2. uredbe za zadrugo, je potrebno, da so najmanj trije moški člani kmetje po uredbi. (®) Rodbinska zajednica je tam, kjer »o bili na dan razglasitve uredbe najmanj trije moški člani. Clen 6. (K odstavku (°) člena 2. uredbe.] (') K posestvu ne spada tisto zemljišče, ki ga ima kmet v zakupu a-li na spokmni. Osebe iz točke a) odstavka (") člena 2. uredbe se smatrajo za kmete tudi tedaj, če dajo svoje zemljišče v zakup. (2) Za neuklonljivi zadržek se smatra tudi, če leži posestvo na krajih, ki so toliko eden od drugega, da je kmetu fizično nemogoče, da bi obdeloval vse posestvo sam oz. s člani svoje rodbine ali pa v lastni režiji. Za neuklonljiv zadržek se smatra tudi visoka starost, odsotnost, radi odslužitve kadrskega roka, odsotnost po zaslužku (sezonsko delo) in podobno. (3) Predpisi uredbe se nanašajo na zapuščino kmeta, če do dne uveljavitve uredbe ni bila dedičem izročena v posest. (*) Pri osebah, ki obdelujejo tujo zemljo kot posli, osebe, ki žanjejo za delež pri žetvi, kmetijski delavci in podobno, se smatra dohodek od obdelovanja tuje zemlje za dohodek od kmetijstva ne glede na to, ali imajo te osebe kaj svoje zemlje ali je nimajo. Da bi se smatrale take osebe za kmete, ne smejo plačevati nobenega drugega davka na dohodek, razen davka od hiše, v kateri same ali s člani svoje rodbine stanujejo, iu tudi ne usluž-benskega davka. * (5) Tudi tisti začasni posli, ki jih opravlja kdo z obrtno dovolitvijo ali pooblastitvijo, se lahko smatrajo za postranske posle, če niso tej osebi glavni poklic. Lastnost kmeta obdrže tudi posamezniki, ki so vstopili kot začasni služabniki pri zasebnikih, uradih in javnih ustanovah. Clen 7. [K odstavku (7) člena 2. uredbe.] (l) Obdačeni dohodek od hiše, v kateri kmet sam ali s svojo rodbino stanuje, se nanaša na hišo ne glede na to, ali stoji v vasi, mestu, kopališču, letovišču ali kjer koli .drugod. (*) Obdačeni dohodek od tistih prostorov take hiše, ki se oddajajo v najem, se upošteva pfi ocenitvi velikosti obdačenih dohodkov. Clen 8. [K odstavku (8) člena 2. uredbe.] (’) Dolžnik mora v prošnji za izdajo potrdila ali na zapisnik občinskega oblastva izjaviti, ali znašajo njegovi skupni dolgovi na dan 26. septembra 1936 več ko 250 dinarjev oz. manj ko 500.000 dinarjev, kakor tudi to, ali je bil ob času vsake svoje zadolžitve kmet po tej uredbi. (3) Občinsko oblastvo zaprosi podatke o višini davčne osnove za zemljarino od pristojne katastrske uprave. Podatke o višini ostalih davčnih osnov zaprosi od pristojne davčne uprave. Katastrske in davčne uprave morajo sporočiti vse zaprošene podatke v 8 dneh. (:l) Ce izpodbija interesent bodisi pred občinskim oblastvom, preden se izda potrdilo, bodisi v pritožbi zoper izdano potrdilo pred sodiščem, da bi bil dolžnik ob času zadolžitve kmet po uredbi, in navede za to podatke, je dolžnik zavezan podati dokaze, da je izpolnjeval v tem trenutku oporekane pogoje uredbe. Ce dokaže, kdor ima Več dolgov, da ije bil kmet po uredbi v trenutku svoje najstarejše z uredbo obsežene zadolžitve, še domneva, da je obdržal to lastnost do dne uveljavitve uredbe; ta domneva se lahko ovrže. (*) Za kmete, ki so dolžniki ustanov iz odstavka (') člena 7. uredbe, veljajo tudi tisti predpisi o potrdilu iz odstavka (8) člena 2. uredbe, ki jiti navaja člen 20. pravilnika. (") Ce ne poda dolžnik občinskemu oblastvu potrebnih dokazov, da je bil ob določenem času kmet po uredbi, izreče oblastvo, da ga zavrača, in vroči odločbo interesentu. (“) Ko prejme nadzorno oblastvo od občinske uprave ali mestnega poglavarstva zahtevano potrdilo ali odklonilno odločbo, jo vroči interesentom. Clen 9. [K odstavku (8) člena 2. uredbe.] Občinska oblastva (občinska uprava, mestno poglavarstvo) izdajajo potrdila o tem, da je kdo kmet, po nastopnem obrazcu: Potrdilo, s katerim se potrjuje, da je bil (priimek, očetovo in osebno ime in pridevek, poklic) ;...„...................... hišna številka..........iz vasi............................................................ občine (mesta) ........................—.................... okraja.................................. banovine ......... na dan 26. septembra 1936 kmet po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov, kar se ugotavlja z nastopnimi dejstvi: I. Imenovancu je bilo kmetijstvo glavni poklic. II. Imenovanec: je obdeloval vso svojo zemljo — več ko polovico svoje zemlje sam ali s člani svoje rodbine, po potrebi tudi z najeto delovno močjo. je obdeloval tujo zemljo kot uživalec, zakupnik ali spolovinar, in ima — nima svoje zemlje. ni mogel sam obdelovati svojo zemljo zaradi bolezni ali naslednjih neuklonljivih zadržkov......................... je obdeloval tujo zemljo sam ali s Člani svoje rodbine in ni plačeval, razen uslužbenskega davka in zgradarine, nobenega drugega davka. je živel v hišni skupnosti in se je bavil z naslednjimi postranskimi pridobitnimi posli (preprodajo, domačim obrtom, vozništvom-fijakarstvom, ribarstvom, brodar- stvom.......................................), da bi pridobil zadrugi ali rodbini, ki je obdržala vse oznake kmeta, več zaslužka. se je bavil poleg kmetijstva tudi s posli vaškega obrtnika, vaškega trgovca. je bil starešina ali član rodbinske zadruge po veljavnih zakonih. je bil v smislu uredbe član rodbinske zajednice, v kateri so bili razen njega tudi še tile člani: (imena, spol in starost) .................................................................................. ki so z njim skupno živeli in delali. je bil maloleten otrok kmeta. je umrl, njegova zapuščina pa do dne 26. septembra 1936 še ni bila izročena dedičem. je bil samonaselnik v južnih krajinah, je bila omožena in izvirajo njeni in nje moža dohodki pretežno iz kmetijstva. III. Posestvo imenovančevo je obsegalo orne — za obdelovanje sposobne zemlje ha posestvo njegove žene, ki je živela z njim v hišni skupnosti, je obsegalo orne — za obdelovanje sposobne zemlje ha posestvo njegovih otrok, ki so živeli z njim v hišni skupnosti, je obsegalo orne — za obdelovanje sposobne zemlje ha Skupna površina orne — za obdelovanje sposobne zemlje ha Posestvo rodbinske zadruge — rodbinske zajednice je obsegalo orne — za obdelovanje sposobne zemlje ha IV. Obdačeni dohodek imenovanca, njegovih otrok in žene, ki so živeli z njim na dan 26. septembra 1936 v hišni skupnosti, je izviral pretežno iz kmetijstva, kakor se to vidi iz podatkov, dobljenih od pristojne davčne uprave v ........................j................, št, z dne ..................................................................................... in od katastrske uprave v ...................... št...................... z dne.................................................. o višini posameznih davčnih osnov, in sicer: 1. Osnova za davek na dohodek od zemljišč 2. a) osnova za davek na dohodek od zgradb b) osnova 'za davek na dohodek od podjetja, obrata in samo-stalnega poklica c) osnova za dohodek od rente č) osnova za dohodek od nesa- mostalnega dela Skupne osnove pod 2. znašajo in to je manj kot osnova pod 1. Ni se upoštevala osnova za davek na dohodek od ne-samostalnega dela in poklica niti osnova za davek na dohodek od zgradb, ker je bit imenovanec kmetski delavec, posel, je služil kot začasni služabnik pri zasebnikih, uradih, javni ustanovi. Imenovanec je izjavil v prošnji za izdajo potrdila — na zapisnik pred podpisanim oblastvom, da je dolžan, in sicer (imena vseh upnikov in zneski posameznih dolgov na dan 26. septembra 1936) .................................................................. din .. din ... din ... din ... din ... din ... 91. KOS. Prav tako je izjavil, da je bil ob času, ko so nastali vsi ti posamezni dolgovi, kmet po uredbi. To potrdilo se izdaje.................................................................. na prošnjo......................................brez plačila takse po predpisu člena 55. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov in se sme uporabljati samo po določbah te uredbe. Stev. (po vložnem zapisniku) Pečat in podpis občinskega oblastva Pripomba: Ker obsega prednji obrazec potrdila vse primere, ki jih določa uredba, naj prečrta občinsko oblastvo besedilo obrazca glede tistih okolnosti, ki se ne nanašajo na dolžnika kmeta, za katerega se izdaje potrdilo. Glede osebe, ki ne izpolnjuje vseh pogojev uredbe, ne izda občinsko oblastvo potrdila, marveč izda prosilcu v 14 dneh odločbo, da ni dotična oseba kmet po uredbi, in navede za to stvarne razloge. Vsa dejstva in okolnosti iz zgoraj navedenih potrdil se morajo ugotoviti po stanju na dan 26. septembra 193G. Ta obrazec za potrdilo s potrebnimi izpremembami se uporablja tudi za rodbinske zadruge po veljavnih zakonih. Člen 10. [K odstavku (‘) člena 3. uredbe.] p) Z uredbo so obsežene samo tiste kmetske obveznosti, ki se glase na denar. (2) Terjatve, ki se glase na zlato ali tuj denar, se preračunajo radi ugotovitve skupnega dolgovanja v dinarje. Za obračun velja tečaj, ki obstoji v trenutku, ko se ugotavlja višina dolga po predpisih uredbe. Take terjatve, najsi se tudi znižajo, se glase še nadalje na zlato ali tuj denar. (3) Če dolžnik dokaže, da je v zavarovanje prenesel na upnika nepremičnine, razveljavi sodišče na njegovo zahtevo ta prenos, kolikor je nepremičnina v lasti upnika ali njegovih dedičev. To pravico ima dolžnik samo, če ni izgubil do dne 20. aprila 1932 pogodbene pravice, da se po izplačilu dolga iznova prenesi nanj lastnina teh nepremičnin. Vse pravice, ki so jih pridobili drugi na teh nepremičninah do dne razglasitve tega pravilnika, ostanejo v veljavi. Člen 11. [K odstavku p) člena 3. uredbe.] p) Prt meničnih dolgovih se smatra akceptant za glavnega dolžnika. Pri drugih dolžniških listinah se smatra za glavnega dolžnika, kdor je naveden v njih kot glavni ali kot prvi dolžnik. V dvomu, kdo izmed več dolžnikov je glavni dolžnik, se smatra za takega, komur se je posojilo dovolilo. p) Znižba dolga in druge olajšave po uredbi veljajo tudi za poroka ali solidarnega dolžnika, prav kakor za glavnega dolžnika, tudi tedaj, če porok ali solidarni dolžnik ni kmet. p) Pri zadrugah z neomejeno zavezo, ki so pod zaščito, se uporablja glede jamstva njih članov točka č) odstavka P) člena 5. uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njih zvez z dne 23. novembra 1934.* (*) Smatra se, da morata solidarni dolžnik ali porok izpolniti obveznost tedaj, kadar terja upnik od njiju plačilo. Od tega dne začno teči zanju roki po uredb^ Člen 12. [K odstavku (:l) člena 3. uredbe.] Sodišče mora na dolžnikovo zahtevo odpraviti stečaj. Člen 13. [K odstavku (4) člena 3. uredbe.] P) S pristojbinami, predpisanimi z zakonom, se razumejo tudi pristojbine prič, izvedencev, članov sodnih komisij kakor tudi prispevki okrožnim uradom za zavarovanje delavcev; ne spadajo pa k njim nagrade javnih notarjev niti duhovnov za duhovna opravila. P) Če je dal porok ročno zastavo, da bi zavaroval kmetski dolg. je upnik upravičen obdržati zastavo samo do vrednosti, ki je potrebna za zavarovanje dolga v višini, določeni z uredbo. Vinkulacija vložne knjižice in dolg po tekočem računu z ročnozastavnim pokritjem se smatrajo za dolgove, krite z ročno zastavo. Ne smatrajo se za ročno zastavo tisti predmeti, ki so bili na dan uveljavitve uredbe v dolžnikovih rokah. P) Terjatve, ki izvirajo iz kaznivega dejanja, obsegajo poleg denarnih kazni in povračila škode tudi vse ostale terjatve ne glede na to, ali jih je ugotovilo kazensko ali civilno sodišče ali pa upravno oblastvo; mirno drugega obsegajo tudi povračilo kazenskih stroškov in povračilo stroškov za izvršitev kazni. P) Osebe, ki jim je z uredbo z dne 30. aprila 1936, št. 22.820/VI—c* o ureditvi dolgov, napravljenih na podstavi zakona o brezobrestnih posojilih združbam naseljenih dobrovoljcev, poljedelcev in drugih interesentov agrarne reforme št. 11.600 z dne 30. marca 1928, znižan dolg kolonizacijskemu skladu, se ne morejo koristiti s predpisi uredbe glede ostanka dolga. Člen 14. [K odstavku (") člena 3. uredbe.] Z »nasledjem« iz odstavka p) člena 3. uredbe se razumejo tudi nasledstvene pogodbe katere koli vrste (darilna pogodba, prodajna pogodba in podobno). Člen 15. [K odstavkoma (8) in (9) člena 3. uredbe.] P) Posamezniki in ustanove, ki so terjatve proti kmetom, obsežene z uredbo, kaki kreditni ustanovi s cesijo odstopili, dali v lombard ali pa reeskompt, morajo to ustanovo obvestiti, katere teh terjatev spadajo pod predpise uredbe. P) Če je upnik, ki je kmetu neposredno kreditiral, ustanova iz odstavka (') člena 7. uredbe, da — kolikor se o načinu zamene pokritja ne sporazume s svojim upnikom po cesiji, lombardu ali pa reeskomptu drugače — le-temu nalog, naj izroči dolžniške listine, obsežene z uredbo, Privilegirani agrarni banki v smislu III. poglavja uredbe; če je bil sporazum dosežen, obvestita obe stranki o tem Privilegirano agrarno banko. Ob istem času sporoči upnik, ki je kmetu neposredno kreditiral, Privilegirani agrarni banki neposredno ostale podatke o teh dolžnikih po predpisih odstavkov (s) in (3) člena 7. uredbe. Če odkloni Privilegirana agrarna banka po členu 9. uredbe prevzem katere teh listin, jih vrne tistemu, od katerega jih je neposredno dobila. »Službeni list« št. 744/100 iz 1. 1934. * »Službeni list« št. 306/45. iz 1.1936. (3) Ce ni drugačnega sporazuma o načinu zamene pokritja po prednjem odstavku, se vse terjatve upnika, ki je kmetu neposredno kreditiral, proti Privilegirani agrarni banki na podstavi členov 10. in 11. uredbe združijo in služijo kot zavarovanje v korist upnika po cesiji, lombardu ali reeskomptu do zneska njegove skupne terjatve iz teh poslov proti prvemu upniku kmeta. Ce ne zadoščajo navedene terjatve ustanov iz odstavka (’) člena 7. uredbe za pokritje vsega dolga upniku po cesiji, lombardu ali reeskomptu in se prizadete ustanove ne sporazumejo drugače, da dolžniška ustanova upniški ustanovi menico s svojim akceptom in rokom, ki ni krajši od treh mesecev. (*) Ce dolžnik po cesiji, lombardu ali reeskomptu ni ustanova iz odstavka (‘) člena 7. uredbe, ostane kreditna ustanova še dalje upnik na podstavi istih listin; le da mora dati upnik, ki je kmetu neposredno kreditiral, za odpisano vrednost kmetskega dolga novo pokritje. (5) Siromaštvo po odstavku (") člena 3. uredbe se ugotovi v trenutku, ko upnik zaprosi, da bi se koristil s tem predpisom. Od tega trenutka dalje izgubi dolžnik olajšave po uredbi, če dokaže upnik siromaštvo. Clen 16. [K odstavku (’) člena 4. uredbe.] (*) Vsa odplačila glavnice, opravljena do dne uveljavitve uredbe, se odbijejo od glavnice dolga pred znižbo. (*) V najvišji znesek letnih obresti, določen z uredbo, se vštejejo tudi vsa ostala postranska plačila ali postranske dajatve, za katere se je obvezal dolžnik poleg obresti, kakršne so provizije, konvencijske kazni, režijski stroški in podobno. Clen 17. [K odstavkoma (=) in (3) člena 4. uredbe.] (*) Zastaranje dospelih obresti je prekinjeno z uveljavitvijo zakona o zaščiti kmetov in o uveljavitvi posameznih predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju z dne 19. aprila 1932. (s) Obresti od dne 20. aprila 1932 do dne 15. novembra 1936 se morajo obračunati za ustanove iz odstavka (*) člena 7. uredbe do dne 1. novembra 1936 (člen 28. uredbe) za ne znižano glavnico. Z ne znižanimi priznanimi obrestmi se razumejo obrestni zneski, priznani s prejšnjim zakonom in uredbami o zaščiti kmetov in njih izpremem-bami in dopolnitvami in z odobrenimi odplačilnimi načrti zadružnih zvez. Glede kapitalizacije takih obresti veljajo roki, določeni z zakonom in uredbami o zaščiti kmetov in odobrenimi odplačilnimi načrti zadružnih zvez. Privilegirana agrarna banka daje ustanovam iz odstavka 0) člena 7. uredbe radi enotnosti potrebna navodila glede obračuna teh obresti. (3) Za čas od dne uveljavitve uredbe do dne 15. novembra 1936 se obračuna obrestna mera, določena z uredbo, za znižano glavnico, Če je bila glavnica znižana po predpisih uredbe. (•) S stroški do dne 20. aprila 1932 se razumejo stroški, ki so nastali do tega dne, ne glede na to, kdaj so bili formalno pravnomočno prisojeni. (5) Hipotekarno zavarovanje, kolikor ne presega zneska znižanega dolga, ostane v veljavi v popolnem znesku, kolikor pa presega znesek znižanega dolga, se izbriše. (•) Po odstavku (3) člena 4. uredbe preveč ubrane obresti se odbijejo od znižane glavnice. Clen 18. [K odstavku (') člena 5. uredbe.] (*) Za površino 50 oz. 100 hektarov iz odstavka 0) člena 5. uredbe veljajo vsi splošni predpisi uredbe, kolikor niso s tein odstavkom izrečno izpremenjeni. (3) Spore po členu 5. uredbe rešujejo okrajna sodišča po nepravdnem postopku skladno s poslednjima dvema stavkoma člena 54. uredbe. Odplačilni načrt A po členu 5. uredbe. (Primer za 15 let.) Dolg po členu 5. v znesku 100 dinarjev na dan 15. novembra 1936 se amortizira, začenši z dnem 15. novembra 1936, ob obrestovanju po 41/a% in plačilu 15 letnih anuitet po 9'02 dinarjev, po naslednjem amortizacijskem načrtu: Plačilni Ostanek rok ilo 50% dela terjatev« iz odstavka (*) člena 11. uredbe se nanaša na ne znižano glavnico iz odstavka 0) člena 4. uredbe. (*) »Ostanek v višini 25%« iz odstavka (s) člena 11. uredbe se nanaša samo na znesek dolga, označen v odstavku (x) člena 4. uredbe. Člen 25. [K odstavku (l) člena 1’4. uredbe.] Obresti na terjatve po tekočem računu tečejo ustanovam iz odstavka (*) člena 7. uredbe od dne 16. novembra 1936. Člen 26. (K členu 15. uredbe) (*) Rok enega leta iz odstavka (x) člena 15. uredbe začne teči od dne, ko je prejela Privilegirana agrarna banka poslednjo listino v zvezi s prevzemom posamezne terjatve ustanov iz odstavka (l) Člena 7. uredbe. (!) Novi zastaralni roki po odstavku (*) člena 15. uredbe se nanašajo tudi na zamujena pravna dejanja. (*) Če Privilegirana agrarna banka upniku listina po odstavku (*) člena 15. uredbe vrne, obvesti o tem tudi dolžnike. Clen 27. (K členu 20. uredbe.) (‘) Privilegirana agrarna banka zaprosi pri pristojnem sodišču, naj prenese v zemljiških knjigah oz. v inta-bulacijskem zapisniku nanjo vse upniške pravice ustanov iz odstavka (*) člena 7. uredbe po odstavku (2) tega člena. (-’) Glede terjatev, prevzetih od ustanov iz odstavka (0 člena 7. uredbe, ki še niso zavarovane, zaprosi Privilegirana agrarna banka pri pristojnih sodiščih vknjižbo zastavne pravice v zemljiških knjigah ož. intabulacijo v intabillacijskem zapisniku na podstavi overjenega izpiska iz svojih knjig po predpisih člena 20. uredbe. (3) Oseba, ki je na njene nepremičnine postavljena vknjižba po odstavku (') člena 20. uredbe, obdrži pravico do uporabe rednih pravnih sredstev. Člen 28. (K členu 21. uredbe.) (‘) Z započetimi sodnimi dejanji iz odstavka (‘) člena 21. uredbe se razumejo samo dejanja v sodnem postopku po zakonu o izvršbi in zavarovanju, stečajnem zakonu in zakonu o prisilni poravnavi izven stečaja, iz-vzemši že opravljena zavarovanja v javnih knjigah. Ustavitev postopka iz istega odstavka se nanaša tudi na odpravo stečaja, uvedenega zoper kmeta po dnevu 19. aprila 1932. (2) Na dolžnikovo zahtevo ustavi sodišče postopek šele, ko se ugotovi, da je kmet po uredbi. (3) O ustavitvi postopka obvesti sodišče tudi Privilegirano agrarno banko. (4) Po dolžniških listinah, ki jih prejme Privilegirana agrarna banka po odstavku (2) člena 2. uredbe, ni več opraviti protestov, notifikacij niti ostalih dejanj, katerih zamuda ima za posledico izgubo določnih upniških pravic. Člen 29. (K členu 26. uredbe.) P) Dolžnik je zavezan predložiti sodišču prošnjo za znižbo dolga v roku, določenem z odstavkom (*) člena 26. uredbe; priloge pa predloži lahko tudi pozneje v roku, ki mu ga določi sodišče. Če je potrdilo po odstavku (8) člena 2. uredbe Privilegirani agrarni banki že predloženo, ne zahteva sodišče od dolžnika novega potrdila, marveč pozove Privilegirano agrarno banko, naj mu pošlje potrdilo z ostalimi podatki po odstavku (4) člena 27. uredbe. (2) Predpisi iz odstavka (8) člena 2. uredbe o obveznosti, roku in postopku za izdajanje potrdil po občini veljajo tudi za vsa potrdila po členu 26. uredbe. (3) Med dolgove iz točke b) odstavka (2) člena 26. uredbe spadajo vsi dolgovi kmeta ne glede na to, kakšne vrste je dolg, kdaj je nastal in ali je obsežen ž uredbo ali ni. (*) Radi preizkusa odmero davka na rente pošljejo sodišča pristojnim davčnim upravam seznam vseh upnikov, navedenih v prijavah dolžnikov po točki b) odstavka^2) člena 26. uredbe. (5) K dolžnikovi imoviui spadajo tudi njegove terjatve. Člen 30. (K členu 27. uredbe.) Ko izvrši znižbo po členih 23. in 26. uredbe, obvesti Privilegirana agrarna banka dolžnike in jim vroči končni obračun njih dolga. Člen 31. (K členu 28. uredbe.) Odplačilni načrt. Dolg po členu 28. uredbe v znesku 100 dinarjev na dan 1. novembra 1986 se amortizira, začenši z dnem 1. novembra 1936, ob obrestovamju po 4 lA% in plačilu 12 letnih anuitet po 10'60 din, po naslednjem amortizacijskem načrtu. Plačilni i Ostanek rok do dne Obresti Odplačilo dolga — — — 100‘— 1. XI. 1936 4'21 6‘39 93‘61 1. XI. 1937 3'91 6‘69 86'92 1. XI. 1938 3‘60 7‘00 79'92 1. XI. 1939 3'26 7‘34 72'58 1. XI. 1940 2‘92 7‘68 64‘90 1. XI. 1941 2‘56 8'04 56‘86 1. XI. 1942 2‘18 812 4814 1. XI. 1943 178 8'82 39'62 1. XI. 1944 1'37 9'23 30‘39 1. XI. 1945 0‘93 9’67 2072 1. XI. 1946 0‘48 10‘12 10'60 1. XI. 1947 — 10’60 — Čleu 32. (K členoma 29. in 30. uredbe.) (0 V 20 dneh od razglasitve tega pravilnika morajo ustanove iz odstavka (“) člena 7. uredbe vse svoje dolžnike, s katerimi so doslej ravnale kot z dolžniki, obseženimi z zakonom in uredbami o zaščiti kmetov, izvzemši tiste, o katerih imajo podatke, da niso kmetje po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov, pozvati, naj pošljejo, da se izognejo posledicam iz člena 48. uredbe, Privilegirani agrarni banki takoj in neposredno svojo prvo anuiteto po členih 28., 29., in 30. uredbe. Prav tako pošljejo poziv za plačilo prve anuitete tudi tistim svojim dolžnikom, ki niso bili obseženi z zakonom in uredbami o zaščiti kmetov, o katerih pa imajo podatke, da izpolnjujejo pogoje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. (2) Ko pošljejo ustanove iz odstavka (•) člena 7. uredbe svojim dolžnikom po prednjem odstavku pozive za plačilo prve anuitete, pošljejo Privilegirani agrarni banki takoj seznam vseh tako pozvanih svojih dolžnikov obenem s kopijo poziva in dolžniku poslanega začasnega izračuna prve anuitete. Po teh podatkih zahteva Privilegirana agrarna banka, če ji dolžniki ne pošljejo pravočasno zneskov po prednjem odstavku, plačilo teh vsot z izvršbo preko davčnih uprav po členu 48. uredbe. Člen 33. (K členu 31. uredbe.) (*) V primeru odstavka (-) člena 31. uredbe se opravi izvršba za ne plačano anuiteto na dolžnikove premičnine. Če ne d& ta izvršba zadostnega uspeha, se opravi izvršba za izterjavo vsega ostanka dolga po odstavku (2) člena 48. uredbe. (2) Davčne uprave izdajo dolžnikom posebna potrdila o vplačilih, prejetih v zvezi s členom 31. uredbe; ta potrdila so prosta takse. (3) Davčne uprave pobirajo po členih 31. in 48. uredbe od dolžnikov zamudne obresti na pozneje plačane obroke in jih vknjižujejo v korist Privilegirane agrarne banke, o čemer jim pošiljajo posebna poročila. 0) Davčne uprave smejo odpreti radi vplačevanja teh anuitet poseben čekovni račun pri Poštni hranilnici. Člen 34. (K členu 35. uredbe.) (1) Z vojnim stanjem po členu 35. uredbe se razume čas od dne 27. julija 1914 do dne 11. novembra 1918. (2) Dolžniku, ki predloži Državni hipotekarni banki potrdilo, da je bil kmet po iiredbi in tem pravilniku, podaljša banka rok za odplačilo posojila na 32 let, računši od dne prvotne zadolžitve. (3) Vsi dolžniki, ki se koristijo s členom 35. uredbe, izdajo Državni hipotekarni banki za vsako zadolžitev novo listino v obliki, ki jo predpiše banka. (4) Za nerednega po odstavku (2) člena 35. uredbe se smatra tisti dolžnik, ki na dan uveljavitve uredbe tudi le ene anuitete ni položil v roku. Če polože taki dolžniki po uveljavitvi uredbe potrebne zneske za poravnavo anuitet, se anuitete obračunajo in izterjajo po pogojih, ki so veljali do uveljavitve uredbe. Če položi dolžnik, ki je zaostal s plačilom ene ali več anuitet, po uveljavitvi uredbe znesek, ki ne zadošča za poravnavo niti ene cele anuitete, kapitalizira banka ne plačane obresti in ostali dolg iz osebnega računa po uredbi, nato pa porabi položeni znesek za odplačilo tako dobljenega dolga. Če je položil dolžnik, ki je zaostal s plačilom več anuitet, po uveljavitvi uredbe znesek, ki bi se dal porabiti za odplačilo ene cele anuitete, obračuna in iztenja banka to anuiteto po dosedanjih pogojih, glede ostalih svojih terjatev iz naslova obresti in drugega pa postopa na način, določen v prednjem stavku. (*) Ne plačane obresti se kapitalizirajo, in sicer po obrestni meri, ki je veljala do prvega prihodnjega plačilnega roka za anuiteto, ki dospe po uveljavitvi uredbe, tako, da se zaračuna enostavna obrestna mera, pri čemer se obsežejo vse ne plačane obresti za ta čas. Poleg obresti se kapitalizira celotni dolg, ki se vodi po osebnem računu. (") Glavnica, zvišana na način, določen v prednjih odstavkih tega člena, ima isti vrstni red kot prvotna glavnica, zavarovana s hipoteko ali zaznamovana (vknji-iena, predznamovana). (’) Stroški za naknadno cenitev zastavljenega posestva po odstavku (‘) člena 35. uredbe obremenjajo Državno hipotekarno banko; ta cenitev se opravlja po obrazcu in postopku, ki ju predpiše banka. Če odredi Državna hipotekarna banka za člane cenilne komisije okrajne kmetijske referente, so le-ti dolžni ustreči pozivu banke. (8) Če se v primeru odstavka (5) člena 35. uredbe opravlja izvršilni postopek s prodajo zastave po okrajnih sodiščih ali upravnih oblastvih, zaprosi banka, ko dolžnik dokaže, da ga je smatrati za kmeta po uredbi, naj okrajno sodišče ali upravno oblastvo uvedeni izvršilni postopek ustavi. Člen 35. (K členu 36. uredbe.) (’) Vsa obstoječa zavarovanja za terjatve iz člena 36. uredbe ostanejo v veljavi tudi po opravljeni zameni dolžniških listin po odstavku (3) tega člena. Prav tako ostanejo v veljavi tudi regresne pravice zavezancev po menicah, nadomeščenih z obveznicami po odstavku (3) člena 36. uredbe. (2) Upnik sme dokazovati, da je v slabšem gmotnem položaju kot njegov dolžnik, bodisi pred znižbo glavnice, v katerem primeru se znižba niti ne vrši, bodisi po zniž-bi; v poslednjem primeru ostape izvršena znižba v veljavi, dolžnik pa izgubi pridobljene olajšave glede roka in višine obrestne mere. (3) Če izvira dolg kmeta istemu upniku deloma iz nakupa blaga na up ali iz obrtnega dela, deloma pa iz drugih pravnih razmerij, in je položil dolžnik na račun skupnega dolga upniku odplačila, ne da bi označil, na račun katerega dolga jih daje, se vštejejo položena odplačila na obe vrsti dolgov sorazmerno po njih višini. (4) Upnik se ne more koristiti z odstavkom (2) člena 36. uredbe, če dolžnik dokaže, da ije ubiral od njega oderuške obresti po odstavku (2) člena 37. uredbe. Člen 36. (K členu 37. uredbe.) j1) Za uvedbo postopka po odstavku j1) člena 37. uredbe zadošča, da predloži upnik sodišču potrebne podatke ali da se sklicuje na priče. Pri ocenitvi plačilne sposobnosti upošteva sodišče imovinsko stanje in dohodke dolžnika in upnikov. (2) Za oderuštvo po odstavku (2) člena 37. uredbe se smatrajo tiste obresti, ki so bile znatno višje od srednje običajne obrestne mere v kraju, kjer, in ob času, ko so bile plačane. Potrdilo o višini srednje običajne obrestne mere izdajajo trgovinske zbornice za svoja območja. Sodišče zahteva po potrebi, naj overi to potrdilo tudi pristojna banska uprava. Za znižbo dolga po odstavku (2) člena 37. uredbe ni potrebno, da je bil dolžnik* obsojen zaradi oderuštva. Člen 37. (K členu 43. uredbe.) (*) S krajevno povprečno prometno vrednostjo zemljišča dotične kulture se razume povprečna prometna vrednost zemljišča v gospodarskem letu od dne 1. oktobra 1935 do konca meseca septembra 1936. (2) Predpisi iz členov 41., 42. in 43. uredbe veljajo za kmete, ki so kupili zemljišče pred dnem 20. aprila 1932, najsi niso postali zemljiškoknjižni lastniki. Člen 38. (K členu 44. uredbe.) (*) Agrarni subjekti in drugi kmetje dolžniki se smejo koristiti tudi za dolgove iz VII. poglavja uredbe z ostalimi predpisi uredbe; ne morejo se pa v tem primeru koristiti z olajšavami po predpisih VII. poglavja. Ti dolžniki morajo podati v dveh mesecih od dne uveljavitve tega pravilnika upniku pismeno izjavo, da se bodo koristili z drugimi ugodnostmi uredbe. Če tega ne store, * Prav pač: upnik. — Op. ur. se smatra, da se bodo koristili s predpisi VII. poglavja uredbe. (2) Kmetje, katerih zemljišče je deloma pod agrarno reformo po zakonskih predpisih o likvidaciji agrarnih odnošajev, se smejo koristiti z uredbo glede svojih dolgov samo za tisti del svojega zemljišča, ki ne spada pod te predpise. Clen 39. (K členu 45. uredbe.) (*) Določbe iz člena 45. uredbo se nanašajo na dolžnike iz VII. poglavja. (3) Če so sklenili kupci zemlje veleposestev, ker jim je grozila tožba zaradi neplačila odplačil, naknadno novo pogodbo (poravnavo) po hujših pogojih, kot jih uredba predpisuje, nimajo take pogodbe (poravnave) veljave. (3) Za nične se smatrajo tudi vse odločbe, izdane po dnevu 20. aprila 1932, s katerimi se je zopet prenesla lastninska pravica v korist prodajalca, ker kupec kmet ni izpolnil pogodbene obveznosti; na zahtevo kupca kmeta se mora vzpostaviti prvotno pogodbeno stanje. (4) Če se je tako zemljišče pred uveljavitvijo uredbe izročilo drugim, je uporabiti predpis člena 43. uredbe. (5) Izplačilo ostanka kupnine se opravi po predpisu člena 45. uredbe, če ne gre za primer iz člena 38. uredbe, za katerega velja odplačilni načrt po členu 39. uredbe. Člen 40. (K VII. poglavju uredbe.) Spore po členih 38., 39., 41. in 46. rešujejo okrajna sodišča po nepravdnem postopku skladno s poslednjima dvema stavkoma člena 54. uredbe. Člen 41. [K odstavku (*) Člena 48. uredbe.] Da more terjati upnik iz II. in VIII. poglavja uredbe od svojega dolžnika plačilo celotnega ostanka dolga, je potrebno, da opomni upnik pismeno svojega dolžnika in mu določi za plačilo zakasnelega obroka rok 15 dni. Člen 42. (K členu 49. uredbe.) (*) Podaljšavo rokov in znižbo obrestne mere po hipotekarnih zastavnicah, izdanih po členu 49. uredbe, odobruje minister za trgovino in industrijo na obrazloženi predlog denarnega zavoda. (2) Te hipotekarne zastavnice jemlje emisijska ustanova iz prometa vzporedno, kakor se pobirajo letne anuitete od Privilegirane agrarne banke, po meri prejemkov iz odstavka (2) člena 11. in iz člena 14. uredbe tako, da se vzameta iz prometa ~U izdanih zastavnic najdalj do leta 1952., ostanek */» Pa v nadaljnjih 6 letih, vse to v enakih letnih vsotah. Člen 43. (K členoma 51. in 52. uredbe.) (0 Predpis odstavka (-) člena 51. uredbe se nanaša samo na upnike in dolžnike iz VI. poglavja uredbe. (2) Vsi splošni predpisi uredbe se nanašajo tudi na dolgove iz člena 52. uredbe. Člen 44. (K členu 53. uredbe.) Kazenski postopek po členu 53. uredbe se uvede na predlog oškodovane osebe. Člen 45. (K členu 54. uredbe.) Vsi sodni posli po uredbi so nujni in se smatrajo za ferialne. Člen 41 (Splošni predpisi.) (*) Določbe odstavka (*) člena 21. uredbe in Člena 28. pravilnika se nanašajo na vse dolžnike, obsežene z uredbo, in na vse njihove upnike. (2) Vsi izpodbijani dolgovi in terjatve se vzamejo v nadaljnji postopek po uredbi šele, ko se uvedeni spor dokonča. (3) Kjer se omenja v uredbi okrajno sodišče, se razume okrajno sodišče, ki je pristojno glede dolžnika. Člen 47. (K členu 57. uredbe.) Predpisi zakona o izvršbi in zavarovanju, ki so bili uveljavljeni z zakonom o zaščiti kmetov in o uveljavitvi posameznih predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju z dne 19. aprila 1932, ostanejo v veljavi. Člen 48. Ta pravilnik ima po odstavku (-) člena 56. uredbe moč avtentične razlage uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. Člen 49 Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 30. oktobra 1936; št. 79.104/V. Minister za kmetijstvo Svetozar Stankovič s. r. Minister pravde dr. Nikola Subotič s. r. m 733. Na podstavi odstavka (3) člena 36. in odstavka (2) člena 56. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov predpisujem sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo in ministrom za kmetijstvo tale pravilnik o zameni dolžniških listin z novimi obveznicami.* Člen 1. (*) Upniki iz člena 36. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov ugotove višino in znižbo dolga ter letni obrok po * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. oktobra 1936, št. 252/LXIlI/646. uredbi za vsakega posameznega dolžnika z obračunom po obrazcu iz odstavka (2) člena 9. in napravijo za vsakega dolžnika po obrazcu iz odstavka (*) člena 9. obveznico na znižani znesek dolga. Obveznice in obračune pošljejo upniki v dveh primerkih občinski upravi (mestnemu poglavarstvu), ki je pristojna za dolžnika. (2) Občinsko oblastvo vroči v 15 dneh od prejema dolžniku po en primerek obveznice in obračuna in ga pozove, naj podpiše obenem s poroki ali solidarnimi dolžniki v 15 dneh obveznico pred občinskim oblastvom ali pa poda svoje prigovore. (•’) Ce dolžnik in poroki ali solidarni dolžniki obveznico podpišejo, overi občinsko oblastvo njih podpise in vroči obveznico upniku. (4) Ce noče dolžnik podpisati obveznico in poda svoje prigovore, vroči občinsko oblastvo v 15 dneh upniku prigovore in ga pozove, naj napravi, Če bi prigovore sprejel, novo obveznico in postopa po odstavku (’). S tako obveznico ravna občinsko oblastvo skladno s prednjimi odstavki. Ce dolžnik obveznice ne podpiše in ne poda prigovorov, obvesti občinsko oblastvo o tem upnika v 15 dneh od dne, ko je potekel dolžniku rok iz odstavka (2). (5) Upnik sme zahtevati, naj se opravi o prigovorih kakor tudi, če dolžnik obveznice ne podpiše in ne poda prigovorov, narok pri občinskem oblastvu. V takem primeru določi občinsko oblastvo narok v 15 dneh in povabi nanj upnika, dolžnika in poroke ali solidarne dolžnike. Ce se doseže pri naroku sporazum, napravi občinsko oblastvo takoj obveznico, overi podpise in izroči obveznico upniku. (e) Upnik mora izročiti občinskemu oblastvu prepis obveznice; le-to ga overi in pošlje davčni upravi. (7) Ko prejme upnik novo obveznico, mora vrniti dolžniku prejšnjo Listino o dolgu. Člen 2. Ce se niti po opravljenem naroku ne doseže sporazum med upnikom in dolžnikom, napoti občinsko oblastvo stranke na redno sodišče. Cleu 3. Če se dolžnik ne odzove pozivu občinskega oblastva, da bi podpisal obveznico ali podal prigovor in če na določeni narok niti ne pride, se smatra, da dolga ne priznava. V takem primeru napoti občinsko oblastvo upnika na redno sodišče. Clen 4. (') Obveznico morata podpisati tudi porok ali solidarni dolžnik. Dolžnik sme priskrbeti namesto teh podpisov podpise drugih porokov ali solidarnih dolžnikov. Spor o vrednosti novih podpisov reši na zahtevo ene ali druge stranke okrajno sodišče v nepravdnem postopku skladno z določbo Člena 7. (2) Ce porok ali solidarni dolžnik obveznice ne podpiše in dolžnik ne priskrbi podpisov, za katere privoli upnik ali za katere je sodišče odločilo, da imajo enako vrednost, je upnik upravičen takoj izterjati vso terjatev, znižano po uredbi, od poroka ali solidarnega dolžnika, ki obveznice ni podpisal, če pa je umrl, iz njegove zapuščine. (3) Namesto podpisa poroka ali solidarnih dolžnikov smeta dogovoriti upnik in dolžnik tudi drug način zavarovanja. Clen 5. Ce se postopa po členu 37. uredbe, se morajo predhodno zamenjati dolžniške listine z novimi obveznicami. Clen 6. Za reševanje sporov o obstoju, višini ali značaju ne znižanega dolga v zvezi z določbami členov 2. in 3. je pristojno redno sodišče po predpisih civilnega pravdnega postopka. Clen 7. Spore glede znižbe dolga, stroškov in obresti in vobče glede uporabe uredbe v zvezi z določbami člena 2. rešujejo okrajna sodišča, ki so za dolžnika krajevno pristojna, v nepravdnem postopku. Zoper odločbo okrajnega sedišča ima prizadeta stranka pravico pritožbe na okrožno sodišče, Odločba okrožnega sodišča je dokončna in zoper njo ni pravnega sredstva. Clen 8. Ce se postopa po členih 6. in 7., vroči okrajno sodišče odpravek pravnomočne odločbe tudi davčni upravi. Clen 9. (') Dolžniške listine se zamenjajo z obveznicami po temle obrazcu: Oproščeno takse. Obveznica, izdana po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov Podpisani ........................ (priimek, očetovo in osebno ime, poklic) iz ........................, hišna številka ........, priznavam, da dolgujem ......................... (upnikov priimek itd.) iz............ ............ znesek ................. dinarjev (z besedami dinarjev -.............................. ) P« posebnem obračunu, napravljenem na podstavi uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov z dne 25. septembra 1936. Ta moj dolg izvira iz: obveznice — zadolžnice — pogodbe za dolg iz obveznice, zadolžnice, pogodbe in podobno za dolg iz incnice za dolg iz nakupa blaga na up ali iz obrtnega dela za dolgove do 500 dinarjev za dolgove nad 500 dinarjev. z dne ................................. glaseče se na din ...........................................; menice, izdane dne .................. na din.................................... na kateri so naslednji podpisniki: akceptant ....................... , izdatelj ............................., indosanti pa po vrsti..........................- iz nakupa blaga na up — obrtnega dela. Zavezujem se izplačati zgoraj ugotovljeni znesek din .............. po členu 52. v zvezi s členom 36., odst. (*), točko b) uredbe v dveh enakih letnih obrokih po dinarjev (z besedami dinarjev ................................ ), s 3% obresti; prvi obrok dospe dne 15. novembra 1936, drugi pa dne 15. novembra 1937; po členu 36., odst. ('), točki b) uredbe s 3% obresti po odplačilnem načrtu po členu 6. uredbe v -PW- ' za dolgove do 500 dinarjev iz nakupa blaga na up ali iz obrtnega dela za dolgove nad 500 dinarjev iz nakupa blaga na up ali iz obrtnega dela 12 letih z letnimi obroki po dinarjev (z besedami dinarjev _.........................); prvi obrok dospe dne 15. novembra 1936, vsak naslednji pa dne 15. novembra naslednjega leta; po členu 52. v zvezi s členom 36., odst. (>), točki a) uredbe v dveh enakih letnih obrokih po dinarjev (z besedami dinarjev ..........................); prvi obrok dospe dne 1. novembra 1936, drugi dne 1. novembra 1937; po členu 36., odst. (l), točki a) uredbe v 12 letih v enakih letnih obrokih po din (z besedami dinarjev...................), začenši z dnem 1. novembra 1936. Zavarovanja, ki jih je imel moj upnik po moji prejšnji obveznici-pogodbi-menici, t. j...................... zlasti hipoteka, postavljena v njegovo korist s sklepom............... sodišča v............................ pod št na moje nepremičnine, vpisane v zemljiškoknjižnem vložku št davčne občine................. ..............................,......................popisane.....................v.............zemljiškem listu (tapiji) št , potrjenem po.......................... sod išču v ............................., oslanejo še dalje v veljavi do zneska spredaj označene vsote dolga. , dne........................193.... Podpis glavnega dolžnika: Tej zavezi pristopajo kot poroki - solidarni dolžniki: Pripomba: Iz tega obrazca obveznice se vzamejo samo tisti odstavki, ki ustrezajo vrsti in višini dolga. (*) Obračun dolga po členu 1. se napravi po temle obrazcu: Obračun kmetskega dolga po odstavku (‘) člena 36. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov in odstavku (*) člena 9. pravilnika o zameni dolžniških listin z novimi obveznicami. Ime in priimek Stanovališče (ulica in h. št.) Ime in priimek Stanovališče (ulica in h. št.) dolžnika upnika. *A. Obračun dolga iz nakupa blaga na up ali iz obrtnega dela: a) znesek dolžne glavnice po poslednjem obračunu pred dnem 20. aprila 1932 din UINUIIIIIHIIHHHUIHUM b) ne plačane pogodbene (največ 12%) .....% obresti od dne poslednjega obračuna do dne 19. aprila 1932 din skupaj din c) ne plačane obresti, in sicer: *1.....% od dne 20. aprila 1932 do dne 23. novembra 1933 din 2. 1% od dne 24. nov. 1933 do dne 26. septembra 1936 din č) pravnomočno prisojeni, še ne poravnani pravdni in izvršilni stroški, nastali do dne 19. aprila 1932 din d) ne poravnani dejanski izdatki za zavarovalne premije, javne davščine, takse za postavitev hipoteke ali zaznambe (vknjižbe ali predznambe) kakor tudi ostala plačila, ki jih je opravil upnik namesto dolžnika, skupaj din Skupaj na dan 1. novembra 1936 din '"e) odbivši prejeta odplačila, in sicer: ................................................. din ........................................... *...................................... din Končni dolg din Letni obrok znaša Vis ali % gorenje vsote, t. j. dinarjev L! 1..................., dospe pa dne 1. novembra vsakega leta, začenši z dnem 1. novembra 1936. *B. Obračun dolga iz ostalih pravnih razmerij: a) znesek dolžne glavnice po poslednjem obračunu pred dnem 20. aprila 1932 din b) ne plačane dogovorjene (največ 12%) .......% obresti od dne poslednjega obračuna do dne 19. aprila 1932 din Skupaj na dan 20. aprila 1932 din odbivši 50% znižbe din ostane din K temu se dodajejo obresti, izračunane za ne znižani dolg na dan 20. aprila 1932, in sicer: c) ne plačane obresti: *1...,..% o'd dne 20. aprila 1932 do dne 23. novembra 1933 din 2. 1% od dne 24. nov. 1983 do dne 26. septembra 1936 din 3. 3% od dne 27. sept. 1936 do dne 15. novembra 1936 din č) pravnomočno prisojeni, še ne plačani pravdni in izvršilni stroški, nastali do dne 19. aprila 1932 din d) ne plačani dejanski izdatki za za zavarovalne premije, javne davščine, takse za postavitev hipoteke ali zaznambe (vknjižbe ali predznambe) kakor tudi ostala plačila, ki jih je opravil upnik namesto dolžnika, skupaj din Skupaj na dan 15. novembra 1936 din *e) odbivši prejeta odplačila, in sicer: ................................................ din ................................................ din Končni dolg din Letni obrok za poplačilo v 12 letih s 3% obresti znaša din 9-80 za vsakih 100 dinarjev dolga, t. j. na gorenjo vsoto dolga din .............., dospe pa dne 15. no- vembra vsakega leta, začenši z dnein 15. novembra 1936. Pri dolgu do 500 dinarjev se plača prvo odplačilo v znesku polovice dolga dne 1. novembra 1936, 3% obresti in ostanek dolga pa dne 1. novembra 1937. V ...................... dne.................... 193. Podpis upnika: •Pripombe: 1. Ce izvira dolg iz nakupa blaga ali iz obrtnega dela, izpolni upnik samo točko A, če pa izvira dolg iz drugih pravnih razmerij, izpolni samo točko B. Ce ima isti upnik terjatev te in one vrste, vpiše ločeno terjatev za blago ali obrtno delo pod točko A, ostale terjatve pa pod točko B. 2. Obrestna mera je znašala za čas od dne 20. aprila 1932 do dne 23. novembra 1933 10%, če je bil dovolil upnik prostovoljno odložitev plačila, 6% pa v ostalih primerih. 3. Pri obračunavanju dolga je upoštevati odplačila po dnevu 20. aprila 1932, upoštevaje dan in znesek posameznega odplačila kakor tudi višino obrestne mere ob času odplačila. Clen 10. Ta pravilnik ima po odstavku (2) člena 56. uredbe moč avtentične razlage uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov z dne 25. septembra 1936. Člen 11. Ta pravilnik stopi v veljavo na dan razglasitve v >Službenih novinah«. ' \ V Beogradu, dne 31. oktobra 1936; št. 108.810. Minister pravde dr. N. Subotič s, r. m • m ... 734. Na podstavi odstavka (•) člena 10. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov predpisujemo tale pravilnik o nadzoru nad določanjem razlike, ki se po odstavku (3) člena 10. uredbe pokriva z državnimi obveznicami.* Člen 1. (‘) Da se določi razlika, je treba poprej ugotoviti: ' a) znesek znižbe (25 %) po odstavku (‘) člena 9. uredbe; b) stanje dejanskih rezerv in glavnice na dan 26. septembra 1936; c) znesek odpisov glavnice, izvršenih od dne 20. aprila 1932 do dne 26. novembra 1936. (*) Z dejanskimi rezervami se morajo razumeti vse rezerve, ki so ustanovam iz odstavka (l) člena 7. uredbe na prosto razpolago, tudi tihe (tajne) rezerve. Če je pri zadrugah del občne rezerve posebna rezerva za pokritje * >Slu/.bene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 81. oktobra 1936, št. U52/LX1U;647. izgub natančno označenih vrst (n. pr. za ganacije), odloči v takih primerih minister za finance. Clen 2. (‘) Stanju dejanskih rezerv in glavnice na dan 26. septembra 1936 se prištejejo odpisi glavnice, kolikor so bili izvršeni za čas od dne 20. aprila 1932 do dne 26. septembra 1936. Od tako rekonstruirane glavnice -e odbijejo plačila na glavnico, opravljena radi sanacije ;>o uredbi o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov in uredbi o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njih zvez. (-’) Če presega znižba po odstavku (‘) člena 9. uredbe znesek dejanskih rezerv in polovice rekonstruirane.glavnice, določen po prednjem odstavku, je ta presežek razlika, ki jo pokrije država po odstavku (*) člena 10. uredbe z obveznicami. (“) Ce je pri ustanovi iz odstavka (l) člena 7. uredbe, ki ni imela na dan uveljavitve uredbe dejanskih rezerv, ki pa je znižala po dnevu 20. aprila 1932 glavnico z odpisom po odstavku (') tega člena, na dan 26. septembra 1936 preostala glavnica večja od polovice rekonstruirane glavnice, se uporabi presežek za pokritje 25°/o znižbe, država pa pokrije z obveznicami ostanek znižbe; če je ta preostala glavnica manjša od polovice rekonstruirane glavnice, ostane nedotaknjena, vso 25°/ono znižbo pa pokrije država z obveznicami. Če pa je imela ustano'.a na dan uveljavitve uredbe kaj dejanskih rezerv, se morajo uporabiti predvsem te rezerve za pokritje 25% ne znižbe. (4) Pri kmetijskih zadrugah in njih zvezah se pokrije polovica zneska glavnice-deležev, ki se uporabi za odpis 25°/o kmetskih dolgov, predvsem z deleži in drugimi terjatvami tistih dolžnikov kmetov, katerih dolgovi so izročeni Privilegirani agrarni banki; šele če bi ti deleži ne zadoščali za pokritje odpisa, se uporabijo deleži ostalih zadružnikov. Člen 3. (>) Nadzor nad določanjem razlike po prednjih členih vrši minister za finance: a) pri kmetijskih kreditnih zadrugah in njih zvezah sporazumno z ministrom za kmetijstvo; b) pri ostalih ustanovah iz odstavka (') člena 7. uredbe sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo. (2) Ustanove iz odstavka (*) člena 7. uredbe napravijo same predhodni obračun po členih 1. in 2. tega pravilnika in sestavijo natančen izpisek računa glavnice in dejanskih rezerv. Obračune in izpiske, overovljene po upravnem odboru (ravnateljstvu), predlože te ustanove ministru za kmetijstvo oz. ministru za trgovino in industrijo. Obenem z obračunom in izpiskom predloži vsaka . ustanova tudi izjavo, kako izvede odpis ali izravnavo zneska 25 °/one znižbe po odstavku (‘) člena 9. uredbe, ki ga ije pokriti v breme vrednosti rezerv in 50% vrednosti glavnice. (3) Ugotovljeni znesek odpišejo ustanove iz odstavka U) člena 7. uredbe v bilanci v breme računa dejanskih rezerv, če pa te ne zadoščajo, v breme računa glavnice. Vendar smejo voditi te ustanove ta znesek docela ali deloma med aktivi na posebnem računu z nazivom j-Račun razlike iz kmetskih terjatev«, morajo pa odpisati ta znesek najkasneje v 14 letih, računši od dne dokončne ugotovitve razlike po odstavku (6) tega člena. Odpis ne sme biti na leto manjši od */« začetnega skupnega zneska razlike in se vrši predvsem v breme obdačenega dobička; če pa le-tega ni ali če ne zadošča, se izvrši odpis v breme rezerv; če pa tudi le-teh ni, se izkaže v bilanci kot izguba. (*) Minister za kmetijstvo oz. minister za trgovino in industrijo preizkusita predloženi obračun in ga pošljeta s svojim mnenjem ministru za finance, ki ugotovi sporazumno z njima razliko iz odstavka (2) člena 10. uredbe. Minister za finance sme po potrebi preizkusiti točnost navedb predloženih obračunov po svojih organih. (5) Minister za finance obvesti o znesku dokončno ugotovljene razlike ministra za kmetijstvo oz. ministra za trgovino in industrijo in Privilegirano agrarno banko, kateri izda nalog, naj izda za ugotovljeno razliko obveznice na račun države. Člen 4. Radi kontrole nad izvedbo odpisa ali izravnave zneskov znižbe po odstavkih (3) in (:!) člena 3. tega pravilnika predloži vsaka ustanova obenem z letno bilanco ministru za kmetijstvo oz. ministru za trgovino in industrijo natančen izpisek iz teh računov ( Račun razlike«, »Račun rezerv«, »Račun glavnice«), preko katerih ali po katerih sta se opravila odpis ali izravnava. Če se izvede odpis naenkrat, se predloži tak izpisek za tisto leto, v katerem je bil odpis izvršen, ob postopni izravnavi pa za vsako leto do popolne izravnave zneska znižbe. Člen 5. Ta pravilnik dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 31. oktobra 1936; št. 52.000/V1II. Minister za finance Lctica s. r. Minister za trgovino in industrijo dr. Milan Vrbanič s. r. Minister za kmetijstvo Svetozar Stankovič s. r. — — • — 735. Na podstavi odstavka (•1) člena 24. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov z dne 25. septembra 1936 predpisujem sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo, ministrom za finance in ministrom pravde tale pravilnik, kako je ceniti vrednost zemljišč in ostale imovine dolžnikov kmetov.* Člen 1. o Če zahteva dolžnik po predpisih členov 24. in 26. uredbe znižbo dolga, se opravi cenitev njegove imovine Po določbah tega pravilnika. (2) Vrednost delov imovine, omenjenih v členih 5., G-, 7., 8., 9. in 10. tega pravilnika, določi na zahtevo okrajnega sodišča, pri katerem je zahteval dolžnik znižbo dolga, komisija, omenjena v členu 6. C) Vrednost zemljišč, ki imajo čisti katastrski dohodek, razen zemljišč iz člena 5., določi okrajno sodišče Po predpisih tega pravilnika. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 81. oktobra 1936, št. 252/LXIlI/642. (*) Vrednost ostale imovine dolžnikove določi okrajno sodišče v nepravdnem postopku. Člen 2. (') Vrednost zemljišča se ugotavlja tako, da se pomnoži skupni katastrski čisti dohodek z 12. Katastrski čisti dohodek je tisti dohodek, ki je ugotovljen po predpisih členov 20. in 21. zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 ne glede na znižbo po poznejših finančnih zakonih. (2) Skupni katastrski čisti dohodek po odstavku (') lega člena se dobi s seštetjem skupnih katastrskih čistih dohodkov iz vseh posestnih listov istega dolžnika kmeta ne glede na to, v kateri katastrski (davčni) občini zemljišče leži. Pri solastninskih posestnih listih se dobi katastrski čisti dohodek dolžnika kmeta z delitvijo skupnega katastrskega čistega dohodka iz solastninskega posestnega lista s številom idealnih delov, ki je navedeno na naslovni strani tega posestnega lista, kjer pa to število idealnih delov ni navedeno, s številom solastnikov. Č) Na dolžnikovo zahtevo po členu 26. uredbe izdajo katastrske, v neizmerjenih pokrajinah pa davčne uprave, vsaka za svoje območje, dolžniku potrdilo o njegovem skupnem katastrskem čistem dohodku, izračunanem po prednjem odstavku, brez plačila kakršne koli takse (člen 55. uredbe). Člen 3. Če smatra prizadeta stranka, da je dolžnikov katastrski čisti dohodek v katerem koli njegovem posestnem listu večji ali manjši, kot bi moral biti, ker se kultura v prirodi ne ujema s stanjem v posestnem listu, mora dokazati to neskladje s posebnim potrdilom pristojne občinske uprave (mestnega poglavarstva). Katastrska uprava vpiše v takem primeru podatke iz potrdila v seznam prijav ali v prijavni list in upošteva, ko izdaje potrdilo po odstavku (:l) člena 2., prijavljeni popravek, ki je naveden v potrdilu; razred pa določi po najbližji zemljiški parceli iste kulture. Tako ugotovljenega katastrskega čistega dohodka ne vpišejo katastrske uprave v katastrski operat pred ogledom na kraju samem. Davčna uprava vzame v takem primeru kulturo po potrdilu, razred pa določi po seznamu polj. Člen 4. Če se v kater.em koli posestnem listu dolžnika kmeta v neizmerjenih pokrajinah ne ujema površina njegovega zemljišča s površino v prirodi, sme dokazati dolžnik dejansko površino z načrtom pooblaščenega geometra, izdelanim na podstavi izmeritve, Privilegirana agrarna banka pa z načrtom državnega geometra. Člen 5. (') Tisti katastrski čisti dohodek, ki se nanaša v posestnem listu dolžnikovem na stavbišče v ožjem in širšem gradbenem okolišu, se ne sprejme v seštevek skupnega katastrskega čistega dohodka po členu 2. (2) Vrednost takega zemljišča (stavbišča) ceni komisija iz člena 6. po odstavku C) člena 7. Člen 6. (') Vrednost zgradb, stavbišč, strojnih naprav, priprav, orodija, posebnih podjetij (mlinov, žgalnic, opekarn, sušilnic, kamnolomov in podobno), živine in kmetijskih pridelkov določi komisija treh članov; dva odredi občin- ski odbor (mestni svet), tretjega kot predsednika pa občno upravno oblastvo prve stopnje izmed prebivalcev dotične občine. Upniki ali dolžniki po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov ne morejo biti člani komisije. V občinah z večjim ozemljem ali večjim številom dolžnikov kakor tudi v večjih mestih sme biti po potrebi tudi več takih komisij. (a) Dolžnik mora dati komisiji na dan cenitve na razpolago prevozno sredstvo, kjer je to potrebno, in plačati članom komisije dnevnico, ki je običajna v dotičnem kraju pri cenitvi škode in ki ji določi višino občinska uprava (mestno poglavarstvo). (3) Člani komisije prisežejo na način, predpisan za občinske ceniice. (4) Pri cenitvi posameznih delov imovine določi komisija tisto njih vrednost, ki jo imajo na dan cenitve. Člen 7. 0) Pri cenitvi vrednosti zgradb upošteva komisija vrsto zgradbe, njeno uporabo in možnost uporabe, gradivo, iz katerega je zgradba postavljena, višino po nadstropjih, strešno gradivo, število in razdelitev prostorov za stanovanje ali za druge namene, kleti, oboke, stanje, v kakršnem je zgradba, varnost glede požara, krajevno lego zgradbe, dohodek od najema in njeno prometno .vrednost. (2) Vrednosti cenjene zgradbe se doda vrednost zazidanega zemljišča in vrednost hišnega okoliša, za katero ni katastrskega čistega dohodka zaradi oprostitve po členu 10. zakona o neposrednih davkih. (3) Vrednost stavbišča določi komisija po prometni (prodajni) ceni na dan cenitve. (*) Pohištvo se ne ceni. Člen 8. Strojne naprave, priprave in orodje ceni komisija takole: določi ceno, po kateri se dajo ob času cenitve nabaviti novi taki predmeti in koliko let navadno trajajo; to ceno deli s številom let trajanja, z dobljenim številom pa pomnoži število let, kolikor utegnejo še trajati. Člen 9. (*) Posebna podjetja ceni komisija po vrednosti zgradb in naprav skladno s členoma 7. in 8. (a) Kamnolome in zemljišča, ki nimajo katastrskega čistega dohodka, ceni komisija po prometni (prodajni) ceni ob času cenitve. Člen 10. Vrednost živine in kmetijskih pridelkov ceni komisija po krajevni tržni (prodajni) ceni in ob času cenitve. Člen 11. (‘) Ob cenitvi zgradb, stavbišč, strojnih naprav, priprav in orodja, posebnih podjetij, kamnolomov in zemljišč brez katastrskega čistega dohodka, živine in kmetijskih pridelkov popiše komisija v svojem cenitvenem zapisniku ob kratkem vsako zgradbo in navede, za kaj se uporablja; popiše ob kratkem vsako strojno napravo, navede po imenu posamezne priprave in orodje in njih številčno stanje, popiše ob kratkem posamezna podjetja in njih poslovanje, pri živini navede vrsto in število glav vsake posamezne vrste živine, pri kmetijskih pridelkih pa vrBto in količino, (2) O vrednosti navedenih delov imovine sklepa komisija z večino glasov. Ločeno mnenje tretjega člana se vpiše v zapisnik. (3) Cenitveni zapisnik podpišejo vsi trije Člani komisije v dveh primerkih in ju izročijo občinskemu ob-lastvu. Člen 12. Občinsko oblastvo overi na komisijskem zapisniku podpise članov in pošlje en primerek okrajnemu sodišču, drugega pa položi v svoj arhiv. Člen 13. (0 V seznamu, ki ga priloži kmet dolžnik po predpisu točke c) odstavka (2) člena 26. uredbe svoji prošnji za znižbo dolga, mora navesti poleg ostalih delov svoje imovine tudi vse svoje: 1. vrednostne papirje z navedbo njih naziva, številčnega stanja in imenske vrednosti; 2. vloge z navedbo njih višine in ustanov, kjer so naložene; 3. terjatve v denarju in v blagu z navedbo denarne vsote, količine in vrste blaga. (2) Kot vrednost vrednostnih papirjev se vzame njih borzna (tečajna) vrednost ob času obravnave o znižbi dolga. (•‘) Vrednost terjatev v blagu se določi po prodajni ceni blaga ob času obravnave o znižbi dolga. ČlSlužbenih novinah«. y Beogradu, dne 30. oktobra 1936; št. 51.980/VIII/36. Minister za finance Letica s. r. Dr, Ante Starčevič, 1936«, natisnjene v Zagrebu. Številka 144 z dne 26. junija 1936. Z odločbo ministra za finance z dne 30. maja 1936, št. 12.552/IV, je bil odpuščen iz državne službe D u -brovič Franjo, carinik VIII. položajne skupine z 2. periodskim poviškom glavne carinarnice v Ljubljani. Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odločbo z dne 16. junija 1936, Kns št. 1352/36, na osnovi čl. 19. zakona o tisku v zvezi s čl. 3. zakona o izpremembah in dopolnitvah tega zakona razširjanje in prodajanje knjige »Učbenik politične ekonomije« od L. Segala, natisnjene v Zagrebu. Številka 147 z dne 30. junija 1936. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 25. maja 1936, O. št. 8129, je bil premeščen po službeni potrebi dr. Harambašič Krsta, višji pristav VI. položajne skupine higienskega zavoda v Ljubljani, v zdravstveni dom v Gospiču. Z odločbo ministra pravde z dne 5. junija 1936, št. 57855, so bili postav tj eni na prošnjo: za kanclista X. položajne skupine sreskega sodišča v Škofji Loki Derčič Ivo, uradniški pripravnik istega sodišča, za kanclista X. položajne skupine okrožnega sodišča v Ljubljani Jeločnik Vinko, uradniški pripravnik istega sodišča, za kanclista X. položajne skupine apelaeijske-ga sodišča v Ljubljani Ž n u e t Josip, uradniški pripravnik istega sodišča, za kanclista X. položajne skupine sreskega sodišča na Brdu T e r s t e n j a k Niko, uradniški pripravnik istega sodišča; po službeni potrebi: za pisarniškega uradnika IX. položajne skupine Gril Hilda, uradniški pripravnik sreskega sodišča v Kozjem; na prošnjo so bili premeščeni: k sreskemu sodišču v Laškem Hribar Josip, kanclist X. položajne skupine sreskega sodišča v Kozjem, k okrožnemu sodišču v Mariboru Pirc Marija, kanclist IX. položajne skupine sreskega sodišča v Kamniku, po službeni potrebi pa Geder Josip, kanclist IX. položajne skupine sreskega sodišča v Dolnji Lendavi, k sreskemu sodišču v Ljutomeru. Z odločbo generalnega ravnatelja državnih železnic z dne 12. junija 1936 so bili premeščeni po službeni potrebi: v prometno-komercialni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani Žilič Oton, oficijal VIII. položajne skupine, Obračunč Ivan, prometnik VIII. položajne skupine, Ramovš Janez, prometnik VIII. položajne skupine, Legat P" r a n , prometnik VIII. položajne skupine, Justin Anton, prometnik VIII. položajne skupine in Božič Alojzij, vlakovodja Vlil. položajne skupine, vsi iz Ljubljane, glavnega kolodvora, Pavšek Stanislav, prometnik IX. položajne skupine postaje Škofljica v postajo Ljubljana, glavni kol.; na prošnjo: Magajna Jožef, prometnik VIII. položajne skupine postaje Logatec, za šefa postaje Šmarje-Sap in Š t r o z a k Jožef, prometnik Vlil. položajne skupine, postaje Žalec, v postajo Šmarje-Sap. Številka 148 z dne 1. julija 1936. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 10. junija 1936, št. 62430, je bil postavljen d r. L i k a r Ivan, sodnik upravnega sodišča III. položajne skupine 1. stopnje v Celju, za predsednika upravnega sodišča v Celju II. položajne skupine 2. stopnje. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 30. maja 1936, R. št. 9997, so bili premeščeni po službeni potrebi; ing. Čuček Ernest, direktor državnega rudnika v Velenju in uradnik IV. položajne skupine 2. stopnje, za direktorja državnega rudnika v Lubiji, i n g. Kralj Ivan, direktor državne železarne v Varešu in uradnik IV. položajne skupine 2. stopnje s 1. periodskim poviškom, za direktorja iste položajne skupine in stopnje državnega rudnika v Velenju. Z odločbo ministra za finance z dne 10. junija 1936, št. 704, je napredovala pri državnem pravobranilstvu v Ljubljani Janežič Marija, pomožni arhivar X. položajne skupine, za pomožnega arhivarja IX. položajne skupine. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska la zalaga Tiskarna Merkur d, d, s Ljubljani; njen predstavnik; ptmar Mihalek v. Ljubljani, SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 91. kosu VII. letnika z dne 11. novembra 1936. Razglasi kraljevske banske uprave III/7 No. 2729/1. 3463 Razglas o preizkušnji gozdnih čuvajev. Kraljevska banska uprava Dravske banovine objavlja na podstavi § 38./IV. zakona o banski upravi in § 2. pravilnika za opravljanje preizkušnje za gozdar-sko-čuvajsko osebje (»Služb, list« z dne 6. novembra 1930, št. 216/35), da se bo vršil izpit za gozdarsko čuvajsko službo meseca januarja leta 1937. Pogoji za pripustitev k preizkušnji so: 1. kandidat mora biti podanik kraljevine Jugoslavije; 2. dovršiti je moral 21. leto in zadostiti vojaški obveznosti; 3. biti mora duševno in telesno zdrav in sposoben za opravljanje gozdarsko čuvajske službe; 4. dovršiti je moral osnovno šolo; 5. moral je služiti najmanj dve leti v gozdarski službi kot čuvaj (logar). Svojeročno pisane in pravilno kolko-vane prošnje (din 5'— za vlogo in din 20 — za rešitev), je vložiti preko pristojnega občnega upravnega oblastva prve stopnje (sreskega načelstva, mestnega poglavarstva) najkasneje do 1. decembra 1936 na kraljevsko bansko upravo v Ljubljani. Prošnje, vložene po tem roku in pomanjkljivo opremljene prošnje se ne bodo upoštevale. Prošnji je priložiti: državljansko izkaznico, domovnico, rojstni in krstni list, dokazilo o odsluženem vojaškem roku, zdravniško izpričevalo, zadnje šolsko izpričevalo in dokazilo dveletnega službovanja kot čuvaj (logar), ki mora biti overovljeno od kvalificiranega gozdarskega strokovnjaka (§ 133. zakona o gozdih iz leta 1929.), ali pristojnega sres. gozdarskega referenta. Priloge prošnje morajo biti kolkova-ne s kolkom din 2'—, če že niso kolko-vane z enako ali višjo takso. Prilogam v nedržavnem jeziku je treba priložiti overjen prevod. Kandidati se bodo pismeno obvestili, ali so pripuščeni k preizkušnji ter se jinr bo napovedalo, kdaj in kje se bo ta preizkušnja vršila. Kdor je uspešno dovršil logarsko šolo (na pr. prvi letnik drž. nižje gozdarske šole v Mariboru ali drugod v kraljevini), je preizkušnje oproščen. Kar se tiče vprašanj kandidatov iz lovstva (§ 6. zgoraj cit. pravilnika), se kandidati istočasno tudi opozarjajo na določila čl. 14. i. dr. pravilnika o opravljanju .izpita za lovskega čuvaja (»Sl. list kraljevske banske uprave Dravske banovine« št. 438/57 iz leta 1936.). Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 31. oktobra 1936. Ban: Dr. Natlačen Marko s. r. II. No. 27.153/1. 3464 Razglas. Direkcija državnih železnic v Ljubljani namerava na podstavi odobritve generalne direkcije državnih železnic od 1. oktobra 1936, G. D. št. 99940/36, razširiti postajališče Dobovo na železniški progi Zagreb-Zidani most v postajo za tovorni promet. Na zadevno prošnjo prvoimenovane direkcije se razpisujeta na podstavi predpisov ministrske naredbe od 25. januarja 1879, avstr. drž. zak. št. 19, ter zakona od 18. februarja 1878, avstr. drž. zak. št. 30, na četrtek, dno 26. novembra 1936 in po potrebi na naslednji dan politični obhod in razlastitvena razprava za razlastitev zemljišč, potrebnih v prednji namen in ležečih v kat. obč. Gaberje. Komisija se sestane navedenega dne ob 9. uri na mestu samem. Načrti in razlastitveni pripomočki so od dneva objave tega razglasa do dne 25. novembra 1936 razgrnjeni pri občini Dobova, kjer jih morejo prizadeti med uradnimi urami vpogledaii. K političnemu obhodu in razlastitveni razpravi se vabijo vsi prizadeti s pristavkom, da morejo do dne 23. novembra 1936 vložiti pri sreskem načelstvu v Brežicah pismeno ali ustno ugovor proti razširjenju postajališča ali proti razlastitvi zemljišča; najkasneje pa se morejo taki ugovori pismeno ali ustno prijaviti pri političnem obhodu in razlastitveni razpravi vodji komisije, in to do njenega zaključka. Poznejši ugovori proti razlastitvi se glede na predpis § 15., odst. 4., cit. zakona ne bodo upoštevali. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 9. novembra 1936. Po pooblastilu bana načelnik unravnega oddelka: Dr. Ilubad s. r. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Po 45/36-22. 3449 Oklic. Zupančič Jera, posestnica v Bušeči vasi št. 1, je vložila pod posl. štev. Po 45/36 podpisanega sodišča proti Zupančiču Francu, zasebniku v Bušeči vasi št. 1, tožbo na ločitev zakona. Ker bivališče toženca ni znano, mu je sodišče s sklepom z dne 15. 7. 1936, Po 45/36—15, postavilo v osebi Bogataja Bogomira, sod. pripravnika pri okrožnem sodišču v Novem mestu, skrbnika odsotnih, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sam ali ne imenuje pooblaščenca. Skrbniku je vročena tožba, opravljeni so bili tudi spravni poskusi in pnvi narok ter je bil tudi podan odgovor na tožbo. Narok za ustno razpravo v stvari se določa na 23. decembra 1936 ob 9. uri 30 min. pri podpisanem sodišču v sobi št. 58, I. nadstropje. O tem se obveščata obe stranki in tdženec tudi z oklicem v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«. Okrožno sodišče v Novem mestu, od i. I., dne 6. novembra 1936. •j. Og 17/3G-3 3472 Uvedba postopanja radi amortizacije listine. Na prošnjo Maleriča Jožeta, posestnika iz Tribuč št. 30 pri Črnomlju, se uvaja postopanje za amortizacijo vložne knjižice št. 5251 Mestne hranilnice v Črnomlju, glaseče se na ime Malerič Jože, pos. iz Tribuč št. 30, s stanjem din 30.000—, ki jo je neznani storilec v noči od 12. na 13. septembra 1936 ukradel, ter se njen imetnik pozivlje, da uveljavi v roku šestih mesecev, po-čenši z dnevom razglasitve, svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je vložna knjižica brez moči. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. V, dne 5. novembra 1936. Og 12/36—3 ’ 3471 Uvedba postopanja radi amortizacije listine. Na prošnjo Murglja Jožeta, užitkarja iz Pangerc grma št. 8, pošta Stopiče, se uvaja postopanje za amortizacijo vložne knjižice št. 29.204 Mestne hranilnice v Novem mestu, glaseče se na nedl. Murgelj Terezijo z vlogo din 1564‘05, ki je bila v času okoli 8. maja 1935 ukradena iz zaprte skrinje ter se njen imetnik pozivlje, da uveljavi v roku šestih mesecev, počenši z dnevom razglasitve, svoje nravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je vložna knjižica brez moči. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. V., dne 31. oktobra 1936. I 693/36-12. 3259 Dražber.i oklic. Dne 16. decembra 1938 o b p o 1 enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin (hiša št. 18, zidana, z opeko krita, gospodarsko poslopje z opeko krjto, svinjaki, hlev, lesen z opeko krit, kokošnjak, lesen, z opeko krit, žganjarna, 6 gozdov, 5 njiv, 2 vrta, travnik, 3 pašniki, 2 vino-graua in sadonosnik) zemljiška knjiga Dečna sela vi. št. 32. Cenilna vrednost; din 64.167-89. Vrednost pritikline: din 3140-—, ki je že zgoraj upoštevana. Najmanjši ponudek; din 42.778-52. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, {e priglasiti sodišču najpozneje pri draž-tenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče y Brežicah, dne 13. oktobra 1936. & I 1713/36-9. 3339 Dražbeni oklic. Dne 15. decembra 1936 ob devet i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Petrovče vi. št. 22. Cenilna vrednost: din 167.921’—. Vrednost pritikline: din 4575’—. Najmanjši ponudek: din 115.664'—. Pravice, ki bi ne pripuščale diažbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Celju, odd. VI., dne 6. oktobra 1936. I 1102/36-7 3405 Dražbeni oklic. Dne 12. decembra 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Mengeš vi. št. 860. Cenilna vrednost: din 33.082'—. Najmanjši ponudek: din 22.055'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Kamniku, odd. II., dne 27. oktobra 1936. •j. I 730/36—8. 3401 Dražbeni oklic. Dne 14. decembra 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Motnik vi. št. I) 46, II) 236. Cenilna vrednost: ad T) din 87.815’-, ad II) din 9.693--. Vrednost pritiklin: ad I) din 8.545’—. Najmanjši ponudek: ad I) din 58.544—, ad II) din 6.464—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benrm naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Kamniku, odd. II., dne 27. oktobra 1936. $ I 628/36-7. 3431 Dražbeni oklic. Dne 12. decembra 1936 dopoldne ob pol e n a j s t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Dovje vi. št. 26. Cenilna vrednost: din 87.799'50. Vrednost pritikline: din 525'—. Najmanjši ponudek: din 66.746'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Kranjski gori, dne 28. oktobra 1936. I 542/36—6 3421 Dražbeni oklic. D n e 12. d e c e m b r a 1936 o b desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Branoslavci Va-ica vi. št. 9 (hiša, pritlična, zidana, krita z opeko, gosp. poslopje, njive, travniki in gozdovi) v cenilni vrednosti 37.604'37 din, z. k. k. o. Branoslavci vi. št. 298 do ‘/2-ice v cenilni vrednosti: din 3.583'—. Vrednost pritikline: din 200'—. Najmanjši ponudek: za vložek št. 9 k. o. Branoslavci din 25.070'—, za vi. št. 298 k. o. Branoslavci din 2.389'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljutomeru, dne 31. oktobra 1936. IX I 980/36-14 3246 Dražbeni oklic. Dne 14. decembra 1936 o b enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Grušena vi. št. a) 11, b) 12. Cenilna vrednost: ad a) din 18.305’00, ad b) din 5.972'80. Vrednost pritiklin: din 190—, že všteta v cenilno vrednost zemljišča ad b). Najmanjši ponudek: ad a) in ad b) din 16.185-80. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, dne 9. oktobra 1936. * IX I 3282/36-6. 3247 Dražbeni oklic. Dne 14. decembra 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zg. Jakobski dol vi. št. 226. Cenilna vrednost: din 368.9(X)’60. Najmanjši ponudek: din 245.933*75. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, |e priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se rie mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, dne 9. oktobra 1936. I 638/36—22. 3366 Dražbeni oklic. D n e 14. decembra 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 35 dražba nepremičnin (majhno kmečko posestvo v Cešči vasi št. 25) zemljiška knjiga Gor. Straža vi. št. 548 in 824. Cenilna vrednost: din 31.158’—. Najmanjši ponudek: din 20.772—. Pred začetkom dražbe je položiti kot vadi j znesek din 3115-80 v gotovini ali pa v hranilnih knjižicah kake domače posojilnice in hranilnice. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benetn naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Novo mesto, dne 27. oktobra 1936. •i* I 1034/36—13. 3320 Dražbeni oklic. Dne 14. decembra 1936 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 35 dražba nepremičnin (kmečko posestvo v Dol. Straži št. 7) zemljiška knjiga Prečna vi. št. 52, 61, 88, 696, 1159. Cenilna vrednost: din 42.790-25. Vrednost pritikline: din 4300—. Najmanjši ponudek: din 28.526’34. Pred začetkom dražbe je položiti kot vadij znesek din 4279’25 v gotovini ali pa v hranilnih knjižicah domače hranilnice in posojilnice. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ie priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe. sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ti je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča Sresko sodišče Novo mesto, dne 15. oktobra 1936. •J; I 549/36—13. 3365 Dražbeni oklic. D n e 14. decembra 1936 o b p o 1 devetih bo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin (majhno kmečko posestvo na Trški gori št. 5) zemljiška knjiga Ždinja vas vi. št. 153. Cenilna vrednost: din 8.219-75. Vrednost pritikline: din 660-—. Najmanjši ponudek: din 5480-—. Vsak ponudnik mora položiti pred začetkom dražbe kot vadij znesek din 822-— v gotovini. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki ie ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Srcsko sodišče Novo mesto, dne 29. oktobra 1936. Konkurzni razglasi 994. 3442 Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Fariča Mirka, trgovca z mešanim blagom v Mariboru, Betnavska cesta 31. Konkurzni komisar: dr. Alojzij Lešnik, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru. Upravnik mase: dr. Miler Ferdo, odvetnik v Mariboru. Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču, soba št. 84 dne 19. novembra 193(5 ob pol dvanajstih. Oglasitveni rok do vštevši 15. decembra 1936. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 21. decembra 1936 ob pol desetih. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 5. novembra 1936. St 6/36—2. H? 995. 3483 Odprava konkurza. Prezadolženec Deržič Ivan, pekovski mojster, Šmartno št. 53 pri Litiji. Konkurz, ki je bil razglašen o imovini prezadolženca s sklepom opr. št. St 15/36—3, se odpravlja, ker ni pokritja za stroške postopanja, po § 178., odst. 2., k. z. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 2. novembra 1936. St 15/36-25 996. 3430 Odprava konkurza. Prezadolžene« Szapary Ladislav. Konkurz, ki je bil razglase u o imo- vini prezadolženca s sklepom oprav, štev. St 3/33—1, se odpravlja po § 178., odst. 2., konk. zak., ker ni pokritja za stroške postopanja. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 29. oktobra 1936. St 3/33—40. 997. 3444 Konec poravnalnega postopanja. Poravnalno postopanje o imovini Košenina Pavla, trgovca in posestnika na GomiIškem št. 80, je končano. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 3. novembra 1936. Por 3/36—13. Razglasi raznih uradov in oblastev No. 11.398/1. 3477 Razglas Sresko sodiš.če v Kranju je s sodbo Kps 422/36 z dne 28. oktobra 1936 po § 55. k. z. prepovedalo Cankarju Ivanu, roj. 15. oktobra 1899 v Naklem, srez Kranj, po poklicu posestniku, bivajočemu v Naklem, zahajati v krčmo za dobo 2 lot, to je do 23. oktobra 1938. To se objavlja v smislu § 54. uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb (»Služb, nov.« z dne 23. G. 1930, št. 17/VI.'). Sresko načelstvo v Kranju, dne 5. novembra 1936. No. 13.098/1. * 3456 Razglas. V smislu § 54. uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb (»Uradni list kraljevske banske uprave« št. 28/125 od 6. II. 1936) se razglaša, da je s sodbo okrajnega sodišča v Sv. Lenartu v Slov. gor. z dne 22. X. 1936, Kps 265 36, prepovedano Dimniku Adolfu, pekovskemu mojstru, rojenemu dne 7. VI. 1893 v Sv. Lenartu v Slov. gor., srez Maribor-devi breg Dravske banovine, stanujočemu v Sv. Lenartu v Slov. gor., zahajati v krčme za dobo dveh let, to je od 10. XI. 1936 do 10. XI. 1938. Po § 268. kazen, zakona se kaznuje vsakdo, '-i ve za razglašeno prepoved iz § 55. k. z., pa vendarle postreže taki osebi z opojilom. Sresko načelstvo Maribor-levi breg, dne 4. novembra 1936. Sreski načelnik: Popovič s. r. •j* Štev. 9394/5. Občinski lov Muta, dražba. Razglas. Dne 30. novembra 1936 bo v občinskem uradu na Muti dražba občinskega lova Muta za 12 let, t. j. za čas od 1. aprila 1937 pa do 31. marca 1949. Lovišče občine Muta meri nezajamče-nih 4199 ha 31 a 69 ma, izklicna cena 3458 pa je din 2000'—. Pred pričetkom dražbe mora vsak dražitelj položiti v gotovini varščino v višini izklicne cene in se izkazati z lovsko karto. Ce bi dražba ne uspela, se bo ponovila brez posebnega oklica dne 9. decembra 1936 na istem kraju in z event. nižjo izklicno ceno. Podrobni pogoji so interesentom med uradnimi urami na vpogled pri okrajnem načelstvu v Prevaljah. Načelstvo sreza dravograjskega na Prevaljah, dne 7. novembra 1936. No. 1089. * Oklic. 3453 Predsedstvo občine Hinje sreza novomeškega preklicuje svojega občana Majerja Josipa, M. Lipje 15, radi poravnave izdanih podpor po § 22. z. a Predsedstvo občino Hinje, dne 7. novembra 1936. No. 2948. * Razpis. 3457 Občina Mozelj, srez kočevski, razpisuje pogodbeno mesto pomožnega občinskega delovodje. Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Mesečna plača din 350'—. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe 0 občinskih uslužbencih, je vložiti v roku enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Občina Mozelj, dne 7. novembra 1933. •j; Štev. 12248/11. 3418 Razpis. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 18. novembra 1936 neposredno pismeno pogodbo za dobavo 2000 kg čistega bencina 715/725 g/l za jamske svetilke. Ostali pogoji pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 31. oktobra 1936. jj. Štev. 12290/11. 3417 Razpis. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 25. novembra 1936 neposredno pismeno pogodbo za dobavo 280 tek. met. okrogle jeklenožične vrvi 31 mm 0. Ostali pogoji pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 3. novembra 1936. •i* Štev. 12.253/11. 3436 Razpis. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za prometno upravo drž. rudnika Zabukovca na dan 25. XI. 1936 neposredno pismeno pogodbo za dobavo 1 odpornika stacionarnega s kontroler-jem za el. motor od 27 KW, 500 V., 50 Hz »NCH«. Ostali pogoji pri podpisani direkciji. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 4. novembra 1936. Št. 20/50/1936. 3459 Razglas o licitaciji. Okrožni orad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje za nabavo obvezilnega materiala za I. polletje 1937 javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 27. 11. 1936 ob 11. uri dop. v urado-V( m poslopju na Miklošičevi cesti 20, soba 212. Ponudbo je vložiti v vložišču urada do 27. 11. 1936 do 11. ure. Ovitek ponudbe mora imeti napis: »Ponudba na opr. št. 20/56—1936—1 c. Pojasnila in ponudbene pripomočke daje uradov ekonomat proti plačilu ali nakazilu din 15'—. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, dne 7. novembra 1936. Broj: 45.094/1936. 3433—3—2 Oglas licitacije. Središnji ured za osiguranje rudnika u Zagrebu održačo u prostorijania Okružnog ureda za osiguranje rudnika u Petrovgradu na dan 21. novembra 1936 u 11 sati drugu javnu pismenu ofer-talnu licitacija za izdavanje instalacijo-nili radova za novogradnju uredske zgrade petrovgradskog Okružnog ureda u Velikoj Kikindi i to: I. centralno grcjanjc i priredba tople vode, II. vodovod, kanalizacija te sanitarni uredjaj. Za vreme raspisa mogu interesenti dobiti uslove i sve ostale upute kod Središnjeg ureda za osiguranje radni-ka u Zagrebu ili kod Okružnog ureda za osiguranje radnika u Petrovgradu uz cenil od D 50'—. Interesenti mogu načrte dobiti uz tro-škove kostanja. • U Zagrebu, dana 6. novembra 1936. Središnji ured za osiguranje radnika. Razne objave Štev. 4254/E-Ing. S. 3465 Razpis. Mestna elektrarna ljubljanska razpisuje dobavo 500 komadov kostanjevih drogov. Potrebne podatke dobi ponudnik v pisarni mestne elektrarne, Krekov trg št. 10/11, med uradnimi urami. Ponudbo je poslati v zaprtem ovoju do dne 30. novembra 1936 opoldne z napisom: »ronudba za kostanjeve drogove«. Ravnateljstvo mestne elektrarne ljubljanske, dne 9. novembra 1936. 3461 Vabilo na 61. redni občni zbor, ki ga bo imelo Kreditno društvo Hranilnice Dravske banovine, Ljubljana, v četrtek, dne 26. novembra 1936 ob treh popoldne v poslopju Hranilnice Dravske banovine, Ljubljana, Knafljeva ulica 9, pritličje. Dnevni red: 1. Poročilo odbora o društvenem delovanju v letu 1935. 2. Poročilo odbora za pregled računov. 3. Sklepanje o likvidaciji društva. 4. Slučajnosti. Odbor. Po § 26. pravil je občni zbor sklepčen, če je navzočih 20 članov. Če se to število ne doseže, se vrši pol ure pozneje na istem kraju in z istim dnevnim redom nov občni zbor, ki je sklepčen ne glede na število navzočnih članov. •g? 3446 3-1 Poziv upnikom. Upniki Zadruge za izdelovanje brezalkoholnih pijač v Mariboru se pozivajo, da priglasijo svoje terjatve do 30. novembra 1936 pri likvidatorjih zadruge. Henrik Senekovič, Antonija Dreisiebner, likvidatorja. .j* 3460-3-1 Poziv upnikom. Stavbna zadruga Goričane v Preski je po sklepu izrednega občnega zbora z dne 29. junija t. 1. stopila v likvidacijo. Upniki zadruge se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve likvidatorjem. Likvidatorji so dosedanji člani načelstva. Preska, dne 1. novembra 1936. Likvidatorji. * 3410-3-2 Poziv upnikom. Upniki Gospodarske zadruge v Mariji Reki se pozivajo, da priglasijo svoje terjatve do 31. decembra 1936 pri likvidatorjih zadruge. Gospodarska zadruga v Mariji Reki v likvidaciji, dne 27. oktobra 1936. Albin Dolar, Jakob Zakonjšek, likvidatorja. H* 3332-3-3 Poziv upnikom. Stavbena zadruga »Ribniška koča«, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru, ije stopila v likvidacijo in poziva upnike, da ji prijavijo svoje terjatve. Maribor, dne 9. oktobra 1936. Likvidatorji. 3448 Objava. Izgubil sem orožni list št. 1307/12.465 za posest in nošenje avtom, pištole, izdan dne 9. julija 1932 od uprave policije v Ljubljani, na ime: Blinc Leon, abs. iur. iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavnega. Blinc Leon s. r. * 3480 Objava. Podpisani Breznik Martin, stanujoč Rožni vrh št. 14, obč. Vojnik-okolica, sem izgubil svojo tablico za bicikel in jo proglašam za neveljavno. Breznik Martin s. r. $ 3481 Objava. Izgubil sem završno izpričevalo državne meščanske šole v Mežici, izdano dne 28. junija 1931 pod štev. 1 na imo Piko Aleš. Proglašam ga za neveljavno. Piko Aleš s. r., Črna pri Prevaljah. * 3478 Objava. Premelč Andrej, preglednik finančne kontrole v Mariboru, sem izgubil uradno legitimacijo, izdano po dravski finančni direkciji v Ljubljani dne 30. novembra 1933 pod štev. 3075 in legitimacijo za nošenje orožja, izdano po glavnem oddelku finančne kontrole Maribor štev. 11.778 z dne 23. XII. 1935. Izgubljene uradne legitimacije proglašam za neveljavne. Maribor, dne 10. novembra 1936. Andrej Premelč s. r., . preglednik f. k., Maribor. ❖ 3462 Objava. Izgubil sem mat. izpričevalo državne trgovske akademije v Zagrebu iz 1.1919. na ime: Sredenšek Ivan iz Št. Uja pri Velenju. Proglašam ga za neveljavno. Sredenšek Ivan s. r. ❖ 3445 Objava. Izgubil sem orožni list št. 293 z dne 4. januarja 1929, izdan od sreskega načelstva v Kranju, za nošenje ene avtomatske pištole, zato ga proglašam kot neveljavnega. Štele Anton s. r. trgovec, Kranj. •j. 3342-3-3 Objava. Tzgubila se nam je carinska deklaracija št. 3517 z dne 6. februarja 1936 ter jo proglašamo za neveljavno. »Tekstilindus« Kranjska tekstilna industrijska družba z o. z. Kranj — Stražišče. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani,, njen predstavnik: O. Mihalek t Ljubljani,